UDK 808.63-54 Marko Snoj ZRC S AZU, Ljubljana SLEDI PRASLOVANSKEGA PREDLOGA *Srh PODOBEN, ENAK, PRIBLIŽEN' V SLOVENŠČINI Nekatere slovenske samostalnike z vzglasnim s-, ki jim v drugih slovanskih jezikih ustrezajo samostalniki brez te prvine, je mogoče razložiti kot pobesedene nekdanje zveze samostalnika s praslo-vanskim predlogom *s~b v pomenu 'podoben, enak, približen', ki ga poznajo severnoslovanski jeziki in starejša srbohrvaščina. Some Slovene nouns beginning with s- which have in other Slavic languages correspondences without this element can be explained as products of lexicalised old prepostional phrases with the Common Slavic preposition *stj 'as, similar, approximate', which is attested in North Slavic languages and archaic Serbo-Croatian. 1.0 Severnoslovanski jeziki in arhaična hrvaščina poznajo reflekse psi. predloga *л"Б poleg v slovenščini znanih pomenih tudi v funkciji izražanja enakosti1 in približnosti. Po podatkih, ki jih navajata S. Ivšič2 in F. Kopečny,3 je vlogo izražanja enakosti zaslediti v rus. on budet rostom s menja 'po postavi je enak meni', budu li ja s nego 'če bi bil kakor on', stčeš. včdč, že s né byli nemohu 'resnično, ne morem jim biti kos (= njim enak)', češ. byti s to 'biti temu kos', star. polj. mam z to pieniądzy 'imam toliko denarja' in star. sbh. jer bit ne moguč sa()nj 'ker se mu ni sposoben upreti'. Vlogo izražanja približnosti nahajamo na domala istem areału, prim, strus. lëti, st> šestdesjatb 'približno 60 let', rus. prošli s verstu 'prehodili so približno eno vrsto', brus. prajsci z kilometr, ukr. probuv z misjac', polj. mam z wóz siana 'imam približno voz sena\ podrzemać z pół godziny 'zaspati za približno pol ure', stčeš. Ninive bieše mčsto veliké cësty se tri dni 'Ninive so bile veliko mesto, oddaljene od ceste približno tri dni', nar. slš. bude mat' z 15 rokov 'od tega je približno 15 let', sbh. štap s prst debeo 'približno kot prst debela palica'. 1.1 Ti dve vlogi sta sestavna dela neke logične celote. Medtem ko približnost sodi v ravnino kvantitativnega primerjanja in ustreza podobnosti na ravnini kvalitativnega primerjanja, izraža enakost visoko stopnjo podobnosti ali približnosti.4 Razmerje med približnostjo in podobnostjo je torej kvalitativno, razmerje med tema dvema pojmoma in enakostjo pa kvantitativno. 1.2 Analogno izražanju kvantitativnega primerjanja s stopnjama približen in enak s predlogom *st> (vezljivost s tožilnikom) je upravičeno domnevati tudi izražanje kvalitativnega primerjanja s stopnjama podoben in enak z istim jezikovnim sredstvom. Jezikoslovni dokaz za možnost takega prenosa je npr. sin. prid. 1 F. Kopečny, Etymologicky slovnik slovanskych jazykû, Slova gramatickâ a zâjmena I, 252, govori o ekvivalentnosti, kar je glede na spodaj navedeno gradivo neustrezen izraz. 2 S. Ivšič, Slavistična revija III (1950), 360-368. 3 F. Kopečny navedeno mesto. ' J. Hoffmeister, Wörterbuch der philosophischen Begriffe, 274. Visoka stopnja podobnosti pomeni ujemanje v vseh bistvenih značilnostih, visoka stopnja približnosti pa pomeni tâko visoko stopnjo enakosti, da je razloček zanemarljiv. Poleg tega lahko pomeni tudi popolno, tj. aritmetično enakost. približen, ki po podatkih Slovarja slovenskega knjižnega jezika lahko izraža manjšo stopnjo tako kvantitativne kakor tudi kvalitativne enakosti, prim, približno število in približen načrt.* Z uvedbo te vloge predloga *st> se zaključi logična trikotna celota približen - enak - podoben. 1.3 Takšno vlogo je treba domnevati pri nekaterih spodaj navedenih primerih. Ker je že v naslovu nakazano, da gre v sin. le za sledi psi. predloga *sђ v navedenih pomenih, je treba najprej prikazati v slovenščini dokaj pogost besedotvorni postopek pobesedenja (leksikalizacije) skladenjsko prilagojenih predložnih zvez. 2.0 To je besedotvorni postopek, po katerem se naslonski predlog zlije z osrednjo besedo v nerazdružljivo morfo-pomensko celoto, pri čemer slednja prevzame - če gre za pregibno besedo - enega od ustreznih sklanjatvenih vzorcev oz. - če gre za nepregibno besedo - fakultativno enega od razpoložljivih ustreznih končajskih značilnih znakov. S tem postane nova beseda skladenjsko funkcionalna. Pri nastanku pregibnih besed lahko pobesedena (leksikalizirana) predložna zveza prevzame sklanjatveni vzorec bivše osrednje besede same ali s pomočjo dodatne pripone preide v drugega.6 Ta besedotvorni postopek je v sin. in v drugih slovanskih jezikih pogosteje zaslediti pri krajevnih imenih in prislovih kakor pri občnih imenih. Sin. krajevno ime Zalog (m.) je npr. produkt prilagojenih pobesedenih predložnih zvez *(idkonbCb<—*si> konhca (rod.), spodaj < *st> poda (rod.) + značilni prislovni znak -j. Eden starejših primerov je sin. splöh 'allgemein, immer, gewöhnlich, überhaupt'" s sorodstvom v kajk. sploh 'universe'9 in rus. splošb 'popolnoma'. Ker je dosedanja etimološka razlaga tega leksema preveč približna,10 jo je potrebno precizirati. Gre za prvotno predložno zvezo *si> ploxomb 'z enim udarcem (na plosko)'. Tako vzpostavljeni psi. samostalnik *plöx~b 'udarec (na plosko)' je ime dejanja glagola *plexäti 'tolči', znanega iz sin. splehâti -âm (dov.) 'stanjšati, obnositi' in sbh. plehati (nedov.) 'teptati, močno deževati', od koder so po drugih besedotvornih postopkih tvorjene še besede sin. (in nar. hrv.) plóha, kašub. ptośawa 'kratek in močan naliv'; sin. plóha, prèh, sbh. 5 SSK.J IV, 109. * Ostale možnosti išči v navedenem delu v opombi 7. 7 Po podatkih Atlasa Slovenije (Ljubljana, 1986) je na slovenskem etničnem prostoru mogoče identificirati 573 toponimov besedotvornega tipa Zavrh, Podbrdo, Predmeja. Podrobneje o prilagajanju in pobesedovanju. zlasti v sin. krajevnih imenih, glej M.Snoj, Areali produktivnosti adaptacijskih tipov slovenskih toponimov iz prepozicionalnih zvez, Zbornik sedme jugoslovanske onomastične konference, Priština (v tisku). 8 Vsi sin. primeri brez posebej navedenega vira se nahajajo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. ' P. Skok , Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika II, 687. 10 M. Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch 11,709, plešina, vse troje 'rod, pleme, pasma'.11 Osnova je ide. *plek-, *plak- 'širok in ploščat, tolči'. Psi. glagol je od tod tvorjen z intenzivnim priponskim sklopom *-sa-ie/o-.n Verjetnost prvotne predložne zveze v primerih sin. splöh in sorodno povečuje csl. prislov inoplošb 'neprekinjeno'13, kjer se isti korenski mortem, vendar brez s, nahaja kot drugi člen zloženke, kar zmanjšuje verjetnost prisotnosti ide. s-mobile v zgornjih primerih. 2.1.1 Etimologija je ugotavljanje prvotnih pomenov, izvor določene besede pa le izhodišče za njeno uspešno etimološko razlago.14 Ta na neki sinhroni jezikovni in njej pripadajoči kulturni ravnini logično razloži, zakaj je določena skupina morfe-mov pridobila točno določen pomen, tj. postala nova morfo-pomenska enota, oz. beseda. Rekonstrukcija *s% ploxomb, ki oblikovno temelji na nar. sin. prislovu splôhom 'sploh', zahteva naslednji pomenski razvoj: 1. *'z udarcem na plosko' > 2. *'neizbiraje' > 3. sin., hrv. 'vsevprek' = 'sploh' / rus. 'vse' > 4. 'popolnoma'. Vzporednica temu pomenskemu razvoju je nar. sin. prislov splàz, splazi 'vsevprek, približno', ki je v 17. stoletju in narečno izpričan še kot predložna zveza s plazom z ustreznim vmesnim členom pomenskega razvoja 'tako kot plaz: v veliki količini in silovito'.15 2.2 Izvor nekaterih sin. besed je mogoče domnevati v pobesedeih in skladenjsko prilagojenih zvezah psi. predloga si, 'takšen kot, podoben; tolik kot, približen; enak' z ustreznimi imenskimi tvorbami. Domnevanje takega besedotvornega postopka je upravičeno pod pogojema: 1. da je beseda na razmeroma ozkem področju izpričana z vzglasnim л-1ћ in ima trdno sorodstvo brez te prvine v sorodnih idiomih; 2. da besedotvorni postopek - ne upoštevaje možnosti izvora v predložni zvezi - z dovolj veliko verjetnostjo izključuje domnevo o izglagolski tvorbi in s tem izvor vzglasnega s- v ustrezni dovršnikovi predponi kot npr. v sin. sam. spôna, ki je gotovo tvorjen iz dovršnega glagola s-péti s-pnèm. Razloga za upravičenost domnevanja takega besedotvornega postopka sta dva: 1. Zaradi arealne omejenosti besed z vzglasnim s- je domnevanje ide. s- mobile malo verjetno. To velja zlasti v primerih, ko ta tudi v drugih ide. jezikih ni (zadovoljivo) izpričan, in v prevzetih besedah. 2. V slovenščini, kakor tudi v drugih slovanskih jezikih, sodi pobesedova-nje prilagojenih predložnih zvez v zalogo razpoložljivih besedotvornih algoritmov. 3.0 Navedenim pogojem zadoščajo naslednje besede: 3.1 Eden najzanesljivejših primerov je sin. skóbec -bca (m.), nar. hrv. škobac," rus. skopec 'Accipiter nissus', ukr. skobécb 'Accipiter gentilis'. V sin. narečjih živi beseda kóbec 'Accipiter nissus', katerega neposredno sorodstvo poznajo domala vsi slovanski jeziki, prim. sbh. köbac 'Nissus', rus. kóbec 'Bienen-, Wespenfalke',18 11 K pomenu prim. nem. Schlag 'rod, pleme, pasma' < 'udarec'. 12 Podrobneje glej Slavistična revija XXXV (1977), 273. 13 < 'z enim udarcem', prim. csl. sinonim inotęib 'neprekinjeno', ki je soroden s sin. samótei 'brez pomoči, sam'. » M. Furlan , Slavistična revija XXXVI (1988), 102, po O. Szemerényiju. 15 PleterSnik pri geslu plâz po Dictionariumu latino-carniolumu in Cafu. 16 Ta se lahko dalje razvije v š-. Razlogi za ta pojav (ki je lahko tudi ekspresivne narave) večkrat niso dostopni nadzoru. 17 M. Hirtz, Rječnik narodnih zoologičkih termina II, 480. 18 M. Vasmer, navedeno delo I, 582. polj. kobiec 'Falco subbuteo', slš. kobec Talco columbarius'. Sin., hrv. in vzh. slov. variante z vzglasnim s-lš- je po navedenih merilih možno pojmovati kot pobese-deno predložno zvezo *st> kobbcb 'kobcu podobna/enaka ptica'. 3.1.1 Različnih poizkusov etimoloških razlag psi. leksema *kobbcb, od katerih še nobena ne zadošča vsem kriterijem,19 tu ni potrebno ponavljati. Zavrniti je potrebno le domnevo o ohranjanju ide. s mobile v sin. skobec. Ta Meyerjeva domneva20 temelji na povezavi psi. besede z alb. shkabë 'Aquila melaneatus'. Neposredna rodovna zveza med slov. in alb. besedo pa ni možna že zato, ker bi v alb. pričakovali razvoj ide. sklopa *sk<">- pred nepalatalnim samoglasnikom v h-kot v primerih alb. hënë 'luna' < ide. *skand-nä in hudhër, nar. hurdhë 'česen' < ide. *sk°r3do-, prim. gr. skórodon 'isto'. 3.2 Na hrvaškem jezikovnem področju je znana beseda škanjac -njca (m.) 'Accipiter nissus'.21 Hirtz navaja še narečne variante škanjec, škanj in škanjuc 'Buteo buteo'.22 V ostalih slovanskih jezikih vštevši slovenščino, se psi. *kän'a pojavlja le brez vzglasnega (s-l)š-, prim. sin. kânja, rus. kanjûk, češ. kânê, polj. kania 'Buteo buteo'. Nihanje med pomenoma 'Accipiter nissus' in 'Buteo buteo' je razložljivo s podobnostjo obeh ptic, ki po zoološki sistematiki obe sodita v poddru-žino akcipitrin. Hrv. besede z vzglasnim š- so izvorno domnevno pobesedene predložne zveze tipa *st> kan'bcb 'kanji podobna ptica'. 3.3 Uspešna razlaga nar. sin. besed skomka (ž.), skoničje (s.) z žal nenatančno zabeleženima pomenoma 'eine Art Strauchbäumchen' in 'eine Art Strauchholz' mora poleg korenskega morfema, ki je v tem primeru psi. *kon- 'bodica, konica',23 identificirati tudi pred- in priponske morfeme. V primeru skomka gre za tvorbo z v fitonimiji pogosto pripono -ika (prim. sin. jerebika), v primeru skoničje pa za skupno ime iz prve besede. V vzglasnem elementu s- je mogoče videti predlog *јђ 'podoben' nekdanje predložne zveze *st> koniko 'koniki podobna rastlina'. 3.4 Nar. sin. skräk (m.) 'zadnja noga', mn. skrâki 'dolge noge', in hrv. skraka 'rogovila'24 sta nedvomno iz psi. *когкљ 'krak, noga, bedro, stegno'.25 Ker drugi slovanski jeziki pri tej besedi ne poznajo vzglasnega s-, prim. sin. kräk, big. krak, polj. krok ipd., in ker gre očitno za staro imensko tvorbo, prim. lit. kârka 'krača', smemo domnevati izvor sin. in hrv. besede z vzglasnim s- v predložni zvezi *st, kork љ oz. *ST, korkq. Iz prevojne variante sin. krék 'krak' je na enak način tvorjeno sin. skrëk, -éka 'isto'.26 3.5 Izvora in etimologije sin. besede špelud, -i (ž.) 'luska, iver' z izpričanimi pomenskimi in oblikovnimi variantami spelude (ž. mn.) 'grinte', speludi (ž. mn.) 'okujine' in špelide 'temenice, prhljaj' v strokovni literaturi ni še nihče obravnaval. 14 Gl. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, II, 50. 2(1 G. Meyer, Etymologisches Wörterbuch der albanischen Sprache, 406. 21 F. Iveković-I. Broz, Rječnik hrvatskoga jezika II, 531. 22 M. Hirtz, navedeno delo II, 479. 23 Prim, iz fitonimije npr. big. konec 'Festuca ovina L.' (B. Davidov-A. Javašev, Materiali za bilgarski botaničeni rečniki, 165), s sbh. pomenskima ustreznikoma zečji brk in slamica. 24 Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika XV, 310. 25 Nadaljnje povezave in etimološko razlago glej pri Bezlaju, n. d. II, 66-7, 79, 87. 26 Tonemi pri Pleteršniku očitno niso normirani. Skladno s tu obravnavano domnevo o pobesedovanju skladenjsko prilagojenih predložnih zvez lahko vzamemo za izvor *s"t peludb 'nekaj luskam, prahu, mekinam podobnega'. Tako ugotovljeni sam. *pèludb pa ponuja etimološko rešitev sbh. botaničnega izraza pêlûd (m.) 'cvetni prah', ki ga je Maretič27 očitno po krivici razglasil za umetno hibridno tvorbo, ki naj bi jo bil Šulek naredil iz češ. pel 'cvetni prah' in sbh. pripone -ud.2* Sbh. maskulinizirani sam. pêlûd je zaradi popolnoma ustreznih nar. sin. vzporednic veliko verjetneje ljudska tvorba. V besedi se skriva ide. dvoglasniška osnova *pelöu- 'prah, moka'29, ki je v tematizirani obliki izpričana v psi. *pelva 'pleva, mekina',30 podaljšana s pripono *-db, ki jo najdemo npr. v psi. *želqdb, *labçdb, in v skupnih imenih tipa psi. *agnędb (<— *agną) 'Populus nigra'.31 3.6 Nar. sin. spohóta, spohôta in spohôt (ž.) so pomenski ustrezniki knjižni besedi pohóta 'das Gelüste'. Tu je možno domnevati izvor v pobesedeni in skladenjsko prilagojeni predložni zvezi *st> poxotb 'nekaj pohoti podobnega', ki bi omilila negativno konotacijo32 besede *poxotb. 3.7 Glede vzglasnega s- v sin. spôl -ü (m.), z oblikovno varianto spol -a oz. spöl -óla, in hrv. spol -a 'sexus, genus' velja, da gre za varianto z ide. s-mobile psi. besede *ро!т> (m.), rod. -u, ki se v enakem pomenu pojavlja v drugih slovanskih jezikih, prim. srb. pol, big. pol, rus. pól -a, brus. pól -u. Ta domneva se zdi - kljub siceršnji dobri izpričanosti te prvine v drugih ide. jezikih - zaradi zemljepisne omejenosti na slovanskem področju malo verjetna. Ker je psi. *pol~b prvotno pomenilo le 'polovica',33 pri čemer gre razlagati razcep besede s prvotno večpomenskostjo, se zdi verjetneje domnevati izvor sin. in hrv. besede v predložni zvezi *s~b polh 'kot polovica, nekaj polovici podobnega'. 3.8 Besedo sprelep -epa (m.) 'predel za seno v skednju' ima Pleteršnik za Cigaletovo in Valjevčevo netočno poknjiženje upravičenega sprilep.M Izvor slednjega gre iskati v predložni zvezi *st>prilëp-b 'kakor prilep; prostor, ki služi istemu namenu kot prilep' k nar. sin. prilêp -épa 'pokrit prostor zunaj hleva, kamor se npr. praprot (za steljo) spravlja' (Gorenjsko, Notranjsko). Sin. prilêp je nedvomno samostalnik iz glagola *pri-lëpiti, torej prvotno 'k zunanji steni hleva prilepljen, zgrajen gospodarski objekt'. 3.9 Iz gradiva, nar. sin. trem -a 'podaljšek strehe, da je več prostora pod njo' (Bela krajina), csl. *trëm-b 'turris', sbh. trïjem -ijèma 'mostovž, veranda', mak. trem 'prostor pred hišo', rus. térem 'gradič, dvorec' ukr. térem 'isto' in polj. trzem 'dvorana, veža', je treba vzpostaviti psi. arhitekturni izraz *têrmT>, ki pa mu ni mogoče točno določiti pomena. Miklošič in za njim vrsta jezikoslovcev, domneva 27 T. Maretič v Rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika IX, 768. 28 Sin. pélod (m.), rod. pelóda, ki se prvič pojavi leta 1875 v Tuškovem prevodu Schoedlerjeve Botanike, je tako hiperkorekturna prilagoditev Šulkovega strokovnega izraza. Pravilno poslovenjen bi se glasil **pelûd -i (ž). 24 J. Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 802. 30 Z nadaljnim sorodstvom v psi. pe(l)pelт> 'pepel' in češ. pet 'cvetni prah'. 31 O priponi *-db gl. A. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves IV, 491. 32 Ta je možna šele s krščanskim vplivom. 33 Etimologijo gl. pri Bezlaju , n. d. III, pri geslu spol. 34 V večini sin. narečij nenaglašeni predponi pri- in pre- sovpadeta v pr-. izvor te besede v gr. téremna, téramna 'hiša, soba'.35 Če domneva o izposoji drži, je izključeno imeti vzglasni s-, ki se pojavlja v nar. sin. strem -a 'pristrešek, lopa' in hrv. čak. štrem 'mostovž, veranda' (Istra),36 za varianti z ide. s mobile. Stpolj. strzem, ki se tam pojavi le enkrat, ima Brückner za prepisovalčevo napako.37 Ker se s mobile v okviru te ide. besedne družine ne pojavlja niti v drugih jezikih, je domneva o drugotnem s- v sin. in hrv. čak. upravičena tudi v primeru pravilnosti etimološke razlage, ki psi. *term~b genetično povezuje z gr. besedami.38 Za izvor v predložni zvezi *st> term-b 'nekaj tremu podobnega' govori tudi pomenski razloček med sin. besedama trem in strem. 3.10 Ęvidenco predložnih zvez *st> čirbcb, *st, čirbj-b 'nekaj čiru podobnega', zasledimo v nar. sin. ščirec -rca (m.), big. štirej, nar. polj. szczyrawka in češ. štirik 'čir'. Takšno poimenovanje čira je imelo nedvomno tabuistično vlogo: tako so se izognili neposrednemu poimenovanju in s tem, po ljudskem verovanju, tudi nastopu in škodljivim posledicam te bolezni. 3.10.1. Besedotv. in etim. razlage psi. *čir-b 'tvor, oteklina', ki jih navaja strokovna literatura, ne zadoščajo. Matzenauer34 je svoje dni psi. *člr-b izvajal iz gr. sktrros, skîros, skyros 'otrdlina', kar iz fonetičnih razlogov ni prav možno. Tudi genetično povezovanje psi. besede z omenjenimi grškimi, zaradi nejasnosti teh samih40 ni najverjetnejše. Navezava psi. besede na ide. bazo *sker- 'rezati'41 je iz morfofonoloških razlogov nevzdržna,42 saj 1. v tej bazi ne gre za ide. 5 mobile, temveč za organski s- (podaljšava ide. osnove *sek-)\ 2. v slovanskih jezikih ni izpričan glagol **(š)čbrati z iterativom **(š)čirati, katerega izglagolski samostalnik bi lahko bil psi. **(š)čiri>. Psi. *čir-b je preprosto ime dejanja (> rezultat dejanja) ide. glagolskega debla *tO>ei- 'kopičiti, zbirati, delati', ki je izpričano kot iterativ *k*'oi-eie/o- npr. v gr. poiéô 'delam', ukr. kójity kóju 'delati (kaj slabega)' in nar. polj. koić się 'pripetiti se'; kot izglagolski samostalnik *k»ei-nó- (možna je tudi rekonstrukcija *ki'T-nó-) v psi. *čin~b 'delo, red' in njegovem izimenskem *čimti -išb 'tvoriti, delati, urejati'.43 K besedotvorni plati takšne etimologije psi. *cîr~b < ide. *kxî-rô-M/*kxei-rô- prim. psi. *pîr~h < *pî-rô- k psi. *piti, ide. *pöi-. Pomen 'čir' je treba izvajati iz pomenske podstave 'delati, tvoriti', prim, pomensko razmerje med sin. sam. tvor 'Blutschwär' in tvoriti 'delati' ter pri Pleteršniku izpričan frazeolo-gem tvor se mi dela. 35 F. Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slawischen sprachen, 345; H. Pedersen, Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung XXXVIII, 353; M. Vasmer, n. d. III, 97; J. Pokorny, n. d., 1090; idr. 36 P. Skok, navedeno delo III, 502. 37 A. Brückner, Słownik etymologiczny języka polskiego, 880. 38 P. Kretschmer, Giotta (Göttingen) XXIV, 9 ss.; G. A. Iljinskij, Izvëstija otdélenija russkogo jazyka i slovesnosti XXIII/1, 141. 39 A. Matzenauer, Cizi slova ve slovanskych fečech, 139; V. Machek, Slavia XXIV, 134. 40 H. Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch II, 734, priznava nemoč tako interno grške kakor tudi etimološke razčlembe. 41 G. A. Iljinskij, Russkij filologičeskij včstnik 1913,258-60. 42 Oba poizkusa etimološke razlage označuje O. N. Trubačev, Etimologičeskij slovar' slavjan-skych jazykov IV, 116, za nedokončna. 43 J. Pokorny, n. d., 637 s., brez psi. *Игђ. 44 Možnost za obstoj dolgega reduciranega samoglasnika v tej, pri Pokornem za lahko označeni bazi dopušča staroind. sam. cl-tl- 'kopica, kup gnoja'. 3.11 Etimološko je sin. škremen škremena (m.) 'kremen' in češ. skrëmen, škremen 'isto'45 najlaže razložiti kot pobesedenke nekdanje predložne zveze *st> kremenb 'nekaj kremenu podobnega ali enakega'.46 K tej domnevi nas navajajo tudi različni pomenski razvoji, ki jih zasledimo v star, sin., prim, v 18. stoletju Jkremen 'Skrupel, Gewicht; tesha sa 20 projenih sernet, tretki diel kvintizha',47 z nar. razvojem skr- > str- tudi 'pesek v urinu', prim, strémqn 'Gries, crimnum', stremęnk Griesjtein, glarena; Skrupelgewicht, scrupulus',48 v 19. stoletju Çtrémen -mna 'Sand und Stein, gem. der Gries (eine Krankheit)'.44 Za splošnoslov. besedo *kremy -mene (m.) obstaja mnogo poizkusov etimološke razlage.50 Od teh se zdi najverjetnejša Vaillantova povezava s psi. glagolom * kresali.Dopolniti velja le njegovo besedotvorno razlago. Psi. *kre-men- < ide. *kre-men- je ime delujočega (tipa gr. poimên , lit. piemuö 'pastir' k ide. *pö(i)- pasti (živino)') k psi. intenzivnemu (krepitvenemu) glagolu *kre-s-a-ti, *kre-s-ie/o- iz druge polne stopnje ide. osnove *ker- 'goreti, kuriti'.52 Kremen je torej 'nekaj, kar kreše ogenj'. 4 Namen prispevka je bil na nekaj primerih53 dokazati nekdanji obstoj psi. predloga *sт> v pomenu 'takšen kot, podoben; tolik kot, približen; enak' tudi v predhodniku današnje slovenščine. Gradivo, večina je namreč izpričana na majhnem areału, potrjuje domnevo, da je besedotvorni postopek pobesedovanja skladenjsko prilagojenih predložnih zvez, ki sicer sega v praslovansko obdobje, dosegel vrhunec tvornosti po razselitvi.54 Iz tega sledi, da je bil predlog v obravnavanem pomenu v rabi še na področju alpske slovanščine, čeprav ga v slovenščini - kolikor mi je znano - v narečjih in starejšem pisemstvu ni več zaslediti. 45 V. Machek, Etymologicky slovni'k jazyka českčho, 299. 46 Domneva o izvornem predponskem še-, ali vzglasnem šumniku kot »esse impura« (A. Debeljak, Slavistična revija V-VII, 176), ni z ničimer podprta. 47 O. Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch (Celovec, 1789), 284. 4,1 M. Pohlin , Tu malu besedishe treh jezikov (Ljubljana, 1781), pri ustreznih geslih. 4g J. Murko, Çlovénjko-Némjhki in Némjhko-Çlovénjki rózhni bejédnik. Çlovénjko-Némfhki Dél (Gradec, 1832), 565. 50 Glej O. N. Turbačev, navedeno delo XII, 120 ss. 51 A. Vaillant, navedeno delo II, 208. 52 Ide. osnova brez slovanskega gradiva pri J. Pokornem, n. d., 581. 53 Izvor nar. sin. sam. splahula 'plahuta', npr splahiita ledu, z varianto šplahiila 'kamnita, npr. skrilova plošča' (Prekmurje) je mogoče iskati v predložni zvezi *st, plaxutq 'nekaj plahuti, plahti podobnega' k samo sin. varianti *plaxuta: *p!ax~hta. V isto besedno družino sodi še sin. splâh (m.), znano le iz zvez plašč na splâh 'Schultermantel; suknjo dajati na splahê 'dati jo čez ramena, ne da bi si nataknil rokave'. Pomanjševalnico leksikalizirane predložne zveze *sï plaxi, 'kakor kos blaga, nekaj kosu blaga podobnega' zasledimo v polj. splacheč, rod. -chcia 'krpa, kos blaga'. Primer škrčmpelj, Skrämpelj 'die Kralle', krémpelj, kràmpelj 'isto', prevzet iz srvnem. krempl, pa ima vzglasni š- verjetneje analogno po razmerju delnega sinonima pàrkelj, špdrkelj. Tu gre za prvotno razmerje *рагљ-кљ1\ : *čb-par~bkib, torej za ekspresivno predpono *čb-. Korenski predponski morfem je v sin. besedah identičen z nar. sbh. čpar 'trn, ostanek odlomljene veje na drevesu' in češ. čpdr 'noht, krempelj' (glej Trubačev, navedeno delo IV, 147). Drugi člen domnevne zloženke je verjetno izpeljan iz psi. *ктЈљ 'okel', prim. sin. pókelj 'kavelj, skrivljen prst' < *pa-k~bl'b. 54 Glej opombo 7. ZUSAMMENFASSUNG Im Aufsatz werden die Spuren der urslawischen Präposition *st> 'ähnlich, gleich, annähernd' im Slowenischen gesucht. Dafür werden 12 Substantive angeboten, die als lexikalisierte ehemalige präpositi-onale Syntagmen erklärt werden können, z. B. slowen. spelude (PI. fem.) 'die Räude, die Krätze', speludi (PI. Fem.) 'Schuppen von glühendem Eisen' < *si>peludi (zu einem Substativ *peludb 'Staub, Spreu') 'was so wie Staub oder eine Spreu aussieht'. Der Wortbildungsalgorithmus wird von manchen Adverbialbildungen und Referenzen auf apelativischem und onomastischem Wortschatz bekräftigt. Anerkennend die vorgeschlagenen etymologischen und morphologischen Erklärungen, kann man die Existenz der Präposition *ji in den genannten Bedeutungen, die aus den Ost- und Westslawischen Sprachen gut bekannt sind, auch fürs Slowenische in vorschriftlicher Periode vermuten.