Kulturne slike s Kranjskega. Spisal Jos. Ciperle. 52. Slovenee — tujec na Slovenskem. |lovenec, rojen v Ljubljani, je v Siški tujec. Slovenec, rojen v Šiški, je v sosednjem Št. Vidu tujec. Slovenec, rojen v Št. Vidu, je v Medvodah tujec, in Slovenec, rojen v Medvodah, je v Kranju tujec. In tako gre to dalje. Slovenec, rojen na Kranjskem, je na Štajai> skem kar naravnost tujec, in Slovenec, rojen na Primorskem, je na Kranjskem tujec. In tako gre tudi to dalje. Naj pride Slovenec v kateri si bodi slovenski kraj, povsod tujec. Res, jako omejeni smo Slovenci. Malo nas je že tako, raalo zeralje iraenujemo svoje, a še na tej mali zeralji oraejamo se sami. V omejevanji samega sebe nas ne nadkrilja noben narod. To neskončno oraejevanje je izvirna slovenska iznajdba; in oe hočemo, lahko vzamemo patent na njo. Dobro je tedaj, če se vprašamo po vzrokih tega odtujenja Slovencev. Odgovor na to vprašanje nara podaja naša žalostna zgodovina, saj žalostnejša ni bila nobenega naroda zgodovina, nego je bila naša. Drugi narodi so si delali sami svojo zgodovino, nam so jo pa delali in jo še delajo drugi. Nekoč smo imeli Slovenci svojo državo. Iraeli srao svoje kneze, svojo upravo in svojo pravo. Bili srao gospodarji velikega ozemlja, kojega nara je ostal danes le še majhen, raajhen košček. A podjarmili so nas Bavarci, od teh so nas prevzeli Franki, in ko je bila razdeljena frankovska država, smo prišli pod Nernce. Ti naši novi gospodarji so razdelili našo državo na več delov, koje so imenovali marke, in iz kojih so postale potem razne deželice ali kronovine. To je bil začetek našemu odtujenju. Slovenci po raznih teh deželicah so bili podaniki raznim plemičem: vitezom, grofora, knezom in grofičem, ki so privandrali na Slovensko iz Nemčije, ker jim je cesar dai v fevd ta ali oni kos zernlje. Navada je pa bila takrat v srednjem veku in še tudi pozneje taka, da so se ti plemiči radi semtertje popraskali raalo z orožjem, zakaj praskanje z orožjem je bilo takrat ravno tako junaško delo, kakor je še dandanes. Seve, direktno se niso nikdar praskali ali suvali ti plemiči, zakaj svojih plemenitih kož niso radi zanašali v kako nevarnost. Tepsti so se raorali največ za njihovo slavo njih podaniki Slovenci med seboj. Te so prignali na bojišče, in nastal je tisti znani nudri — udri!" po glavi svojega brata. Bili so v teh praskah Slovenci vedno hrabri; zakaj kadar je treba, da udari Slovenec Slovenca, takrat ne pomišlja ne ta ne oni Slovenec, ampak udari brez premisleka še danes, kamor nam.eri. Slovenski podaniki raznih plemičev so bili tedaj priinorani se pretepati med seboj za čast in slavo svojih gospodov, ki so bili tujci. To je gotovo, da jih je to pretepanje potem še bolj odtujilo. Iz Slovencev, sinov ene matere, so nastali Kranjci, Štajarci, Korošci in Primorci. A prišlo je še nekaj. Odvisnost Slovencev od svojih novih gospodarjev jira je pa dala tudi ranogo dela. Poprej so obdelavali le svoja polja. Sedaj so pa morali poleg svojih oskrbavati tudi polja svojih gospodarjev. Postali so tlačani. Bili so vedno obteženi z delora, in res niso imeli tudi casa se seznanjati s svojimi sosedi. Seznanili so se z njimi le pri kaki bitki z gorjačami in koli, koje so vihteli v slavo svojih grofičev in drugih plemi- čev. Prišlo je do tega, da je bil Slovenec na Kranjskem bolj sovražen n. pr. Slovencu na Primorskem, nego svojirn tlačiteljem, ki so ga poganjali v boje. To vidimo še danes. Slovenec sovraži še danes bolj Slovenca, nego Nemca, zakaj pred Slovencem se ni tresel nikdar, navajen ga je bil le udariti, a Nemcu je rnoral biti vedno pokoren, ponižen in veren sluga. Odtujili se pa razni Slovenci niso drug od drugega samo po mišljenji, ampak tudi po jeziku. Oni Slovenci, ki so bili bolj v dotiki z Nemci, so jeli priraešavati jeziku svojemu nemške, oni pa, ki so bili sosedi Lahora, pa laške besede. Razumevali so se od leta do leta težje. Vprašam, kako naj razume Slovenec na Štajarskem onega na Primorskera, ako reče ta n. pr.: MJaz dam hišo v fit", ali pa: ,,Koliko žrnade imaš?" — Obratno, kako naj razume Primorec Štajarca, ako reče: ,,Puvali smo hišo", ali pa: »Moja frava je purgarska". Take in podobne spake so vrinile raznim Slovencem celo misel, da njih sosedje celo ne govore njih jezika, zato so pa tudi takoj nazivati jeli te jezike po deželah, in nastal je Kranjski, Koroški, Štajarski in Primorski jezik, ali pa kar naravnost: nastale so tako zvane razne slovenske ,,šprahe". Prihajale so sicer v teku stoletij nekatere v prav lepi slovenščini spisane knjige na dan. A kaj so koristile narodu? Koliko ljudi je bilo zmožnih branja? Saj ni bilo šol, in kjer je bila, bila je vedno nemška. Jezik po raznih slovenskih pokrajinah postajal je pa vedno različnejši, in vedno bolj se je odtujal lepi prvotni slovenski govorici. (Konec prili.) Načrt premenjenih pravil ,,Zaveze slovenskih uciteljskih društev", kakor jih je sestavil direktorij v svoji seji dne 25. sušca, in katere je z neznatnimi preinembami odobril upravni odbor ..Zaveze" v seji dne 3. mal. travna t. 1. Pravila ,,Zayeze avstrijskih jugosloTanskih uciteljskih društev". I. N a ra e n. § 1. Namen ,,Zaveza" je: a) združitev vseh jugoslovanskih učiteljskih društev po Dalraaciji, Koroškem, Kranjskera, Primorskem in Spodnjera Štajerskem; b) pospeševanje duševnih, materijelnih in politiških interesov učiteljstva; e) vzajerana vsestranska pedagogogiško-didaktiška izobrazba učiteljstva. II. S r e d s t v a. § 2. Sredstva, da se doseže naraen, so: a) ,,Zavezino" zborovanje, vršeče se po enkrat na leto v kakem primernem kraju prej imenovanih dežel, pri katerera se razpravlja o predraetih navedenih v § 1- V) in c); b) občevanje z vsemi avstrijskimi učiteljskimi društvi; c) vzdrževanje in podpiranje pedagogiških in šolskopolitiških listov; č) izdavanje in zalaganje šolskih knjig in drugih šoiskih potrebščin. III. Sedež. § 3. Sedež društvu je v Ljubljani. IV. Clani. § 4. K »Zavezi" lahko pristopijo vsa uoit-eljska društva v deželah imenovanih v § 1. Člani teh društev so obenem clani wZaveze". § 6. Castni član »Zaveze" postane lahko vsakdo, ki si je stekel izvenrednih zaslug za avstrijsko jugoslovansko šolstvo in učiteljstvo, ali za -Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Castne člane iraenuje delegacija na predlog upravnega odbora. V. Pristop in izstop clanov. § 6. a) Posamezna društva pristopijo k ,,Zavezi", ako to sklenejo v svojem zborovanju. Ta pristop je pismeno naznaniti ,,Zavezinemu" vodstvu, ki o terri sklepa. b) Pristop k ,,Zavezi" se vrši lahko o vsakem času; vendar je plačati društvenino za vse tekoce leto. c) Posaraezna učiteljska društva izstopijo iz ,,Zaveze% ako to sklenejo v svojem zborovanju ter svoj sklep pismeno naznanijo ,,Zavezinerau" vodstvu. č) Posamezna učiteljska društva se smatrajo izstopivšim tudi tedaj ako ne vplačajo letnega doneska po trikratnem oporainu. VI. Dolžnosti i n pravice članov. § 7. a) Visokost letnega doneska za posamezne olane določa delegacija od leta do leta. b) Uoneske posameznih društev je vposlati vsako leto do konca vel. travna meseca ,,Zavezinemuu blagajniku. c) ,,Zavezi" pristopivše društvo ima vposlati nemudoma imenik svojih članov (t. j. ime, značaj in bivališče posameznih svojih društvenikov) ter prepis svojih pravil. č) Vsako ,,Zavezino" društvo se mora naročiti na »Zavezino" glasilo. d) Po vsakem občnem zboru posameznih društev je prijaviti ,,Zavezinemu" vodstvu novoizvoljeni odbor in vse druge premerabe. e) Vsako ,,Zavezino" društvo izvoli delegate za »Zavezino" zborovanje in sicer izvoli društvo do desetih članov enega delegata, društvo 10—20 članov dva, društvo 20—30 članov tri delegate itd. Volitev delegatov velja za eno leto. f) Vsak član »Zavezi" pristopivšega društva iraa pravico, govoriti v glavnih skupščinah, staviti predloge, vdeleževati se razprav in vpeljati goste — s porazuraljenjera predsednikovira. g) Pri sejah delegatov iraajo le delegatje pravico svetovanja in glasovanja, pri glavnih skupščinah pa vsak član. VII. U p r a v a. . § 8. ,,Zavezo" upravlja: a) vodstvo; b) upravni odbor; c) delegacija. § 9. V upravnem odboru s o: a) predsednik; b) I. in II. podpredsednik; c) I. in II. tajnik; č) blagajnik; d) uredniki ^Zavezinih" listov; e) še toliko odbornikov, kolikor jih pride v odbor po § 11. § 10. Predsednik, I. tajnik in blagajnik tvore BZavezino" vodstvo, ki rešuje vse tekoče zadeve in objavlja svoje sklepe v društvenem glasilu. V važnih vprašanjih si mora dobiti pritrdilo upravnega odbora. § 11. ,,__%vezina" delegacija voli najpoprej predsednika, I. tajnika in blagajnika (t. j. vodstvo), na to pa potrebno število ostalih odbornikov. Ostali odborniki — razun urednikov — se imajo izvoliti tako, da pripadejo Kranjski, Primorski in Štajerski po trije odborniki; za Dalmacijo in Koroško pa se izvoli na vsakih 100 članov, ki pripadajo iz teh dežel »Zavezi", po en odbornik; vendar tudi ti deželi ne smeta imeti več nego po tri odbornike. Urednike rZaveziiiihu*lis_ov imenuje upravni odbor in so taisti obenera člani upravnega odbora. Odborniki, ki imajo v interesu »Zaveze" kake izdatke, imajo pravico zahtevati povrnitev stroškov. § 12. Vodstvo voli delegacija z listki; način izvolitve ostalih odbornikov — izvzemši urednike — pa odločuje od slučaja do slučaja delegacija. Upravni odbor voli iz svoje srede I. in II. podpredsednika in II. tajnika. Vse volitve se vrše z nadpolovično večino glasov. Ako se pri dveh volitvah ne doseže nadpolovične večine, pride do ožje volitve. Kedar je enoliko glasov, odloči žreb. Vse volitve so veljavne za eno leto; vendar se razteza njih doba do izvolitve novega odbora. § 13. Predsednik vodi seje vodstva, upravnega odbora, delegacije in glavne skupščine; sklicuje vodstvene in odborove seje; zastopa ,,Zavezo" na zunaj; podpisuje s tajnikom vse spise; ima v razpregledu imenik vseh članov; hrani društvene spise in je odgovoren za pravočasno izvršitev odborovih in zborovih sklepov. Delegacijo in glavno skupščino sklicuje vodstvo po sklepu upravnega odbora. § 14. Ako je predsednik zadržan, zastopa ga I. oziroma II. podpredsednik v vseh njegovih dolžnostih in pravicah. § 15. Tajnik oskrbuje vse pisarske posle, spisuje zapisnike vodstvenih sej ter sestavlja letna poročila o delovanju ,,Zaveze" in nZavezinih" učiteljskih društev. § 16. Zapisnike o sejah upravnega odbora, delegacije in glavne skupščine sestavljata dva zapisnikarja, koja imenuje izmej članov upravnega odbora predsednik. § 17. Blagajnik vodi vse v njegovo področje spadajooe knjige in račune, prejema in izdaje denar ter podpisuje s predsednikom vred vse spise, tičoče se denarnih zadev. § 18. Vodstvene seje mora sklicati predsednik, ako to zahteva vsaj en član vodstva; seje upravnega odbora pa na pismeno zahtevanje vsaj treh odbornikov. Delegacija se mora sklicati, ako to zahteva polovica nZavezinih" društev. § 19. Upravni odbor je sklepčen, ako je prisotnih najraanj dve tretjini odbornikov; vodstvo pa, ako so navzoči vsi trije upravniki. § 20. ,,Zavezina" delegacija je zbor upravnega odbora in delegatov posameznih uciteljskih društev. § 21. Delegacija določi čas, upravni odbor pa kraf glavne skupščine. § 22. Delegatom se je pri zborovanju delegacije izkazati s potrdilom svojega iraenovanja, ako se to zahteva. § 23. Delegacija izvoli upravni odbor, sestavi dnevni red glavne skupščine, določi (kateri šolski list kot) ,,Zavezino" glasilo, določa letne doneske (glej § 7. a), razsoja prepire, nastale v ^Zavezi" ter sklepa o prernembi pravil in o razdruženju -Zaveze". § 24. V vseh sejah in zborovanjih se sklepa z relativno večino glasov (razun o razpustu); kadar je enoliko glasov, odloči predsednik. VIII. Glavna skupščina. § 25. Glavna skupšcina se vrši vsako leto enkrat. Pri njej se obravnavajo vsi predraeti, ki jih postavi na dnevni red delegacija. Glavna skupščina traja lahko vec dni. Poleg glavne skupščine priredijo se lahko tudi seje raznih odsekov. IX. Društveno glasilo. § 26. V društvenem glasilu se objavljajo ,,Zavezina" izvestja, ukrepi, sklepi, oglasi in pozivi ter poročila posameznih učiteljskih društev. X. Razdruženje. § 27. ,,Zaveza" se razdruži, ako to sklene delegacija s tričetrtinsko večino navzočih delegatov. Ista delegacija tudi določi, kaj je storiti z društveno imovino; vendar se raora ista porabiti le v korist učiteljstva ali šolstva. § 28. Ako pa ^Zaveza" preneha iz katerega drugega vzroka, prevzame njeno imovino slavni mestni raagistrat ljubljanski, ki naloži denar v mestni hranilnici v Ljubljani, ostalo imovino pa shrani dotlej, da se ustanovi nova ,,Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" s sedežera v Ljubljani. V last te nove »Zaveze" preide potem vse društveno imetje. XI. Občne določbe. § 29. »Zaveza" ima svoj pečat z napisom: »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani", kojega hrani društveni predsednik. § 30. Upravno delovanje se določi s posebnim Mposlovnira redom", katerega sestavi odbor, a potrdi delegacija.