8554 AA 60100200 □SREDNJA KNJIŽNICA PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od I. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL Spet na mrtvem tiru Ko je v uvodniku novoletne številke predsednik SKGZ Boris Race podajal obračun odhajajočega leto < je glede naše narodnostne skupnosti v Italiji zapisal, da smo si predstavljali, da nam bo leto 1981 prineslo toliko pričakovani in obljubljeni zaščitni zakon. Ta predstava je slonela na dejstvu, da je 's koncem leta posebna komisija pni predsedstvu vlade zaključila svoje delo in pa na celi vrsti izjav, obljub in zagotovil osebnosti iz najvišjih vladnih in političnih krogov, ki so tako pričakovanje dopuščale in celo spodbujale. Za osvežitev spomina naj iz predavanja Borisa Raceta na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani (21. t.m.) povzamemo v kronološkem zaporedju vse te obljube in izjave: * * * Skupno sporočilo o obisku takratnega predsednika predsedstva Mijatoviča v Rimu decembra 1980 govori o tem. da «sta obe strani Potrdili odločno voljo, da bodo v soglasju z osimskim duhom, v o-kviru zakonskih ureditev in v sporazumu z manjšino, uresničevali Politiko, ki bo omogočala polni razvoj pripadnikom manjšin.* Deželni odbornik Colom (KD) je na okrogli mizi marca v Gorici Ponovil. «da se je deželni sveč Furlanije - Julijske krajine programsko obvezal, da se reši vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Deželna vlada se bo zavzela, da vlada čimprej izdela in odobri ustrezen zakon.. Član vodstva KPI, Napolitano je prav tako marca na proslavi 60-letnice KPI ponovno potrdil, da se je KPI obvezala, da bo zakon * zaščiti Slovencev čimprej sprejet. Resolucija, sprejeta na deželnem kongresu PSI aprila »obvezuje predstavnike PSI v vladi in Parlamentu, naj se zavzemajo, da bo čimprej prišlo do razprave o predlogu zakona PSI za globalno zaščito Slovencev, ker je komisija pri vladi končala z delom in ni več dopustno, da se vprašanje manjšin v državi zavlačuje.. Po obisku delegacije skupščine SR Slovenije pri deželnem svetu FJK maja je bilo izdano sporočilo, ki pravi: «obe delegaciji sta Izrazili pričakovanja, naj bi s sodelovanjem slovenske skupnosti in * tvornim posredovanjem Furlani je - Julijske krajine bil sprejet zakon za globalno zaščito po osimskem sporazumu.. Senatorji KPI so prav tako v maju zahtevali, «da pride na dnevni red 1. senatne komisije (za u-stavna vprašanja) osnutek KPI za globalno zaščito.. V istem mesecu je načelnik parlamentarne skupine KPI Di Giulio Izjavil, da je «nerazumljiva zamuda vlade, da ni predložila zakonskega osnutka, ki morda čaka na osnutek KD. Zavzeti se moramo, da bosta v maju oba predložena.» Deželni svet je junija posvetil 3 dni razpravi o zaščiti manjšin v Furlaniji Julijski krajini. Resolucija, ki so jo odobrile stranke večine, pravi, da «je potreben organski in celovit normativ za varstvo slovenske narodne manjšine in da zakonski predlog, ki ga jc predložila stranka Slovenske skupnosti predstavlja, kljub temu, da ga svet ni podrobno obravna-yal, kot celota, važen prispevek za izdelavo in odobritev državnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji,. Socialistično in socialdemokratsko resolucijo, ki obvezuje deželno vlado, da posreduje pri vladi in v parlamentu, da se čimprej začne razprava o predloženih osnut; kih, je ob tej priložnosti deželni svet potrdil. Ni pa prodrl predlog KPI, da bi o zakonskem predlogu Podrobno razpravljali in da bi na Podlagi 26. člena deželnega statuta obvezal predsednika deželne vlade, da ga odpošlje vladi, ki ga oaj predloži parlamentu v odobritev. Novi predsednik vlade Spadolini je v repliki na koncu razprave o Programu vlade julija v parlamentu izrazil pripravljenost vlade, «da reaktivira vse parlamentarne instrumente za sprejetje zakonskega ukrepa za zaščito skupnosti slovenskega jezika, pri čemer bo upoštevala zaključke posebne komisije in pri tem sodelovala s Furlanijo - Julijsko krajino.. Spadolini je v govoru, ki ga je imei avgusta v Gorici, ponovil, da ♦predstavljajo predloženi zakonski osnutki in materiali posebne komisije za vlado dovolj poglobljen o-kvir kompleksne problematike zaščite manjšin in da si vlada pridržuje (možnost) predložiti parla-•Pentu konkretne predloge.. Enotni slovenski delegaciji je v Trstu oktobra meseca Spadolini zagotovil, da bo vlada izdelala sintezo predlogov za zaščito slovenske manjšine na podlagi aktov po «ebne komisije, za kar bo imeno val posebno skupino, ki bo navezala stike s predstavniki manjšine. Deželno vodstvo PSI je avgusta na posebni tiskovni konferenci ponovilo zahtevo, da pridejo čimprej v razpravo zakonski osnutki za zaščito slovenske manjšine. Član deželne vlade Coloni se je na demokrščanskih študijskih dnevih v Trentu avgusta zavzel, da se naj sprejme zaščitni zakon za celotno deželo in ne samo za Tržaško in Goriško. Zunanji minister Colombo je e-notni delegaciji v Gorici oktobra priznal zamudo »v zvezi z organskim ukrepom, za zaščito slovenske manjšine in obljubil, da bo zahtevo slovenske manjšine sporočil vladi na prihodnji seji. Sekretar KD Piccoli je novembra obljubil enotni slovenski delegaciji, da bo njegova stranka izdelala zakonski osnutek in da obstaja največja politična volja, da se vprašanje Slovencev v Italiji reši in da se v to akcijo vključi slovensko prebivalstvo. Sekretar KPI Berlinguer je isti delegaciji ponovil vsestransko podporo svoje stranke in dejal, da je stvar zrela, zato je potrebno, da vlada in KD predložita svoja zakonska predloga, saj so se demokratične stranke obvezale, da ta problem rešijo. In še zadnje, skoraj enoglasno sprejeta resolucija v parlamentu, ki poleg drugih vprašanj, ki se tičejo Furlanije - Julijske krajine, obvezuje vlado, da «s pozitivnim zadržanjem podpira zaščito slovenske narodne manjšine*. • • • Ob teh dejstvih smo prisiljeni z razočaranjem in upravičeno zaskrbljenostjo ugotavljati, da je c-stalo vse le pri besedah in da tudi napori slovenske narodnostne skupnosti, niso dali 'otipljivih rezultatov. Ugotavljamo lahko celo, da se je tako pri vladnih kot deželnih in političnih predstavnikih, ki sicer v načelu priznavajo potrebo po sprejetju globalne zakonske zaščite za Slovence, utrdilo negativno stališče, da ta globalnost ne more biti globalna niti po teritoriju in niti po vsebini, da gre v deželi Furlaniji - Julijski kraiini za več vrst in več kategorij Slovencev in da je treba zato zaščito prilagajati »različnim posebnostim» slovenskih manjšin. Občutek je, da je v tem trenutku vprašanje globalne zakonske zaščite ponovno na mrtvem tiru delno zaradi pritiskov nacionalističnih krogov v sredinskih strankah, delno zaradi negotovosti o-krog trajanja sedanje vlade in možnosti predčasnih volitev, delno zaradi krizne situacije na deželi in predvsem na Tržaškem, kjer spričo bližajočih se pokrajinskih in občinskih volitev v tržaški občini prevladujejo pri političnih silah strankarski interesi, ali naravnost rečeno — bojazen, da bi zavzemanje za pravice Slovencev oši-bito njihove volilne perspektive pri nacionalistično usmerjenem delu italijanske večine. Tako stališče in iskanje alibijev je za slovensko narodnostno skupnost nesprejemljivo, saj nas izkušnje učijo, da se lahko v italijanskem političnem življenju v vsakem trenutku najde izgovor, da se stvari ne rešujejo. Zato pa je v prvi vrsti na nas samih, na Slovencih in demokratičnih silah v večinskem narodu, pa gotovo tudi na dejavnikih izven tega okvira, da s povečano aktivnostjo izvajamo pritisk, da mobiliziramo vse sile na vseh področjih v zahtevi, da se v parlamentu brez odlašanja začne in v najkrajšem možnem času tudi zaključi razprava o predloženih zakonskih osnutkih. Enotnost nastopanja tako v okviru enotnega slovenskega predstavništva kot ob vseh možnih priložnostih, ko se bijejo bitke za konkretne stvari, je danes imperativ, kajti vse kaže, da čas ne dela v našo korist. Obnovljeno vodstvo Solidarnosti v ilegali VARŠAVA — Z vedno večjimi težavami pronicajo iz Poljske vesti o razmerah v državi in o reorganizaciji sil, ki so se združevale okrog samostojnega sindikata Solidarnost. Včeraj so zahodne tiskovne agencije objavile sicer še nepreverjeno izjavo novoustanovljenega Vsedržavnega odporniškega odbora — Solidarnost, ki je bil baje izvoljen že 13. januarja v Gdansku. V tej izjavi je rečeno, da prevzema odbor oblast nad i-legalnim delovanjem po vsej državi in da'bo to funkcijo obdržal vse dokler ne bodo obla sti uresničile naslednjih zahtev: ukinitev izrednega stanja, ob novitev statutarnega in zakonitega delovanja Solidarnosti, o-svoboditev vseh zaprtih sindikalistov in drugih oporečnikov, obnovitev pogovorov med vlado in delegacijo Solidarnosti, ki jo bo vodil Lech Walesa; OPAZILA JU JE POSADKA HELIKOPTERJA V GOŠČAVI PRI ARLENI Dl CASTRO Karabinjerji aretirali pobegla člana PL Ranjena teroristka podlegla poškodbam? Ostalim teroristom je uspelo zbezati - Poskus linčanja VITERBO —■ Dva člana skupine teroristov prime linee, ki je oropala banko v Sieni in v oboroženem spopadu ubila mlada karabinjerja, so včeraj po krajšem zasledovanju prijeli. Kljub streljanju so oba terorista aretirali brez prelivanja krvi. Ostale štiri člane roparskega »komandosa., ki se še skrivajo v z gostim grmovjem in drevjem poraslim območju pa so prav tako lokalizirali. Preiskovalci menijo, da so jim ure štete. Teroristka, ki je bila v spopadu s karabinjersko patruljo ranjena, pa je baje že mrtva. Po sicer še zelo protislovnih vesteh je okoli 16.30 teroriste najprej opazila posadka helikopterja karabinjerjev, ki je preletaval goščavo pri Arleni di Castro blizu Tuscanie. Omenjeno območje so takoj obkolile karabinjerske enote, v gozd pa se je spustila skupina osmih posebno izurjenih karabinjerjev in poročnik. Kmalu so prišli na sled 4 teroristom, dve ženski in dva moška, in jim ukazali, naj se ustavijo. Ker opozorila niso zalegla so karabinjerji začeli streljati. Razvnel se je kratko- trajni, a vendar siloviti spopad, ki na srečo ni terjal smrtnih žrtev. Dva terorista sta uvidela, da ne moreta zbežati in sta se zato predala. Gre za znanega ubijalca Gianfranca Fornonija in za nekega mladeniča, Giuseppa Prata, katerega doslej preiskovalci niso i-meli na spisku pripadnikov skupine prima linea. Karabinjerjem RAZPRAVA JE TEKLA ZGOU 0 STATUTARNIH VPRAŠANJIH KD je odobrila Piccolijev predlog spremembe statuta Kongres bo najbrž v Rimu v drugi polovici aprila RIM — Vsedržavni svet krščanske demokracije se je zaključil sinoči po dveh dneh razprav, ki so privedle do odobritve Piccoli-jevega predloga o spremembi statuta. Izredni varnostni ukrepi, ki so jih policija in karabinjerji u-prizorili v mestni četrti EUR okoli palače Sturzo niti včeraj niso popustili. Razprave v vsedržavnem svetu največje italijanske stranke pa niso bile čisto političnega, temveč mnogo bolj proceduralnega in organizacijskega značaja: govor .je bil o statutu, o pravilnikih, o tem, kako spraviti v tek zahteven stroj kongresa. Kar zadeva politični del je predstavnik levice Francanzani predlagal, naj bi o tem razpravljali na prihodnjem vsedržavnem svetu, ki bi ga sklicali čez petnajst dni. Medtem velja pozornost političnih opazovalcev Turinu, kjer bo tajnik PSI Craxi danes govoril na shodu in najbrž tudi ocenil zadnje dogodke v krščanski demokraciji. Ko .je postalo jasno, da posebna komisija, ki so jo ustanovili za to in ki je delala vso noč, ne bo mogla izdelati predloga za spremembo statuta, o katerem bi se strinjali vsi, je tajnik stranke Piccoli, po posvetovanju z nekaterimi najvidnejšimi predstavniki stranke dal predlog, ki ga je vsedržavni svet z malenkostnimi popravki odobril. Tu sre predvsem za rok. ko nekdo lahko postavi svojo kandidaturo za tajnika. Piccoli je ubral srednjo pot med dvema skrajnima predlogoma: kandidaturo .je mogoče postaviti pet dni pred začetkom deželnih kongresov in vse do 24 ur po začetku vsedržavnega kongresa. Skratka, med predlogom tistih (v glavnem desnice), ki so hoteli, da tajnika določijo še pred kongresom in onimi (levica in fanfani.jevci), ki so hoteli, da bi kandidata izbral kongres, se je vsedržavni svet odločil za srednjo pot. Kljub vsemu pa gre za dokaj nepomemben sklep, saj lahko kandidate za tajnika KD preštejemo na prstih ene same roke. Drugo vprašanje je bilo vprašanje kvoruma za predstavitev list na kongresu. Levice je predlagal kvorum 10 odst., kar bi ohranilo dosedanji sistem struj, medtem ko so dorotejci zagovarjali kvorum 20 odst., da bi prisilili struje, da sklepajo medsebojna zavezništva. Za ta predlog je bil tudi Donat CatJn in pristaši predsednika senata Fanfa-nija. O tem pravzaprav niso do se^li nobenega sporazuma, saj bo kvorum 10 odst. veljal na deželnih kongresih, vsedržavni kongres pa bo sam odločal o morebitnem kvorumu, ki naj bi veljal za predstavitev list. Poleg tega bo mogoče glasovati za ne več kot 25 odst. kandidatov, ki niso kandidirani na isti listi. Tudi v tem • primeru gre za ukrene, ki naj bi omilili premoč struj. Zadnja sporna točka .je zadevala prisotnost tako imenovanih zunanjih. Oblikovali bodo poseben odbor, ki bo štel 14 oseb (7 članov KD in 7 zunanjih), ki ga bo vodil predsednik stranke Forlani in ki bo dopolnil tistih 200 zunanjih, ki so se udeležili skupščine, še z drugimi. Iz njihovih vrst bo- do potem določili delegate za kongres, ki pa ne bodo smeh presegati 10 odst. vseh delegatov. Pozno zvečer .je vsedržavni svet sklenil tudi, da bo kongres stranke tam nekje v drugi polovici aprila in najbrž v Rimu in ne v Bariju, kot je bilo prvotno rečeno. Kraj so spremenili baje iz varnostnih rangov. Če bo v športni palači ali v palači kongresov (obe sta v mestni četrti EUR) so varnostni organi tokrat zaigrali že pravo generalko. Vsedržavni svet krščanske demokracije je imel v političnih krogih dokaj pičel odmev. Tako socialisti kot liberalci so nanj reagirali dokaj hladno, saj .je bil govor izključno o notranjih demo-kristjanskih problemih. R. G. sta baje izjavila, da je ena izmed teroristk med begom podlegla hudim ranam, ki jih je zadobila v spopadu pri Sieni, v katerem sta umrla dva karabinjerja in en terorist. Šlo naj bi za 25-letno Mi-lančanko Federico Meroni, ki je skupno s tremi drugimi pajdaši-cami zbežala iz kaznilnice v Ro- > vigu. Kot znano so predvčerajšnjim že našli okrvavljeno suknjo in preluknjan jopič, ki sta potrjevala, da je bila ženska ranjena, včeraj zjutraj pa so krvave madeže našli tudi na škatli keksov, ki so jo pobegli teroristi pustili v goščavi. Če bi potrdili, da je ranjena (ali tnrtva) teroristka res Meroni jeva, bi bila verjetna tudi domneva, da je med pobeglimi člani PL tudi Susanna Ronco-ni. Aretirana terorista so pripeljali v karabinjersko vojašnico v Tuscanii, kjer so oblasti postavile operativno središče raziskovalne akcije. Pred vhodom vojašnice se je zbralo kakih sto krajevnih prebivalcev, ki so poskusili linčati terorista. Množica ju je sprejela s klofutami, pluvanjem in brcanjem, da so ju agenti le s težavo spravili na varno. Nepopisno vzdušje je zavladalo tudi med samimi karabinjerji, ki so se objemali in se z vriskanjem in vzklikanjem veselili uspeha. Ostale teroriste, ki so se sinoči le za las izognili aretaciji, je za sedaj ponovno objela tema. Karabinjerji so jih lovili tudi ponoči s pomočjo agregatov in policijskih psov. Kot pa zadeva preiskave je glavna pozornost še vedno namenjena priprtju zdravnikov Marie France D'Alessio in Raffaela Gen-nara, za katera sumijo, da sta nameravala pomagati ranjeni teroristki. V prtljažniku njunega avtomobila so karabinjerji našli vse potrebno orodje za kirurški poseg kot je odstranitev krogel. Pozno sinoči so sporočili, da se ostali pobegli teroristi skrivajo v napol porušeni bajti nedaleč od kraja, kjer so aretirali Prata in Fornonija. Bajto so karabinjerji obkolili. Pričakujejo, da bodo vanjo vdrli danes ob zori in tako dokončno strli odpor teroristov. Aretirani terorist prime linee pred karabinjersko vojašnico ▼ Tuscanii (Telefoto AP) ■iiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiu niiiiiimiimiiiiiiitiiiimminiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMi S PREDSTAVO BEOGRAJSKEGA ATELJEJA 212 V Novi Gorici konec enajstega goriškega srečanja malih odrov Tradicionalnih nagrad niso še podelili - Povprečna raven festivala s samo nekaterimi izjemnimi predstavami NOVA GORICA - S sinočnjim dolgo pričakovanim nastopom beograjskega Ateljeja 212, ki je v poznih urah uprizoril Havelovi »Avdienco* in »Vemisaž*. se je zaključilo letošnje 11. geriško srečanje malih odrov. Predstavo beograjskih gostov so organizatorji vključili v tekmovalni spored, kar je vneslo v program sam nekaj sprememb, od katerih je najbolj važna ta. da sinoči niso podelili tradicionalnih priznanj. Predstava Ateljeja 212 se je zaključila namreč krepko čez polnoči, tako da se je morala posebna žirija še sestati ter oceniti to in obenem tudi ostale gledane uprizoritve. Tako bomo o dobitnikih •iHMliimilHMiiiiHuiilimiiilllliilliliiiilllllllBlItllliiilllllilllinniiiiiiiiilliiiilllllMliilllllluilillllitlllilillllMimiiiitiililltiiillllllluimillUHiilllllimiimilinillini Jubilejni koncert TPPZ P. Tomažič mali dvorani gledališča Verdi je bil sinoči jubilejni koncert TPPZ Finko Tomažič stoja. O koncerta poročamo na drugi strani desetletnici tradicionalnih vrtnic zvedeli šele danes popoldne oziroma jutri. Zaradi tega se moramo tudi danes omejiti samo na poročilo o petkovih uprizoritvah, še prej pa bi radi poudarili, da je bilo letošnje novogoriško srečanje malih odrov v znamenju mnogih odpovedi predstav, kljub temu pa je treba poudariti, da je bilo zelo pestro, če že ne drugega. Tako smo imeli priložnost soočiti se z nekaterimi vrhunskimi predstavami slovenskih gledališč. Te predstave lahko res na prstih preštejemo, vendar pa je tudi res, da so močno dvignile kvalitetno raven srečanja samega. Tu mislimo predvsem na uprizoritev »Mlade Brede*, na sinočnji nastop Ateljeja 212, na »Medejina otroka* in na nastop gledališča Akter iz Zagreba. Skratka predstave, ki so s svojo iskateljsko močjo in vnemo potrdile smisel srečanja, čeprav ne moremo trditi, da je šlo ravno za festival malih, eksperimentalnih odrov, pri čemer pa organizatorji niso popolnoma krivi, saj se slovenska gledališča le nerada spuščajo v eksperimentiranje. Upati je, da bodo v prihodnje imeli organizatorji in pokrovitelji srečanja srečnejšo roko, da bo več vzburljivih in eksperimentalnih predstav. Ze zgoraj smo omenili »Medejina otroka* švedskih dramatikov Lysandra in Ostenove. Predstavo smo v režiji Mire Ercog gledali v utesnjeni solkanski dvorani, u-prizorilo pa jo je Slovensko mla dinsko gledališče iz Ljubljane. I grali so Željko Hrs, Draga Potoč njak, Vladimir Jurc, Milena Grm, Barbara Levstik, Olga Grad in Jasna Knez. Šlo je za izrazito sodobno dramo, -dramo današnjega družinskega življenja, ki se je odvijala v presenetljivi sceni in kostumih Mete Hočevarjeve. Skratka, pripoved o »sodobnem* egoizmu staršev, ki nudijo svojim otrokom le malo ali nič, prevzeti so od svojih ljubezenskih strasti. Zares tragične žrtve njihovega lahkomiselnega početja pa so otroci. tiiiniiiiitnuiiitiiiMiimuiintHiiiiimimittiiittiimfiiimmiiMiiiitiiiiiiiimitiiimiiiiiiitiiiuiiimiiiiiiiimniiiimmiiHHiiiiiiiiiiiiMniMniiiimiiiitn Ali je politika res magija? Paolo Priviterra je v letu mojega prve ga poučevanja na tržaški filozofski fakulteti stalno sedel v prvi vrsti in bil videti vzne mirljivo razbojniški. Nosil je dolge skuštrane lase, oblečen je bil v nekakšno polvojaško uniformo in človek bi skoraj dejal, da bo zdaj zdaj iz svoje zajetne malhe privlekel pištolo. Z orožjem sicer ni prihajal m dan. ampak z besedami, s katerimi je streljal kakor z brzostrelko. Postavljal je kočljiva, iko noklastična vprašanja in se mi zdel v za četku eden tistih študentov, ki mahedrajo i ideologijo na levo in desno ter mlatijo v bi stvu prazno slamo. Prav kmalu pa sem ra zumel, da je v Priviterrovih besedah vsebi na in da ga žene resnična volja po znanju in razčiščevanju pojmov. Na koncu se je zgodilo, da je z mano pripravil odlično tezo in da sva ostala v stiku tudi po diplomi. Danes skuša Priviterra nadaljevati z znanstvenim delom, v pogojih, ki jih daje naša družba mladim nadarjenim ljudem. Da se preživi, se udinja kot paznik v mestnem zatočišču za bednike v Ul. Gozzi. Pa še to o njem: Priviterra je eden redkih študentov italijan skega jezika, ki se je naučil slovenščine. Kljub prijateljskim odnosom, ki obstajajo med nama, Priviterra seveda ni odnehal S svojim oporečništvom in kritiko mojih idej, posebno tistih, ki jih razglašam na straneh tega lista. Prosil sem ga, naj mi jih v skrčeni obliki napiše, češ da jih bom javno komentiral. Res mi je prinesel nekakšno domačo nalogo z naslovom, ki mi je takoj dal slutiti, da branje ne bo prijetno: Izposodil ■;i ga je pri Hoffmansthalu: «Politika je nagi ja: podzemske sile bodo ubogale tiste-ja, ki jih bo znal priklicati». Naj vam navedem osrednji del njegovega spisa. »Kar me najbolj žalosti, je dejstvo, da ne kateri intelektualci ne rabijo sredstev, s ka terimi razpolagajo za širjenje pameti in kritične zavesti, temveč se udinjajo tčarovni kom» prt njihovih magičnih obredih. Dokler bo politika magija, je jasno, da se intelektualec, ki se povsem istoveti s politično oblastjo, pa četudi manjšinsko ali nasprotno go spodujoči oblasti, odpoveduje svoji vlogi. Še slabše je, če prevzame vlogo tistega, ki pripravlja in ostri orožje, s katerim se magija izvaja. Namesto da bi navajal ljudi na kri- tično zavest, ki naj bi bila eventualno naperjena proti oblasti, sprejema odvisnost mase od magičnih simbolov ideologije: orlov, svetih zastav, herojev, rodu. Seveda, lahko je tudi tugodno» biti član neke skupine in ideologija je pač tista sila, ki povezuje skupine in družbe; intelektualcu toliko bolj zaradi njegove večne ekonomske odvisnosti od oblasti (in to je najhujša plat problema, ki ga morda sploh ni mogoče rešiti!)* Priviterra je sicer dejal, da pri pisanju teh misli ni imel pred očmi izrecno mene, temveč da je govoril na splošno; vendar ni zanikal, da bi tudi mene ne videl v skupini tistih čarovniških pomagačev, ki da so po njegovem mnogi intelektualci. Moram reči, da me je prispodoba zabavala: videl sem se kot tisti miškon iz V/alt Disnegevega filma, ki ukaže metlam, naj namesto njega nosijo vedra vode in jih potem ob zvokih Dukaso-ve glasbe ne zna ustaviti. A to seveda ne pomeni, da bi Priviterrovih besed ne jemal resno in da bi me ne vznemirile. A kot sem obljubil, bom o tem govoril prihodnjič. JOŽE PIRJEVEC osamljeni in nebogljeni otroci. Predstava je učinkovala zares močno, naravnost kruto je zapolnjevala prostor in s svojo problematiko spodbudila k razmisleku o današnjem odnosu med starejšimi in otroškim svetom. MARIJ ČUK Aretirali dve osebi zaradi neupravičene odsotnosti z dela RIM — Rimsko sodstvo je v okviru preiskave o neupravičenih odsotnostih z delovnega mesta u-službencev javnih ustanov in mi- Jutri pogreb bivšega čilskega predsednika Freia SANTIAGO DE CHILE -Čilske oblasti so včeraj uradno sporočile, da bodo posmrtne o-stanke bivšega predsednika in demokrtstjanskega voditelja E-duarda Freia pokopali jutri zjutraj na osrednjem pokopališču v Santiagu. Na pogrebu bodo prisotne številne osebnosti iz Latinske Amerike. Svoj prihod v čilsko glavno mesto pa so napovedali tudi voditelj zahod-nonemške socialdemokracije in predsednik komisije Sever • Jug Brandt in tajnik italijanske' de-mokristjanske stranke Piccoli. nistrstev izdalo dva zaporna naloga, proti 74 osebam pa je začelo -sodni postopek, med temi je tudi šest zdravnikov, ki so zelo površno izdajali potrdila o bolezni. Pod obtožbo sleparije so aretirali 50-letno funkcionarko ministrstva za pošto Mario Ferragu-to, ki je delala le dve uri na dan namesto predvidenih šest, za katere je bila plačana. Drugi aretiranec, 48-letni Pericle Sabatini je bil lani več kot tri mesece na bolniškem dopustu in je v tem času opravljal drugo službo. MADRID — španska policija je aretirala šest pripadnikov baskovske separatistične organizacije E TA. Dva od teh sta baje vpletena v ugrabitev baskovskega in-dustrijca Joseja Lippersheideja. BEJRUT — Pripadniki eritrejske osvobodilne organizacije so sporočili, da se je pred dnevi nedaleč od Adis Abebe zrušilo etiopsko vojaško letalo. V nesreči je izgubilo življenje 24 libijskih, 24 kubanskih in 25 etiopskih oficirjev. NEW YORK - Funkcionarji a-meriške vlade so povedali, da so ZDA in štiri zahodne države dosegle kompromisni sporazum z južnoafriškim režimom o neodvisnosti Namibije. Sporazum, ki ga bodo verjetno predstavili v torek v Bonnu, predvideva organiziranje svobodnih volitev v ustavodajno skupščino. TRŽAŠKI DNEVNIK TPPZ PINKO TOMAŽIČ SINOČI Z JUBILEJNIM KONCERTOM PROSLAVIL 10-LETNIC0 OBSTOJA « «Pripomogli smo k dozorevanju našega mesta in tkali niti prijateljstva in sporazumevanja» Pred nabito polno dvorano z uspelim programom prikazana prehojena pot, dejavnost in namen več kot 120-članskega kolektiva - Dirigent Kjuder častni član zbora - Podelili številna priznanja zaslužnim članom 24. januarja 1982 PRED JUTRIŠNJIM SESTANKOM ŠESTIH V VIDMU Nespremenjena stališča strank o problemu nove deželne večine PSI ponovno zahteva odstop predsednika deželnega sveta PO VEČLETNEM ZATIŠJU V Bar kovIj ah skušajo obnoviti delovanje prosvetnega društva »Čeprav ne bo izzvenelo preveč skromno si vendar domišljam, da smo v teh nekaj letih obstoja Tržaškega partizanskega pevskega zbora vendar pripomogli k dozorevanju tega našega mesta Trst. Zgodovina tridesetih let je marsikaj spremenila, marsikateri načrt postavila na glavo. Ubrala je doslej neslutena pota in vendar je nekaj ostalo: prav ta želja po pravičnem svetu, v katerem je človek človeku brat... Ta naš svet nastaja danes in mi, čeprav prekaljeni v ognju razočaranj in nestrpnega pričakovanja, ne bomo odnehali, dokler ne bo ta visoka ideja uresničena. Sen temnih noči o jutru, ko bomo z ramo ob rami ustvarjali gmotne in kulturne dobrine skupaj, tržaški Slovenci in Italijani, ni več samo sen, pač pa trdno prepričanje, ki poganja našo energijo v novo ustvarjalnost. Tkali smo po poteh Italije in Jugoslavije niti prijateljstva in sporazumevanja in jih stkali v trden vozel. Danes smo na fronti omike zmagovalci. Bijemo se za našo drugo zmago, saj smo prvo vojaško že izbojevali. Sporočilo, ki ga nenehno pošiljamo od razuma do razuma, od srca do srca, se sedaj še glasneje oglaša in se bo še, dokler ne bomo doživeli triumfa enakopravnosti za naše ljudstvo, dokler ne bo utihnil naš zadnji nasprotnik.* V teh nekaj besedah, ki jih je ob nedavnem zapisal duhovni vodja tega zbora in hkrati dirigent Oskar Kjuder, bi lahko strnili desetletno zgodovino TPPZ Pinko Tomažič, ki je sinoči v prostorih krožka za kulturo in umetnost pred nabito polno dvorano z jubilejnim koncertom proslavil to svojo obletnico. Prisotni so bili predstavniki borčevskih organizacij bratskih dežel Italije in Jugoslavije, med katerimi tudi zvezni sekretar ZB narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, predstavniki oblasti, župani, predstavniki SKGZ, ZSKD in AECI, zastopniki konzulata SFRJ v Trstu, političnih strank, mladinskih organizacij, sindikatov ter še kulturni delavci, gospodarstveniki in športniki; prisotni so bili tudi vsi sorodniki umrlih članov zbora katerim so se pred začetkom koncerta oddolžili z enominutnim molkom, častni člani TP PZ, predstavniki partizanskega zbora iz Ljubljane in zbora »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine. V skrbno pripravljenem in uspelem programu, ki sta ga povezovala Pavle Plahutnik in Bruna Ales-sio, je bila v skopih obrisih orisana prehojena pot, dejavnost in končno namen več kot 120-članskega kolektiva glasbenikov, pevcev in recitatorjev zbora, vse od njegovega nastanka leta 1972 do danes; prikazana je bila skozi koncert, ki ga je z običajno učinkovitostjo vodil neutrudni dirigent Kjuder, ob mednarodnih partizanskih in delav- Ožji odbor Sveta slovenskih organizacij, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, ki nam ga je poslal, je na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, predvsem tista, ki so v zadnjem času v ospredju zanimanja naše javnosti. Odbor je ocenil zadnje dogodke v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji in ugotovil, da se, kljub razpravi v deželnem svetu in nastopom enotne slovenske delegacije, v italijanski stvarnosti nič ni premaknilo v korist naše celotne skupnosti. Ob skorajšnji konferenci Teža državnih obratov v deželi V zvezi s skorajšnjo 2. deželno konferenco o državnih soudeležbah, ki bo kakor znano v tržaškem Avditoriju 30. in 31, januarja in ki se je bo udeležil tudi pristojni minister G. De Michelis, je deželna u-prava objavila vrsto zanimivih podatkov o teži obratov z državno soudeležbo na območju Furlanije - Julijske krajine. V naši deželi štejejo državni o-brati skupno 19.000 zaposlenih ljudi, kar pomeni 5 odst. vse zaposlene delovne sile. Ta delež pa se dvigne na 10 odst., če upoštevamo obseg zaposlenosti v samih industrijskih dejavnostih. V tržaški in goriški pokrajini pa odpade na obrate z državno soudeležbo 10 odst. vse zaposlene delovne sile, če pa upoštevamo samo zaposlene v industriji, naraste ta delež na 21 odst. v tržaški in kar na 30 odst. v goriški pokrajini. Poleg tega računajo, da deluje po naročilih teh obratov samo v okviru tržaške pokrajine o krog 180 manjših tovarn in delavnic. skih pesmih, ki so dvorano večkrat »vžgale*. V imenu pokrajinskega odbora VZPI - ANPI je zboru pozdrave prinesel njegov tajnik Dušan Košuta, ki je med drugim podčrtal, kako ta organizacija zvesta zaprisegi NOB in odporništva, d< iedno nadaljuje pot antifašizma in napredka za prijateljstvo, razumevanje in sodelovanje med vsemi na- V petek zvečer je bil v Ljudskem domu v Trebčah sestanek o problemih Cone za znanstvene in tehnološke raziskave, ki ga je sklical rajonski svet za vzhodni Kras in ki so se ga udeležili predstavniki Konzorcija za upravljanje cone in tržaške Občihe ter domače prebivalstvo in raznih organizacij, ki delujejo v sklopu slovenske narodnostne skupnosti. O poteku sestanka in o stališčih o tem problemu, ki so prišla do izraza med razpravo, poročamo v današnji prilogi »Naša zemlja*, na tem mestu pa povzemamo stali--šče, ki sta ga zavzeli Kmečka zveza in Slovenska kultumo-gospodar-ska zevza in ki ga je prisotnim orisal tajnik KZ F. Bukavec. KZ in SKGZ sta že. leta 1979, ko se je pobuda raziskovalne cone šele porajala, zavzeli jasno stališče, ki ga lahko strnemo takole: pobuda je v bistvu pozitivna, ker utegne prispevati k družbeno-gospodarskemu razvoju in ustvariti nova delovna mesta, vendar je treba znanstveno raziskovalni center uokviriti v že obstoječe znanstvene strukture, do- V tej zvezi je odbor Sveta slovenskih organizacij ocenil tudi zadnje dogovore za ponovno finansiranje zakonskih določb za izvajanje osimskega sporazuma. Pri tem je odklonil stališče, ki slovensko narodno skupnost obravnava samo kot objekt in ne kot polnopravni osebek. Odbor je obžaloval, da gredo vsa sredstva v zvezi z dogovori samo za gradnjo infrastruktur, ki so velikokrat neučinkovite in — tako je rečeno v sporočilu za tisk —• da se državi podpisnici ne zmenita za želje in težnje celotne narodne skupnosti, živeče v mejah Italije. Dalje je ožji odbor razpravljal še o vrsti pojavov v naši vsakdanjosti, podrobneje pa je obravnaval tudi kulturno politiko deželnega odbora, ki ne vrednoti dovolj dela, ki ga opravljajo slovenska društva na kulturno - prosvetnem področju. Razprava se je dotaknila tudi programa kulturnih dejavnosti v tem letu ter problemov slovenskega tiska, radia in televizije. Na kancu je odbor določil člana, ki bo zastopal organizacijo v enotni delegaciji ob njenem obisku pri predsedniku Izvršnega sveta Slovenije Zemljariču. Zadovoljstvo KD ob pomoči ladjedelništvu Tržaški pokrajinski odbor KD je sinoči izdal tiskovno poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo ob dejstvu. da je ministrski svet na zadnji seji nakazal vsoto 900 milijonov lir za razvoj ladjedelstva. Poročilo nadalje pravi, da je ta poseg nov dokaz, da je mogoče najti rešitev za probleme, ki tarejo tudi tržaško in goriško pokrajino, le v državnem merilu in nikakor ne na krajevni ravni. Zdaj bo treba poskrbeti — zaključuje poročilo — da ne bo nakazani denar razpršen na vse strani, temveč da bo namenjen posegom le v korist večjim ladje-delskim obratom, pri čemer mora imeti beseda Trsta in Gorice po sebno težo. rodi. Res je, da še do danes niso bile izpolnjene takratne sanje in želje, pomiriti pa nas mora dejstvo, da kljub vsem težavam živimo v vsestransko boljših pogojih. Danes se srečujemo — je še dejal Košuta — in živimo v duhu prijateljstva, ki smo ga skovali v skupnem naporu in boju. To so trdne in trajne vezi, ki so omogočile najbolj odprto mejo v Evropi, osimske kler se ne bodo pokazale upravičene potrebe po njegovi razširitvi. V začetku lanskega leta pa sta organizaciji še posebno obravnavali probleme kmetijstva in teritorialne politike, zlasti v luči številnih razlastitvenih posegov, in ob tej priliki poudarili, da je treba — poleg pravične odškodnine razlaščencem — dati del protivrednosti prizadetim j,evpinj. skupnostim in nehati z odškodovanjem kmetijstva. Obe organizaciji sta odločeni vztrajati pri teh zahtevah in hi ju nadaljevanje dosedanje prakse prisililo v to, da se bosta morali v prihodnje boriti proti vsaki razlastitvi. Kar zadeva konkretno Konzorcij za upravljanje raziskovalne cone, se organizaciji ne moreta strinjati s sestavo njegovega upravnega sveta, ki izključuje predstavnike kmetijskega sektorja, prebivalstva in same Kraške gorske skupnosti. Prav tako se ne moreta strinjati s tem, da se želi danes tej programsko še presplošni pobudi dodeliti pretirano veliko območje 160 ha, na katerem naj bi bilo mogoče zgraditi okoli 45.000 kub. m raznih zgradb, kar bi ustrezalo kakim 2000 stanovanjem. Vselitev raziskovalnega centra v bivše begunsko taborišče je sprejemljiva, organizaciji pa nasprotujeta vsakršni razširitvi in zaseganju dodatnih zemljišč, če ni za to dokazana dejanska nujnost in če niso dana jamstva, da bodo uresničene zahteve celotne naše skupnosti glede družbeno gospodarskega razvoja in še posebej glede razvoja kmetijstva in zadružništva. Potrebna so resnična jamstva, saj same obljube ne zadoščajo več. Slovenci imamo namreč vse preveč slabih izkušenj, in prva med temi se nanaša na vprašanje naše globalne zaščite, ki kljub vsem obljubam še vedno ni bilo rešeno. / V marcu lanskega leta sta KZ in SKGZ postavili jasne zahteve v zvezi z razlastitvami, ki so bile že v teku ali napovedane. Te zahteve, na katere ni bilo odziva, so naslednje: tržaška občina naj poskrbi za revizijo načrta za ljudske gradnje in sporazume in vzorne prijateljske odnose med obema republikama. Posebne čestitke je Košuta namenil dirigentu Kjudru ob 35-letnici njegovega umetniškega delovanja. Pozdrave so TPPZ Pinko Tomažič prinesli tudi sekretar Zveze borcev Slovenije Lenarčič, predsednik ZKO Slovenije Janko Osterman, predsednik partizanskega zbora iz Ljubljane, s katerim TPPZ tesno sodeluje, Vlado Žorž; zaradi pomanjkanja časa pa so nekateri pozdravi odpadli. Na koncertu so podelili tudi priznanja: prejeli so jih sorodniki preminulih članov, člani, ki že deset let redno nastopajo, predsednik ZKO Slovenije pa je tudi napovedal, kateri pevci bodo prejeli Gallusova odličja. Vlado Žorž je TPPZ izročil posebno priznanje — plaketo Partizanskega zbora iz Ljubljane, Oskarju Kjudru pa zlato odličje za njegovih 35 let dela; izročil je tudi priznanja trem članom zbora, ki so se posebno izkazali pri delovanju zbora; njegov dirigent Kjuder pa je bil na sinočnjem koncertu sprejet med častne člane TPPZ Pinko Tomažič. naj hkrati ustanovi posebno odbor-ništvo za kmetijstvo; dežela naj posveti posebno pozornost kmetijskim zadrugam na Tržaškem, ker te predstavljajo edino možnost za ohranitev kmetijstva pri nas, in naj poskrbi za izdelavo področnega načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, v kraškem delu goriške pokrajine ter v Benečiji in v Reziji in naj ustrezno prilagodi norme deželnega urbanističnega načrta'; posebno pozornost je treba pri vsem tem posvetiti kmetijskemu razvoju Brega med Kolonkovčem in Križem, ki je primeren za razvoj žlahtnih kultur. Kar zadeva posebej razlastitve, ki so v ogromni meri prizadele slovensko gospodarstvo in družbeno-gospo-darski razvoj naše manjšine, menita KZ in SKGZ, da je slovenska narodnostna skupnost že doslej vse preveč žrtvovala za splošne koristi in ker jima še do danes niso bile dane realne garancije za izpolnitev omenjenih zahtev, sta organizaciji prisiljeni nasprotovati novemu razlaščanju. Kot smo že zabeležili v včerajšnji številki, je v petek zvečer gorelo od Ricmanj do Drage. Manjši požari grmičevja in dračja so se pojavili skoraj simultano (okrog 21. ure) pri Ricmanjih, Borštu, Jezeru, Prebenegu in Dragi. Okrog 2. ure pa so ognjeni zublji zajeli hrib Steno nad dolino Glinščice. Požar je zajel približno 40 hektarov površine, gasilci iz Trsta, z Opčin ter posebne ekipe gozdnih čuvajev in WWF pa so gasili skoraj do 9. ure zjutraj. Včeraj je ogenj zajel področje nad železnico pri Barkovljah, pri naselju Girandole, pri Briščikih in širok pas od Rumene hiše nad Barkovlja- Jutri se bodo v Vidmu sestali predstavniki krščanske demokracije, socialistične stranke, socialdemokratov, republikancev, liberalcev in Slovenske skupnosti, da bi ponovno proučili vprašanje oblikovanja nove deželne večine, ki po eni strani zaobjema vprašanje imenovanja predsednikov še preostalih dveh stalnih deželnih komisij, po drugi pa razširitev deželnega odbora od sedanjih trinajst na petnajst odbomištev, da bi tako zagotovili mesto socialdemokratu in liberalcu. Pogajanja se sicer zavlačujejo že vrsto mesecev, različni interesi številčno najmočnejših sil sedanje večine pa jih zavirajo, tako da je v tem trenutku težko reči, kdaj se bo VDrašanje razvozlalo. Sicer pa je vprašanje predsedstva deželnega sveta, ki ga sedaj vodi komunistični predstavnik Mario Colli ponovno v razpravi. Socialisti namreč v ostri polemiki s pisanjem komunističnega dnevnika ugotavljajo, da v sedanji zmedi še ni bila ugodena njihova zahteva po odstopu predsednika deželnega sveta in celotnega predsedstva, ker da sta odraz neke večine, ki je že zdavnaj ni več. Socialisti nadalje poudarjajo, da je korektna rešitev tega vprašanja, ki mora skozi nove volitve predsednika deželnega sveta in predsedstva, odločujočega pomena za potrditev reprezentančnosti deželnega sveta. Socialisti torej vztrajajo za odstop predsednika Colli ja; v tej svoji zahtevi imajo podporo predstavnikov krščanske demokracije, ki pripadajo struji forzanovistov, ki pod vodstvom načelnika svetovalske skupine v deželni skupščini Turella že dalj časa to zahtevajo; temu pa nasprotujejo morotejci, po mnenju katerih je pozicija predsednika skupščine nedotakljiva. Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu polemizira tudi s KD, katero obtožuje, da je dejansko preprečila izvolitev socialdemokratskega predstavnika na čelo pete svetovalske komisije. S tem v zvezi PSI poudarja, da njihova skupina podpira kandidaturo socialdemokratov. V takem stanju se bodo jutri sestali predstavniki šestih strank, ki naj bi v bližnji prihodnosti oblikovale novo deželno koalicijo. Deželni svet pa se bo sestal šele iiiiiiiiuiiiiiii n a m n m ia n n n im milili m im m Hlinili Rajonski sveti Jutri ob 20. uri' se na sedežu v Ul. Ronchetto 77 ^stane r.ajpnški svet za Skedenj in Carbolo. V torek, 26. januarja, bodo kar štiri sestanki. Ob 17. uri bo na sedežu v Proseški ulici 28 na Opčinah zasedal vzhodnokraški rajonski svet, ob 18.15 se bodo sestali rajonski svetovalci za Rojan, Greto in Barkovlje (Ul. S. Ermacora 3), ob 20. uri pa bosta zasedala svetoivan-ski rajonski svet in rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija. Rajonski svet za Sv. Vid in staro mesto bo zasedal v četrtek, 28. januarja ob 20. uri na sedežu v Ul. Colautti 6. mi do Obeliska. Tudi pri gašenju slednjega so sodelovale ekipe gasilcev iz Trsta in Opčin ter gozdnih čuvajev in prostovoljcev. Še v včerajšnji številki smo objavili daljši članek o vzrokih požarov. Karabinjerje iz Doline, Nabrežine in Milj smo zato povprašali za mnenje, saj je težko verjeti, da gre za samosežig suhljadi. Karabinjerji iz Doline so nam dejali, da so uvedli preiskavo, kajti vzroki požarov so res vprašljivi. Dejansko so karabinjerji mnenja, da so delo kakega požigalca, ki mu je ta dejavnost v veselje. V Borštu so predsi-nočnjim namreč opazili moškega, ki je ves poten in osajen povpraševal prvega februarja; v tednu, ki je pred nami pa bodo zato zasedale deželne komisije. V torek se bosta sestali prva komisija, ki proučuje vprašanja predsedstva in finančne zadeve ter komisija za industrijo, na čelo katere je bil pred dnevi imenovan demokristjan Spagnol. Na seji te komisije, ki se bo sestala tudi v četrtek, bo podpredsednik deželnega odbora De Carli poročal o drugi deželni konferenci o državnih soudeležbah. V sredo pa se bo sestala komisija za kmetijstvo, ki bo med drugim nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva ukrepe za zaščito in razvoj 'čebelarstva. Radijska oddaja razsodišča za bolnike Tržaška sekcija razsodišča za bolnike ima vsak torek od 11. ure do 12.30 na valovni dolžini 93 in 94.5 MHz radijsko oddajo, v kateri lahko neposredno sodelujejo poslušalci (tel. 734232), v kateri zbira pričevanja občanov o delovanju našega zdravstvenega sistema (bolnišnic, centrov SAUB. zasebnih klinik, ambulant) in socialnih služb (za u-pokojence, ostarele, invalide, službe za prizadete). Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je letos priredila vrsto tečajev «150 ur», da bi omogočila delavcem dosego nižjesrednješolske izobrazbe. Ker pa se je v tem času izredno razširilo število izobraževalnih tečajev, ki jih prirejajo razne zasebne šole in zavodi (le-ti pa temeljijo na zelo nizki kvalitetni ravni in i-majo zgolj dobičkarski cilj), se je sindikalna organizacija odločila, da razširi tečaje 150 ur in jih izpopolni s še drugimi seminarji, kar naj bi pripomoglo k permanentni vzgoji ne samo delavcev i^dejavk, temveč tudi študentov) brezposelnih, gospodinj. Tako bodo letos v času od februarja do maja priredili tri seminarje. Prvi bo vzel v pretres žensko problematiko. Zamisel o tem seminarju se je porodila ob koncu podobnega lanskega tečaja o vlogi ženske na delovnem mestu in ga bodo izpeljale same ženske. Razdeljen bo v štiri dele. Prvi bo obravnaval odnos ženske do zdravja, drugi žensko in zgodovino, tretji bo temeljil na juridičnih pravicah ženske, četrti pa bo obravnaval odnos med žensko z umetnostjo. Drugi seminar je bolj teoretične narave in bo obravnaval demokra- po avtobusu. Res pa je, da ni mogel sam zanetiti vseh požarov. Zato tudi sum, da je šlo za nevarno akcijo skupine pobalinov z motornimi kolesi. • Zaradi začetka nove gradnje bo od jutri dalje prepovedano parkiranje vozil na Trgu Sv. Jakoba pred hišo štev. 13 Iz istega razloga bo prepovedano parkiranje tudi pred hišo štev. 2 v Ul. Cordaroli v Rojanu. V OKVIRU ZADEVE POLOJAC Za marešala Fulca nov zaporni nalog Skoraj ne mine dan, da se ne bi nad šestimi aretiranimi, ki so vpleteni v »zadevo Polojac*. zgrnila temna senca kakega novega sodnega ukrepa namestnika državnega tožilca Driganija, ki o zadevi vodi preiskavo. Predvčerajšnjim so računovodji Navigliu spremenili odlok o priprtju v aretacijo (vedno zaradi sodelovanja pri izvozu valute),'včeraj pa so marešalu finančne straže Antoniu Fulcu, ki je že od 14. januarja v zaporu v Vidmu, izročili nov zaporni nalog zaradi poskusa korupcije. Fulca so do sedaj obtoževali stvarne in osebne pomoči A-lessandru Polojacu in prikrivanja pred carino. Nesreča v Ul. del Bosco Na ortopedskem oddelku so včeraj okrog 11. ure sprejeli 74-letno gospodinjo Anno Gustincich vd. Pa-pa, katero je med prečkanjem Ul. del Bosco povozila s fiatom 850 42-letna Grazia Cherubini (Ul. Revol-tella 3/1). V nesreči si je priletna ženska zlomila stegnenico in desno zapestje. Zdravila se bo, če ne bo posledic, 30 dni. Sladkosnedna tatova V baru »Torino* v Miljah je bila predsinočnjim okrog 23.30 velika gneča. To sta izkoristila 53-letni Giuseppe Millo in 21-letni Giorgio Cur-ri, ki sta izmaknila, štiri torte iz sladoleda v vrednosti 50.000 lir. Njun podvig pa se je slabo končal: nekdo je obvestil policijo in oba »sladko-snedneža* sta že za zapahi. Velika nevarnost je, da se bodo še do nedavnega pristno slovenske četrti (svojčas so to bile pravzaprav vasi) popolnoma potujčile. Prvotno socialno in etnično tkivo se podira. Te skrajno pereče stvarnosti se domačini povsod zavedajo. Poprijeti v roke ostanke nekdaj cvetočega delovanja slovenskih društev in krožkov ter zarisati novo pot preporoda, pa ni vedno lahko. S V Barkovljah, kjer že nekaj časa tli skrita želja, da bi ponovno obudili dejavnost PD »Barkovlje*. se težav zavedajo. Bivši odborniki in člani društva, ki je po uspešnih povojnih letih zamrlo okrog leta 1954. čeprav je doživelo «revival» v 60. letih, so kljub pesimizmu nekaterih pripravljeni zavihati rokave. Kot rečeno, je težav veliko. Umrle so stare korenine, prekaljeni rodoljubi, ki so za delovanje društva marsikaj žrtvovali. Ostaja srednja generacija, kateri pa manjka svežega zagona, ki ga lahko da mladina. «Z mladino pa je tako*, so nam povedali na pripravljalnem sestanku za sestavo novega odbora, «prvič, mladine, in to slovenske, je v Barkovljah vedno manj. Tudi takih, ki bi se radi angažirali v prosvetnem delovanju, ni veliko. Preostali pa so se že itak vključili v razne športne aktivnosti. Poleg tega pa moramo poudariti, da so Barkovlje zelo raz- cijo v industriji. Namen' tega tečaja je posredovati delavcem in sindikalnim predstavnikom dovolj podatkov, da bi lahko spoznali mehanizme, ki vodijo politiko industrijskih podjetij. Izredno zanimiv (zanj se je prijavilo že veliko ljudi) bo seminar o informatiki, ki se bo začel marca. Seminar je logična posledica prejšnjega, v pretres bo vzel vsa nova tehnološka sredstva, ki so sedaj že neobhodno potrebna za delovanje modernih industrijskih struk- • Jutri in v četrtek, 28. januarja, ob 18.30 se v Sesljanu sestane de-vinsko-nabrežinski občinski svet. Spodbudno ukrepanje glede vprašanja družinskih posvetovalnic Predvčerajšnjim so se predstavniki upravnih odborov družinskim posvetovalnic sešli z zastopniki Krajevne zdravstvene enote (KZE), da bi rešili žgoče vprašanje, kam pravzaprav službeno spadajo socialne delavke in psihologi, ki so delovali v posvetovalnicah, ko so te bile v sklopu pokrajinskega zdravstvenega konzorcija. Ko je ta bil ukinjen, so posvetovalnice prešle pod upravo KZE, a njihovo osebje, torej poprej imenovani psihologi in socialne delavke, je bilo dodeljeno pokrajinski u-pravi. No, po dolgotrajnih pogajanjih je bil včeraj — prek pokrajinskega komisarja — uveljavljen sklep, da sme navedeno osebje sedaj zopet delovati v družinskih posvetovalnicah, in to od 1. februarja naprej. Žal velja to samo do 30. junija. Pripomnimo naj še, da v nabre-žinski družinski posvetovalnici ne bo prišlo do nikakšne spremembe, kolikor zadeva njeno osebje. pršene in da je težko sklicati skupaj ljudi. Marsikdo pa je — kot v prostozidarskih ložah — zaspal.* Ostaja pa še cel kup problemov. Naštejmo jih nekaj. Za pevski zbor bi bilo morda dovolj interesentov, težko pa je najti dirigenta. Kaj pa druge dejavnosti? Treba je najti pove oprijeme in vsebine. Disko-klub? Zakaj pa ne, saj so plesi v prostorih barkovljari-skega društva še vedno marsikomu v> spominu. Tečaj za šivilje, ki je v teku na pobudo nekaterih, je tudi zanimiva pobuda. Kaj pa povezava med društvom in šolo? Med društvom in pomorskim klu- Predstavniki zavodskega sveta šole «Ž. Zois» pri komisarju Mazzurcu Včeraj opoldne je pokrajinski izredni komisar dr. Mazzurco sprejel na pogovor novo predstavništvo zavodnega sveta Tr-goskega tehničnega zavoda »Žiga Zois*. V delegaciji so bili vsi trije predstavniki staršev (predsednik Semen, podpredsednik Bandi in član izvršnega sveta Čok), predstavnik učnega osebja prof. Tavčar, tajnik zavoda Kosmač in ravnatelj prof. Šah. Delegacija je komisarja seznanila s perečim vprašanjem pomanjkanja upravnega osebja v tajništvu, kjer je upravno delo v velikem zaostanku. V preteklem letu je namreč dodelila pokrajinska uprava šoli 4 pomožne tajnice, a vsako le za dobo treh mesecev. Vsakega novinca je bilo tako treba znova uvajati v delo, kar je vplivalo na zastoj dela. Komisar dr. Mazzurco je pokazal, veliko zanimanje za vprašanje in obljubil, da bo v okviru obstoječe zakonodaje in kar je v njegovi moči storil, da se to vprašanje dokončno reši z razpisom natečaja. Kar zadeva prostore za geometre gredo dela h koncu in je v kratkem predvidena vselitev v paviljon B. Delegacija je dobila vtis, da se komisar res zanima za vsa obravnavana vprašanja in se je cfo.jkopcu še priporočila in zahvalila za razumevanje. bom Sireno, ki se je v zadnjih letih precej uveljavil. Ostaja tudi vprašanje pravne oblike društva, s katero naj bi izkoristili javno finančno pomoč. Skratka — dela je veliko. Idej tudi ne manjka. In prepričani smo, da bodo spomini na orkester Mira-mar, na dramsko skupino, na baletno skupino, na pevski zbor in na izredno uspele »večere kalamarov* porodili energije in zanimanje starih ter mladih Barkovljanov (mimogrede: zakaj se ne bi pobude udeležili tudi Rojančani?), da bi tudi v tem «sivem» področju ponovno zaživeli slovenska kultura in domačnost. Evropski univerzitetni inštitut za vodo S 1. marcem bo v našem mestu začel delovati »Evropski univerzitetni inštitut za vodo*, ki bo imel svoj sedež v prostorih bivšega kolegija N. Sauro. Predsednik inštituta bo prof. J. Fries s strasbur-ške univerze, podpredsednik pa prof. G. Gerin s tržaškega vseučilišča. Inštitut bo organiziral vrsto tečajev in seminarjev ter razne raziskave geološke, toksikološke, kemične, gospodarske, socialne in pravne narave. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIimiHIIIIIIIMIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin Pred odprtjem bazovskega otroškega vrtca v * „ m < -r ippipr * V prihodnjih dneh (točen datum bomo naknadno objavili) bodo v Bazovici končno predali svojemu namenu novo montažno poslopje otroškega vrtca. Po skoraj dvanajstih letih se bodo bazovski malčki le premaknili iz tesnih in neprimernih prostorov v udobnejše. Vsej naši javnosti je znano, kako so se morali združenje staršev in druge organizacije iz Bazovice boriti, da so končno dosegli to, kar bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Kolikokrat so vaška predstavništva romala v občinsko palačo In se vračala samo z obljubami, ki pa se niso in niso zlepa uresničevale. Sedaj je končno pred vrati slovesna otvoritev. In tokrat tista prava bi ne takšna, kakršno je pred nedavnim razglasila listarska »Voce liberai ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame in none MARIJE LUKSE vd. BAN se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja in v dobro- < delne namene in vsem tistim, ki so jo, spremili k zadnjemu počitku. Hčerka Vojka, zet Ivan in drugo sorodstvo. Prosek, Trst, 24. januarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega IZIDORJA JEJČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogrebne slovesnosti, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so mu izkazali spoštovanje in ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI SVOJCI Hruševica, Gropada, 24. januarja 1982 aniiliiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiimiiiiiiii NA ZADNJI SEJI OŽJEGA ODBORA Svet slovenskih organizacij o raznih vprašanjih manjšine Dirigent Kjuder prejema čestitke predsednika ZB Slovenije Lenarčiča ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiuuiiiiHiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit STALIŠČE KZ IN SKGZ DO RAZISKOVALNEGA CENTRA Za pobudo z nedefiniranim programom je površina 160 hektarov pretirana Ker doslej nista prejeli zahtevanih jamstev, sta organizaciji nasprotni vsakršnemu novemu razlaščanju •tiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiinmmiiiiminiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimtiiiiiiimimiiiiiiiiiniiiiiitiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiit KARABINJERJI UVEDLI PREISKAVO V v POŽARI OD RICMANJ DO GLINŠČICE iimmiHiiimitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiMfiifiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii,,,,,, RAZŠIRITEV TEČAJEV «150 UR» Seminarji za permanentno izobraževanje zaposlenih Tečaj o ženskah in družbi, o demokraciji v industriji in o informatiki Pri Domju so pričeli pred dnevi graditi občinski družbeni center V PRIREDBI SPD TABOR Koncert flavtistov GM za openske dijake Včeraj je oddelek za staro glas bo pri Glasbeni matici nastopi v Prosvetnem domu na Opčinan za učence in dijake openskih slovenskih in italijanskih šol v okviru društvene glasbene dejavnosti. Tokrat so se flavtisti, ki so nastopili tudi na nedeljskem koncertu v okviru openskih glasbenih večerov, predstavili mladi publiki, med katero so številni gojenci openske podružnice Glasbene matice, ki so izbrali študij flavte. Koncert je lepo uspel. Sodelovanje SKD Tabor z domačimi šalami bo prav gotovo obrodilo zaželene uspehe. Gledališča Kino Obvestilo »starim* skavtom in skavtinjam Delovno leto 1981-82 je trideseto leto skavtizma med Slovenci na Tržaškem, saj je bila oktobra 30-let-nica ustanovitve Slovenskih tržaških skavtov. Za to priložnost bo v soboto, 30. januarja, družabno srečanje nekdanjih tržaških skavtov in skavtinj ter sedanjih voditeljev in voditeljic. Srečanje bo povezano z večerjo. Kdor bi se rad udeležil srečanja, naj najkasneje do 26. januarja prijavi svojo udeležbo bratu Albertu Štrajnu (tel. 91-20-93 v večernih u-rah, tel 76-34-20 pa v delovnem času). Vodstvo SZSO v Trstu Družbeni center pri Domju je te dni pognal prve brstiče. To so veliki jekleni stebri, ki bodo nosili celotno montažno zgradbo. Dela so se zaradi slabega vremena nekoliko zavlekla, zato pa bo sedaj, kot vse kaže, občinski družbeni center hitreje rastel. Predvidevajo, da bo do jeseni gotov. Zanj je dolinska občina nakazala 500 milijonov lir. ki jih je prejela od državne hranilnice. vprašanje pa je. če bo ta vsota zadostovala. Začetka gradbenih del se najbolj veseli domače prosvetno društvo Fran Venturini, ki je bilo doslej prisiljeno delovati v ne ravno u-godnih pogojih. Novi kulturni hram bo nedvomno omogočil, da se bo kulturno življenje Slovencev pri Dem ju, ki iih asimilacijski valovi vse bolj ogrožajo, hitreje in Polje razvijalo. Ansambel bratov «Krt» v Bazovici in Doberdobu Včeraj in danes gostuje v zamejstvu priljubljeni ansambel bratov «Krt» iz Stran pri Kamniku. Ansambel iz matične domovine je že znan med nami, saj je že večkrat nastopil pri nas. Šteje šest članov, ž njim pa nastopata '\še( dva humorista. 'Začel je z delom že pred poldrugim letom- iu.-v temi času že veliko nastopal. Najprej na oddaji radia Ljubljana maske*. V Boljuncu bo praznoval jutri MIRAN KLUN rojstni dan. Mnogo sreče in zadovoljstva v življenju mu želijo Sandro, Danica, Iztok, Saša in nona Gizela. Jutri bo v Dolini praznovala METKA HUSU peti rojstni dan. Da bi bila vedno pridna in vesela ji želijo sestra Erika, mama, očka posebno pa nona Rozalka. Danes praznuje rojstni dan ANGEL KOCJANČIČ iz Doline. Mnogo sreče in zdravja mu želijo sestre in bratje. Naša mala SARA ŠEMEC praznuje danes 6. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, očka, nona Mira in vsi, ki jo imajo radi. Rodil sc je MAURO. Srečnima staršema Disli in Eziju čestitamo, malemu MAURU pa želimo mnogo sreče v življenju Breda in Mojca z mamico ter očkom. Danes praznujejo rojstni dan FRENKI GIUDICI iz Podlonjerja, ANNAMARIA DAZZARA, KATIA in NATAŠA DI PINTO. Mnogo sreče in zdravja jim želijo sestra Graziel-la, mama, papa, teta in stric. . ...................n.,,,,,................n...lunin .............................................................................................................» DNEVNA SLUŽBA LEKARN Danes, NEDELJA, 24. januarja FELICIJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59. — Dolžina dneva 9.24. —Luna vzide ob 7.08 in zatone ob 16.17. Jutri, PONEDELJEK, 25. januarja PAVEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,3 stopinje, najnižja 3. ob 18. uri 5,3 stopinje, zračni tlak 1020.2 mb ustaljen, veter 20 km na uro severozahodnik, vlaga 46 odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gabriel Benve-nuti, Giovanni de Flego, Giuseppe Brancaccio, Gabriele Gelsi, Gio-vanna Amore. UMRLI SO: 73-letna Maria Guštin, 58-letni Albino Glavina. 85-letna Antonia Anicich vd. Grasso. 87 letna Giulia Andriska vd. Corte, 89-letna Maria Molaro vd. Ravali-co, 79-letna Angela Mayer vd. Sal: vi. 69-letni Renato Podgornik, 75-letna Giovanna Žagar vd. Bertok, 72 letni Guldo Ferluga. 79 letna Eu-femia Cnez por. Vellovich. 79-letna Argentina Gualino vd. Giaconia. OKLICI: Uradnik Piero Mozzi in otroška vrtnarica Nelmi Delben, mi čeraj-danes zapriseženi stražnik Daniele Scaini in gospodinja Patrizia Romano, delavec Stelio Ippaviz in otroška negovalka Antonella Pasanisi, trgovski potnik Attilio Fattorusso in gospodinja Helen Mary Phillips Grant, gojitelj rib Italo Minca in trgovka Patrizia Rizzitelli, šolnik Renato ste poskusili 1 pri meni?^ im -jr kinoSotoa • £egulin ul. malimi Sl Mosca in šolnika Idilia Giaeca, karabinjer Antonio Troiano in gospodinja Maria Stuppiello, agent JV Lulgi De Tommaso in gospodinja Rosanna Žito, finančni stražnik Luigi Papale in gospodinja Maria Amato, delavec Luciano Manzin in delavka Elda Tottoi, uradnik Mau ro Rebula in gospodinja Elisabetta Marchesan, zdravnik Mauro Boiti in univerzitetna študentka Rodolfa Pettarin, telefonski izvedenec Lieio Paoli, in gospodinja Miriam Gabriel-la Salvemini, kuhar Giorgio Peruz-zo in uradnica Ornella Neppi, uradnik Mauro Utel in uradnica Tiziana Pagliari Consolati, delavec Igino Bertamini in gospodinja Bruna Sco-pazzi. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-569: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46 in Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13.00 in od 16,00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) . Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68A41. LOTERIJA BARI 69 6 86 85 44 CAGLIARI 51 72 81 48 73 FIRENCE 49 27 26 22 54 GENOVA 52 60 54 45 37 MILAN 90 58 38 52 33 NEAPELJ 82 25 11 35 66 PALERMO . 46 28 61 9 12 RIM 28 72 69 6 78 TURIN 30 34 41 ■ 7 1 BENETKE 1 16 5 55 9 ENALOTTO 2 X X X 2 2 XII KVOTE: 12 — 37.952.000 lir 11 — 1.010.500 lir 10 — 80.100 lir 1 1 2 Sestanek o hitri cesti Dolinska občina, ki je pred kratkim izrekla svoje mnenje o liitri cesti, ki bo šla skozi njeno ozemlje, želi seznaniti širšo občinsko javnost z vsemi podrobnostmi predvidene gradnje te pomembne infrastrukture, ki pa bo prinesla tudi precejšnje probleme, zlasti če u-poštevamo razlastitve zasebnih zemljišč. Prav v ta namen občina sklicuje v torek, 26. januarja. ob 20. uri v gledališču «Prešeren» v Boljuncu javni sestanek, ki bo posvečen predvsem razlastitvam. Ob tem občina objavlja seznam lastnikov zemljišč, po katerih bo speljana hitra cesta, prepisan iz načrtov hitre ceste. Katastrska občina Boljunec. Boljunska srenja, Elsa Maria Marr, Francesco Filipcich, Albino Kobec & Co., Carolina Sancin. Giuseppe Bolsi, Valentino Curtnan, Carlo Otta. Fe-derico Mauri & Co., Antonio Sobez, So im 'Sterzai, Daniele Sancin, Carolina Zeriali & Co., Carolina Slavez & Co., Maria Coffoli, Sergio Cesnik, Antonio Serian, Giuseppe Pettirosso, Albino Coffoli, Santa Zeriali & Co., Andrea Sterzai, Mario Zeriali, Francesco Magajna & Co., Nicolo Kusmac, Giuseppe Clun. Katastrska občina Boršt. Stanislao Petaros, Oscarre Zeriali, Andrea Visnovitz, Rita Cappa, Pietro Pettirosso, Mario Kosmač, Giordano Zahar, Antonio Cosma. Borštanska srenja. Speranza Pregaiz, Antonio Pettirosso, Anna Prasel & Co., Vincenzo Sanzini, Orso-la Hervat. Katastrska občina Ricmanje. Miriam Pecchiari, Giuseppi-na Hervatich, cerkev v Ricma-njih. Giorgio Zez & Co., Giuseppe Curet, Giuseppe Gher-delich, Giovanni Sedmak, Rosa Hrasovec & Co., Giovanna Zulian, Nada Pettirosso, Maria Coretti. Stefano Berdon, Orso-la Pečar & Co.. Sofia Giuliani, Antonio Coretti, Vita Coretti. Egidio Sbrocchi, Vladimiro La biani, Valentino Coretti Co.. Miha Hervatic, Sofia Coretti, Albino Severi & Co.. Primo Callieroti & Co.. Nada Petti-rosso. Milano Coretti, Valentino Giuliani. Katastrska občina Sv. M. Magdalena spodnja. Ernesto Lorenzo & Co., Daniele Komar. MLADINSKI KROŽEK iz Zgonika priredi v župnijski cerkvi v ZGONIKU danes. 24. t.m., ob 16. uri božični koncert Sodelujejo Fantje izpod Grmade. dekliški zbor iz Devina ter domači pevski zbor Majnik. VABLJENI! Prosim gospoda, s katerim sva se srečala pred enim letom pred mesnico v Divači, da se javi pri JOŽETU BIZJAKU Kraška cesta 9 — Divača Gradbeno podjetje geom. IDLE TUL & C. S. n. C. GRADNJA IN OBNOVA HIŠ TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141 V TRSTU gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE V KULTURNEM DOMU MOLIeRE Don Juan ali kant niti gost Režija: UUBIŠA GEORGIJEVSKI V četrtek, 28. januarja 1982, ob 20.30 — Abonma red D (mla- dinski v sredo) V petek, 29. januarja 1982, ob 20.30 — Abonma red A (pre- mierski) in abonma red E (mladinski v četrtek) V soboto, 30. januarja 1982, ob 20.30 — Abonma red B (prva sobota po prenueri) in abonma red F (druga sobota po premieri) V nedeljo, 31. januarja 1982, ob 16.00 — Abonma red C (prva . nedelja do premieri) in abonma red G (popoldan na dan praznika) Ker so abonmaji združeni, prosimo vse. razen abonentov reda D. da dvignejo nove številke sedežev v KULTURNEM DOMU ob delavnikih od 10. do 14. ure ali eno uro pred pričetkom predstave. 'GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Fran Levstik MINISTER GREGOR PA NIČ Izvaja ALOJZ MILIČ Priredba in režija JOŽE BABIČ V ponedeljek, 25. januarja, ob 9. uri na osnovni šoli v Dolini: ob 11. uri na nižji srednji šoli v Dolini. V torek, 26. januarja, ob 9. uri na osnovni šoli v Boljuncu: ob 11. uri na osnovni šoli v Miljah. V sredo, 27. januarja, ob 9. uri na osnovni šoli pri Domju: ob 11. uri na osnovni šoli v Ricmanjih. V petek. 29. januarja, ob 9. uri na osnovni šoli v Gropadi: ob 11. uri na osnovni šoli v Trebčah. V soboto, 30. januarja, ob 9. uri na osnovni šoU v Mač-koljah; ob 11. uri na osnovni šoli v Borštu. POGREBNO DRUŠTVO iz TREBČ sklicuje danes ob 16. uri v prvem in ob 16.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v prostorih Ljudskega doma v TREBČAH. Vabljeni vsi člani! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 vas vabi v torek, 26. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na KONCERT MATEJE KOLEŽNIK slovenske kantavtorice, ki se je V zadnjih letih uveljavila v Sloveniji. Danes, 24. januarja, ob 17. uri gostuje v Prosvetnem domu na OPČINAH amaterski oder «Ja-ka Štoka* KD Prosek - Konto-vei z veseloigro v treh slikah L. CIJAKA SLANA VODA Mladinski odsek KD VESNA prireja v sredo. 27. januarja, ob, 20. .uri, v mali dvorani doma A. Sirk v KRIŽU srečanje na temo «Vera in današnji čas» Sodelujeta duhovnik TONE BE-DENČIČ in novinar STOJAN SPETIČ. Vljudno vabljeni vsi. KD PRIMORSKO - MAČKOUE vabi na KLOBA-SANJE satirični kabaret Sergija Verča. Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca danes. 24. januarja, ob 20. uri v srenjski hiši v MAČKOLJAH. Jutri praznuje 41. rojstni dan ZDRAVKO GRUDEN iz Zgonika Da bi preživel še mnogo srečnih in zdravih let v družinskem krogu mu želijo žena Meri, sin Adriano, hči Valentina ter tašča Slava. KD F. PREŠEREN BOLJUNEC priredi danes, 24. jan., ob 17. uri v gledališču «F. Prešeren* gostovanje Gledališča brez tretjega iz Kopra s komedijo PIKNIK S TVOJO ŽENO Andreja Jelačina Disli in. Fziolu se je rodil prvorojenček MAURO Obilo sreče in zdravja v življenju mu želijo Spetičevi Posadka rKajtimara* iskreno čestita Tiziani in Pavlu Kukanji ob rojstvu hčerke. PETRE KD Rdeča zvezda — Salež prireja v sredo, 27. t.m. v društvenih prostorih v Saležu večer diapozitivov o gorah, ki nam jih bo prikazal Miian Gabršček. Vabljeni! NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1982 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . 59.000 lir + kolek 500 lir . 43.000 lir + kolek 500 lir . 8.000 lir Celoletna naročnina zo PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir vel|o za tiste, ki |o poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnino znašala 96.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebonju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Tr«t, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica. Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica in poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun štev. 1711 GORIŠKI DNEVNIK VPRAŠANJA GORIŠKE NA SEJI TO SKGZ Kmetijstvu in mladinski problematiki gre posvetiti v bodoče še več pažnje Zasnovati širšo akcijo za uresničitev manjšinskih pravic - Podpora akciji doberdobske občinske uprave, ki zeli ustano viti srednjo šolo v tem kraju Vprašanjem kmetijstva in mladine je bila posvečena zadnja seja Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, ki jo je vodil dr. Mirko Primožič. Poleg članov tega odbora sta seji prisostvovala tudi tajnik SKGZ Dušan Udovič ter član izvršnega odbora Bogo Samsa. Čeprav se število aktivnih kmetov iz leta v leto manjša je kmetijstvo še vedno važna panoga v naši manjšinski problematiki. Kmetije so se danes posodobile, še posebej v Brdih, kjer so možnosti za kmetijsko udejstvovanje boljše kot drugje, za nadaljevanje poklica prednikov se je odločilo precej mladih. Veliko ljudi se s kmetijstvom ukvarja kot s postranskim delom. Vse to prinaša precej blagostanja našim ljudem. Na seji sta bila prisotna tudi zastopnika Kmečke zveze Avgust Štekar in Milko Klanjšček, ki sta poročala o delovanju zveze in o njenih prizadevanjih za organizacijo slovenskih kmetov na Goriškem. V razpravi je bila poudarjena nujnost da se pisarna Kmečke zveze okrepi, tako da bo lahko nudila kmetom še druge usluge poleg tistih, čisto upravnega značaja, ki jih nudi že sedaj. S tem v zvezi je bila nakazana tudi možnost, da bi to pisarno združini s podobnimi drugih gospodarskih ustanov. O mladinski problematiki je poročal tajnik Mladinskega odbora SKGZ za Goriško Marko Marinčič. Orisal je delo mladinskih krožkov tako samostojnih kot tistih v sklopu kulturno-športnih društev, tabornikov, itd. Seveda je bil govor o uspehih in tudi o občasnih zastojih pri delu mladih. 'Če se mladi včasih ne zanimajo za nekatere za starele oblike dela. pa navdušeno poprimejo ob drugih prilikah. Široko zasnovana akcija ob priliki odprtja Kulturnega doma v Gorici je bila dokaz za zavzetost goriške slovenske mladine. Marinčič je poročal tudi o stikih s slovensko in jugoslovansko mladino, s tukajšnji mi italijanskimi mladinskimi organizacijami in povedal tudi, da je bila sad skupnega prizadevanja slovenskih in italijanskih dijakov manifestacija za mir, ki je bila v Gorici decembra lani. V razpravo so segli mnogi člani Teritorialnega odbora, prišli so na dan tudi predlogi o novih oblikah delovanja med mladimi. V nadaljnji razpravi so se člani Teritorialnega odbora SKGZ seznanili še z drugimi vprašanji splošnega značaja, stikov z drugimi organizacijami v zamejstvu in v Sloveniji, z nameravano širšo akcijo TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R VABI NA KARNEVAL V NICI od 21. do 25. februarja. Potovanje z avtobusom. Cena potovanja in drugih storitev 295.000 lir. G O T O U R GORICA - KORZO ITALIA 205 TEL. 33-019 uresničanja naših pravic, potem ko so se stvari okrog zahteve po globalni zaščiti nekako ustavile. Govor pa je bil tudi o nekaterih vprašanjih manjšinskih ustanov, o vprašanjih gradnje stanovanjskih hiš za nedomačine v Pevmi. Potrdili so tudi že znano stališče SKGZ do ustanovitve slovenske občinske uprave in društev ter domačinov vsega kraškega področja po odprtju slovenske srednje šole v tem kraju. Ta ne bi služila samo Kraševcem, marveč tudi tistim slovenskim prebivalcem Laškega, ki sedaj pošiljajo svoje otroke v slovenski vrtec in slovensko osnovno šolo v Ronke. Temu vprašanju bodo v bližnji bodočnosti posvetili še večjo pozornost. pred tremi leti sprejeti zakon Prodi, ki naj prepreči stečaj velikih podjetij, uresniči tako kot je bilo spočetka zamišljeno: služiti mora samo tistim podjetjem, ki nujno potrebujejo olajšave, ki jih zakon predvideva. Komisarska uprava podjetij skupine Maraldi, med katerimi je tudi podjetje v Tržiču, bi namreč morala zapasti 4. aprila letos. Če tega zakona ne bi sprejeli, bi ugodnosti iz zakona po 4. aprilu prenehale veljati, tako pa bodo še trajale. Na podlagi novega tolmačenja zakona, s katerim so zaostrili kriterije za dodelitev kreditov, mora podjetje imeti najmanj 300 delavcev, njegova zadolžitev mora znašati 30 in ne več 20 milijard lir, če hočejo imeti komisarja. To zgornjo mejo bodo vsako leto dvigali na podlagi stopnje inflacije. Da bi lahko finansirali sklad, je država sklenila podvojiti (od 500 na 1.000 milijard lir) jamstvo kreditnim zakonom za podjetja, ki se poslužujejo zakona Prodi. In za konec še tole: zakon so od treh podaljšali na pet let. NA POVABILO PREDSEDNIKA CUMPETE DELEGACIJA ITALIJANSKE UNIJE PRIHODNJI MESEC NA GORIŠKEM Uveljavljanje vloge pokrajine v obmejnih odnosih Predsednik goriške pokrajine prof. Silvio Cumpeta se je v spremstvu odbornika Bressana in svetovalca Poletta na Reki pogovarjal s predstavniki Italijanske unije in jih povabil na dvodnevni uradni obisk. Predsednik Cumpeta je o rezultatih obiska v petek na seji seznanil pokrajinski odbor. Delegacija Italijanske unije za Istro in Reko bo obiskala Goriško 19. in 20. februarja, sestavljalo pa jo bo osem članov. Uradne pogovore bo imela na pokrajini in v občinah Gorica, Krmin, Gradiška, Tržič in Gradež, kjer si bo ogledala najpomembnejše proizvodne o-brate in ustanove. Povabilo, ki ga je pokrajina naslovila na Italijansko unijo, sodi v okvir uveljavljanja te ustanove tudi PD «ŠTANDREŽ» Dramski odsek Ponovi danes, 24. t.m., ob 19. uri komedijo Carla Goldonija v treh delih KRČMARICA Režija: EMIL ABERŠEK Predstava bo v prosvetnem domu A. Gregorčič v štandrežu. Žarek upanja za podjetje Maraldi Žarek upanja je včeraj posvetil na podjetja skupine Maraldi, ko je ministrski svet sprejel predlog ministra za industrijo Marcore, da se aiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiil||iiiiiiiiiiiiii|li|U|||l,||limi||lll„|„„„|ll|l„ll„ll„mitmill,lllimllini„llllll|||||t|in||||1||m||||||1||||||||||||||| SOGLASNO STALIŠČE RAJONSKEGA SVETA V PEVMI Zemljišče za gradnjo ljudskih hiš mora ostati na razpolago domačinom V tem smislu je bila sprejeta tudi politična obveza prejšnje občinske uprave, ob sprejemanju variante reg. načrta - Izjave predsednika TO SKGZ za Goriško dr. Mirka Primožiča Nobenega dvoma ni. Domačini s Pevme Oslavja in Štmavra želijo, da ostane za ljudske gradnje namenjeno zemljišče na razpolago domačim ljudem, v smislu politične obveze, ki je bila sprejeta ob pri pravi variante občinskega regulacijskega načrta. To so jasno povedali tudi njihovi izvoljeni predstavniki v rajonskem svetu, na četrtkovi seji. ki je bila skoraj v celoti namenjena razpravi o tem izredno pomembnem vprašanju. Jasno in pred vsem soglasno, kar velja še Dose. bej poudariti Problem .je nastal, ker se za o-menjeno zemljišče, last ustanove Ente Tre Venezie, zanima eoriška gradbena zadruga Mitteleuropa. ki ima menda že zagotovljena denarna sredstva s strani dežele. V Gorici menda ni v razmeioma krat kem času v ta namen razpoložljivih zazidalnih zemljišč, čeprav so v regulacijskem načrtu označena Tako je bilo razumeti iz besed predsednika omenjene zadruge, Vrecha, ki se je udeležil četrtkove seje ra jonskega sveta. Vsekakor bi bilo zemljišče v Pevmi tudi bolj ustrezno za tipologijo gradenj ki jih i-maio v načrtu. Tako iz besed predstavnikov omenjene zadruge, ki so se sicer izkazali zelo razumevajoči za potrebe domačinov in bi bili pri- pravljeni celo nekaj stanovanj (od dvanajstih predvidenih) odstopiti tistim, ki že nekaj let čakajo in u-pajo na razrešitev stanovanjskega problema. Zaenkrat pa bi se menda zadovoljili celo samo z upora bo polovice za ljudske gradnje predvidenega prostora. Pomanjkanje diplomacije jim res ne gre o-čitati! Ob tem pa ni mogoče mimo določenih dejstev, kot je recimo obstoj domače gradbene zadruge, ki ima člane in delokrog tudi v Podgori in sami Gorici, kjer je že zgradila nekaj stanovanj in ki ča ka na ustrezna denarna sredstva, da bi začela graditi tudi v Pevmi. Predvsem pa velja opozoriti na dejstvo, da so člani zadruge v glav nem domačini, ki vidijo v gradnji zadružnih stanovanj edini način za razrešitev perečega stanovanjskega vprašanja, zaradi česar so bili in so še zmeraj prisiljeni na izseljevanje iz domačega kraja Zadruga v Pevmi obstaja že net let, so poudarili na seji konzulte Ne gre pa pozabiti tudi politično obvezo prejšnje občinske uprave, ob sprejemanju variante regulacijskega načrta, da bo zemljišče za ljudske gradn.je namenjeno domačinom z območja Pevme, Oslavja in Stmavra. Zadevni sklep je bil v občinskem svetu soglasno odo- V OKVIRU DOBREGA SODELOVANJA OB MEJJ V Novi Gorici izpopolnjena komisija za stike z zamejstvom Nova tajnica komisije je prof. Janka Frančeškin * Tudi na Tolminskem imajo dobre stike z Benečijo in Furlanijo Nova Gorica, ki je že dolgo obdobje pred podpisom Osimske pogodbe začela razvijati stike s sosednjo Gorico in okoliškimi slovenskimi občinami pri nas v zamejstvu, želi to sodelovanje intenzivno in načrtno poglabljati. Komisija za stike z zamejstvom, ki deluje pri Občinski skupščini, sedaj zbira poročila in predloge raznih organizacij, društev, ustanov in podjetij, ki imajo stike z ustreznimi organizacijami na našem območju, da bi potem ta poročila preučila in izdelala program sodelovanja med Novo Gorico in Gorico v letu 1982. Za novo tajnico komisije je bila i-menovana prof. Janka Frančeškin, ki je hkrati tudi prevajalka za italijanski jezik pri Občinski skupščini v Novi Gorici. Prevzela je mesto Gabrijela Lebana iz Šempetra, ki je odšel v pokoj. Nova tajnica komisije je v svoji izjavi za Primorski dnevnik dejala, da so stiki med raznimi organi zacijami, ustanovami, društvi in podjetji z obeh strani meje zelo obsežni in vsebinsko bogati, pri čemer pa jih je mogoče še razširiti in poglobiti. Pri tem je opozorila tudi na vlogo petih mešanih komisij, ki delujejo v okviru novogoriške in goriške občinske uprave in ki naj spodbujajo sodelovanje med sosednjima mestoma oziroma občinama. Problematika obmejnega sodelovanja za prof. Frančeškinov«? sicer ni nova. Že prej, ko je bila uslužbenka Industrije cementa in salonita iz Anhovega, je namreč pogosto sodelovala na raznih srečanjih delegacij z obeh strani meje kot prevajalka iz italijanščine. Problematiko mednarodnih odnosov in sodelovanja ob meji je pred dnevi obravnavala tudi Občinska skupščina v Tolminu. Delegati (občinski svetovalci v našem sistemu) so razčlenili obsežno poročilo, ki ga je o tem pripravil Koordinacijski odbor pri občinski organizaciji Socialistične zveze. V dokumentu je poudarjeno, »da se sodelovanje z zamejstvom iz leta v leto krepi in izboljšuje.* Predstavniki občinske organizacije Socialistične zveze iz Tolmina so na primer v zadnjem obdobju sodelovali na pokrajinskem kongresu Socialistične stranke v Vidmu, srečanju glasbenikov treh dežel v Ukvah, srečanju predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti iz Italije in Avstrije v Bovcu, kongresu Zveze slovenskih izseljencev iz Benečije v Špetru Slovenov, tradicionalnemu kulturnemu srečanju treh obmejnih dežel na Kamenici, pri polaganju vencev na grobove borcev v številnih krajih in zaselkih Benečije, na slovesnostih ob pobratenju tolminske občine z občino Vic-chio v severni Italiji, srečanju predstavnikov občin Tolmin in Čedad, srečanju gospodarstvenikov iz tolminske občine in iz Beneške Slovenije. na sestanku s predstavniki Gorske skupnosti iz Špetra v Bene čiji. srečanju občanov iz Breginja in Tipane v Benečiji, sestanku med zastopniki tolminske občine in občine Centa in nedavno na srečanju zastopnikov občine in družbenopolitičnih organizacij iz Tolmina ter r-redstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji in Kanalski dolini. Le to je bilo v Starem selu pri Kobaridu. Med debato so dele- gati Občinske skupščine poudarili tudi zelo dobre stike med Zvezo komunistov v Tolminu ter videmsko federacijo KPI oziroma njenimi sekcijami. Enaka ugodna ocena velja za sindikalne organizacije z obeh strani meje. Kar zadeva borce slednji vzorno sodelujejo z organizacijo ANPI za videmsko pokrajino. Poročilo je obravnavalo tudi stike drugih organizacij ali ustanov, tako tudi šol z obeh strani meje. Na seji Občinske skupščine so še na glasili, da .je nadaljnje poglabljanje stikov s sosednjim območjem v Benečiji in drugod v videmski pokra jinj potrjeno tudi v srednjeročnem programu za gospodarski in družbeni razvoj tolminske občine v obdobju od 1981. do 1985. leta. V četrtek občni zbor SPD Gorica Člani Slovenskega planinskega društva v Gorici se bodo v četrtek, 28. t.m., zbrali na 35. občnem zbo ru. Zasedanje bo v predavalnici, v Ulici della Croce 3, ob 20. uri ob prvem sklicanju ter ob 20.30 ob drugem sklicanju. Občni zbor bo tokrat bolj delovnega značaja, saj bo beseda tekla predvsem o delovanju v pretekli sezoni ter o načrtu dela za tekoče leto. Ob kon cu uradnega dela zborovanja bodo za udeležence zavrteli še dokumentarni film o proslavi 70 letnice u-stanovitve društva ter zbirko barvnih diapozitivov o delovanju društva. bren. Bo sedanja uprava pozabila na dano zagotovilo? Prav tako velja opozoriti, da je konzulta za Pevmo, Oslavje in Štmaver ob sprejemanju variante občinskega regulacijskega načrta odločno nasprotovala lokaciji zemljišča za ljudske gradnje na njenem območju. V tako rešitev je pri volila le pod pogojem, da se sprejme obveza, da bo prostor namenjen prvenstveno gradbenim pobudam domačinov. To .je tedanja ob činska uprava tudi sprejela. Poleg socialnega momenta, saj ni mogoče zanikati dejstva, da tudi domačini krvavo potrebujejo stanovanja, posebej še ker živijo na področju, kjer veljajo precej toge urbanistične vinkulaci.je, pa velja o-pozoriti tudi na posledice, ki bi nastale v narodnostni sestavi kraja. 24 stanovanj, kolikor jih .je mogoče zgraditi na področju predvide nem za ljudske gradn.je. pomeni priselitev približno sto oseb. Nadaljnja razlaga pa najbrž niti ni potrebna. V občini so še druga razpoložljiva zemljišča, tisto v Pevmi naj ostane za domače ljudi. Zahteva je podkrepljena tudi z dejstvom, da se ustanavlja še druga gradbena zadruga, pretežno domačih ljudi. Tako stališče so soglasno zavzeli na četrtkovi seji rajonskega sveta, k.jer so tudi odločili, na predlog svetovalca Marjana šošola, da bodo, ne glede na to, da občinski svet še ni izglasoval okvirnega sklepa o pristojnosti rajonskih konzult, (volitve so bile junija 1980!) formalno izpolnili dokument v katerem zahtevajo izvajan.je politične obveze ter zahtevajo, da zemljišče ostane na razpolago za gradbene pobude domače zadruge. Sklep bo do poslali v ratifikacijo pristojnim orgjyiom. Pri tem ne gre pozabiti, da imajo rajonski sveti že no zakonu določeno posvetovalno funkci jo glede vprašanj urbanističnega značaja. Naj omenimo še to, da so zasedanju z zanimanjem sledili nekateri domačini in da sta razpravi prisostvovala tudi arh. Jože Cej, ki je bil član posvetovalne komisije za varianto reg. načrta in ki vprašanje torej dobro pozna ter dr. Mirko Primožič predsednik TO Slovenske kulturno gospodarske zveze. Sejo konzulte je vodil predsednik. Joško Košič. V zvezi z vprašanjem ljudskih gradenj v Pevmi, naj ob koncu za beležimo še izjavo predsednika TO SKGZ dr. Mirka Primožiča. »Zem ljišča za ljudske gradn.je morajo biti v naših vaseh na razpolago pr venstveno domačinom, posebno še ob upoštevanju togih urbanističnih vinkulacij, ki veljajo za ta območja in ki predvsem mlade silijo k Izseljevanju. Zavračamo tudi odločitve občinskega odbora, ki ob iz govarjanju na težave upravno - tehničnega značaja in kljub razpoložljivosti in možnosti zidave v samem mestu, usmerja gradbene zadruge na zemljišča na področju vasi*. Dnevna karta s 30-odstotnim popustom Dnevna smučarska karta na Ne-vejskem sedlu je za 30 odstotkov cenejša, če jo smučar kupi vsaj dva dni poprej. Vozovnica je veljavna, naravno, tisti dan, za katerega je bila kupljena. Zaenkrat jo s takšnimi pogoji prodajajo samo v Agenciji Fogolar Viaggi, Drevored Ungheria in v pisarni Francesehini v Ul. Piave 3 v Vidmu. na področju obmejnega sodelovanja. Lahko bi rekli, da gre celo za neprimerno več. Gre za boljše vrednotenje vloge manjšin, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v I-taliji, kot tistega nenadomestljivega povezovalnega člena obmejnih in vsedržavnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, poudarjenega v mednarodnih dokumentih in najnazad-n-je tudi v poslanski resoluciji od 22. decembra lani, s katero zbornica zavezuje vlado, da skrbi za ti dve manjšini. Danes na Lokvah tek na smučeh Smučarski klub Lokve bo danes ob 9.30 uri organiziral tradicionalno športno in politično maniestacijo, Lokvarski tek na smučeh. Tekmovanje bo tretje po vrsti, namenjajo pa ga spominu na 19. januar leta 1944, ko so nemški okupatorji do tal požgali Lokve. Razen tega se spominjajo 30 letnice delovanja Smučarskega kluba Lokve. Prireditev se bo začela točno ob napovedani uri. Start udeležencev bo ob cesti, ki vodi iz Lokvi proti Predmeji. Tekaške steze bodo dobro pripravljene, dolge pa bodo 15 km za člane, za mladino in starejše udeležence pa bo proga dolga 10 km. Udeleženci se lahko prijavijo neposredno pred startom. Smučarski kulb Lokve pričakuje zlasti mnogo tekmovalcev iz naših krajev in sploh iz Italije. Predsedniki svetov na slovenskih šolah V prejšnjih dneh so na skoro vseh slovenskih šolah na Goriškem člani zavodnih in okoliških šolskih svetov izvolili iz svoje srede predsednike in člane ožjih odborov. Prof. Amalija Bednarik por. čuk je bila izvoljena za predsednico sveta didaktičnega ravnateljstva osnovnih šol v Gorici, Marijo Černič pa za predsednika sveta didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu. Za predsednika zavodnega sveta nižje srednje šole »Ivan Trinko* je bil izvoljen dr. Karel Bresciani, za predsednico zavodnega sveta klasičnega liceja »Primož Trubar* pa Elda Gravner por. Nanut. Na trgovskem zavodu »Ivan Cankar* je bil za predsednika izvoljen Bogdan Šuligoj. Zavodni svet učiteljišča »Si-mon Gregorčič* pa se bo sestal na svojo umestitveno sejo prihodnji teden. Predsedniki bodo na tem mestu ostali za dobo treh let. Kozlovska sodba v Višnji gori Nižješolcl na včerajšnji predstavi v Kulturnem domu V okviru 11. goriških srečanj malih odrov je včeraj v novem Kulturnem domu v Gorici gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s Herzegovo in Makarovičeve priredbo Jurčičeve «Kozlovske sodbe v Višnji gori*. Šlo je za pomemben premik pri uresničevanju Zamisli, da bi v prihodnje festival malih odrov potekal v obeh Goricah. Dopoldanska predstava ljubljanskega Lutkovnega gledališča je bila namenjena dijakom nižje srednje šole «Ivan Trinko*, medtem ko je bila večerna tudi za ostalo občinstvo. Ogledali smo si prvo uprizoritev in žal moramo ugotoviti, da ji niso sledili vsi dijaki omenjene šole, čeprav bi si predstava zaslužila množično udeležbo Gre namreč za zelo duhovito odrsko upodobitev znanega Jurčičevega teksta. Ljubljanski lutkarji so tako na svež in radoživ način posredovali idejo o človekovi neumnosti, ki večkrat ne pozna meja. Lepe lutke in scena so seveda ustvarile pravo atmosfero, tako da gledališkega užitka ni manjkalo. Kako bi ga tudi, saj so igralci vešče in Aretacija dveh mladih razpečevalcev mamil Orožniki iz Gradišča so v okviru akcije preprečevanja širjenja, razpečevanja in uživanja mamil, aretirali 21-letno Goričanko Marto Be-lingar ter 21-letnega Maura Palaz-zija, prav tako iz Gorice. Palazzi je trenutno na služenju vojaškega roka. Oba so presenetili, medtem; ko sta skušala v bližini nekega javnega lokala prodati drugim mladeničem znatno količino marihuane. Medtem ko je Palazzi v priporu v Gorici, so Belingarjevo, po prvem zaslišanju, zaprli v Vidmu. Pred kratkim so zaradi podobnega kaz- i nivega dejanja aretirali še eno o- : sebo. V teku je preiskava. I SLOVENSKO »STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU - v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Moliere DON JUAN ALI KAMNITI GOST Režija: LJUBIŠA GEORG1JEVSKI Danes, 24 . Januarja 1982, ob 16. uri (Abonma «Nedelja») Jutri, 25. januarja 1982, ob 20.30 (Abonma »Ponedeljek*) Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po o-bičajnem voznem redu. Illltllllltlllllllfllllllllllllllllllllttlltl UM IMllllMinnillinf Hllllt ■lllllltlMHItltlHMIIIIIHIIIIIIiHHHimillUlliltM STVAR NAJ BI SE IZPEUALA ČIMPREJ Socialisti za enotno podjetje avtoprevozov v naši pokrajini Tri sedanja podjetja naj bi se združila v eno, v delniško družbo Možnost podaljšanja mandata predsedniku APT, ki je komunist Goriški socialisti se zavzemajo, da bi še v teku letošnjega leta prišlo do združitve vseh treh sedanjih javnih avtobusnih podjetij na Goriškem, menijo da bi bila delniška družba najboljši način upravljanja tega podjetja in nimajo nič proti podaljšanju mandata komunističnemu predsedniku v [»krajinskem avtobusnem podjetju, za kar se komunisti zavzemajo. To izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, ki nam ga je poslala goriška federacija PSI. Iz njega izhaja, da so o stvari razpravljali socialistični predstavniki v podjetijh in konzorcijih za .javne prevoze Bukovec, Morena, DelTOrco in Waltritsch; prisoten je bil tudi pokrajinski predsednik Cumpeta. odgovoren za krajevne uprave Di Bert, sejo pa je vodil tajnik Trombetta. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje, da se .je zaključil proces zdru ževanja v javna podjetja vseh do sedanjih zasebnih avtobusnih podjetij. Proces se .je pričel pred leti z ustanovitvijo pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Sedaj poslujejo na Goriškem tri javna podjetja in sicer APT, mestno podjetje v Gorici in medobčmski konzorcij v Tržiču. Na sestanku so preučili tudi sedan.je zakone, ki so dovolili nakup vrste novih avtobusov za razna že imenovana podjetja, ter dajejo možnost za gradnjo garaž in avtobusnih postaj. Združitev podjetij je pomembna tudi zato, da ne bi gradili dragih in nepotrebnih dvojnikov. Na sestanku so bili preučeni ra zni predlogi o vrsti združenega podjetja. Socialisti menijo, da bi bila delniška družba z .javnim kapitalom (pokrajina in nekatere ob- čine) najboljša oblika za hitro in nemoteno poslovanje, kajti tako podjetje ne bi bilo podvrženo številnim in zamudnim nadzorstvom. Seveda je treba sedaj podrobno preučiti ali taka rešitev odgovarja juridičnim in tehničnim zahtevam in če je to moč izvesti v najkrajšem času. Na sestanku so govorili tudi o sedanjem upravljanju APT. Socialisti so mnenja, da je politični in programski sporazum o vseh vprašanjih avtobusne službe važnejši kot enostavna enoletna obnova odbora. Sicer je treba tudi temu zadostiti. Zaradi tega so socialisti mnenja, da je treba vso stvar preučiti in rešiti takoj. Kar se tiče zah teve komunistične partije, da bi podaljšali mandat sedanjemu predsedniku APT, komunistu Chiarionu niso socialisti temu nasprotni, vendar .je treba tudi to vprašanje uokviriti v programski in politični snorazum o vprašanju avtobusne službe. sproščeno odigrali igrico, ki pa že spet ni tako naivno kot bi kazalo na prvi pogled. Delo je namreč zelo aktualistično, za preprosto zgodbo se skriva globlja misel in nekateri uvrščajo Kozlovsko sodbo v Višnji gori celo med najbolj zrele in prodorne tekste slovenske politične misli. Predstava sama pa temelji na folklornih elementih, zato je tipično slovenska, kar je tudi ena njenih glavnih, odlik. Kozlovsko sodbo v Višnji gori je režiral Miran Herzog, sama predstava pa .je opravičila napor organizatorjev. da .jo uprizorijo na odru goriškega Kulturnega doma, ki je za tako dejavnost zelo primeren. Upati je le, da bo prihodnje leto v okviru srečanja malih odrov v goriškem Kulturnem domu še več predstav, kajti le tako se bo uresničevala tudi stalno opevana misel o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. venexiana» v Verdijevem gledališču Jutri zvečer bo v Verdijevem gledališču na sporedu peta abonmajska predstava italijanske gledališke sezone. Tokrat bo v Gorici gostovala skupina Compagnia della Loggetta iz Brescie, ki bo uprizorila komedijo neznanega avtorja iz 16. stoletja »La venexiana». Delo je režiral Giancarlo Cobelli. v glavnih vlogah pa nastopata Alida Val-li in Massimo Belli. Predstava se bo kot običajno pričela ob 21. uri. Orkester Bolšoj teatra v Novi Gorici V Kulturnem domu v Novi Gorici bo jutri, v ponedeljek, 25. januarja, ob 20.15 v okviru letošnje abonmajske koncertne sezone (rdeči glasbeni abonma), koncert Komornega orkestra Bolšoj teatra iz Moskve. Dirigent je Jurij Simonov. Na programu so skladbe J. S. Bacha, W. A. Mozarta, A. Vivaldija, J. Suka. Kot solisti nastopijo Sergej Giršenko. Jurij Torčinski, Gior-gij Panjuškin, Dimitrij Miller, Evgenija Čeglahova. Orkester deluje kot samostojen od leta 1978. Zbor Mirko Filej bo pel v domu upokojencev v Ločniku Goriški zbor Mirko Filej bo danes popoldne pel v občinskem domu u-pokojencev A. Culot v Ločniku. Na sporedu slovenske ljudske in nabožne pesmi ter nekaj italijanskih zborovskih skladb. Koncert bo ob 16.30. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. Razna obvestila V deželnem avditoriju v Gorici bodo jutri ob 18.30 predstavili knjigo Diega De Castra o tržaškem vprašanju. Na prireditvi bo navzoč tudi avtor sam. Planinski ples za člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva bo v soboto, 13. februarja. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva, ob delavnikih od 9. do 11. ure ter od 17. do 19. ure, od jutri dalje, do oddaje razpoložljivih prostorov. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 (jutri: 17.15— 22.00) »Cristiana F. Noi, i ragazzi dello zoo di Berlino*. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.30-22.00 (jutri: 17.30— 22.00) «11 tempo delle mele*. C. Brasevv in F. Fosey. Barvni film. VITTORIA 15.30 - 22.00 «Aligator». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri in v torek zaprio. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 (jutri: 17.30 —22.00) »Delitto al ristorante ci-nese*. PRINCIPE 14.00—22.00 (jutri: 18.00 —22.00) «Bronx 41. distretto di po-lizia*. J\ora Gorica in okolica SOČA 10.00 «Herbie potuje v Monte-carlo*. Ameriški film. 16.00 »Napad na platformo Jenifer*. Ameriški fihn. 18.00—20.00 »Fantje iz tretje čete*. Ameriški film. Jutri zaprto. SVOBODA 16.00 »Herbie potuje v Montecarlo*. Ameriški film. 18.00 —20.00 »Človek puma*. Italijanski film. Jutri: »Fantje iz tretje čete*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Padec Italije*. Jugoslovanski film. Jutri isti film ob 19.30. PRVAČINA 16.00 «Kekec». Slovenski film. 18 00 «Pod Mohamedovo zastavo*. Kuvajtski film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Michele Digiusto, Riccardo Bortoluzzi, Anna Devec-chi, Elisa Cherchi, Lucio Granito, Miha Gravner, Elisa Magliarditi, Roberto Vanacore, Manuela di Bari, Giulia Paciuli, Francesca Spes-sot, Federica Visintin, Pietro Leonardo Pascoletti, Antonella Cian. UMRLI SO: 56-letna Lucia Del-1'Angelo vd. D’Osvaldo, 67-letna Bianca Cuce, 69-letni Dante Tuni, 78-letna Iolanda Araldo, 84-letna Bernarda Pahor vd. Gabrovec, 77-letna Maria Hlede vd. Marini, 69-letna Antonietta Pertot, 64-letna Marija Bensa vd. Persolja, 70-lctni Aristi-de Ferfoglia, 96-letna Katerina Soban vd. Peric, 88-letni Anton Pavšič, 72-letni Eugenio Medeot. OKLICI: Massimo Zorzut in Stanislava Perdih. POROKE: Antonio Mancino in Paola Boesso, Lucio Ulian in Angela Morgan. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Goriziana S R. L. GORICA • VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - KORZO VERDI 51 TELEFON: S4206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE . MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI PiTinoršKTifneVnifc LETO f. ŠT. 1 • -V..r* 24. januarja 1982 Bralcem Skozi desetletja, ki so bila zamejski Slovencem mačevsko naravnana, smo poudarjali, kako dragocena je za našo narodnostno skupnost kraška gruda. To je sicer trda, pogostokrat nehvaležna, a kljub vsemu tcnaša zemlja*, ki pomeni tako kmetovalcu kakor kateremu koli članu naše narod-nosine skupnosti življenjsko korenino. Prav spričo pomena, ki ga ta zemlja ima za nas, nam jo skušajo odtujiti tako z raznimi «javni,koristnimi* razlastitvami in gradbenimi špekulacijami kakor — ptikrite — s tako kmetijsko in splošneje gospodarsko (nc)politi-ko, ki našo mladino odvrača od dela na zemlji in s tem izrinja v mestni asimilacijski kotel. Taki in podobni pojavi so nam narekovali, da se kot edino dnevno glasilo Slovencev v Italiji še bolj zavzamemo za ohranitev naše zemlje in človeka, ki jo je skozi stoletja znal z znojem in krvjo oplemenititi. V ta namen smo se odločili za izdajanje, posebne mesečne priloge z naslovom »Naša zemlja*, ki naj bo posvečena celoviti kmetijski problematiki, tako tudi urbanizacijskini in vsem d ugim vprašanjem, ki so lahko povezana z razvojem kmetijskih dejavnosti. Pod istim na s'ovom je še pred slabimi desetimi leti požrtvovalno in strokovno obravnaval zadevne probleme naš predragi pokojni delovni to-va iš Albin Bubnič. Zato, da bi priloga kar najbolj vemo odražala problematiko naše zemlje in našega kmetijstva, bomo hvaležni za sodelovanje bralcev z nasveti, prispevki in tvornimi kritikami. Alfonz Guštin: Zemlja igra neprecenljivo vlogo vohranjanju narodnostne skupnosti sZemlja, predvsem pa gospodarstvo, ki se na njej razvija, je poglavitne važnosti za vsako narodnostno skupnost. To pravilo seveda velja tudi za našo slovensko manjšino, ki se mora zoperstavljati najrazličnejšim vsakodnevnim pritiskom in kljubovati raznim poskusom odtujevanja naše zemlje v korist splošnih interesov celotne skupnosti. Zemljo je treba ohranjevati, jo obdelovati, kar seveda terja veliko truda in žrtvovanj, zavedati pa se moramo, da je to vprašanje bistvene važnosti za sam obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti. Tem problemom je treba posvetiti največjo pozornost in vložiti vse sile, da bomo znali reševati vsakodnevne probleme, ki se porajajo v zvezi s temi bistvenimi vprašanji za našo skupnost.» Alfonz Guštin, kmet s Cola v repen tab rski občini, dolgoletni predsednik naše strokovne organizacije, Kmečke zveze, rade volje govori o teh problemih. Vreme je lepo, mrzlo, a sončno, zaradi česar je skoraj nestrpen, da bi čimprej vstal od mize in se podal na delo, ki mu ga tudi v teh zimskih dneh nalaga kmetija. Govor seveda steče o raznih problemih, ki jih dobro pozna in za rešitev katerih se skupno z organizacijo stalno zavzema. Kako ocenjuje kmetijstvo nasploh, predvsem pa v naši pokrajini? «Predvsem je treba povedati», pravi Guštin, «da je bilo kmetijstvo v vsej povojni dobi zapostavljeno na račun raznih industrijskih dejavnosti; zato se sedaj nahaja v takem položaju, ki ga označujejo resnične težave. Nemogoče si je namreč zamisliti, da bi se sedaj stvari kar čez noč spremenile; kar se je uničilo v 30 letih, bo sedaj težko popraviti. Kar pa se tiče naše pokrajne, gre še posebej dodati, da le ta spada v hribovito območje, zaradi česar so problemi še večji. Mi pa smo se vsekakor, tudi kot organizacija, skušali prila goditi sedanjemu stanju; v zadnjih desetih letih se je gotovo marsikaj spremenilo na tem področju. Prizadevamo si, da bi ustvarili zadružne objekte, pri reševanju celotnega vprašanja pa nas najbolj zaskrbljuje dejstvo, da se mladina ne vključuje v kmetijske dejavnosti. Pri tem je treba predvsem opozoriti na odgovornosti pristojnih oblasti, ki na kmetijstvo gledajo kot na drugorazedno stroko; zato je tudi do določene mere razumljivo, da se mladina ne angažira in se raje zaposluje v drugih sektorjih. Pristojne oblasti pa bi morale, in to še enkrat ponavljam, posvetiti večjo pozornost temu sektorju, kar bi seveda koristilo splošnim interesom celotne skupnosti.» Kakšne pa so po vašem mnenju perspektive kmetijstva na tem. posebno za našo narodnostno skupnost tako ogroženem področju? sPredvsem smo si prizadevali in si tudi še sedaj prizadevamo, da bi tem problemom našli rešitev v zadružnih oblikah poseganja. Od tod tudi pobude o zadružnem hlevu v Praprotu, o kraški.mlekarni, o zadrugi Dolga krona in še o drugih iniciativah. V daljši perspektivi gledamo tudi na ustanovitev pašniške zadruge, glede katere pa v sedanjem trenutku obstajajo še določene težave. Ponovno pa moramo dodati, da bi pristojne oblasti morale imeti več posluha do teh problemov. Tako tudi Predsednik KZ Alfonz Guštin Kmečka zveza zahteva enakopravno vlogo kmetijstva v novih gospodarskih procesih dežele in pokrajine Delovanju Kmečke zveze v minulem letu dajejo poseben pomen novi politični in gospodarski trenutki v deželi in v naši pokrajini, ki so še posebej zahtevali stalno in vsestransko angažiranost zveze in njenih organov, kot tudi slehernega našega člana in kmeta. Velike napore so naši organi namenili uveljavljanju Kmečke zveze tako pri javnih upravah in oblasteh, kot tudi in še posebej pri našem kmetu zato, da bi ob dejanski enotnosti vsega slovenskega kmečkega življa postala še močnejša in učinkovita v boju za naše pravice. Pri tem ne smemo pozabiti, da pripada velika večina kmetov na Tržaškem slovenski narodnostni skupnosti in da so torej problemi kmetov in kmetijstva v teh krajih strogo vezani na probleme slovenske manjšine in obratno. V tem kontekstu naj zlasti o-menimo, da se naša organizacija na vseh ravneh bori za pravilno nastavitev vprašanj globalne zaščite Slovencev v Italiji, kar se kaže ne samo pri njenem delovanju v pokrajini, temveč tudi v njenih nastopih na deželnem in državnem nivoju. Folitični položaj na Tržaškem in drugod v deželi, kjer živimo Slovenci, nikakor ne koristi interesom naše skupnosti. Obnovljeni napadi na vse znake prisotnosti slovenskega prebivalstva so jasen dokaz, da boj za dosego naših pravic ne bo lahek. Važnost globalne zaščite poudarjamo zlasti zato, ker je z njo povezan ne samo naš ožji narodnostni in kulturni razvoj, temveč tudi širši družbeni in gospodarski razvoj naše skupnosti. Ta stališča so krajevni kmetje z vso težo poudarjali v dokumentih, sestankih z javnimi upravami in političnimi silami; soglasno so jih sprejeli na zadnji seji glavnega sveta in izvršnega odbora Kmečke zveze, kjer so ugotavljali, da kljub svečanim obvezam pristojnih oblasti še vedno prevladuje, zlasti pri deželni in tržaški občinski upravi, popolna brezbrižnost za probleme krajevnega kmetijstva. Zato odločno obsojajo taka omalovažujoča- gledanja na kmetijstvo, po katerih naj bi Tajnik KZ Edi Bukavec kmečki teritorij služil le kot mestni park in je zato potrebna vin-kulativna zaščita, ki ne upošteva ne tradicionalnih dejavnosti, ne človeka, ki na tem teritoriju živi in dela. čeprav smo večkrat poudarili pomen in vlogo, ki jo ima in jo more imeti kmetijstvo za preporod splošnega in krajevnega gospodarstva ter za utrjevanje in razvoj naše narodnostne skupnosti, moramo na žalost povedati, da te vloge, za katero so se izrekle vse demokratične in politične sile v deželi in državi, žal ne zasledimo v končnem dokumentu, s katerim dežela sprejema programski in finančni p'an razvojnega načrta za dobo 1982-84. Ta nov gospodarski načrt predstavlja važen instrument za bodoči družbeno-go-spodarski razvoj naše dežele in naših krajev še posebej, saj bodo vsi posegi predvsem finančnega značaja potekali v skladu s smernicami, ki bodo v planu začrtane in nakazane. Zato je nujno, da pristojne oblasti začnejo dejansko in dosledno izvajati načelo o novi kmetijski politiki in o osrednji vlogi, ki jo mora imeti kmetijstvo za gospodarski in socialni napredek vse družbe v skladu s programi triletnega državnega načrta in tezami za agro-živilski načrt. Še posebej pa morajo pristojne oblasti upoštevati novo vlogo kmetijstva pri vseh svojih posegih na narodnostno mešanem teritoriju, kjer živimo Slovenci, saj se ta vprašanja kmetijstva in teritorija še posebej vežejo z narodnostnim vprašanjem. Ta problem postaja toliko bolj važen in zahteven v tem trenutku, ko se ponovno načrtujejo in izvajajo novi posegi na teritorij, ki nam bodo odtujili nadaljnje velike površine kmečkega in narodnostnega teritorija: za hitre ceste, za področje za znanstvene in tehnološke raziskave, za pokopališče na Opčinah, za novi komercialni center na Fernetičih itd. Kmečka zveza postavlja zato v tem trenutku, ko z vso odločnostjo zahteva pravilno rešitev našega narodnega vprašanja, tudi odločno zahtevo po enakopravni vlogi kmetijstva v novih gospodarskih procesih naše dežele in naše pokrajine, ki se odpirajo po osimskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo in v katere mora biti tudi kmetijstvo polnopravno vključeno. Vsi bodoči načrti in posegi, v prvi vrsti novi deželni razvojni načrt, morajo zato težiti k odpravljanju neravnovesij, ki so nastala med ostalimi gospodarskimi sektorji in kmetijstvom ter k ustvarjanju realnih pogojev in jasnih perspektiv za delo na zemlji. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo razvoj drugih sektorjev, kot so industrija, trgovina itd. še bolj potisnil naše kmetijstvo in naše gospodarstvo na rob gospodarskega in družbenega dogajanja teh kra jev, kar bi brez dvoma pomenilo neizbežen korak k narodnostnemu propadu naše skupnosti. EDIBUKAVEC deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), ki bi morala z večjo pozornostjo slediti vsem tem pobudam in se takoj izreči, ali je treba stvari speljati do konca, ali pa povedati, da niso koristne in jih zato ne gre uresničevati; primeri, kot so zapletljaji okrog zadružnega hleva v Praprotu, kjer so se stvari zavlačevale celih deset let, so namreč dovolj zgovorni in nam jasno kažejo, kako se moramo ' vnaprej ravnati.» Jasno je torej, da je vloga krajevnih in deželnih organov bistvenega pomena pri reševanju teh vprašanj. Kako bi po vaših izkušnjah ocenili odnose med temi organizmi in pa raznimi kmetijskimi problemi zDejalbi. da imamo v repenta-brski, zgoniški, dolinski in devinskonabrežinski občinski upravi veliko posluha in opore pri reševanju naših problemov. Ravno tako je tudi glede Kraške gotske skupnosti. Po drugi strani pa ni moč mimo ugotovitve, da tržaška občina ne posveča tem vprašanjem niti najmanjše pozornosti, saj nima ne odborništva in niti urada za kmetijstvo. Drugače je s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom, na čelu katerega bi po mnenju Kmečke zveze moral biti človek, ki bi obvladal slovenski jezik, saj ne smemo pozabiti, da je približno 95 od sto vseh kmetov v naši pokrajini slovenskega jezika; vsekakor pa moramo priti do tega, da na nadzomištvu dobimo osebo, ki bi obvladala slovenščino, kar bi seveda bilo neprecenljive važnosti za nas vse. žal pa deželne oblasti ne upoštevajo te potrebe, zaradi česar si bomo še naprej prizadevali, da bi to dosegli.» Kot predsednik strokovne organizacije, Kmečke zveze, ki se dnevno srečuje s številnimi problemi, ko stopa ob strani našemu kmetu pri reševanju njegovih vsakodnevnih pa tudi širših problemov, gotovo dobro poznate našo stvarnost. Katera so po vašem mnenju najvažnejša vprašanja, ki jo označujejo ? «Nobenega dvoma ni, da je v sedanjem trenutku najvažnejše vprašanje problem razlaščanja naše zemlje, ki nas je že močno oškodovalo. Kljub vsej tej škodi pa slovenski kmet ni prejel nobene protivrednosti; kot strokovna organizacija si predvsem želimo, da bi protivrednosti bile namenjene najprej kmetijskemu sektorju, da bi se lahko naprej utrjeval in razvijal. Problemov je seveda še veliko, težko bi jih bilo tudi vse našteti. Za primer naj navedem, da se kot organizacija zavzemamo, da bi odpravili prevelike razlike, ki spremljajo cene raznih kmetijskih pridelkov od proizvajalca pa do u-porabnika: mleko je na pr. nekoč bilo ocenjeno vzporedno s ceno kruha, danes pa je popolnoma drugačno; to je tudi eden od razlogov, ki povzročajo krizo živinorejskega sektorja. S tem v zvezi je dovolj zgovoren že sam podatek, da smo po vojni v naši pokrajini imeli okrog pet do šest tisoč glav živine, sedaj pa jih imamo štabih tisoč petsto. Že v samem podatku je dokaz, da pristojne oblasti niso znale, predvsem pa da se niso zavzele za rešitev tega vprašanja.» Kdor od blizu sledi vsem tem vprašanjem, ima večkrat vtis. da ALEKSANDER SIRK (Nadaljevanje na 4. Stranj S PETKOVEGA SESTANKA O RAZISKOVALNI CONI V TREBČAH Žrtve za gospodarsko-družbeni napredek ne smejo bremeniti samo naše Sestanek o problemih, povezanih z nastajanjem Cone za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu, ki ga je v petek zvečer sklical'v Ljudskem domu v Trebčah rajonski svet za vzhodni Kras, je bil nedvomno koristen in je res škoda, da ni do njega prišlo še prej, saj se je pobuda za ustanovitev nove znanstvene strukture med Bani In Padričami porodila že leta 1979, razprava na sestanku pa je pokazala, da prizadeto prebivalstvo in tudi krajevne organizacije še vedno niso točno poučene o tem, kako bo center organiziran, s čim se bo ukvarjal in kakšni bodo odnosi med njim in bližnjim okoljem. Predsednik konzorcija za upravljanje cone dr. Anzellotti je pojasnil, kakšne bodo teritorialne razsežnosti strukture, kakšne gradnje so predvidene in kako se bo odvijalo raziskovalno delo. Njegova izvajanja je dopolnil ing. Salbelli, načelnik oddelka za urbanistiko pri tržaški občini, ki je v glavnem razčlenil varianto štev. 30 k splošnemu regulacijskemu načrtu občine, ki predvideva prav namembo obsežnega teritorija na območju Banov, Trebč in Padrič uresničitvi raziskovalne cone. Samo občino je na sestanku zastopal izredni komisar dr. Siclari. Domačini in predstavniki organizacij (Kmečke zveze, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Kraške gorske skupnosti, rajonskega sveta in političnih strank) pa so še enkrat jasno povedali, kakšno je stališče prizadetih prebivalcev in slovenske narodnostne skupnosti v celoti do tega vprašanja. Slovenski živelj, ki je v teku stoletij izoblikoval Kras in Breg vse do obzidja nekdanjega tržaškega mesta, ni nikoli bil in tudi danes ni proti napredku in ne nasprotuje pobudam, ki so koristne za gospodarski in družbeni razvoj širše skupnosti, v kateri živi. Ne more pa dopustiti, da bi se te nove pobude uresničevale mimo njega in v njegovo škodo. Izkušnje, ki si jih je naš človek nabral v preteklosti pri vseh posegih v teritorij, na katerem živi, so vse brez izjeme negativne. Industrijska cona v žavljah, nove ceste. Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu, nove gradnje na Ko-lonkovcu, begunska taborišča, tovorno postajališče pri Fernetičih, naftovod in naftno skladišče pod Dolino — da omenimo samo nekatere — so že tako močno zožile njegov življenjski prostor, da mu je vsak kvadratni meter zemlje danes dragocenost. Zaradi tega je naš človek proti razlaščevanju zemlje, in to kot zasebni lastnik in kot član slovenske narodnostne skupnosti, saj je v vseh naših ljudeh že trdno zakoreninjena zavest, da bi bila usoda naše skupnosti, ko bi 06 ta la brez zemlje, zapečatena. Toliko bolj je naš človek proti razlaščevanju, kadar gre za pobude, katerih splošna korist ni že od vsega začetka trdno dokazana. V primeru Cone za znanstvene in tehnološke raziskave, vzbuja resne pomisleke predvsem njena predvidena razsežnost: zanjo naj bi na območju od Banov do Padrič žrtvovali kar 160 hektarov. Čemu tolikšna površina, ko pa je znano, da se raziskovalno delo odvija v laboratorijih, ki prav gotovo ne zavzemajo velikih površin? Zemlja, na kateri naj bi nastala nova znanstveno-raziskovalna struktura, je v ogromni večini last domačinov od Banov, iz Trebč in iz Padrič. Kakor rečeno, se ti ne protivijo napredku in nastajanju novih struktur, če se izkaže, da so te resnično potrebne za socialni in gospodarski razvoj širše skupnosti. Toda, če že mora priti do razlaščanj, naj bodo ta omejena na minimum in v primeru Cone sorazmerna z obsegom dejavnosti, ki se bodo razvijale v njenem okviru. Kar zadeva odškodnine, je bilo na sestanku v Trebčah ponovno poudarjeno, da mimo pravičnega vrednotenja škode, ki jo bo utrpel posamezni lastnik, zahteva naša skupnost primerno povračilo tudi za škodo, ki jo bo utrpela kot taka. Nova struktura bo občutno posegla v sedanjo gospodarsko, socialno in kulturno stvarnost na kraški planoti. V tej stvarnosti bo treba torej vzpostaviti novo ravnovesje, in sicer s primernimi posegi, ki naj zajamčijo naši skupnosti nadaljnji nemoten razvoj na vseh področjih. Kakšni naj bodo ti posegi, so predstavniki prizadetih organizacij na petkovem sestanku jasno povedali. Kljub temu,' da je posvet trajal nekaj ur, je ostalo na njem še marsikaj nedorečenega. V začetku smo rekli, da je bilo srečanje koristno. ker je na njem bodoča cona za znanstvene in tehnološke raziskave zadobila jasnejše konture. Potrebna pa so še nadaljnja srečanja med prebivalstvom in predstavniki konzorcija, da se bodo posamezni problemi lahko razčistili do konca. In teh problemov, za rešitev katerih zahtevajo prizadeti domačini trdna jamstva, ni malo. O petkovem sestanku pa lahko na koncu zabeležimo, da je Zamisel o zadrugi v Dolini je zatlela takoj, ko je bilo jasno, da namerava večje površine okrog vasi pogoltniti industrija. Zadruga Dolga krona pa je polnopravno nastala 3. marca 1975, ko je njen statut potrdil tudi notar in je u-stanovno listino podpisalo 30 članov iz Prebenega, Mačkolj, Doline, Boljunca, Boršta, Loga, od Do-mja, s Kolonkovca, od Sv. Ane, iz Bazovice, Devinščine in Repen-tabra. Toda naprej ni šlo vse tako gladko. Zadruga je otela industrializaciji dolinsko Brdo, pri pristojnih oblasteh pa ni našla razumevanja. Zadružniki so predstavili več načrtov, kako površino Dolge krone urediti in na njej namestiti objekte; žal pa so naleteli na gluha ušesa, na zavlačevanja pri o-dobritvi načrtov in podobno, tako da so naposled sami pljunili v roke in na lastne stroške zgradili majhen hlev, s katerim bi pač pričeli aktivno izkoriščanje vsaj dela velikih zmogljivosti, ki jih predstavljajo zelene površine in pa mastna zemlja dolinskega Brda. Dobra volja in požrtvovalnost zadružnikov je obrodila razveseljive sadove. Oblasti so odobrile ograditev Brda, 4. julija 1981 pa je vsaj eno izmed odprtih vprašanj spravil z dnevnega reda. Gre za problem zemljišča pri Banih, ki so ga vključili v področje bodoče cone, čeprav stoje na njem nekatere stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Kaže, da je bilo to zemljišče vključeno v načrt za cono po pomoti, in predsednik konzorcija Anzellotti se je obvezal, da bodo na seji pristojnega organa, ki bo 2. februarja, sprožili postopek za dokončno ureditev tega problema. E.F. Deželna služba za razvoj zadružništva pregledala poslovanje zadrug F-JK Deželna služba za razvoj zadružništva in nadzorstva nad zadrugami je objavila obračun enoletnega delovanja. Iz podatkov je razvidno, da je v letu 1981 pregledala poslovanje 850 zadrug iz Furlanije-Julijske krajine ter obenem izvedla devet izrednih pregledov. Ugotovljene so tudi bile nekatere ne- predsednik zadruge Josip Sancin -Pepi Šarnek iz Doline s svojimi sodelavci prepeljal v Brdo prve krave v zasilni hlev. Marsikomu je to priklicalo v spomin preteklost, ko je v Brdu mrgolelo rogov in vlažnih gobcev — toda takrat (pred tremi, štirimi in več desetletji) je bil Breg precej drugačen. Danes je v hlevu na Dolgi kroni 11 glav govedi. Voditelji zadru- Dosedanja zakonodaja je predvidela, da so vsi kmetovalci o-proščeni izstavljanja spremnih listin. Ker pa si v zadnjih časih ministrstvo za finance prizadeva, da bi imelo čimvečjo kontrolo nad gospodarskim dogajanjem v državi, je uvedlo tudi za kmetijstvo nove norme v zvezi s spremnimi listinami (Bolle d’accompa-gnamento). Člen št. 29 dekreta predsednika republike št. 897/80 predvideva, da bodo morali vsi kmetje, ki presežejo 10.000.000 lir prometa, s 1.1.1982 izstavljati po-.leg faktur še spremne listine. Kot pa je že 'v italijanski zakonodaji skupnosti pravilnosti v zvezi s poslovanjem raznih zadrug; v večini teh primerov so bili odposlani le pismeni pozivi zadrugam, da popravijo nepravilnosti v svojem poslovanju, v nekaterih drugih primerih pa so uporabili strožje ukrepe. Izvedli so 44 uradnih razpustov zadrug brez imenovanja komisarja likvidatorja in deset razpustov z imenovanjem likvidatorja. Dopolnilu« odškodnine za gorata področja Dne 28. februarja zapade rok za vlaganje prošenj za dopolnilne odškodnine, ki jih daje Kraška gorska skupnost vsem obdelovalcem in živinorejcem, ki obdelujejo vsaj 3 hektare zemlje. Na deželi smo se pozanimali, kako je s prošnjami, ki smo jih predložili za lansko leto. Pristojni funkcionar nam je pojasnil, da so nastale nekatere težave in nesporazumi glede lanskih prošenj in da bo treba letos zato napraviti dve prošnji (za lansko in letošnje leto). ge pa nadaljujejo akcijo, da bi v hlev, ki premore kakšnih dvajset glav, pripeljali čimveč krav. Josip Sancin nam je takole povedal: «Zadruga Dolga krona se trudi, da bi v domačih ljudeh vzbudila zaupanje in tudi priznanje, da si prizadeva, da bi naša zemlja o-stala naša. Ko trkamo na vrata naših kmetov po Krasu, za katere vemo, da imajo telice za odkup, običaj, je bil termin te nove obveznosti za kmetovalce odložen na kasnejši datum, in sicer na 1.7.1982. To pomeni, da za sedaj, in to do 1.7.1982, ostanejo obveznosti kmetovalcev do spremne listine nespremenjene. Kmetovalci, ki prevažajo blago v okviru svoje kmetije, ali ko prodajo izdelke svoje proizvodnje, naj to prevaža prodajalec, kupec ali kdo drug, niso primorani izstavljati spremnih listin. Kot zaključek naj dodam še nekaj misli. Medtem ko se v parlamentu in Tečaji za poklicno izobraževanje v kmetijstvu Kmečka zveza jc v sodelovanja 7? s Slovenskim zavodom za poklicno _. izobraževanje izdelala plan teča-jev za kmetijstvo za letošnje leto; načrt je že bil predložen deželni c-' upravi v odobritev. Potem ko smo se posvetovali z raznimi občinami, zadrugami in posameznimi kmeti, smo zaprosili g " za naslednje tečaje: — tečaj za vinogradnike J. f — tečaj za cvetličarje — tečaj za čebelarje 3 — tečaj za gojitelje oljk. » . Vse kmete in ostale, ki so zain- 3 teresirani obiskovati omenjene te- * . čaje bomo pravočasno obvestili. 5 Podrobnejše informacije na Kmečki zvezi. Ugodnosti, prispevki in posojila za kmete Vsi kmetje, ki nameravajo kupiti nove kmetijske stroje, razno opremo, živino, ali izboljšati struktuio svojega obrata (obnoviti ali zgra- 'r diti hlev, senik, skladišče, tople grede itd.), naj se zglasijo v u-radih Kmečke zveze za podrobnejša pojasnila in navodila. Dežela namreč predvideva razne ugodnosti (posojila ali kredite) po različnih zakonih, škoda bi bilo. da bi jih naši kmetje ne izkoristili! naletimo večkrat na negodovanje, češ: po kaj da smo prišli, ko danes smo, jutri pa nas lahko ni več! Kraševci najraje prodajajo svoje govedo furlanskim mesarjem in živinorejcem, kljub temu, da mi plačujemo dražje. Sicer pa so bili tudi Furlani prisiljeni dvigniti ceno, tančice nezaupanja pri kmetih pa še nismo uspeli docela prebiti. Enajst krav je, kot sem rekel, že v hlevu v Brdu, dvanajst pa je še po domovih lastnikov. Rad pa bi preko vrstic Primorskega dnevnika poudaril in povabil naše kmete, ki imajo telice doma, da obvestijo zadrugo Dolga krona, ki jih bo gotovo odkupila.* Naj povemo, da smo Pepeta šar-neka zmotili ravno pri oranju v Trničju in nam je razložil, da vlagajo trenutne napore v obsadilev detelje in pripravo krme; «Toda, ko bo zrasla, ne vemo, kam bomo z njo, ker nimamo senikov. S tem želim pač poudariti, da je problemov z zadrugo še in še, a . da nam ne jemljejo poguma, saj se borimo za plemenite cilje: oživitev kmetijstva pri nas, kar je nujno potrebno spričo hudih časov, proti katerim bredemo; o-hranjevanje naše zemlje, vsaj tisto malo. kar nam je še niso pokradli; sensibiliziranje naših ljudi za nove oblike dela v modernih strukturah, ki zagotavljajo tudi dobiček, če je pristop resen. To bi rad. da bi razumela tudi mladina in se nam pridružila, kajti pomanjkanje mladih sil resnično občutimo kot breme ... in z leti bo vse huje.» (ris) v drugih pristojnih državnih organih zavlačuje postopek, da bi priznali končno tudi kmetijstvu tisto važno gospodarsko in družbeno vlogo, ki mu pripada, se na ministrstvu za finance kar naprej rojevajo nove norme, dekreti, zakoni, okrožnice, dopolnila k zakonom in podobno, ki še naprej o-težkočajo delo kmetu. Prišli smo do takega položaja, da si zastavljamo vprašanje, ali naj bo kmet še naprej kmet, ali pa davčni izvedenec, naj obiskuje tečaje za kmetijstvo ali pa tiste za knjigovodje? SERCU MAJOVSKI Zadruga Dolga krona še ni premostila začetnih težav a kljub temu deluje z velikim zagonom svojih članov Kmet ali davčni izvedenec ? Ugodna posojila živinorejcem' Praktični napotki za pretakanje vina Kot je že znano, so z deželnim zakonom štev. 70 letos na razpolago živinorejcem nizkoobrestna posojila. Na Tižaškem jih bosta posredovali tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter Kmečka in obrtna posojilnica v Nabrežini, ki imata v ta namen potrebna pooblastila. Kmečka zveza se je povezala z obema denarnima zavodoma in pokrajinskim združenjem rejcev, da bi skupno izpeljali široko akcijo obveščanja zainteresiranih kmetov. V teku so že sestanki po občinah in vaseh, ki jih prirejata tako KZ, kot pokrajinsko združenje rejcev, da se s predvidenimi ugodnostmi seznanijo vsi kmetje in živinorejci. Na omenjenih denarnih zavodih pa zadolženi uradniki nudijo vse informacije in pomoč pri izpolnjevanju prošenj. Posojila se delijo na osnovi razsežnosti kmetij, oziroma po številu krav, ali telic, ki jih ima prosilec. Obrestna mera posojil je 6,75 od sto za gorata področja in 9 od sto za ostale predele. Osnove za podelitev posojil so: — za vsak hektar vinograda: nižinsko področje — za vsak hektar vinograda: gorato področje — za vsak hektar sadovnjaka — za vsak hektar vrtne površine — za vsak hektar gredic za povrtnino — za vsak hektar cvetličnih nasadov — za vsak hektar cvetličnih gredic V primeru, da kmetovalec zaprosi za posojilo na osnovi glav živine, znaša višina posojila: — Lit. 700.000 za vsako kravo — Lit. 300.000 za vsako telico starejšo od 12 mesecev — Lit. 1.000.000 za vsakega plemenskega bika Pomembno bi bilo, da bi se naši kmetje v čimvečji meri poslužili omenjenih ugodnosti. ' E. B. 800.000 Lit. 950.000 Lit. 1.500.000 Lit. 1.700.000 Lit. 4.800.000 Ut. 3.850.000 Lit. 36.000.000 Lit. Včlanite se v KMEČKO ZVEZO Pretakanje vina spada med najpomembnejša in najzahtevnejša o-pravila v kleti. V širšem smislu besede pomeni pretakanje prelivanja vina iz enega seda v drugega iz različnih razlogov, v ožjem pa nego vina, ki jo opravimo v določenem času. Z rednim pretakanjem se vino loči od usedline, ki je obilna zlasti v mladih vinih, ali pa, ki nastane pozneje s spontanim bistrenjem in sed,mendranjem vina. S pretakanjem izhaja iz vina ogljikov dioksid — CO2 (plin. ki se nahaja v mineralni vodi in daje pijači prijetno svežino) in morebitni višek žveplovega dioksida — SO2. Vino pretakamo, odvisno od potrebe in namena, po bistrenju ali po različnem tretiranju. Razločujemo zračno ali odprto in brezzračno ali zaprto pretakanje vina. Prvo imenujemo tedaj, ko prihaja vino med pretokom v neposreden dotik z zrakom za daljši ali krajši čas, drugo pa, ko je zraku onemogočen vsakršen dotik z vinom. Zdrava vina in taka, katerim skušamo ohraniti čimveč svežine in bukeja, pretakamo praviloma brez pristopa zraka, zračno pa pretakamo le bolna in pomanjkljiva vina. Zdravo vi no pretakamo brezzračno tako, da ga s črpalko prečrpavamo skozi sterilizirano gumijasto cev iz enega soda v drugega. Do- Pobuda KGS v obrambo Krasa Kraška gorska skupnost razpisuje natečaj z nagradami za osnutek opozorilnega panoja narav-no-ambientalnih in sociološko kulturnih vrednot Krasa. Pano bo moral grafično pona-zarjevati, da je treba spoštovati in valorizirati kraško krajino kot rezultat uravnovešenega delovanja človeških in naravnih faktorjev. Rok za predložitev osnutkov zapade dne 1. februarja letos ob 12. uri. Pravilnik natečaja je razobešen na oglasnih deskah občin članic (Doberdob, Devin-Nabrežina, Fo-ljan, Tržič, Repentabor, Ronke, Zagraj, Dolina, Sovodnje, Zgonik in Trst) in Kraške gorske skupnosti v Sesljanu štev. 56/B (tel. 299 026) od 8. do 14. ure. Z občnega zbora Zavarovalnice za govejo živino v Bazovici tik vina z zrakom je tako skoro v celoti onemogočen. Pri pretakanju bolnih in pomanjkljivih vin pa stoji vino za določen čas v odprti posodi (kadi), da se dobro prezrači. Šele, ko izgubi vino neprijeten vonj, ga spet pretočimo v čist sod. V manjših kleteh, kjer ni dovolj vinske posode, večkrat pa tudi zaradi mišljenja, da je zrak vinu ne obhodno potreben, je zračno pretakanje tudi zdravega vina skoraj pravilo. To vsekakor ni priporočljivo, ker lahko vino potemni (se oksidira), pridobi priokus po zraku. zlahka pa ga napadejo tudi različni mikroorganizmi. Težko je napovedati vnaprej, koliko pretokov bo potrebnih skozi celo leto. V naših razmerah, ko prodajo vinogradniki svoje vino v glavnem na osmicah in ga ne stekleničijo za daljši čas (razen izjem), sta dovolj dva do tri pretoki. V topli jeseni začne mošt hitro vreti, v hladni pa pozneje. Običajno traja vrenje 14 dni, naslednjih 14 dni pa se vino čisti. Tako lahko vino po enem mesecu, ko se zaključi tudi tiho vrenje, pretočimo. S prvim pretokom čimbolj pohitimo, da bo vino sveže in da bo vsebovalo dovolj kisline. Vino, ki dolgo leži na drožeh, lahko dobi napako, zniža pa se tudi kislina. Prvi pretok je najvažnejši, saj oddelimo tedaj mlado vino od usedline glivic kvasovk, ki se nabere na dnu soda in ga zato imenujemo tudi ločevanje ali odtakanje vina z usedline. Ob prvem pretoku je pomembno tudi žveplanje. Če smo mošt dovolj žveplali, je vino ob prvem pretoku zdravo in zadostuje za 1 hi 1 do 3 g žveplaste kisline. Z žveplanjem ob prvem pretoku preprečimo oksidacijo vina in zaustavimo delovanje mikroorganizmov. Tako se vino laže čisti. V vsakem slučaju moramo prvi pretok opraviti do konca novembra. Po prvem pretoku vino še ni povsem čisto. Decembra in 'januarja, ko se temperature znižajo, se iz vina izločijo beljakovine in vinski kamen. Zato nastane na dnu vinske posode usedlina, ki jo moramo odstraniti. To opravimo z drugim pretokom; vino pretočimo, preden se začnejo temperature znatneje dvigovati. Zaradi dviga temperatur nastanejo v sodu tokovi in usedlina se pomeša s čistim vinom. Zato moramo drugi •MiiMiiiimiioMiiiiiiiMaiiiHiiiiitiiiMiiiiMiiimiiimmiiiiiHiHiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiitiiiniitiiimaiiiHiiiaM« miiiiiiii«iiiiiiMiiimii»iiiiHiiiiii»iiiiiiiiiiiii«uiiiiiin«niii*iui»i»ii.. OB 83. OBČNEM ZBORU ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO V BAZOVICI Požrtvovalno delo vzhodnokraških rejcev V Bazoviškem domu je bil pre teklo nedeljo, 17. januarja, 83. občni zbor Zavarovalnice za govejo živino ali, kakor pravi njen statut. Društva za vzajemno pomoč za zavarovanje goveje živine Ustanova je nastala že leta 1898, ima torej za sabo častitljivo časovno, pa tudi hvalevredno dejavnostno tradicijo. Njeni čla-ri so bili nepretrgoma in kar se le da požrtvovalno na delu, razen seveda tedaj, ko so jim delovno vnemo pretrgala najhujša leta v prvi in pozneje v drugi svetovni vojni. Zavarovalnica ščiti interese tako bazovskih rejcev kakor tudi onih v Gropadi in na Padričah ter Jezeru. Na občnem zboru so se uvodoma spomnili 10. jubileja Bazoviškega doma. kjer je tudi sedež zavarovalnice, nakar so pre tehtali v minulem letu dni opravljeno delo in pa raznovrstne probleme, ki so z njim, žal, povezani. Če smo v uvodnih besedah omenili krajša zastoja v delovanju ustanove zaradi vojnih razmer, potem je treba grenko pri pomniti, da v zadnjih desetletjih, se pravi v mirnem času, zavarovalnica ravno tako deluje sredi najrazličnejših zaprek, katerim botruje v prvi vrsti neustrezna kmetijska in v širšem smislu gospodarska politika, kakor jo vodijo krajevne, deželne in seveda rimske oblasti. Iz občnega zbora izhaja, da se je število govejih glav (krav, junic in telic) zredčilo, saj je upa- dlo s 173 v začetku leta 1980 na 158 v januarju 1981. Čeprav gre izrecno poudariti, da se je z dru ge strani kakovost goveda izdatno zboljšala — kar more biti rejcem in zavarovalnici samo v zadoščenje in čast — je pojav za-skrbljiv. Zakaj to? Kot so poudarili člani zavarovalnice, pač zato, ker se ljudje starajo, a mladih rok je premalo. Pa ne morda zato, ker bi mladina ne hotela za nobeno ceno poprijeti za hlevsko delo, ampak predvsem, ker ji pristojne oblasti z nepreu-darno in zaviralno kmetijsko politiko to stvarno onemogočajo. Po eni strani sploh nimamo smotr nih in učinkovitih zakonskih ukrepov, ki naj bi spodbujali živinorejo, kar se izenačuje s pomanjkanjem politične volje, po drugi strani pa zdajšnja (ne) politika celo zavira zadružne oblike dela, brez katerih vzreja goveda ne more dobro uspevati. Nazadnje pa so tu še večni birokratski zapleti ja ji, o katerih vzrokih nikdar človek ne ve, če so naključni ali hoteni. Rezultat takšnih razmer je, da pesti blagajno zavarova!nice primanjkljaj. Nekaj konkretnih podatkov o delovanju zavarovalnice: proti koncu lanskega decembra sta poginili dve kravi, za poginulo žival pa prejme rejec iz zavaro valničine blagajne poseben prispevek, tako da nima finančne zgube; prispevek krije razliko, ki utegne nastati med trenutno trž- no vrednostjo govedi (klavne)^ in tisto, ki je bila ocenjena v začetku leta. Zavarovalnica nudi svojim članom tudi zdravila in veterinarsko oskrbo. A prav v pogledu veterinarske službe obstajajo določene težave, ker ustrezna organizacija ni dovolj učinkovita kljub svoječasnim obljubam iz vrst zadolženih dejavnikov deželne uprave. To le še potrjuje, kako malo posluha imajo pristoj na oblastva za našega živinorejca — ima tako malo posluha tudi za rejce drugod po deželnem ozemlju? Ko smo še pri govedu, naj omenimo priporočilo, ki ga je vodstvo zavarovalnice naslovilo vsem članom: če se kdo odloči, da proda telico, naj je ne proda klavnici, ampak rajši zadrugi Dolga krona, tako se premoženje ne bo porazgubilo. Na občnem zboru so se dota k nih še nekaterih vprašanj, ki niso strogo povezana z vzrejo. O bremenili so se na primer ob občinske table, ki v smislu zadevnega deželnega zakona prepovedujejo vožnjo z motornimi vo žili po poljskih in gozdnih poteh. Ukrep je seveda dobrodošel, a kaj, ko nedeljski izletniki zakonske prepovedi sistematično prezirajo? Toda bistvo vprašanja je drugje: z ene strani se za namestitev tablic nihče ni predhodno posvetoval s krajevno vaško skupnostjo in njenimi organizacijami, z druge strani — in prav zaradi tega — pa domačini ne vedo, če jim zakon dovoljuje u-porabo kmečkih vozil na omenjenih poteh, ali pa ne. Samoumevno je, da bi kmetje in živinorejci poljske in gozdne poti lahko izkoriščali z motornimi vozili, in to ne samo, denimo, s traktorji ali podobnim, temveč tudi z avtomobili, ki zanje pomenijo lahko prav tako redno delovno sredstvo. Pristojna oblast naj se torej brž izreče; kočljivo bi pač bilo — in skrajno krivično, ko bi domačinu, ki s svojim trdim delom odločilno prispeva k ohranjanju kraške zemlje, redar naprtil globo, a bi na drugi strani kateri koli motoriziran izletnik nekaznovano vozil po pašniku. Toliko bolj še, če se tak izletnik sicer proglaša za »ljubitelja narave*. Takšni ljubitelji pa v zadnjem času na debelo tudi kradejo za drva po-rabno drevesje in mislijo na tak neomikan in protizakonit način reševati energetsko krizo (v bistvu pa svoje lastne žepe). Ali jim dejavniki pregona zares ne morejo do živega? Na občnem zboru je bi) potrjen dosedanji odbor zavarovalnice: predsednik Alojz Križmančič; podpredsednik - Miroslav Žagar: tajnik - Vincenc Križmančič; blagajniki: za Bazovico in Jezero Edvard Grgič, za Gropado Kar lo Kalc. za Padriče Oskar Grgič; cenilci - Avguštin Fonda, Oskar Grgič, Slavko Vrše; odbornika - Edvard Racman in Milan Grgič. DRAGO GAŠPERLIN pretok opraviti pravočasno, to je januarja ali februarja. Žveplanje je lahko zmerno, če smo ob prvem pretoku mošt in vino dovolj žvep-plali. Če opravimo drugi pretok prezgodaj, je čiščenje vina zelo otežkočeno. To se sicer v zgornjih plasteh očisti, v spodnjih, proti dnu pa je še motno. Tako dobimo pri prezgodnjem pretoku sp^t motno vino. ker so se omenjene plasti delno pomešale z ne-sesedenimi drožmi. Tretjič pretočimo vino, kolikor je to potrebno, pred nastopom toplejših mesecev, navadno konec maja ali v začetku junija. Ko pretakamo vino, naj bo klet dobro prezračena, vreme pa naj bo po možnosti jasno in vetrovno. Priporočljivo je, da pred pretakanjem klet dobro zažveplamo (zažgemo 1 kg žvepla na 100 m3 prostora) in jo tako razkužimo. VITJAN SANCIN •flftfllllMIHflllllltf Itllflf INI*ltlttM4MI9HIHIHMMIHIII ČTIVO Dionizij Amfora VINSKI TABERNAKELJ Založba Obzorja Maribor Janez Vidmajer ZELIŠČA, ČAJI IN KOZMETIKA Cankarjeva založba U Mirko Šiško SADJARSTVO ZA KMETIJSKE ŠOLE Tehnična založba Slovenije -Ljubljana Tit Doberšek VINOGRADNIŠTVO Državna založba Slovenije -Ljubljana NAŠE SADJE Izdalo in založilo ČZP Kmečki glas - Ljubljana Margot Schubert V DOMAČEM VRTU Državna založba Slovenije -Ljubljana Christa Spangenberg LEKSIKON SOBNIH IN BALKONSKIH RASTLIN Centralni zavod za napredek kmetijstva George Sedden Helena Radecka ZELENJAVNI VRT Mladinska knjiga Margot Schubert Rob Herwig CVETJE DOMA Državna založba Slovenije - Ljubljana Aleksander Šiftar VRTNO DREVJE IN GRMOVNICE Državna založba Slovenije -Ljubljana Janez Kramar STRUPENE RASTLINE Založba Borec - Ljubljana Dr. Jože Rihar ČEBELARJENJE V NAKNADNEM PANJU Založil zavod za čebelarstvo-Ljubljana Heinrich Neuthaler ZDRAVILNA ZELIŠČA Založništvo tržaškega tiska -Trst Prilogo uredila: ALEKSANDER SIRK DRAGO GAŠPERLIN Pri Žigonovih v Zgoniku raste nov hlev Kdor bo letos obiskal osmi-co Žigonovih v Zgoniku, ki jo po tradiciji odprejo meseca avgusta, bo pred seboj zagledal novo zgradbo. Namesto starega hleva bo na dvorišču videl novega, ki bo meseca avgusta že služil svojemu namenu. Dela so sedaj še v teku, nekoliko jih ovira mrzlo zimsko vreme, hlev pa bo kljub temu prav kmalu pokrit. V dobi ko kmetijstvo v naši pokrajini ni najbolj rožnato, ko je odnos pristojnih oblasti do problemov, ki ga tarejo, precej hladen in ko se mladina raje sprijema drugih dejavnosti, so take pobude, ki jo sedaj uresničuje Miro Žigon s svojo družino, vredne največje pozornosti. Zgradnja novega hleva pa je še toliko bolj hvalevredna v sedanjem trenutku, ko je živinorejski sektor ne samo v naši pokrajini, ampak tudi drugod, v veliki krizi. Dovolj je le podatek, da je število glav živine padlo poji dva tisoč, medtem ko jih je takoj po vojni bilo od pet do šest tisoč. «Ce gre tako naprej- pravi Miro Žigon v prijetnem pogovoru o vseh teh vprašanjih in o novem hlevu «bo kmalu vse propadlo; delajo namreč samo starejši, mladih, ki bi se temu posvetili pa ni.» Že pet, šest let so v družini razmišljevali, kaj bi s starim hlevom. «Več kot se odnaša, slabše je in večji so tudi stroški, zato smo se sedaj odločili in začeli z delom; stari hlev je bil sicer velilc — imeli smo tudi več kot deset glav živine — treba pa ga je bilo posodobiti, da bi smotrneje služil svojemu namenu. Sedaj imamo o-sem glav živine, ki so začasno v nekem drugem hlevu.- Beseda steče o delu na kmetiji, ki ga nikoli ne manjka, ne glede na letni čas. Poleg z živinorejo se pri Žigonovih ukvarjajo tudi z vinogradništvom in s cvetličarstvom, dela je zato vedno veliko. *če človek nekaj napravi, ima od tega tudi nekaj zadoščenja in tako je Na pobudo SKGZ, KZ in SDGZ Ustanovili avtonomno sekcijo za zadrug« Na pobudo Gospodarskega odbora Slovenske kultumo-gospo-darske zveze, Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je ustanovila avtonomna sekcija za zadruge. Sekcija ima nalogo v prvi vrsti zgraditi specializirani kader, ki bi priskočil zadrugam na pomoč, tako v premoščanju morebitnih organizacijskih, kot tudi tehnično - administrativnih težav. Sekcija je najprej priskočila na pomoč kmetijskim zadrugam in sicer cvetličarsko-vrtnarski zadrugi s Proseka, Zadružnemu kraškemu hlevu iz Praprota, Zadružni kraški mlekarni s Cola in Zadrugi Dolga krona iz Doline. V nadaljevanju se je delo še razširilo s pristopom Društvene gostilne z Opčin, Gospodarske zadruge iz Bazovice, Tržaškega tehničnega konzorcija in Konzorcija kmetijskih zadrug »Grmada*. DARKO KRIŽMANČIČ tudi s tem našim hlevom-pravi Žigon, ki pa nikakor ne more mimo nekaterih u-gotovitev, ki kažejo na težave v živinorejskem sektorju. Mleko je na primer zelo malo ocenjeno, njegova ceha bi se zato morala znatno povišati. Veliki stroški so tudi s krmili, dodati pa je treba še druge izdatke, ki jih pri vzreji živine ne manjka. Poleg tega pa v tem sektorju ni moč programirati, kot na- splošno velja za druge dejavnosti. -Če se tako stanje ne bo izboljšalo in če se cena mleka ne bo povišala, bodo še hude težave. Že itak je vse bolj opuščeno, tako bo tudi z živinorejo*. Del novega hleva, ki bo po vsej verjetnosti končan že meseca maja, ko se bo začela košnja, bo služil kot shramba za stroje in razno kmetijsko orodje. -Stroji so nam v veliko pomoč; če bi 'Pogled na hlev Žigonovih v gradnji jih ne bilo, bi skoraj morali vse opustiti.- Delo je seveda trdo, kljub temu pa ga je gospodar kmetije tako vzljubil, da bi se v nobenem primeru ne odrekel kmetovanju. -Človek je bil že od majhnega tako naučen: po vojni ni bilo industrije, kjer bi se lahko zaposlili in tudi drugih možnosti ni bilo. Trdo je bilo delati pri podjetjih, kjer je bilo treba v glavnem opravljati težka dela: takrat je tudi bilo tako, da človek ni imel nobenega poklica in se je pač moral o-prijeti vsakega dela, če ga je sploh našel. Kdor pa se naveže na zemljo- nam v svoji vitalnosti pravi Žigon, ki je med drugim tudi odbornik naše strokovne organizacije Kmečke zveze, -je nemogoče, da bi je ne vzljubil. Treba je imeti čut do dela, ni pa moč računati, da bi se lahko kovalo programe; vsak dan sproti, v vsakem letnem času, naj bo delavnik, ali praznik, nam dela ne manjka, človek je srečen, da je zdrav, da je zdravje v družini. To vse poganja naprej in v tem je tudi bistvo vsega.- ALEKSANDER SIRK Pozor na pomen številke IVA Kot smo že poročali, je s 1. januarjem 1982 stopil v veljavo dekret predsednika republike št. 897/80. Ta dekret predvideva, da morajo vsi kmetovalci in proizvajalci prijaviti začetek ob atovanja in zaprositi številko IVA, saj bo s 1.6.1982 obvezno navesti v fakturi poleg imena, priimka, naslova in davčne številke tudi številko IVA (Numcro di partita IVA). Zalo morajo vsi kmetovalci in prodajalci (tudi če se ne pretežno ba-vijo s kmetijstvom - part time), ki še nimajo svoje številke IVA, to je vsi tisti, ki ne presegajo 10 milijonov lir letnega prometa in ne vodijo knjigovodstva in i/s av-ljajo faktur, imeti številko IVA za svojo kmetijo. Ponavljamo, da tista kmetija, ki v letu 1981 ni presegla deset milijonov lir prometa, to je skupnih bruto prodaj, ni primorana vodili knjigovodstva in izpolnjevati vseh obveznosti s tem v zvezi, mora pa imeti svojo številko IVA. To številko bo moral posamezni kmetovalec in proizvajalec posredovati svojim odjemalcem in dobavite-. Ijem vsakokrat ko bo svoj proizvod prodal ali kupil od dobaviteljev potrebno blago in bo za to kupoprodajo odjemalec ali dobavitelj izstavil nanj fakturo. Druga obveznost, ki že obstaja, je ta, da mora kmetovalec, ki prejme fakturo za nakup ali prodajo, fakturo progresivno oštevilčiti in jo hraniti še deset let po njeni izstavitvi. Prošnje za prijavo začetka obratovanja in prošnje za številko IVA, je treba oddati pristojnemu pokrajinskemu uradu IVA najkasneje do 30. aprila 1982 , SERGIJ MAJOVSKI Z mladim cvetličarjem iz Slivne-ga Milošem Kraljem, ki je tudi predsednik Cvetličarsko-vrtnarske zadruge na Proseku, smo se pogovarjali o tej specializirani panogi in o zadružni dejavnosti sploh. «Pred dvanajstimi leti*, je začel pripovedovati Miloš Kralj, »je bila ustanovljena Cvetličarsko-vrt-narska zadruga na Proseku z namenom, da bi povezala kmetovalce iz tega sektorja v tržaški pokrajini. Velika večina članov je slovenske narodnosti. Koristnost pobude se je izkazala takoj že z nabavno dejavnostjo raznih potrebščin, kot so npr. umetna gnojila, antiparazitarna sredstva, semena, sadike in čebulice itd. Zadruga lahko nabavlja naravnost pri proizvajalcih, tako naroča čebulice kar pri specializiranih cvetličnih vzgajališčih na Nizozemskem, kar pomeni precejšnji prihranek za člane*. Kaj pa druge dejavnosti? »Za strokovno izobraževanje članov prirejamo predavanja o modernih tehnikah gojenja, o zaščiti pred boleznimi, o problemih ko-mercializacje pridelka in o finančnih ter davčnih vprašanjih. Pred kratkim je zadruga, s pomočjo službe za zadružništvo pri Kmečki zvezi v Trstu, priredila zanimiv strokovno-poučni izlet v Sanremo in Francijo. Pobuda je uspela, saj smo udeleženci bili zelo zadovoljni, da smo si lahko ogledali vrsto novosti tako s področja tehnike cvetličarstva kakor tudi novih in donosnejših kultur. Cvetličarstvo je namreč visoko specializirana kmetijska stroka, ki zahteva stalno izpopolnjevanje in uvajanje novih znanstvenih dosežkov. S temi dosežki pa se človek najbolje seznani prav v eksperimentalnih centrih, kot smo jih lahko obiskali v krajih z bogato cvetličarsko tradicijo*. Znano je, da je v Liguriji podnebje zelo ugodno za gojenje rož. «Tudi pri nas imamo zelo primerne lege, posebno v Bregu pod Kontovelom ali Križem, kjer so zaradi južnega zavetja pogoji zelo podobni tistim v Sanremu. Cvetličarstvo bi se lahko torej v tržaški pokrajini razvilo v mnogo šir- šem obsegu, kot se je do danes, a sama ugodna lega zemljišč še ni dovolj. Nujno je, da pristojne oblasti poskrbijo za primerne poljske poti, saj je dostop preko značilnih »paštnov* skoraj nemogoč. Potrebna je tudi vodna in električna napeljava, brez katere si dandanes ni mogoče zamisliti nobene donosne kmetijske dejavnosti.* Kaj pa možnosti za prodajo? »Bližina Trsta je posebno ugoden dejavnik, ki nam omogoča direktno prodajo mimo posrednikov ali trgovcev na debelo. V mestu kot je Trst je potrošnja cvetic velika. Velike količine rož prihajajo iz drugih krajev Italije, Ligurije, Toskane in od drugod, toda nagelj ali vrtnica, ki je zrastla v bližnji okolici, je bolj cenjena. Domače cvetice so bolj sveže in zato lepše, pa tudi več dni se ohranijo v vazi. Žal pozimi naš pridelek ne more konkurirati s cvetjem, ki ga grosisti uvažajo iz toplejših dežel, ker pri nas zimsko ogrevanje toplih gred stane preveč.* «Na Nizozemskem, na primer, kjer država v večji meri podpira to dejavnost, lahko cvetličarji (čeprav je njihova dežela bolj na severu kot Italija) z manjšimi stroški poskrbijo za ogrevanje, ki je ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiuififiiumiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiuuiuiiiitf Zemlja igra neprecenljivo vlogo urejeno na plinsko kurjavo. Prav z Nizozemskega, pa tudi iz Izraela in celo Nove Zelandije, se uvažajo rože pozimi v Italijo. Kako je v naši deželi z javno pomočjo tej dejavnosti? »Cvetličarstvo je vsekakor panoga, ki zahteva precejšnje investicije. Nujna je zato pri tem javna finančna podpora, ki jo predvideva tudi zakonodaja naše dežele. žal pa so ti prispevki bolj malo učinkoviti. Mnogo članov naše zadruge je bilo prisiljenih začeti gradnjo toplih gred z lastnimi sredstvi; prošnje za prispevek po zakonu št. 29 so nekateri vložili že pred petimi leti in ga še sedaj čakajo. Ko bodo denar prejeli (če ga bodo sploh prejeli), si bodo z zneskom, ki ga je razvrednotila inflacija, bolj malo pomagali. V takih pogojih seveda naši ljudje nimajo poguma za nove zahtevne investicije, brez katerih pa danes ni razvoja.* «Deželna uprava bi morala predvsem omogočiti bančna posojila po nižji obrestni meri, ker si Jako kmet lahko takoj pomaga in če pravilno gospodari lahko tudi dolgoročno posojilo vrača. V tej smeri si prizadeva tudi naša zadruga, ki s pomočjo Kmečke zve- ze postavlja to zahtevo pristojnim organom.* Kaj menite o vlogi nedavno zgrajenega Cvetličarskega eksperimentalnega centra na Proseku? «Za Center, ki ga je Deželna u-stanova za razvoj kmetijstva (ER SA) zgradila na Proseku, se je naša zadruga zavzemala od vsega začetka in tudi sodelovala pri pripravah. Center je moderno opremljen in s primerno usmeritvijo lahko mnogo prispeva k razvoju krajevnega cvetličarstva, k usposabljanju mladih in izpopolnjevanju kmetovalcev, ki se s to stroko že bavijo. ERSA se je svoj čas u-radno obvezala, da bo Center na Proseku — ki je sicer deželnega značaja — predala v upravo naši zadrugi, a do sedaj tega še ni uresničila.* »ERSA nam je nedavno predlagala tri mesta v posvetovalnem odboru za usmerjanje dejavnosti v Centru, formalno pa bi ga u-pravljala sama. Na osnovi omenjenega predloga bi predstavniki krajevnih cvetličarjev bili v manjšini. Tega pa Cvetličarska zadruga ne more sprejeti, ker bi tako ne imela prave besede in bi ne mogla v zadostni meri ščititi razvoja te kmetijske panoge.* JOŽKO MORELJ (Nadaljevanje s 1. strani) odgovorne oblasti diskriminirajo našega kmeta predvsem zato, ker je Slovenec. Takih primerov smo imeli kar precej. Kaj vi mislite o tem? «Res je, da smo bili večkrat priča primerom, kako se diskriminira naša narodnostna skupnost tudi na tem področju; primerov bi bilo več, dovolj pa je, da navedemo za-pletljaje okrog pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov. Že leta 1977, ko se je začel postopek za ustanovitev tega seznama, je Kmečka zveza zahtevala, da-se v teh pripravljalnih organih omogoči uporaba slovenskega jezika; dežela in trgovinska zbornica nista tega zagotovili in ker našim članom na tak način ni bilo omogočeno u-deleževati se Sej, seznami niso bili ustanovljeni. Zaradi tega pa so v prvi vrsti nastradali prav naši kmetje, saj jim je bil na tak način onemogočen dostop do raznih prispevkov in ugodnosti s strani deželne uprave. Zadnji tak primer, ki jasno kaže na diskriminacijo do nas, pa je prav v deželnem zakonu štev. 79/81, kjer se med drugim nakazuje skoraj sedem milijard lir za posodobljenje kmetij; izrecno pa je v zakonu rečeno, da se bodo teh prispevkov lahko okoristili le tisti kmetje, ki so vpisani v sezname. To je seveda očitna diskriminacija do nas.* Veliko je še problemov, ki bi jih treba poglobiti, čas pa je za človeka, ki mu je zemlja vsakdanji kruh, kakor zlato. Skoraj težko je prekiniti pogovor in se posloviti od človeka, ki z družino živi za svojo zemljo, ki jo ljubi in se zanjo žrtvuje. Ko dolžnost kliče, je treba opustiti tudi najprijetnejše kramljanje in poprijeti za delo, ki ga za kmeta v nobenem letnem času in ob vsakem vremenu ne manjka. Priložnost pa bomo še imeli, da se bomo o ostalih vprašanjih še pogovoril»j Cvetličarstvo se lahko razvije v uspešno kmetijsko dejavnost samo ob primerni politiki deželne uprave i ? OB RAZSTAVI V CANKARJEVEM DOMU Ohranjen živ spomin na Milana Skrbinška Po prvi svetovni vojni je gledališče irj v eni sezoni v Trstu vodil slovensko režiral enaintrideset del Razstava Styuenskega gledališkega in filmskv&a muzeja v vhodni avli Cankarjevega doma o gle- dališkem ustilafjlalcu Milanu Skrbinšku (1886-1803) je bila prav go- tovo vzor, kako plastično in dokumentarno nazorno lahko neki muzej predstavi posameznikovo življenje in det o. Tokrat je razstava pričala o gledališkem delavcu, njen uspeh v načinu približanja teme najširšemu: krogu obiskovalcev pa bržkone zavezuje in spodbuja organizatorje takih razstav tudi v bodoče. Veliko je zaslužnih Slovenqev, ki bi se jih pogosteje kot doslej morali spominjati ob najrazličnejših priložnostih, najraje jubilejih. Kajti ob knjigah, ki so na voljo (ali pa tudi ne) e knjižnicah, v javnosti skoroda ni drugih dokumentov kot pričevanje o naši kulturni preteklosti in bi ohranjali kulturni spomin tudi do najmlajših rodov. V tem smislu se godi velika krivica našim velikim gledališkim i-gralcem pretekle in polpretekle dobe, ki se jih sicer spominjajo starejši obiskovalci gledališč, medtem ko mladi mnoge osrednje akterje našega gledališkega (tudi glasbenega) >življenja komaj poznajo. Leti niso uvrščeni v noben pedagoški učni program, saj se ponavadi u-kvarja le z nekaterimi avtorji in njihovimi najboljšimi delt, medtem ko so izvajalci potisnjeni na rob kulturniškega! zanimanja.. Če bi dandanes napravili med mladimi na primer anketo o poznavanju predvojnih najboljših igralcih in režiserjih, pa tudi opernih pevcih V Sloveniji, bi bili rezultati, po našem prepričanju, porazni. Tudi v tem smislu smemo šteti razstavij> o Milanu Skrbinšku kot pomemben: dogodek. Njen avtor je Mirko .Mplinič, oblikovala jo je Marija Kcllfirič, sodelovali pa so še Majda Clcmenz. Mojca Kaufman in Frančiška Slivnik. Ob tej priložnosti ' so natisnili tudi lep in z mnogimi, dokumenti - fotografijami obogatejn katalog. Milarj Skrbinšek se je rodil v Mariboru leta 1886. Že v otroški dobi jj vodil lutkovno gledališče ter igral v popularnih igricah kot so Tmjulčica, Sneguljčica in Pe-pelka. S trinajstimi leti je ustanovil in nato osem let vodil Dijaško diletantsko društvo ter izdajal tednik Diletant, v katerega je pisal članke o režiji in igranju. V tem času je uprizoril v svoji režiji Desetega brata, Rokovnjače in Divjega lovca. V Desetem bratu je igral Spaka. Po maturi na Ijub-Ijansloi realki leta 1906 se je sprva vpisal na dunajsko tehniko, nato romanistiko in leta 1908 končno v dunajsko dramatično šolo Otto. Leta 1009 je prvič nastopil kot poklicni igralec in kot poročajo kronisti. je takoj postal ljubljenec občinstva. Med leti 1909 in 1914 je kol član Deželnega gledališča v Ljubljani odigral 150 vlog, v tem čtusu je tudi režiral in vodil svojo piamatično šolo. Kot povzemamo if kataloga k razstavi, je poznal tudi Cankarja, ki je celo želel, naj v krstni uprizoritvi Lepe Vide Poljanca igra on. Vojno dobo je Milan Skrbinšek najprej preživel na ruski fronti, nato bil v tovarni streliva v Wol-lersdorfu, pa v Žalcu, Ljubljani in Trstu, kjer je tudi zrežiral nekaj tlel in vodil dramatično šolo. Leta i'918 je prevzel vodstvo tržaškega Slovenskega gledališča in v eni sezoni režiral 31 del, med njimi je bila tretjina slovenskih del (pet Cankarjevih). «Spomin na ta dejanja, katerih vpliv je v Trstu in na Primorskem čutiti še danes, najdemo v čestitkah, priznanjih in zahvalah, ki. so mu jih kasneje izrekli društvo tabor, Slovensko - hrvatska prosvetna zveza, A. Gerbec, A. Širok itd., posebno lepo pa V. Bartol: cMoja prva teatrska doživetja so zvezana s Tvojim imenom. Bilo je tisto leto po prvi svetovni vojni, ko sem kot šestnajstleten fant začel redno zahajati h gledališkim predstavam v tržaškem Narodnem domu. Takrat se mi je prvič zasvitalo, kaj se pravi resnično strokovno in umetniško vodena predstava (režija) in kaj mora dali pravi odrski umetnik od sebe ...» (1951), najizraziteje pa dr. A. Budal, ko omenja njegovo takratno požrtvovalnost in izkušenost ter zanesljivost njegovega vodenja in vzgajanja. Zalo je razumljivo, da so si ga spet želeli, brž ko je odšel od njih. Igralec I. Gabrščik mu že 17. junija 1919 piše: tTukaj v Trstu je vse po starem, le Vas jako pogrešamo in jaz v prvi vrsti,* saj je imel v njem tnajbolj-šega in najbolj pravičnega režiserja*. Poleg tega pa je ansambel brez njega «kot čreda ovac brez dobrega pastirja* (iz kataloga). Milan Skrbinšek je še nekaj časa, kljub vnetim ljubljanskim vabilom, ostal v Trstu. Nato se je preselil v Sarajevo (Narodno po-zorište, kjer je prirejal komorne večere). Ponujali so mu angažmaje tudi v Zagrebu in Beogradu, a odločil se je za Celje (1920) in nato Maribor, kjer je postavil, na oder 28 iger. Leta 1922 so ga sprejeli v ljubljansko Narodno gledališče, kjer je ostal do leta 1945. V tem času je v Drami zrežiral 60 del (od tega 20 krat slovenska dela), sicer pa deloval tudi kot pedagog in režiser v Šentjakobskem gledališču, pa gostoval v Gorici in Kanalu (1926), poslal režiser ljub- ljanskega radia, z ljubljanskim ansamblom gostoval po Sloveniji, Bosni, Črni gori, Srbiji in Makedoniji. Leta 1931 režira brat Vladimir Milanovo dramo Labirint v mariborskem gledališču. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil tudi profesor na igralski akademiji. Po drugi vojni je Milan Skrbinšek najprej deloval v Mariboru in v treh sezonah zrežiral devet del. Leta 1946 je praznoval 35-letnico umetniškega delovanja. Zadnja leta je deloval v Ljubljani. Tu naj omenimo njegovo vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih v Janovi režiji, s katerimi so gostovali tudi v Parizu, Skrbinšek pa je za vlogo prejel Prešernovo nagrado. Leta 1941 je praznoval 40 - letnico vsestranskega umetniškega poslanstva. Umrl je leta 1963. Milan Skrbinšek je kot igralec ustvaril nad 600 odrskih oseb (tudi tiste, ki jih je upodobil večkrat). Kritika je med najvidnejšimi zabeležila, če se zaustavimo le pri domačih, Kantorja, Maksa, Ruda, Poljanca, Zlodeja, Ščuko, Jermana, župnika, Dolinarja. Doktorja Grudna, Damjana, Jerneja, Jošta, Martina Spaka. Rihtarja, Nandeta, Direktorja Čampo. Bonaventuro ... Zelo znani so bili njegovi koncert-no-recitacijski večeri. Kot režiser je izredno pozornost namenil domači dramski ustvarjalnosti, ha primer Cankarju. Na poklicnih o-drih je režiral 114 tujih in: 77 domačih del. Ves čas je vodil in ustanavljal dramatične šole, pisal strokovne gledališke članke in razprave, predaval, imel nekakšno zasebno igralsko akademijo, neutrudno skrbel za amaterska gledališča in šolske odre ter sodeloval pri lutkovnem gledališču Sokola in drugod. Skrbinšek je bil tudi dramatik in pisatelj (dela .0-svgta. Božji volek in drugi. Zmaga-luči, Labirint), med dramatizacijami je najbolj znan njegov Hla pec Jernej. Prevedel je okrog 50 odrskih del (iz devetih literatur), kot povzemamo iz zapisa Mirka Mahniča. Milan Skrbinšek v karikaturi Boruta Pečarja GLASBENO ŽIVLJENJE V MATIČNEM DELU PRIMORSKE V Kopru in Novi Gorici vrsta visoko kvalitetnih koncertov Dubravka Tomšič"Srebotnjak, Massimo Gon, Eva Novšak-Houška, orkester Akademije za glasbo, v pripravi Piranski glasbeni večeri V Kopru so v zadnjem času bili trije koncerti. Na četrtem abonmajskem koncertu Društva prijateljev glasbe je nastopila pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjakova. Na sporedu sta bili dve Mozartovi Sonati: v G-duru, KV 283 in v a-molu KV 310, v drugem delu pa je izvedla vse štiri Balade F. Chopina. Mislim, da bi bilo odveč še posebej poudariti virtuozno igro, ki se kosa z dovršenostjo najboljših pianistov današnjice. Njeno globoko dojemanje vrednot je temeljno izhodišče izredno nazorni poustvarjalnosti in vtisni prodornosti, kakršno v pristni doživetosti zmore le v celoti muziki predana osebnost. V umirjeni in jasni igri se je oblikovanje razvijalo zdaj v iztanjšano občutenih liričnih razpoloženjih, polnih topline in prisrčnosti ■ v Mozartovih delih zdaj prehajalo v tok razgibane, iskrive domiselnosti, do mogočnih kontrastnih napetosti pri Chopinovih Baladah, ki so se razpletale v širokih dramatskih razponih. Redek primer, da smo lahko slišali zaporedno izvedene vse Balade, ki so nas tako posamično kakor po do kraja vdržani napetosti tudi kot učinkovita celota pritegnile v svet intenzivnega do življanja, kakršno vzbudi in razvname le izjemno umetniško močna osebnost. Na petem koncertu je nastopil gost iz Trsta, pianist Massimo Gon. V spored je uvrstil Pet •iiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982 Založba Borec: zvesta tradiciji (2) poudarek na izvirnih domačih delih Razstava o Milanu Skrbinšku v Cankarjevem domu je bila za marsikoga prijetno doživetje in podoživljanje naše gledališke zgodovine. Upati je, da bo Slovenski gledališki in filmski muzej s podobnimi predstavitvami nadaljeval. Prostor v Cankarjevem domu je za to zelo primeren: dovolj velik, razstave so lahko odprte vsak dan, tudi v času večernih predstav. MARIJAN ZLOBEC Med nadaljnjimi deli, ki bodo letos izšla pri založbi Borec, je tudi nekaj izvirnih dokumentarnih del kot knjiga Iva Pirkoviča «Gorjan-ska republika*. Knjiga podrobno prikazuje dogodke in partizanske boje na ozkem območju med Krko in Gorjanci spomladi leta 1942. Avtor se je opiral na razne ustne izjave borcev in drugih sorodnikov, svoje spomine, dokumente in zgodovino in ustvaril živo podobo oblikovanja Gorjanske čete in potem njenih uspehov. To delo bo šele prva stopnja krajevno in časovno širše in daljše zgodovine tako Gorjanske čete kot bataljona. Boris Mlakar se je v svoji knjigi pod naslovom «Domobranstvo na Primorskem* znanstveno lotil na podlagi virov izčrpne in celostne obdelave nastanka, razvoja in konca primorske oblike domobranstva, kolaboracionisitčne in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja. Obravnava zelo malo znano temo, saj se doslej ni z njo nihče ukvarjal ne raziskovalno ne publicistično ne memoarsko. S tem delom pisec deloma zapolnjuje praznino v HmiiiHiiiiiiiMiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiMiiiHHtiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiti Primorske bibliografske vesti LA VITA CATTOLICA, N. 46, 14 novembre 1981. šestinštirideseta številka furlanskega katoliškega tednika je posvečena problematiki cerkve. Predstavljenih je 29 krajev tako, da bo marsikdo našel veliko pojasnil in tudi celosten vpogled v zgodovinski razvoj posamezne fare. Nedvomno bo ta predstavitev pritegnila tudi umetnostne zgodovinarje, ki bodo v objavi našli več podatkov in fotografij, ki bodo nudile možnost primerjav s kulturnim bogastvom na Primorskem. Revija, ki tokrat vsebuje samo en podnaslov Una chiesa per ji Friuli šteje 48 strani. MLADIKA, 10, december 1981. Veliko je bilo že zapisanega o 2. tržaškem procesu. Ob 40-letnici smrti petih obsojenih Primorcev sta bila tudi v Mladiki objavljena dva prispevka. Prvi je izpod peresa Draga Štoka —Pred 40. leti so bili u-streljeni (str. 147), drugega pa je napisal danes že pokojni dr. Lavo Čermelj — Drugi tržaški proces iz leta 1941 (str. 148-150). Oba prispevka sta nedvomno pomemben drobec v prizadevanjih, da bi se o dogodku ohranilo čimveč zgodovinske resnice. Na petih straneh (od 153 do 157) se nadaljuje dnevnik beneškoslo-venskega duhovnika Antona Kufola In večno šumi Nadiža. I CATTOLICI ISTONTINI NEL XX SECOLO DALLA FINE DELL’800 AL 1918. Gorizia 1981. Večino študij v zborniku iz prvega simpozija o zgodovini katoliškega gibanja na Goriškem je izpod peresa zgodovinarja Camilla Me-deota: Ordinamento della contea (str. 7-12), Panorama politico (str. 29-34), Piattaforma ideale (str. 35-40) in Profili di protagonisti (Carlo Doliac di Cipriani, Domenico Alpi, Adamo Zanetti, Luigi Faidutti, Pio Meyer, Giuseppe Bugatto) (str. 57-65). Fulvio Salimbeni je primerjal zgodovinski razvoj katolicizma v avstrijskem Primorju z gibanjem v Evropi v 19. in 20. stoletju. O katoliškem gibanju v avstrijskem Primorju v prvih dveh decenijih 20. stoletja je zapisal Nino Agostineti v študiji L’attivitš dei cattolici isontini nel primo ventennio del Novecento (1900-1919). Avgust Sfiligoj se je v študiji Questioni politiche e nazionali delTOttocento (str. 67-89) lotil političnih in nacionalnih problemov 19. stoletja v goriško-gradiščanski grofiji in analiziral zgodovinske dogodke, ki odkrivajo življenje in delovanje Slovencev. Tudi ravnatelj Goriškega Muzeja Branko Marušič se je poglobil in raziskal politično zgodovino Slovencev. V študiji Slovensko katoliško politično gibanje na Goriškem (str. 91-100) je nadrobno analiziral katoliško gibanje kot del slovenskega političnega gibanja 19. stol. in začetka 20. stol. Omeniti velja tudi objavo prispevka Marka Waltritscha (str. 106-110), ki je na simpoziju podal nekaj svojih pogledov in ocen na predstavljene referate. Milan PAHOR, DRUGI TRŽAŠKI PROCES (Pino Tomažič in soborci), Ljubljana, december 1981. V zbirki Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem je izšel 25. zvezek, ki ga je napisal tržaški zgodovinar Milan Pahor ob 40-obletnici tržaškega procesa. V drobni brošuri (zajeto je obdobje od 1981 do 1941) je nazorno podana zgodovina trpljenja in borbe Primorcev: pred nami je ponoven drobec v poznavanju zgodovine Slovencev v Italiji. Alojz RAVBAR, SPAGNA 1936 1939. Le battaglie piu note contro il fascismo, Treviso, settembre 1981. Konec leta 1981 je izšla v italijanskem prevodu knjiga Alojza Ravba rja Spagna 1936-1939. Le battaglie piu note contro d fascismo. Knjiga je bila 1971. leta objavljena v slovenščini pod naslovom Zakaj je padla španska republika pri založbi Borec v Ljubljani. Avtor, ki se je rodil v Proseku pri Trstu v delavski družini, je kot španski borec s širokim razgledom in dobrim znanjem tujih jezikov uspel prikazati zanimivo resnico o usodi Španije. Prevod v italijanščini je izšel pri Giacobino Edi-tore v Trevisu in šteje 302 strani. Prevode sta preskrbela Andrej Benčič in Poldo Vrbovšek. Bogomil BITEŽNIK, RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA NA PRIMORSKEM. Koper, 1981. S knjigo Bogomila Bitežnika smo dobili pomemben prispevek k poznavanju zgodovine naše ožje Primorske in to iz tistega področja, ki je po osvoboditvi predstavljalo poseben problem. Avtor poljudno, vsem razumljivo in dostopno predstavlja razvoj zdravstvenega zavarovanja na Primorskem s poudarkom na Slovensko Istro. Knjigo sta strokovno re-cenzirala prof. dr. Rudi Kyovsky in primarij dr. Branko Šalamun, lekto-riziral jo je Jože Hočevar. Knjiga šteje 244 strani. N. S. preučevanju kolaboracionizma in kontrarevolucije na Slovenskem. Vso gmoto preštudiranega gradiva je znal avtor z gladko, faktografsko bogato in pomensko zgledno u-rejeno pripovedjo predstaviti v zanimivi, tekoče napisani knjigi. Na Koroško sega knjiga Dušana Nečaka «Volitve na Koroškem*. To je znanstveno delo, pomembno za vse, ki se iz ljubezni, zanimanja ali dolžnosti ukvarjajo s Koroško in koroškimi Slovenci. Avtor je primerno razširil snov, navedeno v naslovu, temeljiteje predstavil kraj, čas in ljudi ter silnice, zaradi katerih je volilni sistem tak, 'kakršen je. Prvo osrednje poglavje govori o avstrijski in koroški volilni zakonodaji, drugo o predvolilni propagandi in volilnih programih, tretje pa navaja in analizira rezultate. Čeprav zajema delo na prvi pogled samo volilno teorijo in prakso, pa s pretehtano besedo, ki je sad temeljitih dognanj, razjasnjuje vrsto problemov koroških Slovencev v današnjem svetu. Sodobnemu času je namenjena knjiga Jožeta Volfanda cNaši obrazi v Afriki*. To je realno, z izbranimi besedami napisana reportaža o potovanju po nekaterih afriških državah. Odpira veliko vprašanj in problemov, s katerimi se srečujejo naši ljudje v Afriki. Razkriva marsikaj o razmerjih med domačini in tujci, govori o gospodarskih tokovih, seznanja nas z ljudmi, ki jih srečuje avtor, v glavnem z našimi predstavniki — diplomati in gospodarstveniki — in je torej tekoče napisano delo o živi sodobnosti. V letošnjem programu ima založba Borec seveda tudi nekaj prevodov. Na prvem mestu moramo omeniti knjigo Ronalda W. Clarka »Zmagovalci v vojni*. S pravo mero skrbno izbranih fotografij, z zadostno količino taktično-tehnič-nih pripomočkov, s primerno dolgo štreno zgodovinske, zlasti politične pripovedi je avtor zaokrožil živo naslikane podobe zmagovalcev v raznih vojnah. Ne gre za ljudi, ampak za razne vrste o-rožja in tehnike, ki so odločilno pomagale tej ali oni strani v vojni, da je bila močnejša: naj gre za mitraljez, radar, tanke ali atomsko bombo. S problematiko koncentracijskih taborišč se ukvarja knjiga Wiesla-wa Kielarja «Anus mundi*. Delo se namreč bere napeto kot roman, vendar je dokument. Napisal ga je človek, ki je junija 1940 prišel med prvimi v koncentracijsko taborišče Osvviencim in v njem preživel vse dni do konca vojne. V tem času je bil le predmet, last esesovskih enot v taborišču. V delu razkriva vsakdanje, avtentično taboriščno življenje, poleg vseh strahot pa tudi nekakšno nadrealistično, romantično ljubezen. Knjiga je silno pričevanje o morali in etiki tistega časa, grozljiva podoba o tem, kako neusmiljen, sistematičen in dokončen je bil nacizem, na kar danes sčasoma že radi malo pozabljamo. «Možje z orožjem* je antologija zavzete jugoslovanske partizanske proze in jo je pripravil Branko Šo-men. Zasnovana je tako, da so zastopani pisatelji iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, razdeljena pa je na dve polovici. V prvi so predstavljeni književniki, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju in o njem pisali, v drugem pa mlajši ustvarjalci, ki vojne niso doživeli, a so o njej premišljali in pisali. Knjiga bo imela spremno besedo in podatke o avtorjih. Jošt Herbig pa je v svoji knjigi «V blodnjaku tajnih služb* opisal ameriško dvigovanje potopljene sovjetske (atomske?) podmornice in to je ogrodje napete (faktografske) zgodbe, ki razkriva, kako zagrizena je vesoljna tekma obeh velesil oziroma blokov za premoč na svetu, kako najuglednejše zahodno časopisje vara javnost, ko gre za tajne državne kombinacije, kako je ameriški velekapitalizem (H. Hughes) tesno povezan s tajnimi službami, zlasti CIA. Zelo pomemben je za nas sklepni del knjige, analiza brezglave oboroževalne tekme in protest proti njej. Vsekakor bo to aktualna, zelo sodobna, v pozitivnem smislu vznemirljiva knjiga. In končno je med prevodi tu še delo Hellmuta Divvalda «Boj za svetovna morja*. To bo vsekakor zelo zanimiva, suvereno in s spretnim peresom napisana knjiga enega najbolj znanih nemških zgodovinarjev in obsega več kot dvatisočletno zgodovino bojev za prevlado nad morji. Svetovno zgodovino in politiko razkriva iz novih zomih kotov, bralca popelje skozi očarljivo mešanico pustolovskega in raziskovalnega duha, predrznega poguma in pohlepa, do novih pogledov na življenje in zavest o svetu, kaže, kako se spreminjajo trgovina, gospodarstvo, promet in industrija, kako se bistveno prevešajo ravnotežja sil. Knjiga vsekakor presega dosedanjo literaturo o tej ali podobni problematiki, dosegljivi v slovenščini. Založba Borec pa ima v svojem programu tudi mladinska dela, ki redno izhajajo v Kurirčkovi knjiž- nici in Kurirčkovi torbici. Za letošnje leto so predvidena v Kurirčkovi knjižnici tri dela. Prvo je povest Iva Zormana «Poletje na sipinah*. V svoji novi povesti nam kaže pisatelj taborniško življenje kot preizkus telesnih in duševnih zmogljivosti. V taborniškem okolju se krepi zavest pripadnosti in tovarištva. taborništvo onemogoča nezdrave oblike individualizma, o-korišča pa se s sposobnostmi vsakega posameznika in jih obrača v prid skupnosti. Povest je prepletena z obujanji izročila NOB, in sicer tako, da se junaki povesti ob različnih priložnostih spominjajo pripovedovanja o partizanskem življenju. Povest je ilustrirala Irena Majcen. Naslednje delo je pripoved Mileta Pavlina «Iz šolske klopi k partizanom*. Pisatelj, ki je bil eden najmlajših partizanov, je v strnjeni, dramatično razgibani pripovedi popisal svoje življenje od dni, ko je našo domovino zavzel okupator, pa do svojega odhoda k partizanom — pri petnaj-D. Ž. (Nadaljevanje na 11. strani) preludijev S. Rahmaninova, Isla-mey M. A. Balakireva, suito Petruška I. Stravinskega in Sonato št. 7 op. 83 S. Prokofjeva. Čeprav je mladi koncertant odnesel z raznih italijanskih in mednarodnih pianističnih tekmovanj kar osem prvih nagrad in so ga tudi ocene z njegovih samostojnih recitalov uvrstile med nadarjene in pomembnejše pianiste mlajše generacije, v Kopru vendarle ni izpolnil pričakovanj. Očividna osebna indisponiranost ni dopu ščala potrebne zbranosti, pa tudi že precej izrabljen klavir, ki ne vzdrži več uglasitve, je pripomogel k nerazpoloženju. Tako je' oblikovanje bilo premalo nazorno. Šele pri zadnji točki, Sonati S. Prokofjeva, ko je nastopila večja zbranost, je v drugem in tretjem stavku zazvenela prepričljiva muzika. lu je sodeloval kot solist trombo-nist Stanko Vavh, ki se je v isti skladbi lanske pomladi z uspehom predstavil v Kulturnem domu v Trstu, seveda s tedaj boljšim orkestrom in pod boljšim vodstvom Stojana Kureta. No, orkester je bil interpretacijsko najmočnejši pri izvajanju Koncerta pod vodstvom Antona Nanuta. Center za glasbeno vzgojo v Kopru je priredil uspel koncert svojih gojencev in ansamblov v spomin skladatelju Ivanu ščetyi in Antonu Severju, ki sta delovala na koprski glasbeni šoli kot dobra in nepozabna vzgojitelja. Razen dveh izjem je program obsegal dela slovenskih skladateljev. Koncert je pokazal lepe uspehe gojencev iz razredov klavirja, godal, pihal in trobil z glasbenih šol iz Izole, Kopra in Pirana. Na tretjem abonmajskem koncertu v Kulturnem domu v Novi Gorici je gostoval orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane Višnje Kajgana. Zanimanje gorf-ških poslušalcev je na tem koncertu bilo osredotočeno na nastop domačina, mladega pianista Benjamina Šaverja, ki študira v razredu Dubravke Tomšič - Sre-botnjakove. Dobro ga poznajo še z nastopov v času, ko je obiskoval glasbeno šolo v Solkanu. Kar je pokazal pri izvedbi Koncerta ■za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18 S. Rahmaninova, nas nagiba k sklepu, da do sedaj dosežena stopnja tehnične dovršenosti in pridobljena muzikalna kultura pa zaznavna kreativna predanost že nakazujejo umetniško se razvijajočo zdravo klico. Škoda, da orkester v svoji novi sestavi, na začetku šolskega leta in dela, ni bil še dovolj uvežban, kar je bilo zlasti občutno pri Beethovnovi I. simfoniji in Musiča funebre D. Škerla pod vodstvom Višnje Kajgana. V škerlovem de- V Novi Gorici- sta bila predvidena v prejšnjem mesecu koncert kvarteta violončel iz Ljubljana in recital pianista Iva Pogore-liča Ta naj bi nastopil na dan, ko je bilo predvideno odpovedano gostovanje orkestra Boljšoj teatra iz Moskve. Ker pa je Pogorelih tudi odpovedal — in to že drugič — je tako ostal realiziran le koncert kvarteta violončel z deli Melchiora Francka, S. Barbera, H. Ville - Lobosa, L. M. Škerjanca in P. Ramovša. Kot redka sestava, ki združuje naše najboljše violončeliste, je vzbudil seveda precejšnje zanimanje ljubiteljev komorne glasbe ter s svojo kvalitetno igro in nazornimi interpretacijami izpolnil pričakovanja poslušalcev. Na naslednjem koncertu v nabito polnem Kulturnem domu v Novi Gorici sta nastopili pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjakova in mezzosopranistka Eva Novšak - Houškova ob sodelovanju Slovenskega komornega orkestra pod vodstvom Antona Nanuta. Spored je obsegal Mozartovo Simfonijo št. 2 v D-duru, Mozartov Koncert za klavir in orkester v A duru, Srebotnjakov ciklus pesmi za glas in godala na besedilo S. Kosovela «Mati» in Haydnovo Simfonijo št. 45 v fis-molu — Poslovilno. Svoj kakovostni pečat sta koncertu v najvišji meri vtisnili Dubravka Tomšič in Eva Novšak -Houškova. Prva je izvedla Mozartov Koncert, druga Srebotnjakov ciklus «Mati». Že na začetku tega poročila smo povedali, kako globok vtis je Tomšičeva zapustila na nepozabnem recitalu v Kopru z interpretacijami dveh Mozartovih Sonat in Chopinovih Balad. V nič manj muzikalno izžarevajoči odmevnosti smo tudi tokrat doživljali iskreče tkano Mozartovo delo. K vrhunskemu izvajanju pa je prispeval svoj delež tudi novi kla- IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 11. strani) NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiniiiiiniiiiniivMmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitniinHiiiiiiiuius POMEMBEN KULTURNI DOGODEK V TOLMINU V galeriji Cirila Kosmača razstava tolminskih amaterjev Pred kratkim so tolminski slikarji razstavljali v Spetru ob Nadiži skupno z domačimi ljubitelji likovne umetnosti V galeriji knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je bila v petek, 15.1.1982, ob prisotnosti večjega števila ljubiteljev slikarstva odprta XI. razstava tolminskih slikarjev amaterjev. Za ta mrzli januarski čas je bil to prijeten kulturni dogodek za ljubitelje umetnosti in hkrati pravo presenečenje. Za uvod k razstavi so trije gojenci Glasbene šole pri šolskem centru «Vojvodina» zaigrali na harmonike in kitaro odlomke iz raznih skladb. Mentor članov Društva slikarjev amaterjev Tolminske Matjaž Schmidt, je potem spregovoril o bistvu in pomenu umetnosti in med drugim poudaril: «... človek se bistri in si bogati duha — in zato postaja čedalje bolj človeški — na način, ki mu pravimo kultura.* » Svoja likovna dela razstavlja deset članov Društva: Peter Kajzer, Marjan Černigoj, Andrej Skalin, Vladimir Carli, Danica Kuščer, Ljubica Lipužič, Jana Dolenc, Jožica Kodermac, Dušica štendler in portretist Rudi Šturm. O nekaterih razstavljenih slikah naj povemo naše preprosto mnenje. Peter Kajzer je s tremi razstavljenimi deli pokazal viden napredek v primerjavi s slikami na prejšnjih skupinskih razstavah. Vladimir Carli razstavlja dve sliki: rojstno hišo pisatelja Cirila Kosmača in Motiv iz Trente. Pri o- IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMiiilllIlllllllllllllllllflimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII« Iz italijanskega založniškega sveta Mariarosa Schiaffino: «URA ČAJA* («L'ora del te'») Pri milanski založbi «Idea Libri* je izšla knjiga «L’ora del te* («Ura čaja*), ki se vsaj v Italiji prvič sistematično ukvarja s čajem in njegovo zgodovino. Napisala jo je novinarka in založniška urednica Mariarosa Schiaffino. Opremil pa jo je znani grafik in slikar Franco Testa. Gre za komaj petindevetdeset strani, toda snov je podana tako zgoščeno in hkrati tako prijetno in poljudno, nevsiljivo in pestro, da utegne sorazmerno skromen obseg knjige popolnoma zadovoljiti vso našo radovednost v zvezi s čajem, to je z najstarejšim in najbolj razširjenim napitkom v svetu. Izvemo tako, kdaj so ga začeli piti na Kitajskem, kako se je kmalu začel širiti po svetu in kako je v kratkem osvojil vse kontinente, kako ga pripravljajo, kako in kdaj ga pijejo, kakšni so obredi, ki na raznih kulturnih območjih spremljajo njegovo zavživanje, kakšna je njegova uporabljivost v kulinarični umetnosti, kakšni so ogromni go- spodarski in politični interesi, ki jih s čajem prizadeva in celo kateri in kakšni so vplivi čajne kulture na literaturo. Končno nas Schiaffinova na kratko seznani tudi z botaničnimi značilnostmi čajevca in z njegovimi zdravilnimi kemičnimi sestavinami. Skratka, bolj izčrpnega vira podatkov o čaju si ne moremo predstavljati. Še posebno pa nas preseneča elegantna jedrnatost tekočega časnikarskega sloga Schiaffinove, ki ji je iz že po tradiciji suhoparnega priročnika uspelo napraviti prijetno branje za vsakogar. A. Bergounioux - B. Manin: ((SOCIALDEMOKRACIJA ALI KOMPROMIS* («La socialdemocrazia o il compromesso*) Knjiga »Socialdemokracija ali kompromis* («La socialdemocrazia o il compromesso*), ki je izšla pri rimski založbi Armando Armando v sodelovanju s Skladom Turati, je delo dveh znanstvenikov, ki sta se rodila po vojni in nista obremenjena z vsemi negativnimi nacionalističnimi refleksi ogromnih gospodarskih in drugih interesov, ki so pripeljali človeštvo do vojne katastrofe in so v njej doživeli involucijo še prej kot katarzo ali vsaj razrešitev. Gre za Alaina Bergouniouxa, profesorja zgodovine na uglednem u-niverzitetnem zavodu Ecole Normale Superieure, in za profesorja filozofije Bernarda Marina, ki je vse svoje veliko filozofsko znanje posvetil proučevanju družbe med francosko revolucijo in po njej. Ob komplementarnem sodelovanju teh dveh mladih francoskih znanstvenikov je nastala ta izčrpna zgodovina evropskega socializma od Marxa pa do današnjih dni, ki se odlikuje predvsem po strogi nepristranosti, po jasnosti zgodovinske intuicije, po bogatosti in zanesljivosti podatkov ter po natančnem poznavanju duševnega, duhovnega in kulturnega vzdušja dežel, v katerih se je socialdemokracija pojavila v tem zadnjem stoletju. Kar pa še najbolj preseneča bralca te knjige, je dejstvo, da avtorja ne izhajata iz kake vnaprej postavljene teze, kot je to skoraj neizbežno pravilo za vse zgodovine političnih in družbenih gibanj. Njuno delo se začne pri podrobni analizi Marxovega opusa, v katerem so po njunem mnenju prisotni že vsi elementi neizogibnega nagnjenja h kompromisu, ki se z njim kasneje z vedno večjo očitnostjo i-stoveti ves razvoj socializma v Evropi. Zgodovina socialistične misli naj bi bila torej zgodovina prilagajanja resničnim družbenim razmeram ali, drugače povedano, zgodovina stalnega, dramatičnega in včasih celo tragičnega soočanja delavskega gibanja s konkretnimi problemi evropske družbe v raznih zgodovinskih trenutkih njenega težavnega napredovanja proti socialni pravici. Kot ne izhajata iz nobene teze, prav tako ne prideta avtorja do nobenega zaključka. Omejujeta se na dejstva in na njihovo tolmačenje brez predskokov in brez obzira do ideologij. Sestavila sta na ta način knjigo, ki bi morala biti na knjižni polici vseh tistih, ki se danes posredno ali neposredno u-kvarjajo z družbenimi vprašanji našega časa. J- L gledovanju doma Cirila Kosmača so se v spominu oglasili verzi pesnika Gregorčiča: Mogočna nisi n* prostorna. Danico Kuščer poznamo že iz več prejšnjih razstav. To pot razstavlja tri olja: Borjana. Stari Breginj in Narava. Lahko zapišemo, da je že na poti iz amaterstva k pravi umetnosti. Njena dela vzbujajo pozornost obiskovalcev. Jožica Kodermac razstavlja tri pokrajinske motive: Vrbe I., II. in III. Avtorici moramo priznati, da zna z umetniškim občutjem prenesti na platno del naravne lepote. Naš stari znanec z več samostojnih in skupinskih razstav v Tolminu je tudi to pot razstavil štiri portrete z letnicami 1981. Veseli smo ko ugotavljamo, da prikazujejo njegovi portreti od razstave do razstave viden napredek. Menimo, da je prav, če zapišemo besede, ki jih je pri predstavitvi razstave povedal mentor MatjaJ Schmidt: «V krogu desetih ljubiteljskih slikarjev Tolminske, bi ne mogel najti nepristnih oziroma neumetniških stališč pri nikomer. Nekaj velja domala za vse izmed njih; figuralno, oziroma realistično prikazovanje sveta je mogoče le ob znanju nekaterih osnovnih prvin risanja in kompozicije. Naši slikarji, in to je videti tudi na tej razstavi, so se morali- zavestno truditi, da so si ti znanje pridobili. Marsikateri se je povzpel do zavidljive višine. Ta ugotovitev, ob relativno številni zvesti skupini, pomeni v slovenskem merilu nekaj nadpovprečnega. Pomeni, in ta razstava to tudi dokazuje, da ima amaterska kultura in z njo vsa kultura na Tolminskem zdravo jedro, moč in sposobnost, da se reproducira in razrašča.* Naj še zapišemo, da so tolminski slikarji amaterjji pred kratkim razstavljali v Šempetru ob Nadiži skupaj s slikarji domačini. V dogovoru pa je, da bodo to razstavo prenesli tudi v pobrateno občino Vichio v Italijo. V Tolminu bo razstava odprta za ogled do 29. januarja 1982. P.A. - OGAREV Ponedeljek, 25. januarja 1982 Nedelja, 24. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Halo, poziv v sili. TV nadalj. 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 12.15 Zelena črta 13.00 Dnevnik ob eni uri 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 - 19.50 Tekom nedelje. .. 14.10, 15.15 in 16.20 Športne vesti 14.30 Discoring, tedenska oddaja glasbe in plošč 16.30 Pustolovec - TV film Polet proti svobodi 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige 18.30 90. minuta Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «Colomba» — 1. del TV nadaljevanke po romanu Pro-spera Merimeeja 21.45 Športna nedelja 22.45 Koncert Bruna Lauzija 23.15 Dnevnik in Vremenske razmere 23.45 Atlantic City: BOKS Eusebio Pedroza - Juan La Porte Drugi kanal 9.55 Zimski šport: Svetovni poka) v smučanju — Veleslalom za moške 11.00 Evropski dnevi 11.30 Bis Tip • bis Tap — glasbeno-komični program 12.00 Opoldanski program: Ne hvala, bom sam 12.30 George in Mildred — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Colombo - TV film Umor na krovu 15.15 Blitz — pisan program Športni dogodki: Svetovni pokal v smučanju — Veleslalom za moške Montecarlo: Avtomobilski rally 18.00 Starsky in Hutch - TV film Starskyjevo dekle 18.50 Dnevnik 2 — Gol flash 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme A lige Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Patatrac — glasbeno-zabavni program 21.45 «Una rosa non ufficiale* — 1. del nadalj. 22.35 Vabilo 23.35 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Nedelja. Glasba 14.00 Neposredni športni prenosi: Genova: Lahka atletika Parma: Odbojka TRST A 8.00, 13.00. 14.00. 19.00 Poročila: 3.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder: «Mala čarovnica*, zadnji del; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.40 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.50 Podrobnosti; 10.00 Z nami je. . 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Valčki; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Trg; 15.15 Stisk roke; 15.30 Jugoslovanski motivi; 16.00 Popevke tedna: 16.30 Crash; 17.45 Glaslreni slovar. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila: 7.00 Veselo v nedeljo popoldne; 7.05 Nas čas; 7.40 Kinospored ; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.15 Programi tedna: 8.03 Spored zgorovske in narodnozabavne glasbe; 8.40 Stoji. stoji lipica; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah: 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Glasba po željah: 16.00 Ju pop scena; trudimo se, da ne bi uvažali: 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Za vsakogar nekaj. januarja 1982 Solbiate: Ciklokros 17.30 Kronika nekega koncerta: večer z Robertom Viscarelli-jem, Mariom Castelnuovom, Terro in Amedeom Minghi-jem 18.00 Mrtev Troisi, živel Troisi 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Deželne športne vesti 19.35 Concertone 20.40 Šport tri 21.40 Milan v tridesetih letih 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 Poročila 8.35 živ žav. otroška matineja 9.25 S. Zaninovič: Ko sem bil vojak. TV nadalj. 9.00 VVengen: Slalom za moške, prenos 1. teka 11.30 TV kažipot 11.50 Ljudje in zemlja 12.55 Wengen: Slalom za moške, prenos 2. teka 15.00 Mali šlager, posnetek festivala otroških pesmi 16.00 Poročila 16.05 Babette gre v vojsko, francoski film 17.45 športna poročila 18.00 Zakaj in zato 18.30 Nepozabni Sudan, dok. oddaja 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 D. Mihajlovič - R. Grlič S. Karanovič: Petrijin venec, TV nadalj. 20.50 Svetloba Palagruže, dok. oddaja 21.25 športni pregled 22.00 Poročila Koper 16.00 Smučanje: VVengen — Slalom za moške 18.00 Ponovitev filma 19.30 Nana Mouskouri, glasbena oddaja, 2. del 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Kalifornijski zaliv — dok. film iz serije Moje morje 22.00 Španske operne zvezde: Angeles Gulin Zagreb 17.30 V nedeljo popoldne 18.55 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.55 Vtisi iz Mehike ŠVICA 14.35 Dokumentarna oddaja 15.20 Super Jet Star — TV film 19.15 Glasbena oddaja 20.35 Eortunat« in Hijacinta, TV nadalj. RADIO 1 8.00. 10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 7.00 Glasba za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo: 11 '00 Dovolite, konj?; 12.30 Bel papir: 13.15 Glasba v kinu: 14.00 Mit: 14.30 - 16.30 Bel papir: 19.25 Najdaljši dart; 20.00 Melodrama v štirih dejanjih; 23.10 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.18, 16.25, 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Vsa tista leta; 8.45 Vi-ujoflash; 9.35 L'aria che tira; 11.00 Nedelja proti; 12.15 Tisoč pesmi; 12.48 Hit Parade 2; 13.41 Glasba in kino; 15.20 - 18.32 V nedeljo z nami; 19.50 Nove zgodbe Italije; 20.10 Glasbeni trenutki: 21.10 Mesto ponoči: Turin; 22.50 Lahko npč, Evropa. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalci: 14.05 Humoreska; 14.25 Z majhnimi ansambli; 14.40 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Priljubljene melodije; 17.50 Radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Nočni koncert; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Novi računovodje 13.00 O knjižnih novostih 13.25 Vremenske razmere 14.00 Kje je Anna? TV nadalj. 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 Šolska vzgoja 15.30 Strašilo 16 00 Zdravniki ponoči, 1. del nadalj. 16.30 240 Robert, 1. del TV nadalj. 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Otok zakladov — risani film 17.30 Steze dogodivščine, TV nadalj. 18.20 Nabožna oddaja 18.50 Pesmi, eno leto 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Almanah 20.40 Spencer Tracy: «Prigioniera di un segreto, film 22.20 Srečanje v kinu, kinematografske novosti 22.25 Posebna oddaja dnevnika 1 23.20 DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Spazio aperto 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Otrok in psihoanaliza 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Mnenje, 14.10 Zadeva Dreyfuss, 1. del detektivke 15.25 šolska vzgoja: Rumeno, rdeče, oranžno, zeleno, modro, plavo 16.00 Tip-tap, komično-glasbeni program 16.55 «La mossa del cavallo*. televizijske zgodbe 17.45 Dnevnik 2 — Flash 17.50 Dnevnik 2 — Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.C5 Muppet show 18.30 Programi pristopanja 18.50 Srce in utrip srca, TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20-40 Doba proze 22.50 Programi pristopanja 23.(15 Vir življenja — rubrika judovske kulture Tretji kanal 10.45 Frameotl degli amii '30 16N5 Nogometno prvenstvo A in B lige TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Gospodarska problematika pri nas in v svetu; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna pretirana; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Kulturni dogodki - Kako ti je ime? - Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Edvard Kocbek: »Strah in poguma - 2. del; 15.00 Glasbeni ping-pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Računalnik v službi človeka: 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 9.00 Štirje koraki: 10.00 Z nami je .. .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 16.00 Štadioni in telovadnice; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Spominjajoč se operete; 17.32 Rock party; 18.C3 Sonata za violino in kitaro. KOPER (Slovenski p-ogram) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.30 Otvoritev; 13.40 Objave; 13.45 Glasba in zanimivosti; 14.03 Glasbene želje; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.18 Vedri zvoki; 16.30 Primorski 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ponedeljkove deželne športne vesti 20.05 šolska vzgoja: Deset otroških zgodb 20.40 Milan ’30 let 22.10 Ponedeljkov proces športni nedelji JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.00 Poročila 17.00 Zgodovina letalstva, francoska serija 17.55 Delegatski vodnik: TOZD in delegatski sistem 18.15 Zobozdravstvo: šolarjeva abeceda ustne higiene 18.30 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 35 mm — Filmska delavnica 22.00 V znamenju Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja 16.00 španske operne zvezde 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Ponovitev filma Danes bodo na sporedu v Odprti meji med drugim še naslednji pri-spevki c TRST — 10 let TPPZ «Pinko Tomažič* GORICA - Mali odri v Gorici VIDEM — Benečanski kulturni dnevi TRST — Občni zbor SLOR1 TRBIŽ — Pokal treh dežel TRST — Raziskovalna cona in še, kot običajno, pregled športnih dogodkov v zamejstvu: PROSEK — Košarka: Kontovel Ricreatori TRST — Odbojka: Bor - Sokol TPEBČE — Nogomet: Primorec -Aurisina 19.30 C.nenotes 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Pot do plemstva — film 22 00 TV D - Danes 22.10 Baletni večer Ob koncu TV D — Danes Zagreb 18.00 Deček Skok 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 19.30 TV DNEVNIK 18.45 Mladinska oddaja 20.00 R. Petrovič: Sabinke — drama ŠVICA 18.00 Za najntlajše 18.50 Svet, v katerem živimo 20.40 Conneotions dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 V podaljšku; 17.33 Mladi izvajalci. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 8.30 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982; 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Radijska priredba: 12.03 Ulica Asia-go Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 17.30 Mali koncert; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 šolska vzgoja; 19.30 Radio 1 - jazz 1982 : 20.00 Odprti zastor: 21.00 Živimo v športu; 21.25 Uporniki, sanjači, utopisti; 21.25 Objektiv Evropa; 23.10 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za .. .; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13..- Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.05 V gosteh pri zborih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali; 19.35 . Lahko nqč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.30 Popevke; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 26. januarja LJUBLJANA 17.15 Poročila; 17.20 Potovanje škrata Spančkolina; 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu; 18.00 Pustolovščina; 18.30 Obzornik: 1§.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risank. ; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Odprto za ustvarjalnost; 20.45 E. L. Woynich: Obad, 1. del sovjetske nadalj,; 21.50 V znamenju. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Narodna glasba; 16.30 Kinonotes: 17.00 Rezervira za najmlajše; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 20.14 TV D -Stičišče; 20.30 Služabnik, film; 22.00 TV D Danes; 22.10 Vete-in hrast - TV nadalj.; Ob koncu TV D - Danes. SREDA, 27. januarja LJUBLJANA 15.00 Hokej: Jugoslavija - Ro-nunija; 17.40 Poročila: 17.45 Ciciban, dober dan: 18.00 Pad'a z neba; 18.30 Obzornik; 18.45 Krka Krki ob Kriki: 19.15 Risanka; 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 19.24 TV '1 radio nocoj; 19.25 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 V areni življenja; Lidija šentjurc; 21.00 Mojstri, jugoslovanski film; 22.40 V znamenju. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Veter in hrast - TV nadalj.; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Visoki pritisk; 20.15 T ' D - Stičišče; 20.30 Izdajalska slika - film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 L kej na ledu: Jugoslavija - Romunije; Ob koncu TV D - Danes. ČETRTEK, 28. januarja LJUBLJANA 10.55 in 16.20 Haus: Smuk za ženske; 17.10 Poročila: 17.15 Zbis: Kje živi tvoja pravljica- 17.30 Kuhinja pri Mlinskem ključu; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.45 Mlr< za mlade: Histerični razgledi; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Bobu bob; 21.30 Stamena. baletna oddaja; KOPER 13.30 in ^ 39 Odprta meja; 16.00 Smučanje; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke: 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Atentat na veliko trojico, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Kdo pozna umetnost?; Ob koncu TV D - Danes. PETEK, 29. januarja LJUBLJANA 10.55 - 16.35 Smuk za moške; 17.25 Poročila; 17.30 Jelenček, o-troška serija; 18.00 Domači ansambli; Ptuj 81; 18.30 Obzornik; 18.45 Človekovo telo: Drug način ustvarjanja življenja - hormoni; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost - Solidarnost; 20.55 Ne prezrite; 21.19 Filmska kronika 1950. dok. oddaja; 21.50 Poročila; 21.55 Spremljamo - Sodelujmo!, športna oddaja; 22.05 Nočni kino: Državljan Kane. ameriški film KOPER 13.30 in 15.1. Odprta meja: 16.00 Smučanje: 17.00 Rezervirano za najmla.iše; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TV D • Stičišče; 20.30 Anatomija umora, film; 23.00 TV D - Danes; 23.10 Visok pritisk, glasbena oddaja; Ob koncu TV D * Danes. SOBOTA, 30. januarja LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Potovanje škrata Spančkolina; 8.15 Ciciban, dober dan; 8.30 Kje živi tvoja pravljica: 8.50 Kuhinja pri violinskem ključu; 9.20 Jelenček; 9.50 Pustolovščina; 10.20 Zgodovina letalstva: 11.15 Za zdravo življenje: 11.25 Otrok in igra: 11.50 Smuk za ženske: 13.00 in 16.10 Poročila: 16.15 Košarka: Partizan - Ci-bona; 17.45 Baron Miinchausen. 2. del sovjetskega filma; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zgodba o revežu in 6-deruhu; 19.15 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00 Naše 14. srečanje; 21.45 Zrcalo tedna; 22.00 Lola Montez, film: 23.45 Poročila. KOPER 15.15 Smučanje; 16.15 Košarka: Partizan - Cibona: 17.30 Ponovi tev filma; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Upor na ladji Caine, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Serijski film; Ob koncu TV D - Danes. ESPANA82 iiiiaf ~ ^ «11*V Jugoslovan Žutič, «junak» Kameruna Jugoslovanski trenerji so od nekdaj uspešno delali skoraj po vsem svetu. Razloga za njihov uspeh sta predvsem dobro poznanje svoje stroke in prilagodljivost vsakemu o-kolju. Jugoslovani so še kako dobro delali v Afriki. Spomnimo se le na Vidiniča, ki je dosegel izjemne u-spehe najprej v Maroku nato pa v Zairu. Obe reprezentanci sta se namreč uvrstili v sklepni del svetovnega nogometnega prvenstva. V središču svetovne nogometne javnosti je sedaj še en jugoslovanski trener. To je Branko Žutič, kateremu je uspel lep podvig, da si je priboril s Kamerunom nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. Žutič je dokaj skromen človek, toda izreden delavec. *Vaša kariera v Jugoslaviji?» «Zelo skromna. Lahko rečem, da me v Jugoslaviji skoraj nihče ne pozna. Rodil sem se v Makedoniji točno pred petdesetimi leti. Kot nogometaš sem igral v nekem drugo-ligaškem klubu. Igral sem branilca. Živel pa sem v Beogradu.* «Kdaj ste se preselili v Afriko?» »V Afriki delam že šest let. Začel sem svojo .afriško kariero’ pred šestimi leti v gvinejskem klubu Ko-toko, ki je tudi osvojil naslov državnega prvaka. Dve leti sem nato vodil reprezentanco Toga, nakar reprezentanco Nigerije, da bi od leta 1980 prevzel vodstvo izbrane vrste Kameruna.* «V kamerunskem nogometu pa imate tudi druge naloge.» »Poleg naloge zveznega trenerja vodim tudi tečaje za kamerunske nogometne kadre. Obenem pa sem tudi trener moštva, ki se uvrsti v sklepni del afriškega nogometnega pokala. Letos sem pri tem imel dokaj sreče, saj se je v sklepni del uvrstila ekipa Union Duala, ki jo trenira moj rojak Ognjenovič, ki je med drugim tudi član strokovnega tabora reprezentance.* «Pomanjkljivosti vaše reprezen-tance?» Branko Žutič »Največ ja pomanjkljivost je ta, da nimamo učinkovite skupinske igre. To pa je obenem tudi razumljivo, saj sestavljajo našo reprezentanco nogometaši, ki igrajo v raz- OB IZTEKU PRVEGA DELA 3. NOGOMETNE AL NA GORIŠKEM Sovodenjci nepričakovano na drugem mestu Nogometno prvenstvo 3. amaterske lige na Goriškem je prišlo do polovice svoje poti. Ekipa lsonza iz spetra ob Soči je po prvem delu sicer zanimivega prvenstva zimski prvak in to dokaj zasluženo, saj je v 15 tekmah pokazala, da je med najboljšimi, čeprav je treba povedati, da ji je bila tudi sreča naklonjena. Dejstvo pa je. da so igralci lsonza dosegli 12 zmag, 2 remija in utrpeli le en poraz (v Gorici proti Audaxu). Za nas pa je še zanimivejši podatek, da je povsem nepričakovano na 2. mestu lestvice ekipa iz Sovodenj. V začetku prvenstva si ni nihče nadejal, da bodo Sovodenjci zasedali tako visoko uvrstitev, ki jih vodi naravnost v višjo ligo, seveda če bodo obdržali to pozicijo do sklenitve prvenstva. Poglejmo torej, kako so igrale naše tri slovenske ekipe v tem prvenstvu. Sovodenjci so dosegli 10 zmag, ? remije in 2 poraza (razmerje v golili'je 23:10). Naj omenimo, da je trenutno najboljši strelec Sovo-denjeev srednji napadalec Butkovič z 9 zadetki. štandreška Juventina je prvi del prvenstva zaključila ni 6. mestu s 16 točkami. »Belo-rdeči* so dosegli 7 zmag, 2 remija in doživeli 6 po-razev (naj ob tem povemo, da je nogometna zveza odvzela Juventini točko v srečanju s Caprivo zaradi napačnega vpisa igralca — tekma se je končala 1:1). Razmerje v golih pa je 19:17. Najboljši strelec je Klanjšček z 9 goli. Doberdobska Mladost je na 10. mestu s 13 točkami. Kraševci so doslej dosegli 5 zmag. 3 remije in 7 porazov. Povedati pa je treba ,da so prvi del sklenili v odlični formi, saj so dosegli kar 4 zaporedne zmage. Razmerje v golih pa je za položaj na lestvici dokaj ugoden (28:27). Najboljši strelec Mladosti je srednji napadalec Kobal, ki je z 11 goli na 2. mestu skupne razpredelnice strelcev. To je le nekaj skopih podatkov o poteku prvega dela prvenstva treh slovenskih ekip. Za tehnično oceno pa smo se obrnili do predstavnikov društev samih. DANILO NANUT (ŠD Juventina): «Resnici na ljubo moram povedati, da sem od svoje ekipe pričakoval nekaj več. Letos smo namreč star-tali z dobrim igralskim potencialom, ki je dajal upati, da se bo ekipa borila za najvišja mesta. Več je bilo novih igralcev in menim, da je prav neuigranosti treba pripisati del krivde za naš trenutni položaj na lestvici. Drugi vzrok, ki ga ne gre prezreti, pa je ta, da sreča res ni bila naklonjena v nekaterih srečanjih, zaradi česar smo zgubili 4 do 5 točk. Ob tem naj povem, da smo pred tedni ostali brez trenerja. Borghes. ki je bil odlični tehnični pripravljalen je namreč zaradi nesporazuma z nekaterimi igralci zapustil ekipo. Vodstvo enajsterice je prevzel kapetan Loris Medeot. Menim, da bo ta menjava vzpodbudila naše igralce, da bodo v nadaljevanju prvenstva le zaigrali odločneje. Vsako predvidevanje je zelo težko, vendar računam, da bomo ob koncu prvenstva zasedli 4. ali 5. mesto. Napredovanje, pa je po mojem mnenju domena treh ekip: lsonza. Sovodenj in Audaxa. Ob teh treh pa bi rad omenil še Sagrado, Caprivo in Mladost, ki nas je ugodno presenetila v zadnjih srečanjih.* NORDIO GERGOLET (ŠZ Mladost): »Letošnje prvenstvo smo pričeli dokaj slabo. Razlogov za to je bilo več, prvi med vsemi pa je odsotnost številnih ključnih igralcev, šele pred štirimi tedni smo poslali na igrišče popolno ekipo in od tedaj dalje smo nizali zmago za zmago. Sicer moram povedati, da si nismo za letošnje prvenstvo zastavljali točnih ciljev. Naša glavna skrb je bila, da ob delu nave^ajrenerja. domačina in bivšrtfa^tgraEtM , Alda Ferletiča. sestavimo ogrodje ekipe za naslednjo sez«io.< -Tu§i*Wwe.. ker trenutno obnavljamo igrišče, ki bo nared komaj za nekaj mesecev. Kar se drugega dela prvenstva tiče, menim, da bodo rezultati boljši od sedanjih, čeprav nimamo večjih možnosti, da bi se vključili v sam vrh. Glede napredovanja moram povedati, da ima Isonzo najresnejše možnosti za kakovostni skok. Druga e-Uipa. ki lahko računa na napredovanje, pa so Sovodnje. ki so v prvem delu prvenstva pokazale trdno voljo do zmage in to v vseh tekmah. Za njima pa bi prišla v poštev Sagrado in Audax.» MARJAN TOMŠIČ (Sovodnie): sPovsem sem zadovoljen z rezultatom, ki so ga naši fantje dosegli in ki presega vsako našo najbolj optimistično predvidevanje, za kar se zahvaljujem vsem nogometašem in trenerju Marsonu* Na vprašanje, kateri so bodoči programi je Tomšič odgovoril: »Ne postavljamo si nobenih dolgoročnih programov, čeprav si vsi želimo, da bi prestopih v višjo ligo in da bi tako nudili navijačem tisto zadoščenje, ki je v prejšnjih letih manjkalo.* Za mnenje smo vprašali tudi kapetana sovodenjske enajsterice, E-gona Petejana: «Po prvem delu smo zbrali 23 točk. Upajmo, da jih bomo zbrali še toliko v drugem delu prvenstva, čeprav bo to težko. Mislim, da bi s 46 točkami zasedli eno od prvih dveh mest, saj se bo poprečje v točkah, ki je danes precej visoko, po mojem mnenju v drugem delu prvenstva znižalo.* Marko Butkovič. ki je z 9 goli najboljši strelec v moštvu, je dejal: «Vesel sem bodisi za odlično drugo mesto na lestvici, na katero nisem upal pred začetkom prvenstva, bodisi za številne osebne uspehe. Želim, da bi še vnaprej tako igrali.* Branilec Moreno Marson je povedal: «Težko bo ponoviti odlične uspehe iz prvega dela prvenstva. Dali bomo vsekakor vse od sebe, da bi se ob koncu prvenstva povzpeli v sam vrh. Kar se napredovanja tiče. mislim, da je še vse precej negotovo.* RP in Pl noraznili klubih in tudi v tujini.* »Kaj pričakujete od svetovnega prvenstva?* »Psihološko mislim, da bomo celo imeli lažjo nalogo kot v kvalifikacijah. V Španiji niinnmo česa izgubiti. Za nas je najvažnejše, da se za Španijo predvsem odlično telesno pripravimo in da bomo tako lahko uspeli predvajati svojo napadalno igro. Tehnične značilnosti in temperament naših nogometašev so pač takšne, da lahko predvajamo le napadalno igro, pa čeprav nas taka igra lahko vodi v poraz.* »Kaj menite o vaši skupini v Španiji?» »V naši skupini jet gotovo najizkušenejša Italija, ki ima bogato tradicijo na takih turnirskih prireditvah. Poleg tega Italijani uvrščajo nekaj odličnih posameznikov, kot so Zoff, Scirea, Antogooni, Bette-ga, Conti. Italijani so nesporni favoriti. Na drugo mesto bi se morah uvrstiti Poljaki. Peruauui, ki sicer odlično obvladajo žogo, ne igrajo najbolje v Evropi, kot sicer vse južnoameriške ekipe. Našai reprezentanca bo igrala vlogo .outsiderja’. Takoj pa naj dodam, da bomo mi nevarni .outsiderji’ in skušali bomo upravičiti nastop na tem svetovnem prvenstvu.* Da pa nogometaši Kameruna niso pravi »nogometni la^ii*, so dokazali na nekem turnirju, ko so s 2:0 premagali jugoslovanskega državnega prvaga, beograjsko Crve- no zvezdo. Krasnodur Rora MADRID — Organizatorji svetovnega nogometnega prvensiva v Španiji pričakujejo, da si bo to prireditev ogledalo več ko pol nrlijona turistov. Ti naj bi princih Španiji deviz v višini skoraj 401) milijard lir. Rekordna vsota za nakup Marcosa MADRID — Nogometni klub Barcelona je najel desno krilo Atletiea Madrida Marcosa za rekordno vsoto (za nekega španskega nogometaša) 120 milijonov peset (približno milijardo in pol hr). Marcos je star 22 let , PO SREČANJU S SAMARANCHEM Tudi Mitterrand želi 01 leta 1992 v Pairizu PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand je potrdil svojo naklonjenost zamisli, da je bila Francija organizatorica olimpijs5:ih iger leta 1992. Mitterrand je dejal, da bi bila «taka odločitev koristna za Francijo*. i Zamisel o organizaciji teh iger v Franciji je vznikla med petkovim srečanjem v Parizu med Mifcterran-dom in predsednikom mednarodne-ga olimpijskega odbora Samaranchem. NOGOMET 1. ITALIJANSKA LIKA Za vodilna moštva težka gostovanja Udinese tudi v Milanu pred novim podvigom? Prvo povratno kolo v prvi italijanski ekipi utegne biti za vodilna moštva prava «past». Vsi «velilri* italijanskega prvenstva bodo namreč igrali v gosteh. Liedliolmova Roma bo gostovala v Avellinu, kjer se še niso polegle polemike po nesrečnem porazu, ki ga je Viniciovo moštvo doživelo proti Interju. Dajips je torej pričakovati, da bodo nogometaši Avellina zgrnili svoj «srd* na Liedholmove varovance. Fiorentina bo gostovala v Comu. ki je zadnji na lestvici in mu je zato vsaka točka še kako potrebna. Juventus se bo v Ceseni pomeril proti moštvu, ki je v nedeljo imelo v Milanu zvrhano mero smole. Pa tudi Inter ne bo imel lahke naloge v Ascoliju. Videmski prvoligaš je v prejšnjem kolu poskrbel za pravi podvig, ko je v Rimu iztrzil zlata vredno točko. Danes bodo Causio in tovariši gostovali pri Miianu. Tudi s tega gostovanja se lanko vrnejo nepremagani, saj je Milan doslej igral izredno poprečno. DANAŠNJI SPORED (14.30) Ascoh - Inter; Avehino - Roma; Cagliari - Bologna; Catanzaro Napoli; Cesena - Juventus; ComV v v. • j VAM PREDSTAVI vsjp za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B DANKS NEDELJA, 24. JANUARJA 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Turjaku: Isonzo - Vesna: 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini: Roianese - Zarja; 14.30 pri Domju: Domio - Breg: 14.30 v Ribiškem naselju: S. Mar-co - Kras: 14.30 na Proseku: Primorje - CGS; 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Ro mana: 14.30 v Koprivi: S. Lorenzo - Sovodnje: 14.30 v Štandrežu: Ju-ventina - Isonzo; 12.00 v Trstu. Sv. Sergij: San Sergio - Gaja; 14.30 v Trebčah: Primorec - Aurisina; NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Opi-cina Supercaffe; 10.30 v Repnu: Kras - Blue Star: NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Costalun ga; 8.00 na Opčinah: S. Andrea -Primorje: 10.30 v Bazovici: Zarja-Triestina; ZAČETNIKI 9.30 v Trstu, Ul. Flavia: Libertas - Breg: 12.45 v Trebčah: Primorec - Kras; KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 9.00 na Opčinah: Polet - Z&S; 10.00 v Trstu, Ul. della Valle: Bar-colana - Kontovel; NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu: Kontovel Bosco A; PROPAGANDA v 8.30 v Trstu, «1. maj»: Bor - Fer roviario: NAMIZNI TENIS DEŽELNO TEKMOVANJE 9.00 v Straccisu: nastopajo tudi Dom, Bor in Kras: ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini: Breg - Kontovel. SMUČANJE POKAL BRATSTVA TREH DEŽEL 10.00 v Trbižu: organizirajo KD Lepi vrh, SK Devin in ŠD Mladina. Don 3. Cooper 136 4. Konzet 122 5. Solkner 118 6. Pelen 107 7. Nelson 106 8. Chaud 89 9. Quario 83 10. Sorensen 77 Biatlonski tek za Ullricha BOČEN — V okviru svetovnega pokala v biatlonu .je zmagal v teku na 10 km vzhodni Nemec Ullrich s časom 31’31”. Prvih šest mest so zasedli le vzhodnonemški in norveški tekmovalci. Najuspešnejši Italijan Weiss je bil na 18. mestu. ROKOMET Tesna zmaga Italije LUKSEMBURG — Na rokometnem turnirju »štirih držav» .je Italija s 23:21 (1(1:9) premagala Nizozemsko. Zbrale so vsega skupaj dve točki, tako da je srečanje odločil zadnji set, v katerem borovke niso dopustile presenečenja. Pa pojdimo po vrsti. Tekma se je začela izredno izenačeno, saj sta se ekipi s požrtvovalno igro vseskozi menjavali v vodstvu. Domačinke so sicer delale nekaj več napak pri servisu in ob mreži niso bile tako učinkovite, tako da so gostje vodile celo z 12:7, vendar so jih dohitele pri rezultatu 14:14 in nato tudi niz zaključile v svojo korist. V drugem in tretjem setu so bile Nabrežinke veliko bolj učinkovite ob mreži, izredno natančne pri tolčenju, borovke pa so delovale precej zmedeno, zlasti slab je bil blok ali bolje rečeno, sploh ga ni bilo. V tem delu igre se je. edinole Vi-viana Kus enakovredno upirala Na-brežinkam, ki pa so že pokazale, kje je njihova šibka točka: ko so na primer v drugem nizu vodile s 14:4, so se nekoliko zmedle, kot bi se bale zmage, kar je docela prišlo do izraza v četrtem nizu, ko so popolnoma prepustile vsako pobudo razigranim domačinkam. V zadnjem in odločilnem setu je spočetka kazalo, da je Sokol le prebolel krizo. Povedel je s 6:4, nato so borovke prišle v vodstvo (9:7), nakar ponovno izenačenje (9:9). Tedaj pa je Viviana Kus, ki je bila gotovo najboljša na igrišču, z izredno požrtvovalnostjo, učinkovitostjo v polju, in še zlasti ob mreži v bistvu sama odločila izid srečanja. ki, ki se bodo potegovali za napredovanje v višjo ligo. Še posebej pa moramo tokrat pohvaliti Gortana, ki je odlično vodil tekmo skozi vseh pet nizov, znal je pravočasno razbiti ritem nasprotnika, menjati igralce m srečanje prekiniti. Naši fantje so izredno spodbudno pričeli, da je bil domačin na veliko presenečenje postavljen v obrambo. Potem pa so Videmčani uredili svoje vrste in igra je postajala vse bolj zanimiva in tudi kakovostna. Do odločit- V MOŠKI C-l LIGI Velik podvig Bora JIK Banke v Vidmu Bor JIK Banka — Scatolificio 4 S 3:2 (15:4, 12:15, 12:15, 16:14, 15:11) BOR JIK BANKA: Veljak, Neubauer, Ugrin, Kodrič, Zadnik, Stančič, Pernarčič, Batič in Milocco. Odbojkarji Bora JIK Banke so v zadnjem, 10. kolu pryega dela odbojkarskega prvenstva C-l lige poskrbeli za pravi podvig. V odločilnem srečanju za osvojitev tretjega mesta so premagali domačo še-sterko po izrednem lahko bi rekli maratonskem boju. Tržačani zaslužijo za prikazano igro v Vidmu vso pohvalo, saj so naleteli na izredno dobro razpoloženega nasprotnika, ki ni nikoli popustil, pa čeprav je imel že pred tem nastopom mesto med boljšimi zastopni- RADIO Glasbeni «ping-pong» V jutrišnji oddaji »Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin, bo poleg običajnih stalnih rubrik tudi govor o tem, kako časnikar gleda na vrhunskost v našem zamejskem športu. Gost oddaje bo časnikar tržaške radijske postaje Saša Rudolf. ve pa .je prišlo v četrtem, izredno izenačenem nizu, kateri je pripadal našim odbojkarjem. V zadnjem nizu je Scatolificio povedel z 10:5, toda naših fantov to ni iztirilo, sa.i so potem izbojevali osem zaporednih točk, po nekaj menjavah na še preostali dve. ko .je domačin samo enkrat še zadel v črno. G. F. 0:3 V ŽENSKI C 2 LIGI Breg in Sloga uspešna Kontovel praznih rok AGI — Sloga (1:15, 7:15, 6:15) SLOGA: Benčina, Maruška in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Milena in Tiziana Križmančič, Ražem, Vi-dali. Po pričakovanju je Sloga včeraj prišla do ponovne zmage, čeprav so slogašice nastopile v zelo okrnjeni postavi, jim AGI res ni bi! Posnetek s tekme 1. ženske divizije, Nuova Pallavolo - Sloga ........................................................■■nuli.. HBH1 VČERAJ V BENETKAH V PRVENSTVU C-l LIGE Po slabem začetku jadranovci zasluženo zmagali V gosteh so premagali moštvo Lida - Najboljša jadranovca K. Starc in Žerjal Lido — Jadran 57:72 (28:24) JADRAN: Žerjal 15 (3:5), Klavdij Starc 12, Ban 19 (5:5), Ivo Starc, Daneu 7 (1:3), Klobas 10 (4:6), Kraus 8 (4:7), Valter Sosič, Udovič. Jadran se iz gostovanja v Benetkah vrača z dvema novima dragocenima točkama. Naši fantje so namreč včeraj v prvem povratnem kolu C-l lige zasluženo premagali zadnjeuvrščeno moštvo Lida, to pa predvsem po zaslugi dobre igre v drugem polčasu. V prvem delu tekme so bili namreč skoraj porazni. Domačini so že vodili s 13 točkami razlike in vse je kazalo, da bodo jadranovci v tem srečanju nepričakovano izgubili. V obrambi so bili nepazljivi, v napadu pa so metali na koš zelo netočno. Na srečo že proti koncu prvega polčasa je jadranovcem uspelo izmakniti nasprotnikom nekaj žog in tako končati prvi del le s štirimi točkami zaostanka. V drugem polčasu pa preporod naših. Predvsem sta se v tem delu odlikovala Klavdij Starc in Peter Žerjal, ki sta odlično vodila igro svojih, obenem pa sta tudi dosegla lepo število točk. Tudi ostali jadranovci so v tem delu dobro igrali: v obrambi so bili znatno boljši, v napadu pa točnejši, čeprav tokrat Ban ni igral najbolje (7:20 v metu). Jadranovci so torej osvojili novi točki, s čimer so ohranili drugo mesto na skupni lestvici. (Niko) V PRVENSTVU KADETOV Res nepotreben poraz borovcev Bor - Don Bosco 64:65 (41:24) BOR: Vascotto 2, Tremul 18 (2:3), Furlan 6 (2:2), Semen 5 (1:3), Tavčar 2, Volk 4 (2:3), Maver 18 (2:5), De Carli 5 (1:3), Comar 2, Struna 2 (0:3). SODNIK: Klamert PM: Bor 10:22 Po nerodnem porazu z Alabardo so borovci tokrat klonili proti Don Boscu. Nadaljuje se tako kriza kadetske vrste, ki že dalj časa igra zelo slabo. Resnici na ljubo so naši fantje tokrat pričeli odlično, s hitrimi protinapadi so vsilili svoj tempo igre goslom in prepričljivo vodili do konca prvega polčasa. A v drugem prava katastrofa Naši so popolnoma zgubili glavo tako v napadu kot v obrambi, gostje so zaostanek nadoknadili in zmagali z minimalno razliko. Če bi »plavi* le igrali na običaj-1 Košarkarji Kraškega zidarja so ni ravni, bi to in tudi prejšnjo tek- tekmo proti ekipi Novega Zagreba mo brez težav osvojili. Tako pa pričeli izredno boječe. Delovali so jih čaka še veliko dela in truda, da dosežejo zadovoljivo formo in lahko merijo na zmago. Max V 2. ZVEZNI LIGI Visoka zmaga Kraškega zidarja v Kraški zidar — Novi Zagreb 79:54 (37:34) KRAŠKI ZIDAR — Buršič 4, Bre-zec 19 (5:6), Šupič 6 (2:2), Gvardjančič 8 (4:4), Kobe 22 (2:4), šegš 10 (2:5). PROSTI METI: Kraški zidar 19: 25, Novi Zagreb 4:6. OSEBNE NAPAKE: Kraški zidar: 16, Novi Zagreb 21. PON: Miholič v 40. min. neorganizirano, pa tudi v obrambi so slabo pokrivali fizično močnejše goste. Taka igra je seveda prinesla prednost Zagrebčanom, ki so v 10. min. vodili že 24:12. Trener ekipe Kraškega zidarja je z. minuto odmora uspel urediti vrste svoje ekipe, ki je igrala v nadaljevanju borbeneje. To se je takoj poznalo tudi na rezultatu, saj je bila razlika iz minute v minuto manjša, da bi ob koncu prvega polčasa i-gralci Kraškega zidarja prišli v vodstvo, kar jim je dajalo upanje, za boljše nadaljevanje. V drugem polčasu so domačini zaigrali še borbeneje in predvsem bolj organizirano. Vse linije v obrambi so delovale skoraj brez napake, kar je tudi odločilo srečanje. Gostje iz Zagreba so delovali povsem razbito, tako da je visoka zmaga Sežan-cev popolnoma zaslužena. Pri do- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiniiiiiiiiinniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiivmu OBVESTI LA **..... Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da so treningi ženske košarke ob torkih (Ul. Caravaggio ob 20.30) in četrtkih (stadion «1. maj» ob 21.30). Vljudno vabljene! ««» Namiznoteniški odsek ŠZ Bor vabi stare in mlade, da se udeležijo treningov, ki so ob torkih in petkih od 16.30 do 19.00 v telovadnici liceja «F. Prešeren*. Dobrodošli so tudi starejši ali stari rekreativci ter začetniki vseh starosti. Za informacije telefonirati Rase-niju (74-50-92). • • • ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od 19.30 do 21. ure. • • • ŠD Polet vabi na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. januarja, ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. DNEVNI RED: 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. poročilo načelnikov sekcij in razprava 5. poročilo nadzornega odbora 6. volitev novega odbora 7. razno. • * * ŠK Kras vabi člane in prijatelje na 18. redni občni zbor, ki bo v petek, 29. januarja 1982, ob 19.30 v pr-, vem in ob 20. uri v drugem sklicanju v gostilni Križman v Repnu. Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. izvolitev volilne komisije; 5. razrešilnica staremu odboru; 6. volitve novega odbora; 7. razno. Marca proces FIRENCE — Proces proti Silvanu Martini, vratarju Genoe, bo 12. marca: dolžijo ga namreč povzročitve hudih namernih telesnih poškodb. Kot je znano, se je Martina med prvenstvenim srečanjem 22. novembra lani nerodno : aletel v An-tognonija, ki je pri tem celo zgu bil zavest in so ga nato operirali. Kot pa je pozneje izjavil sam An-tognoni, je prišlo do poškodbe nenamerno, prav zato ja početje namestnika državnega pravdnika Giu-seppa Caritija, ki -je sprožil sodni postopek proti Martini, skorajda nerazumljivo. mačinih so se odlikovali vsi igralci, velja pa omeniti izredno nešportno in netovariško obnašanje igralca domače ekipe Dautoviča, ki v sredi prvega polčasa ni hotel na zahtevo trenerja zamenjati soigralca. Miha Nagy l. SLOVENSKA LIGA-ZAHOD AEK Tolmin - Radovljica 67:86 SMUČARSKI SKOKI SVEIOVNI POKAL V KANADI Rigoni drugi za Bulauom THUNDER BAY - Italijan Massi-mo Rigoni je zabeležil na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Thunder Bayu v Kanadi izvrsten uspeh. Na tekmovanju, ki je veljalo za svetovni pokal, se je uvrstil na 2. mesto, za Kanadčanom Bulauom, ki je zmagal. Lestvica tekmovanja je bila taka: 1. Bulau (Kan.) 135,7 (94) 2. Rigoni (It.) 3. Vettori (Av.) 4. Kogler (Av.) 5: Boli (ZRN) 8. Tomasi (It.) Lestvica svetovnega pokala 1. Roger Ruud (Nor.) 2! Per Bergerud (Nor.) 3. Manfred Deckert (ZRN) 4. Horst Bulau (Kan.) 5. Hubert Neuper in Armin Kogler (Av.) dorasel nasprotnik in so tako v bistvu v Gorici opravile le lažji trening. INKA Breg — Fontanafredda 3:0 (9, 8, 5) BREG: Olenik, Sancin, C. in D. Kocjančič, Žerjal, Stepančič, Marti-, nelli. S. in K. Slavec, Premolin. Brežanke so brez vsakršne težave premagale moštvo Fontanafred-de, ki je sinoči v dolinski telovadnici povsem odpovedalo. V prvem delu prvenstva so namreč proti Bre-žankam igrale povsem drugačno. Bregovim odbojkaricam pa je sinoči uspelo odpraviti nerazpoložene gostje, čeprav tudi same niso pokazale najboljše igre. Tekma je bila tako na dokaj nizki kakovostni ravni, Bregova zmaga pa ni bila nikoli v dvomu. MRS Kontovel — Colloredo 2:3 (—11 :8, -12 :9, -14) KONTOVEL: Ban, Cibic, Černja-va, Mariza in Nataša Daneu, Maver, Prašelj, Regent. SODNIKA: Vivaldi in Crozzoli. Kontovelke so po ogorčeni in izenačeni tekmi izgubile, čeprav so pokazale mnogo boljšo igro od nasprotnic. Glavno vlogo pa je vsekakor odigral izredno pristranski sodnik, ki je v ključnih trenutkih bistveno posegel v korist gostinj. Kontovelke so začele srečanje zagrizeno in borbeno. Dobro so gradile igro in napadale, vendar so gostinje kot za stavo lovile tudi nemogoče žoge. Kljub temu je Kon-tovelkam uspelo najprej stanje v setih izenačiti, nato pa v odločilnem setu še povesti s 14:12. Tedaj pa je sodnik spet posegel v korist gostujoče ekipe in ji praktično podaril zmago. T. C. ŽENSKA D LIGA Sloga — Italcantieri 0:3 (11:15, 12:15, 12:15) SLOGA: A. in E. Adam, Drnov-šček, Malalan, Milič, Purič, Sosič, Vidali. Tudi tokrat se je tekma končala s porazom Sloge. Kljub požrtvovalni igri slogašice niso mogle osvojiti seta, saj je bilo nekaj standardnih igralk odsotnih. Nadomestile so jih mlajše igralke, ki pa se niso utegnile upirati premočnim nasprotnicam. Martina Libertas — Breg 3:0 Bor — Sangiorgina 1:3 (15:17, 15:6, 15:17, 8:15) BOR: Furlanič, Vodopivec, Jazbec, Godina, Ukmar, čač, Monta-nari, Tomšič in Ferluga. Odbojkarice Bora so izgubile tudi drugo srečanje s Sangiorgino. Srečanje samo je bilo precej izenačeno, saj sta se igrala dva niza na razliko. Potem, ko so domačinke izgubile tretjega, so zapravile tudi možnost zmage. Sangiorgina je sedaj sama na vrhu lestvice. G. F. 126.2 (89) 124.1 (88) 123.3 (87,5) 119.5 (87) 114.1 (88) SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 50 - 65 Ravascletto 70 — 240 Nevejsko sedlo 80 - 240 Trbiž 50 — 150 Piancavallo 50 - 100 Valdajer 70 Sedlo Chianzutan 50 — 90 Sauris 40 — 80 Matajur 50 — 90 Rogla 60 Krvavec 60 Zelenica 35 - 100 Kranjska gora 50 Pokljuka 80 Zatrnik 40 Soriška planina 160 Stari vrb 10 - 95 Svišč aki 50 V 1. MOŠKI DIVIZIJI «Plavi» osvojili slovenski derbi Bor — Kras 3:( (15:7, 15:11, 15:4) BOR: Plesničar, Korbo, Gombač Filipčič, De VValderstein, Brana Pečenko, Škabar in Italiano. KRAS: Bitežnik, I. in S. Budin Marušič, Rebula, Doljak, Furlan Milič, Žerjal in Seražin. V prvem letošnjem slovenskerr derbiju je šesterka Bora povsenc zasluženo premagala zastopnik« Krasa po samo treh setih igre. Domačini so pokazali veliko bol; zanesljivo igro in večjo uigranosi kot gostje, ki so pričeli s priprava mi za prvenstvo šele red kratkim Po tem uspehu so odbojkarji Bo ra na vrhu lestvice, saj je bil tc njihov drugi prepričljivi prvenstveni uspeh. G. F. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — Vivai Busd 0:3 (11:15, 6:15, 14:16) SLOGA: čuk, Gorkič, Persi, Guštin. Grgič, Ban. Filipovič, Sosič Križmančič, Hrovatin, Jerič. Mlade slogašice so tokrat preše netile. Rezultat sam je mogeče za nje prehuda kazen, saj b: si s pri kazano igro nedvomno zaslužile osvojitev vsaj kakega seta. Bolj ko tiranemu nasprotniku so se močno upirale, dobro so gradile v polju in le neizkušenost jim je v končnicah setov prekrižala račune. Tako pri posameznicah, kot pri ekipi smo tokrat opazili dober napredek. INKA NAMIZNI TENIS Jugoslavija prva v ZRN KIEL — Na mednarodnem namiznoteniškem tekmovanju Zahodne Nemčije je jugoslovanska moška vrsta s tremi zmagami v prav toliko nastopih osvojila prvo mesto. Najprej je s 3:0 premagala Italijo, nato s 3:2 Južno Korejo, v finalu pa prav tako s 3:2 še Japonsko, Jugoslavija je nastopala v postavi šurbek - Kalinič. Cesta za Mokrinje (Pramollo) je odprta, vendar zelo slabo či-ščena. Mahmutovic izgubil REGGIO EMILIA — Na medn rodnem boksarskem večeru v Re gio Emilii .je v superperesm kat goriji Jugoslovan Jožef Mahmut vič (59,400 kg) v šestih krogih i gubil proti Brazilcu Josiasu Da S va (60 kg). q bogata izbira preko 600 razstavljenih preprog oddelek zidnih tapet Takojšnja dobava TRST UL. DEI B0N0M0 5-A (vogal Dreher) TELEFON 569285 tl O h O KERAMIKA BRUNETTA TR2IC Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129 ■ KAMINI ■ MOOUETTES ■ PARKETI HIŠNA OPREMA DARILA PODI OBLOGE TRST - Ul. Ginnastica 24 - Tel. 772665 r' mio mine di A. Tasca Namizne luči 1931-1981 50 let NADALJUJE SE POSEBNA PRODAJA TRST Trg Goldoni 8-9 15% POPUSTA na vseh SVtiILKAH J % ital plast Oprema PREPROGE v stilu in moderne PRESITE ODEJE perje - volna - sintetika PREPROGE ZA KOPALNICE bombažaste ali sintetične 3 P ZA VAŠ DOM! TRST — TRG OSPEDALE 7 TRADICIONALNI SEJEM ODEJE ■ odeje ■ pregrinjala ■ podložene prešite odeje ■ ogrinjala .. . vabimo Vas, da z varčevanjem premagate mraz! HABITAT OPREMI VAŠ DOM - Drevored Verdi (vogal Ul. Roma) TR2IC Lastnik BULLO GIANPAOLO DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 D0MJ0 137 TRST Kraška umetnost * Še pred nekaj leti je marsikdo trdil, da smo Kraševci brez običajev, brez pristne umetnosti in folklore, brez kulture in da smo to pravzaprav prevzeli od drugih področij slovenskega ozemlja. Danes je takih ljudi končno nekaj manj. Tisti pa, ki imajo o tem še kateri dvom, jim bo takoj minil, če si bodo ogledali razstavno galerijo kraške umetne obrti Bor v Nabrežini, kjer si družina Doljak že dolga leta prizadeva, da bi na kar najlepši, najbolj funkcionalen in hkrati tradicionalno kraški način opremila sodobno stanovanje. Doljakovi so se svoj čas z veliko resnostjo lotili i-skanja karakterističnih kraških motivov značilnih barv, pa tudi iskanja starih modelov. Najprej kraške skrinje, počasi pa celotnega značilnega kraškega pohištva. Te motive so iskali na starih modelih, ki so jih restavrirali v domači delavnici ter prevzeli iz njih originalne motive, tako da so pravzaprav njihovi današnji izdelki skoraj ekzat-na kopija ali če povzamemo, na novo izdelani originali. Tako mizarski, kakor tudi dekorativni del pohištva je posnetek starih originalov in šele na teh novih izdelkih zaživi bogati sijaj kraških motivov in barv. Naško Križnar je o kraški skrinji, ki sta jo izdelala zakonca Doljak, zapisal: estetskim oblikam nove kraške skrinje bo naš čas gotovo našel tudi novo uporabnost. Jasno je, da velja to ne samo za skrinjo, ki je danes prav gotovo ne bomo uporabljali več za polaganje dekletove bale, ampak za celotno pohištvo, ki ga izdelujejo Doljakovi. Tako bo krušna skrinja, značilna kraška vintla, našla prostor v vsaki količkaj primerni dnevni sobi. Tako se bo pohištvo kraške kuhinje od karakteristične o-mare, ki jo najdemo še danes v marsikateri stari kmečki kuhinji na Krasu, preko mize in stolov do raznih sklednikov, krasno vključila v jedilnico novega sodobnega stanovanja. Prav tako bodo res okusno opremili vhod vsakega stanovanja. Skrinja, tudi manjša kakor sicer ogledalo z dekoracijo vzporedno s skrinjo, ki jo bomo izbrali, in obešalnik. Skrinja nasploh pa bo kjerkoli ji bomo odbrali mesto v stanovanju, krasno in nevsiljivo prav gotovo ovrednotila pravzaprav celotni prostor v katerega bo postavljena. Doljakovim pa je postalo s časom tudi jasno, da je to pohištvo potrebno tudi nekako primerne opreme. In tako so nastali platneni prti na katerih so narisani kraški motivi, povzeti iz skrinje, ter prti, ki so obdelani s posebnimi kvadrati in se krasno prilegajo na vsako pohištvo, še posebej pa jasno, na tipično kraško; ker so zanj takorekoč prav rojeni. Nastali so leseni krožniki, ki so barvani s tradicionalnimi motivi, ali pa iz golega lesa. Tista, ki je pravzaprav unikat, se pravi, da je delavnica Bor prava obrtniška delavnica za te izdelke, in to je danes, ko smo navajeni, da je vse izdelano serijsko in brez tiste ljubezni do dela in do izdelkov, ki jo opazimo pri DoljakoviHi, , postalo res prava redkost. Jasno je, da ni mogla na kraški mizi manjkati kraška majolka iz keramike, kateri firma Bor izbere motive, ki so povzeti iz kraške skrinje, izdelujejo pa jo v Furlaniji. I-sti postopek velja tudi za krožnike, sklede, lončke in podobno, ki jih najdemo v galeriji Bor. Tisti pa, ki so mu všeč umetnostni izdelki, bo to kraško pohištvo obogatil še -------------- z lesenimi skulpturami kiparke Bogomile Doljak, ki ponazarjajo v glavnem like žensk, gob in živali. Te so tako lepe, tako polne čuta do tiste lesene prvine iz katere so izdelane, da se jim marsikdo ne bo znal odreči, prav ker dajejo prostoru neko svoje gibanje. Skulpture same namreč niso mrzle in tope, temveč animirajo prostor s tem svojim intimnim valovanjem. Zadnje čase se je skulpturam priključila še kraška ikebana. Bogomila Doljak je namreč skušala povzeti v kompozicijo tiste prvine, ki pravzaprav sestavljajo kraški svet in to so: kamen, les, gobe, živali, suhe trave, ljudje. Nastalo je tako nekaj posebnega, ki je prav gotovo vredno, da si ga ogledamo. Na Krasu smo navajeni tudi, da v božičnem času posebno pripravimo naš kraški dom tako, da bo čimbolj prijeten in na to so pomislili tudi Doljakovi, ko so posebej za ta čas izdelali svečnike, krožnike in kar je prav gotovo naša starodavna tradicija, lesene jaslice, ki so izdelek gospe Bogomile in ki so zaradi svoje posebne stilizirane forme, primerne za vsako stanovanje in za tiste, ki želijo nadaljevati s to našo tradicijo. Tatjana Rojc f 1 n.TNuf* V LJ OGLASNI ODDELEK VETROEDILE S. n. c. Lastnika Urntos in Ur osic STEKLA — KRISTALI — IZOLACIJSKA STEKLA — OGLEDALA — KOTNE LETVE — LESENE OBLOGE IN GREDI Drev. D’Annunzio 24 Telefon: (040)79.35.00 TRST ki se že 25 let resno ukvarja z opremo, Vam danes predlaga: □ STENSKE PREGRAJE □ LOČILNE STENE □ OMARE PO MERI S PROJEKTI TOTALNE SESTAVE TRST - Ul. Giulia 108 Tel. 040/ 55505 PRALNI STROJI: S. Giorgio Riber Sintal Bresciani Bruno OPČINE - Narodna ul. 47 Tel. 211-711 o/or m us Caf so A. FLORAMO Nagrada »Preferenza Trieste 1981» Je razlika... ne razpolagamo samo z bogato izbiro vsakovrstnih tipov ploščic - keramičnih izdelkov - tlakov - in oblog, ampak tudi na vašo željo vam jih polagamo. Je razlika... ker imamo na razpolago v skladiščih plinske peči, peči na kurilno olje, vodovodne pipe, bojlerje, sanitarije, boxe za prho in ogledala ter načrtujemo vsakovrstne ogrevalne instalacije in jih namestimo. Poleg tega... kamini za ogrevanje celotnega stanovanja. Brezplačni načrti in predračuni. Trgovina in razstava OPČINE - Ul. Nazionale 71 Zaprto ob ponedel|kih Tel. 212-000 - TRST ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC W frca KARLO GRGIČ IZ'v: Iva . , TivT m OS. BAZOVICA 176 Tel. 226-185 KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI -vse kar najboljšega nudi nemška m itoliiansko tehniko ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN. PHILIPS, REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence) Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s krašklmi motivi,-primernih za vsakršno darilo BOR- cesta NABREŽINA - SEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) Tel. 200-282 VZMETNICE MREŽE OPREMA lastnik OSMO nervnaflex skladišče in prodajni center časa del materasso Približno tretjino svojega življenja bolj ali manj dobro prespimo. Trgovina ČASA DEL MATERASSO nam pomaga, da se odpočijemo na najbolj zdrav in pravilen način. TRST — UL. ITALO SVEVO 6 nasproti ladjedelnice San Marco - Notranji rezervirani parkirni prostor ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN V počastitev spomina pok. staršev Marije in Mariota daruje Cveto Hrovatin z družino 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob drugi obletnici smrti Francke Pahor daruje sin Rudi z družino 10 tisoč lir. Ob obletnici smrti Jožefe Tence daruje Marija Tence (Čelka) 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA V spomin na Marijo Luksa vd. Ban daruje Marjan Šedevčič 5 tisoč lir. V spomin na Marijo Luksa vd. Ban daruje Marija Žerjul 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Ban - Luksa daruje Ivan Ban (Batiča) 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Marijo Luksa vd. Ban in Marijo Gerlanc vd. Starc daruje Danica Regent 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Mira Širce daruje družina Olge žužek 10 tisoč lir. V spomin na Marijo Luksa vd. Ban darujejo Nela, Giancarlo in Ingrid Foraus 20.000 lir. V počastitev spomina Mile Sosič darujeta Frida Valetič 10.000 in Karmen Kalin 50.000 lir. # # * V spomin na Benedikta Križman-čiča darujeta Marija in Berto Vi-dau 10.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob kolege dr. Roberta Hlavatyja daruje dr. Dušan Gruden 50.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na družine Tomažič, Furlan, Rustja, Monteverdi, Cap-panni in Di Blas darujeta Riccardo in Marija (Barkovlje) 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina dr. Roberta Hlavatyja darujeta Bogomila in Berto Doljak 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Josipa Colella daruje Lidija Ferluga z družino 10.000 lir za ŠZ Bor. Ob 25. obletnici smrti moža Fran ca daruje žena Darinka Zajec 20 tisoč lir za TPPZ Pinko Tomažič. v V počastitev spomina Mile Sosi-čeve in dr. Roberta Hlavatyja daruje Marija Sosič-Nussdorfer 20.000 lir za SKD Tabor. Miro Kalc z družino daruje 20 tisoč lir za Pogrebno društvo v Bazovici. V spomin na Milo Sosič darujejo Ladi, Laura in Valeria Gombač 15 tisoč lir za ŠD Polet, 15.000 za SKD Tabor ter Juština in Anica Daneu 15.000 za ŠD Polet in 15.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Mile Sosič darujejo Tončka 10.000 za ŠD Polet in 10.000 za SKD Tabor ter Mi ]a Eli Perco 10.000,. li^ ^ $Kp V spomin na teto Milo Sosič da ru.jeta Susanna Sosič 20 000 za Dijaško matico ter Iva Golob 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Giusep- Darovi in prispevki pa Colella darujeta Slavko Guido in Lina Sosič 15.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in 15.000 lir za popravilo cerkve Sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob dr. Roberta Hlavatyja darujeta Vladimir in Monika Vremec 15.000 lir za SKD Tabor. V spapiin na Hildo Sosič darujejo za ŠZ Jadran: Dolenčevi z De-vinščine 20.000 ter družina Ostro-uška 20.000 lir. V spomin na Milo Sosič darujeta Angela in Zvonko Malalan 10.000 lir za ŠD Polet. Ob 1. obletnici smrti drage mame daruje Anica Brce-Malalan 20 tisoč lir za ŠD Polet. V spomin na Milo Sosič in dr. Roberta Hlavatyja darujeta Anica in Marčelo Malalan 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na mamo Milo Sosič daruje družina Čuk-Sosič 50.000 lir za ŠD Polet. Ob 1. obletnici smrti Pavla Sedmaka daruje Pepi Starc 10.000 lir za ŠD Polet. Za novo ploščo ŠD Polet darujejo: Mario Zornada (Bar Piccolo) 7.000, družine Vinka Suhadolca 25 tisoč, Kokošar 25.000 in Gregoretti 50.000; gostilna Kalin 10.000, cvetličarna Ferluga 5.000, Igor Sosič 10 tisoč, Bernard Sosič 10.000. Sergio Tensi 10.000, gostilna Veto 3.000 in družina Franca Jeze 15.000 lir. V spomin na dragega dr. Roberta Hlavatyja daruje Franc Brus 5 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Antona Kaica ter Josipa in Siljota Grgiča daruje Edvard Grgič (Bazovica) 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na pok. Hildo Sosič -Suhodolnik daruje Savica Grgič z družino 10.000 lir za šolo K. D Kajuh. Ob priliki rojstnega dne daruje Darko Žerjal (Domjo) 25.000 lir za pevski zbor F. Venturini. Namesto cvetja na grob Benedikta Križmančiča darujejo Erikini sošolci in učiteljica 34.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. V spomin na Stanka Bogatca daruje Danilo Gustinčič 15.000 lir za KD Vesna. V počastitev spomina dr. Roberta Hlavatyja darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina dragega dr. Roberta Hlavatyja darujeta Kat-ty in Torci Sosič 10.000 za SKD Ta bor in 10.000 lir za glasilo KPI Delo. V spomin na Valerijo Kocjančič-Špelo daruje družina Udovič 50.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Roberta Hlavatvja in Milke Sosič darujeta Mira in Cveto Hrovatin 40.000 lir za SKD Tabor. Ob 38. obletnici usmrtitve brata Marjana Štoke darujeta sestri Dor-ka jnJvaii^L25I|X) za sekcijo VZPI-ANPI: Prtsfe&fflStoM in 30.000 lir za kroždk 'kbmfliflsfične mladine Marjan Štoka Prosek-Kontovel. V spomin na tov. Špelo darujeta Ivanka in' Stanka Hrovatin 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobo- •iniini Milinim min n n mn m nuni innuiiiiiia n iiiii timi iiiim um im Hlini iii n m •Himni mi m umi V KOPRU (Nadaljevanje s 7. strani) v|r, ki je prvič zazvenel pod njenimi, prsti. Eva Novšak - Houškova, obdarjena z lepim glasom in prodorno mterpretacijsko močjo, je osvojila Poslušalce s pristno muzikalno na-dahiyenimi interpretacijami pesmi iz imenovanega ciklusa. Odlikuje jo doživljajska iskrenost, neposredna izraznost, ki prinaša Polno prepričljive izpovednosti in topline. Poleg tega, da smo imeli v svoji sredini dve umetniško razkriti poustvarjalki in da smo v tej dvorani prvič zaslišali žlahten ton novega koncertnega kla-Vlrja, moramo naglasiti še nad vse dober obisk, tp je zanimanje, kl je privabilo ljudi tudi iz širše Soriške okolice in z onstran meje. Pri orkestru bi si želeli večjo homogenost, preciznost in skladnost, kakršno je dosegel in pokazal na nekaterih koncertih lanskega in predlanskega leta. Kulturno umetniško društvo »Ka-r°l Pahor* v Piranu je že prevoj daleč v pripravah programa in razporeditve koncertpv na j ‘canskih glasbenih večerih, ki bodo v juniju, juliju in avgustu, ‘kacrtuje kar enajst koncertov: Pfvi bo 18. junija, ki mu bodo sle-“jh vsak petek nadaljnji do zaključnega, ki bo 20. avgusta. • Prvi bodo nastopili najboljši go-jonci obalnih glasbenih šol. Slovenske ljudske in umetne pesmi bo izvajal Ljubljanski oktet. A-jhatersko glasbeno dejavnost bo Predstavil pihalni orkester KUD '■•varol Pahor* iz Pirana. Na če-trtem večeru bo v gosteh Komor-h* orkester RTV Ljubljana pod 'odstvom Marka Muniha ob sodelovanju zagrebškega violončela Pavla Dešpalja, ta koncert 00 prenašala tudi jugoslovanska radiotelevizija. Sledil bo večer nekaterih v Sloveniji prvič iz-. aJanih del Johannesa Brahmsa Patra Iljiča Čajkovskega v iz-edbj Slovenskega godalnega seks. , *• Šesti večer bo izpolnila mezzosopranistka Nora Jonkovič. Za Vhi bo imela svoj recital pianistka Ingrid Silič z deli J. S. Bacha, L. V. Beethovna, Mendels-k°hna, Skrjabina in Debussya. Na smem večeru bo nastopil violi-nist Andreas Reiner z Dunaja ob delovanju Acija Bertonclja z b®h Tartinija v prvi polovici spo reda, v drugi pa s popularnimi "e*i iz svetovne violinske literature, Predviden je tudi večer Jazz kvarteta Toneta Janše in kot zadnji v tedenskem zaporedju koncert orgelskega mojstra Huberta Berganta ob sodelovanju s solistoma na trobenti, Antonom ^carjem in Stankom Arnoldom. Izven tega okvira pa je predviden še recital pianista Iva Po-goreliča, ki pa naj bi bil v areni portoroškega Avditorija. Tako se tudi v letošnjem poletnem času obeta vrsta zanimivih in kvalitetnih koncertov v križnem hodniku bivšega frančiškanskega samostana v Piranu. I Založba Borec (Nadaljevanje s 7. strani) stih letih. Pripoved raste od začetnega tihega odpora do okupatorja prek vedno zahtevnejših akcij do zrele odločitve. V delu je prikazano resnično ozračje vojnih dni v Ljubljani, razloženi so številni pojmi iz ilegalnega gibanja, vsi nastopajoči so mladi, kot je bil mlad sam avtor. Pavlinovo pripoved je ilustriral Aco Mavec. Tretja knjiga te zbirke pa je zbir zgodb Mihe Mateja «Bosopeta druščina*. Knjiga obsega petindvajset krajših, akcijsko razgibanih in vsebinsko povezanih zgodb, za katere je veliko bolj značilen dialog kot pa opis ali kaka druga literarna prvina. Osebe v njih so šolarji: vse, kar doživijo, pa se zgodi med počitnicami. Bosopeta druščina živi v vaškem okolju in temu ustrezen je tudi njen odziv na vse dogodke. Pisatelj se brez težav vživ-lja v značilnosti bosopetih let. Dejanja se razvijajo hitro, z dramat-sko neposrednostjo, tako da po tej strani delo kliče tudi po uprizoritvi. Zaradi akcijske razgibanosti bo knjiga, ki ji ne manjka zdravega idejnega jedra, zanesljivo našla svoj krog bralcev. Knjigo je ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. Najmlajšim pa je namenjena zbirka povesti-slikanic «Kurirčko-va torbica*. V njej bodo letos izšle štiri male slikanice in sicer slikanica Karla Grabeljška «Dekli-ca in partizan* z ilustracijami Ančke Gošnik-Godec, dalje slikanica , Vojana Tihomirja Arharja »Cvetne trate v soncu zlate* z ilustracijami Irene Majcen ter dve avtorski slikanici in sicer Boža Kosa »Mrkbrktrk* in Marjana Mančka »Od kod je prišel človek*. V pripravi pa ima založba tudi nekaj originalnih slovenskih del, tako roman Janeza Vipotnika »Doktor*, roman Branka Šbmna »Spodnji rob življenja*, »Spomine* Viktorja Stoparja in pesniško zbirko Francija Lakoviča »Rdeči oblaki*. In za konec, založba Borec namerava letos ponatisniti še dve svoji deli iz prejšnjih let, dokumentarni zapis Jožeta Vidica »Po sledovih črne roke* in knjigo Milovana Pejanoviča «Velika igra z Dražo Mihailovičem*. dilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju. Ob 2. obletnici smrti moža Dani la daruje žena Justina Štubelj 50 tisoč lir za knjižnico Pinko Toma žič in tovariši. V počastitev spomina Roberta Hlavatyja darujeta Rudi Vremec in Aleksander Živec z družinama 30 tisoč lir za SKD Tabor. V spomin na tov. Roberta Hlava tyja daruje Mirko Kapelj 10.000 luža SKD Tabor. V počastitev spomina Mile Sosi-čeve daruje Ivanka Dolenc 10.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Roberta Hlavatyja darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 20.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Openci, ki so se z avtobusom udeležili pogreba dr. Roberta Hlavatvja darujejo namesto cvetja na grob 50.000 za MPZ Tabor, 39.750 lir in 42 ND za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob 4. obletnici smrti dragega Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hčerka Živa z družino 30.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. N.N. daruje 40.000 lir za ŠD Polet. ' V spomin na Valerijo Kocjančič-Špelo darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Društvo slovenskih u-pokojencev. Ob 10. obletnici obstoja TPPZ Pinko Tomažič daruje Alojz Brišček 10.000 lir za omenjeni zbor. Namesto cvetja na grob dr. Roberta Hlavatyja daruje Vojko Ferluga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Mira Širce darujeta sestri Gizela in Talka z družinama 50.000 za poimenovanje osnovne šole v Mavhiijjali po J. Aleksandru Murnu in 50.000 luža Dijaško matico. V počastitev spomina Milke Sosič darujeta Iva in Slavko Pirjevec 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Marije Luksa vd. Ban darujeta Iva in Slavko Pirjevec 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Marije Lukša vd. Ban darujeta Juko in Srečko Verša z družinama 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Nosilci krste Marije Lukša - Ban darujejo 20.000 lir za pevski zbor Vasilij -Mirk. V počastitev spomina Lize Pa-njek daruje Ivo Panjek 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V isti namen daruje Josip Panjek 20.000 lir za Dijaško matico in 20 tisoč lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina dr. Roberta Hlavatyja daruje Josip Panjek 20 tisoč lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marije Lukša-Ban daruje Olga Ban 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon tovel. Ob 10. obletnici smrti mame daruje Anica z družino 15.000 lir za KD Primorec. V spomin na Guština Kralja daruje Anica z družino 10.000 lir za KD Primorec. V spomin na Valerijo Kocjančič-Špelo daruje družina Silvana Mesesnela 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V počastitev spomina drage mame in none Marije Lukša vd. Ban darujejo svojci 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob dr. Roberta Hlavatyja daruje Marija Mi-jot 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Valerijo Kocjančič-Špelo darujeta družini Tomšič - Faganeli 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V počastitev spomina dr. Roberta Hlavatyja darujeta Grozdana in Ito Kolerič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na Valerijo Kocjančič-Špelo darujeta Vlasta in Armido 10 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Ivanko Sirk roj. Košuta daruje nečakinja Vlasta 5.000 lir za dom A. Sirk. V spomin na Tončko Čokovo daruje Vlasta 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Roberta Hlava-tyja daruje Stanislav Kodrič 10.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Vladimira Kročatija in Andreja Godniča darujejo Ivan, Anica in Bruna Cijan 15 tisoč lir za revijo Mladika in 10.000 lir za amaterski oder Jaka Stoka Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Ban roj. Lukša daru.jeta Zofka in Miranda 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob 9. obletnici smrti nepozabne mame darujejo Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družinama 20 tisoč lir za spomenik padlim v NOB z Opčin, 20.000 Ur za ŠD Polet in 20.000 lir za SKD Tabor. Irene Danieli z družino daruje 10 tisoč Ur za amaterski oder Jaka Štoka. Ob plačanju članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev : Marija in Ivanka Sosič 10.000. Matilda Kermac 3.000, Danijel Pilat tisoč in Anton Žiberna 3.000 Ur. V spomin na drago nono Marijo Lukša-Ban darujeta Sonja in Kristina Pavaretto 15.000 za ŠZ Bor in 15.000 Ur za mladinski zbor Glasbene matice. Ob 6 obletnici smrti nepozabnega Marija Sedmaka daruje družina Furlan 10.000 Ur za godbo na pihala v Križu. Karlo Berženda daruje 10.000 lir za pevski zbor F. Venturini. V spomin na Miro Širco daruje Rudi Zidarič 20.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Marije Luxa vd. Ban darujejo Stanko in Berta 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V počastitev drage Marije Lukša vd. Ban darujeta Vojka in Ivan 50 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na' grob Marije Lukša vd. Ban darujeta Juko in Srečko z družinama 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Marijo Lukša vd. Ban daruje Vida Gerlanc Mennuc-ci 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Marije Lukša darujeta Silva in Cveto- Ukmar z družino 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Marije Lukša darujeta Viktor in Peter Ukmar z družinami, iz Nabrežine, 70 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Marijo Lukša vd. Ban darujeta Fani in Ivanka Bu-kavec 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek in 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Marije Ban-Lukša daruje Angel Škrk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. Karlo Furlan (Prosek) daruje 2 tisoč Ur za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. Namesto cvetja na grob drage Mile Sosič daruje družina Gornik 10.000 Ur za SKD Tabor. Ob prvi obletnici smrti dragega Pavla Sedmaka daruje Maruška Grgič 20.000 Ur za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob dr. Roberta Hlavatyja in Špele Kocjančič daruje Ida Kufersin 10.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Katerine Soban vd. Peric darujejo vnuki Pieri iz Ronk (Stanarjevi) 80.000 luža pevski zbor Dol-Poljane. Ob obletnici smrti Jožefe Tence darujeta Rudi in Slavica 10.000 za vzdrževanje doma Albert Sirk v Križu in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina aktivistov OF: Olge Gorjup. Franca Tomšiča, Rudija Mahniča in Andreja Mahniča daruje Ema Kerševan 20.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Pepke Bellafontane daru.jeta Milan in Karla (Bani 54) 50.000 Ur za MMPZ in OPZ Vesela pomlad. V spomin na nono Pepko Bella-fontana darujejo nečaki Stefano, Gianluca in Maurizio 25.000 lir za MMPZ in OPZ Vesela pomlad. V spomin na ženo in mamo Pepko Bellafontana darujejo mož, hči in sinova 50.000 za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na dr. Roberta Hlava-tyja darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 Ur za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Lukša vd. Ban darujeta Mara in Neva Ferjančič 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek-Kontovel. V spomin na dragega moža in. očeta darujejo Mara, Neva in Sonja Ferjančič 20.000 'Kr za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V spomin na Ivano Malalan darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina drage none Marije Lukša vd. Ban darujeta vnuk Drago in Teri 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine in 10.000 Ur za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob tov. Valerije Kocjančič-Špele darujejo sostanovalci (Ul. GiuUani št. 48) 50 tisoč Ur za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na Marijo Kralj por. Gruden, Rudolfa Di Lenarda in Marijo Pertot darujeta Riccardo in Marija 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Samatorce, 10.000 za spomenik padUm v NOB iz Križa in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB s Kontovela. V spomin na dr. Roberta Hlava-tyja daruje Dušan Furlan 20.000 Ur za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju. Ob priliki novoletne nabiralne ak cije so za ŠK Kras darovali: COL: Milko Škabar (št. 40) 10 tisoč Ur, Marija Hrovatič (40) 2.500, Alojz Škabar (40) 3.500, Stanislav Škabar (40) 5.000, Aldo Škabar (40) 5.000, Giorgio Stulle (40) 5.000, družina Bertolino (40) 5.000, družina Guštin (12) 10.000, družina Bizjak (10) 10.000, Vladimir Guštin (611 10 tisoč, Karlo Škabar (18) 10.000, družina Guštin (44) 2.000, družina Guštin (65) 3.000, Milko Guštin (29) 4.000, Marjan Guštin (16) 10.000, Karlo Guštin (19) 20.000, Ivan Škabar (8) 12.000. Ema Guštin (5) 2 tisoč. Marija Gulič (11) 2.500, Bernarda Drago (18) 2.000, Radoš Možina (48) 10.000 Olga Guštin (42) 2.500, Ivanka Destri (42) 5.000, Franc Škabar (39) 2 .000, Pietro Cerna (47) 10.000, Danica Maier (26) 4.000, Marta Ženič (27) 3.000, Radi-voj Turk (20) 3.000, Antonio Man-gino (13) 3.000, Danila Ženič (54) 5.000, Zdravko Rebula (24) 10.000, Dragica KavaUč (58) 10.000, Bogdan Ravbar (23) 20.000, družina Križman (37) 5.000, JuUja Guštin (21) 1.000, Marija Ravbar (59) 2.000, Leopold Urbančič (34) 3.000, N.N. 5.000, družina Terrile (63) 3.000, Ida Brugnera (49) 3.000, Štefanija Gu Štin (30) 1.000, Anton Bedenčič (2) 5.000, Salvo Buscemi (53) 5.000, A lojz Hrovatič (51) 2.000, Alfredo Scarpetta (38) 3.000, Radko Guštin (4) 7.000, Verica Štok (16) 3.000, Pierina Rusjan (Veliki Repen 98) 5 tisoč Ur. FERNETIČI: Livio Sgobba (št. 24) 20.000, Marko Gregcretti (13) 4.000, Majda Gregoretti (13) 5.000, Klara Gregoretti (13) 10.000, Karlo Gregoretti (30) 30.000, Irena Krt (1) 10.000, Ines Gubertini (18) 20 tisoč. Železnina Lorenzo (14) 1.000, Rose Coretti (14) 1.000, družina Ta-gliaferri (14) 3.000, Alojz Grgič (4) 2.000, Ettore Vona (20) 10.000, Lui-gi Cattaneo (25) 10.000, Josip Renčelj (12) 1.500, Franc Komar (6) 2.500, Jože Ukmar (7) 3.000, brat.je Coslovich 20,000. Vojko Kocman (Bani) 40.000, Ni- Ko Kosmina (Opčine) 10.000, Iztok Urdih (Mavhinje) 10.000, Roberto StaUo (Col 67) 5.000, Marko Lah (55) 6.000, Sante CordeUi (35) 4 tisoč: Repen: Vera Forza '136) 5 tisoč, Romano Šuc 5.000, Alojz Škabar (45) 15.000, Marija Semoiič (58) 2.000; Col: Olga Žerič (13) 2.000, Rajmondo Paoli (6) 5.000; Repen: Pavel Kalc (43) 5.000, Edi Lalovich (107) 1.500 lir. V spomin na dragega Marija Brana daru.jeta žena in sin SteUo 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. ZLATARNA-URARNA «Svizzera» dl A. Sorace SEIKO DOXA totttfiVM. TRST UL. S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60-252 Agraria MOČILNIK Ul. Udine 18 Tel. 418-878 ■ RASTLINE ■ SEMENA ■ GNOJILA ■ MOTORNE ŽAGE ■ ORODJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tiki foto-kino fjp kontaktne leče (JUca Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE PELLICCER1A C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE . . elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši dežeU TRST • Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 La jlarcoreca r TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA - Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089 do 14. februarja RAZPRODAJA lllllllll■ll■nllllllll■llllll■lllllll|||||||||||rllllllll!lllllm■■llllIlfufllIllllllllllllnlllllllllllllllllllllllntnlllllllllll Mali oglasi PSICA — nemški ovčar se je v sredo oddaljila od doma v okoUci Barkovlje - Kontovel. Pozorna postane na ime Hanja. Cepljena je proti stekUni. Poštenega najditelja nagradimo. Telefonirati od 20. do 21. ure na štev. 040-416/057 PRODAM avto alfa romeo 1300 »giu-Ua nuova super* opremljen z radiom. Telefon (040) 220366. PRODAM zložljivo dnevno sobo iz paUsandra. Telefon 213068. ODSTOPIM nekaj zadnjih letnikov Službenega Usta SFRJ. Telefon: (040) 631646. PRODAM štirisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Tel. (040) 228390 pam železnina IVI STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) DOM JO, 132 - Tel 824 979 TRGOVSKO podjetje išče delovno moč s prakso v knjigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Knjigovodstvo*. IŠČEM fanta za namestitev pohištva,?, vozniškim dovoljenjem in voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vesten* SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovni mesti frizerke in odrskega delavca. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 27. t.m. aU do zasedbe delovnih mest. telefon (040) 7946 72 na navadnem papirju in v njej navesti naslov, osebne podatke ter posest itaUjanskega državljanstva in diplome geometra aU gradbenega izvedenca. Zahtevana starost: kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju): predpisani študijski naslov, morebitna potrdUa o službovanju v javnih ustanovah, morebitne listi-ne, ki dokazujejo pravico do zvišanja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20, najkasneje do 14. ure dne 23. januarja 1982. Trgovina obutve SUPER KVALITETNI ČEVLJI PO POSEBNO UGODNIH CENAH TRST — ULICA MAZZINI 44 — TEL. 744801 RIELLO — Gorilniki in peči na plinsko olje - - Plin - Nafto - Električne črpalke AERMEC klimatske naprave LANDIS-GYR Termoregulacij- ske naprave PODJETJE v ORO p.i. OTELLO & C. Ul. F. Severo 42 — Trst Telefon 569-201 ■II vu» *- fVLlfrV ojtfen;-1 »oc* tMAsmm ORVISI bogata izbira vsakovrstnih igrač pustne maske - pustne obleke TRST — UL. PONCHIELLI 3 PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 ANGLEŠČINO se naučiš v Ul. Torrebianca 25 — TRST tel.: 040/69453 1HE BRITISH SCHOOLS NOVI TEČAJI ZAČETEK V PONEDELJEK, 25. JANUARJA ZAČETNIŠKI, SREDNJI, KONVERZACIJA IN CAMBRIDGE NOVI TEČAJI ZA OTROKE 1HE BRITISH SCHOOL te Poobl. ministrstvo za javno izobraževanje (Generalna direkcija za kulturne izmenjave) D. M. 26. septembra 1977 in nadaljnje spremembe FANT s trgovsko izobrazbo išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati na štev. (040) 228177 od 8. do 14. ure. PRODAM 120-basno harmoniko. Telefon (040) 231738. FERNANDO — trgovina obutve in usnjene galanterije sporoča, da je v teku do 6. februarja sezonska razprodaja vseh artiklov. ŠTIRISOBNO stanovanje s teraso, po želji s kletjo, skladiščem ali dvoriščem nudim v zameno za dvosobno stanovanje in izplačilo razlike. Telefon (040) 225970 ali 825546 MODE VALENTINA — Domjo sporoča, da ima na razprodaji vse vrste oblačil. OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbenega izvedenca za dobo 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo IZŽREBANE NAGRADE: LISTEK 1. Avtomobil ALFASUD «N» A 026B72 II. Avtomobil INNOCENTI SL D 034940 lil. Motorno kolo CIAO Plaggio .V I 038091 IV. Bivan|e za 2 osebi v Ronzonu (TN) L 023803 V. Radloreglstrator TOSHIBA L 003532 VI. črno/beli televizor KdRTING 12’’ I 019498 VII. Čmo/beli televizor KORTING 12” L 002021 Vlil. črno/beli televizor KdRTING 12” N 011165 IX. Črno/beli televizor KdRTING 12” N 006350 X. črno/beli televizor KdRTING 12” E 059754 Aut. Min. 4/225339 g 1 K O O ■o 2