KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 281 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV CERKLJANSKI FOTOGRAF FRANC PETERNELJ IVANA BIZJAK Prvi fotografi — amaterji so se v Sloveniji pojavili v 80. letih 19. stoletja. In to ne samo v večjih, ampak tudi v manjših krajih. V ča- su okoli leta 1900 je tudi mali kraj Cerkno v takratni avstrijski deželi Goriško — Gra- diščanski imel svojega fotografa amaterja. To je bil domačin Franc Peternelj (1882 do 1951). Bil je sin zidarja in gospodinje. Ko je hodil v šolo, so učitelji opazili nje- govo nadarjenost in zanimanje za risanje. Franc se je kasneje učil rezbarstva in podobarstva pri mojstru Stravsu v Cerk- nem, kjer se je spoznal tudi s fotografijo.' Njegove prve fotografije so nastajale že v prvem desetletju 20. stoletja. Nasploh je bil Peternelj izredno iznajdljiv in aktiven človek na vseh področjih življenja. Imel je svoj sli- karski atelje, rad je pisal, veliko pa je de- loval tudi na še drugem kulturnem področju. Med prvo vojno je odšel v Leoben v Avstriji, kjer se je še izpopolnil v svojem poklicu. Po vrnitvi leta 1917 si je doma uredil temnico in fotografski atelje. Vendar pa mu v času italijanske okupacije (1918—1943) oblasti ni- so izdale dovoljenja za opravljanje obrti. Bil je namreč zaveden Slovenec in se ni hotel vpisati v fašistično stranko. Kljub temu pa je kot edini fotograf na tem področju vsaj v začetku imel precej posla. Iz lastnega nagiba je potoval po »terenu« in nastajale so najrazličnejše fotografije z motivi iz vsakdanjega življenja. Nekaj teh Peterneljevih fotografij je še ohranjenih v fototeki muzejskega oddelka v Cerknem. V večji meri pa so ostali negativi na steklenih ploščah pri njegovi hčerki Vidi in današnjem cerkljanskem fotografu Vinku Tavčarju. Vse njegove fotografije imajo za etnologa izredno veliko vrednost in pomen. Segajo namreč v čas, ki se ga spominjajo le še redki infor- matorji in nam podrobna analiza utegne po- sredovati dobro podobo načina življenja v tistem času. Ljudje na njegovih fotografijah, predvsem tistih s terena, so »pravi«, »pristni«. To niso pred objektiv postavljene osebe, tem- več osebe, fotografirane v trenutku svojega aktivnega življenja. Lahko rečemo, da je Franc Peternelj s fotoaparatom »zapisal« naj- različnejša področja človekovega dela in živ- ljenja nasploh. Predvsem pa so bili to različni elementi delovnih procesov, fotografije oseb, pokrajin z naselji in neposrednim bivalnim okoljem, fotografije najrazličnejših poklicev in seveda fotografije ob važnih življenjskih dogodkih (poroka, smrt). Take fotografije so etnologu zvest dokaz o nekem načinu živ- ljenja v določenem obdobju. V današnjem času, ko smo priča celim poplavam najrazličnejših »etnografskih« pri- reditev, od Ljubljanske do Kraške ohceti, bi si organizatorji med drugim lahko ogledali tudi take in podobne fotografije. Tako pa si marsikje oblečejo le žametni telovnik in ogr- nejo pisano ruto (mogoče celo tisto, ki so jo lani kupili na razprodaji v Trstu) in že je tu »slovenska narodna noša«!