-----375   -----
Dopisi.
Iz Lembaha pri Mariboru, meseca vinotoka. V. — O razstavi mariborski se je pisalo in bralo v različnih novinah.    Jez  ne   jemljem v misel  drugih lepih kmetijskih in obrtnijskih razstavljenih reči; omenim le čbe-larske.     Bili  so   razstavljeni  trije Dzierzonski   ulnjaki (ebelnjaki), v enem   po osem rojev in čbele na vse če-tiri strani sveta letajo.    Osem rojev je bilo laških Čbe-lic, ktere so veliko bolj marljive,   pa tudi veliko rajše ropajo.  Videti so bili panji (koši) slamnati in leseni po različnih načinih, prazni in tudi s čbelami; tudi strd v nakladih lesenih in  steklenih.    Razun   tega  stroj   (ma-šina), po majoru pl. Hruša iznajdena, s kterim se čista strd iz pogač dofii,   pa se vendar pogače ne zdrobijo, in pa stroj,  v kterem se vosek zagreje,  da se začetek pogač prilepi ploščicam Dzierzonskih panjev.  Tudi drugo orodje potrebno čbelarju, kakor meh, hišice za matice, kape,  noži,  klešče itd.   je bilo razstavljeno.^ Prijatlov čbelarstva se je iz raznih krajev veliko zbralo. Cbelarstvo, kakor poseben odsek kmetijske štajarske družbe, se je ustanovilo  po   pravilih,   ktere   so   popisane   v  21.   št. tjednika kmetijske štajarske družbe,   razun dveh malih prememb.    Kdor vloži v začetku za vselej  dva goldinarja,  —   pa tudi več se  s   hvaležnostjo   sprejema — veljd za uda te družbe;   če še  ni družebnik   štajarske kmetijske družbe, naj pa s časom bode.   Za kraj prihodnjega zbora je trg Mooskirchen izvoljen.   Potem se je govorilo o veliki  škodi,   ktero si čbelarji storijo, ako čbele morijo;  ker tako strd s satovjem in kruhom (cvetličnim prahom)  vred   dobivajo,   mlade matice morijo   in   stare  hranijo,   navadno   stare   panje  k   smrti obsojujejo.  —   Na posled se  je  pretresalo sledeče pra-šanje:   ako v sušnih ali  mokrotnih  slabih letih  čbele nimajo zadosti živeža za zimo, kako si more čbelar pomagati?    Odgovorilo se je:   naj se združijo  slabi roji; najbolje pa je,   če se  jim pogače  polne  strdi  obesijo v panj; ako pa teh ni, naj čbelar vedno ž njimi oskrbljen   bode,   drugače  ne zasluži   imena,   da  je  čbelar; slabim panjem naj se Ai celega sladkora (kandisa) na zglavje panjev.    Druga prašanja bodo se v prihodnjem zboru rešila.   —   Bukvice,  ktere na kratko učijo čbelarstvo,
se v nemškem jeziku po g. Antonu Semlic-u župniku r Karla vi v Gradcu spisane dobivajo^ po 25 kr. *)
Iz tržaškega primerja. — Ž. — Britka žalost je nenadoma zadela Dolino in njeno okolico: obče spoštovani tehant gosp. Martin Zotel so 5. dne t. m. po enoletni bolezni za vodenico umrli. V torek zjutraj, na njih rojstni dan, (leta 1802) smo jih spremili na pokopališče. Rajnki so imeli veliko prijateljev raznih stanov, kar se ]e videlo pri slavnem pogrebu. Ko so prišli 1.1854 za dolinskega tehanta, so vseskozi skrbeh za olepšanje cerkve, neutrudljivo delali v svojem poklicu, pa tudi dobrotnik bili svoji žlahti, posebno pa so očetovsko skrbeli za svojega zelo starega očeta, kterega so veliko let pri sebi imeli. Bili so rajnki prijazni, družljivi, priljudni in veselega duha., dogovarjali so se najraji v maternem jeziku, in vselej veliko veselje razodevali,akedarkoli je Slovencem kaka veseljša zvezdica prisijala. Pri obiskovanji šol so pravično preso-jevali Šolsko mladež, okolščine, šolske osebe ter resničnih zaslug o šolstvu nikomur ne kratili. Naj vrli mož v miru počivajo.
Iz Trsta 10. nov. —č. — 5. dne t. m. so bile volitve tistih odbornikov dovršene, ki jih okolica tržaška posije v mestni odbor. Izvoljeni so bili L. Go-dina, Primožič, Lavrenčič, Žerjav, Danev in dr. Kandler. Po takem je le 5 narodnih mož v mestnem zboru, ki se bojo imeli potegovati za pravice naših ljudi, — dosti bridko delo bo. Kako da je dr. Kandler izvoljenec za slovensko tržaško okolice — naj povejo tisti, ki so za-nj delali!
V Senožečah dne 10. listopada. M. — Resnična reč je, da brez kritike ni napredka, tudi zboljšanja blagostanja človeškega ne; tedaj si ne morem kaj, da ne bi omenil o sestavku „o pogozdovanji Krasa" v 43. listu „Novic" zaradi pogubljivega gospodarstva senožeških gozdov. — Vsacega poštenjaka v Senožečah, ki si misli kaj grmovja še za svoje mlajše prihraniti, ter nima one glasovite lastnosti: „naj raste trava ali ne kadar mene več ne bo", v sebi, mu je ova opazka dobro došla z nado: da bo gotovo visoka naša deželna vlada uničevanju naših gozdov konec storila. In res je taka se zgodila, kajti, kakor sem iz verjetnega vira slišal, je bilo po deželnem poglavarji našemu okrajnemu načelniku naloženo, naj se on o gospodarstvu naših gozdov natanko prepriča, kako in kaj! Nadjam se tedaj, da se naše gozdne zadeve, ktere našo županijo zelo malo brigajo, po postavni poti v pravičen red spravijo. Dosti napak naše soseske bi imel svetu naznaniti, pa jih hočem še to pot zamolčati, ker se nadjam, da morajo same v kratkem po naravni poti odkriti se; — za zdaj samo eno, pa zastarano: Že leta 1863 je ravnateljstvo naše soseskine šole zelo po mojstersko sezidano poslopje z enim nadstropjem, v kterem se nahaja 9 prav pripravnih in svitlih sob itd., po očitni dražbi kupilo, ker je bilo za znesek čez 1400 goldinarjev intabulirano; — pri tleh ima ta hiša 4 velike sobe, kuhinjo, dve kleti in velik hlev (stalo), pred hišo je do 100 ? sežnjev, za njo pa do 150 ? sežnjev zaprtega dvorišča z 80 ? sežnji kuhinjskega vrta, in stoji na prav lepem razgledu poleg tržaške ceste. Imenovana hiša bi bila za marsikak namen pripravna, najbolj pa za šolo in kaplanijo skupaj. Šola naša je zelo tesna, posebno pa stanovanje učiteljev, in najbolj podučiteljev, kteri še toliko prostora nimajo, kolikor ga postava enemu vojaku odločuje; tudi kapla-nija naša je v zelo slabem stanu. Vse rečeno prevda-rivši je po nasvetu našega marljivega srenjskega  sve-
*) Ker je naaim čbelarjem treba slovenskih bukev , jim priporočamo gosp. Jenkovega „Čbelarja", ki se v bukvarnici Kleinmajerjevi v Ljubljani dobiva tudi po nizki ceni.       Vr.
-----    376   -----
tovavca gospod Jožefa Zelena srenjski odbor, čeravno se je županova stranka upirala, že preteklega leta meseca majnika sklenil, da ima župan zarad oči-vidne, čedalje veče škode skrbeti, da se v 14 dneh ova hiša po umetniku pregleda, koliko stroškov da bi delo stalo, ako bi se ta hiša za šolo in kaplanijo prestrojila. Al žalibog! dozdaj se še ni v ovi cilj in konec nič zgodilo, če ravno je bilo šolsko ravnateljstvo, ktero je dobilo to potrebno nalogo, že večkrat od do-tične strani priganjano. Imenovana hiša ali kapital od 1500 gld., kteri v hiši leži, ne donaša samo nič obresti šolskemu zakladu, temuč tudi kapital se zgublja, kajti hiša je zdaj v takem stanu, da v dežji je po vseh sobah vode dovolj; tudi se je bati, če prihodnjo zimo debel sneg zapade, da se streha udere. Konečno pa tudi še kaj veselega. Po nam ugodni konkurencii se pri nas vipavsko vino po 16 nov. kr., naj bolje pa do 28 kr. bokal po krčmah toči. Tedaj dober kup je močna in sladka kapljica, da bi bilo le novcev kaj, pa žalibog, da ni cvenka ne plenka!
Iz vipavske doline. 8. nov. + — Že več časa se ni nič  bralo o čitavnicah in o narodnem življenji  v vipavski dolini.    Nobena naših dveh čitavnic nima lastne primerne dvorane,   brez  te  pa navadne besede naprav-ljati, je prav težko,  ker ne moremo zmirom privatnih hiš nadlegovati.    Čitavnica brez dvorane je  pa to, kar je občina brez občinske hiše;   tu javnih sej tam javnih veselic ne more biti.   Novi časi zahtevajo novih naprav. Govori se   sicer mnogo   o   tej   potrebi,   in   podoba  je, ako   se   mnogo   govori,   da  sčasoma   vendar   tudi   kaj napravi;   prvi  pogoj pa je, da  smo   složni,   in  potrpežljivi drug z drugim.    Zarad te pomanjkljivosti  sklenili smo, veseliti se pod milim nebom, in za 15. avgusta so oznanili Ajdovci besedo v P al i h.   Dosti gospode iz okolice   se  je   snidilo  in   dosti ljudstva, posebno , ker smo zvedeli, da  pridejo vipavski pevci in morebiti tudi pevci  iz Tomina.    Prišli   so   zares,   in slišali smo   oba pevska zbora in ajdovske pevce. Tri tedne ni bilo dežja, pa pol ure poprej,   ko je imela bila beseda biti, začne deževati,  da  smo pobegnili  v  velike podzemljske prostore tega poslopja.    Prav srčno se zahvalujemo svojim prijaznim sosedom Vipavcem, ki nas podpirajo, kadar jih prosimo. Prelepo hvalo izrekujemo tominskim pevcem, ki, daleč prišedši, so nas močno razveselili. Tominci so peli večidel  vesele,   mične pesmi,  in Ipavčeva napitnica je jako dopadla. Občudovali smo njih nježni pijano pri se-renadi gospej županovi na čast.   Napredek je očiten in velik,  in  gospodu  vodju Furlani-u  gre vsa čast.    Vipavski pevci so peli le resne pesmi;   ta   že  znani zbor pokaže vsakrat, da ima vrlo izurjene pevce. — Na roj-stveni dan presvitlega našega čara  so Vipavci imeli na dvorišču gosp. grofa Lanthiera besedo   s  tombolo in tu smo slišali  ves   pevski zbor,   ki   šteje   nad 20 pevcev. Ljudstva je bilo obilno, in veselica je bila zanimiva. — Dva dni potem so Ajdovci svetkovali  ta  dan z večerjo na vrtu gosp. Makovica,  in ne samo petje se je razlegalo, ampak tudi napitnice s primernimi, se ve da, slovenskimi govori. 8. septembra so zopet Vipavci napravili besedo na imenovanem dvorišču; sešlo 3e je mnogo gospode in kmetov, pevci so pokazali vso svojo izobraženost, in če je res, da milo petje gane srca, dovršili so pevci to nalogo.    Pevcem  in voditelju gosp. Hribarju ne moremo zadosti hvaležni biti  za takošne sladke ure.   Več Hribarjevih kompozicij smo pazljivo poslušali, in res, da so gospodi, ki to razume, prav dobro dopadle.    Želeti je, da bi gosp. Hribar svoje lepe kompozicije natisniti dal.    Pa  nevtrudljivi gospod Hribar ne   skrbi samo za lepo petje v cerkvi in v čitavnici, ampak skrb mu je tudi za šolo. Ne samo daje izvrsten učitelj, on se tudi posebno trudi, da mladina lep6 poje. Dokaz nam je
bila razdelitev šolskih daril v vipavskem tergu. Te svečanosti ne pozabimo nikdar. Na nedeljo 3 sept. popoldan smo bili povabljeni, in prišli smo — nihče se ni tega nadjal — k prelepi besedi mladih Slovencev in Slovenk. Okoli 20 dečkov in deklic je gospod Hribar izbral in ti so 8 napevov prav lepo pevali. On pa je s svojim krepkim basom spremljal to petje; prav mično je bilo poslušati te čiste sopran- in alt- glasove z basom vred. Nekteri so primerne pesmi deklamovali in 4 so prikladne govore govorili. Gospoda Wagnarja hčrka je najbolje in prav ginljivo deklamovala pesem „Sirota.u Dekla-macije in napevi so se vrstili, in otroci so bili vsi vneti in srečni. Navdušeni smo zapustili to za mladež pre-važno in prelepo svečanost, kakoršne še nismo nikjer videli. Nekaj časa potem je bila tudi v Ajdovšini razdelitev šolskih daril s petjem, en deček pa je govoril prav razumljivo, mirno, naravno, in tako tudi so deklamo-vale 3 dekline: vse brez ponaše (akcije), kar je takošnim otrokom najprimernejše; kajti lahko in primerno ponašati,, je težko in zahteva mnogo vaje. Otroci na deželi niso gibčni, zato bi preveč časa potrebovali, da bi lepo ponašali. Glas zvišavati in zniževati, hitrejše in počasi, glasna in tiheje govoriti, in o pravem času oddahniti se (pav-zirati) se pa kmali naučijo. Paziti je treba tudi na to, da otroci pri ločnicah dihnejo, da jim proti konca stavka sape ne zmanjka. Pevcem in deklamatorjem je to pravilo prevažno. Stojijo naj otroci lahko in prosto, ne kakor lipovi bogovi, in eno nogo, in sicer desno, naj malo naprej stavijo. Ce stojijo kraj mize ali klopi, je lepo videti, da eno roko lahko kakor na oder položijo. Gledati ne smejo resno, ampak prijazno. — Oj, da bi vendar take svečanosti posnemale vse slovenske glavne šole! Kako suhe in puste so bile te razdelitve, ko smo mi stareji v šolo hodili. Kdo je vedel za lepo petje, za deklamacijo; kdo pa za slovensko krasno petje in slovensko poezijo? — Te dve besedi mladih, posebno razdelitev v Ipavi ste dokazali, da smo Slovenci dobro napredovali. Hvala vsem učiteljem za ta dokaz. Skoda je le, da ni bilo nazočega nobenega tistih naših jalovih nasprotnikov, ki se vedno hvalijo, da jim je mar za mladino in za deželni občni blagor; pa nič ne stvarjajo, nič ne delajo, nič ne koristijo. Pa kaj — saj bi bilo vse zastonj. „Was ledemist, bleibt ledern!"
Iz vipavske doline 14. nov. O. B. — V ustavnih deželah je navada, da se rado pretresa, kar kdo pošlje na javnost, zlasti ako stvar ne zadeva osebnosti, ampak gre za občinsko zadevo, o kteri ima vsak srenjčan pravico govoriti. Javni akt je tudi tista peticija, ki se je iz Vipave poslala ministerstvu. „Da se resnica prav spoznd, treba čuti dva zvond", zato sem tudi jaz svojo in mnozih druzih misel razodel, kakor so sprožitelji peticije razodeli svojo, ktero so drugi potem podpisali. O tem pa se huduje „eingesendet" v „Laib. Zeit." Moja misel nikdar ni bila Vipavcem na škodo kaj reči ali pa črniti koga, ampak odkritosrčno reči, da za Vipavce sploh ne smemo šteti samo podpisnikov, ker mnogi nas pritrjujemo si. ljubljanski komisii, ki jo je c. kr. deželni glavar poklical v posvet, in ktera tudi gotovo ni škode htela Vipavcem in tedaj ni brez vsostranskega prevdarka rekla, kar je sklenila. Da bi samo na tem bilo, da bi mi svoje podplate v Postojno trgali, namesti da jih uni do nas trgajo, ali da bi mi po postojnskih krčmah posedali, namesti da bi raji uni k nam hodili, — gotovo , ako bi samo na tem bilo, da tudi mi se na vso moč za vipavsko „be-zirkshauptmannschaft" potegnemo. Al to nikakor ni glavna stvar, ako grd za tako važne zadeve. Ko bi pa Bog dal, da bi cesarska vlada in deželna zbora v Ljubljani in Gorici na to delali}   da bi   se  v Vipavi velika
-----    377    ----
viadnija postavila, ki bi bila lepo središče za sedanjo vipavsko, ajdovsko, idrijsko in senožeško okolico, kdo bi potem z obema rokama ne prijel za okrajno glavarstvo v Vipavi in veselja poskakoval, da se je zgodilo! Al, kakor smo unidan rekli, to bodo drugi sklepali in časa bo še dosti za poganjanje, ako bo kazalo. Omenjena peticija pa se je dovršila na vrat na nos, kakor da bi gorelo. Očitalo se je znani slovenski peticii leta 1861 do ministra Schmerlinga, da so jo mnogi podpisali, da pa še niso prav vedeli, kaj so podpisali; Bog me! da ni po vse krivična ona sodba, ako se ve, v kaki naglici se mnogokrat podpisujejo peticije in se je podpisavala tudi vipavska.
Iz Rake na Dolenskeni 12. nov. — Današnjo nedeljo smo v naši fari prav slovesno obhajali inštalacijo novega fajmoštra, prečastitega gosp. Antona Tavčarja. 14 gospodov duhovnov se je zbralo k cerkvenem obhajilu, med kterimi so bili tudi blagi general-vikar in prost ljubljanski gosp. Anton Kos, kteri so v pridigi novega gosp. fajmoštra faranom predstavili. Cerkveni svečanosti je sledilo veselo kosilo. — Letina okoli nas je srednja. Naših sodov nismo sicer tako kot lansko leto napolnili, smo pa vendar Bogu hvaležni, ker nam je dobro kapljico dal, ktero po 5—6 gold. avstr. vedro se dosti lahko prodajamo.
Klanšekov France. Novomesto 12. nov. — Danes so tukajšnji gimnazijski dijaki prav slovesno pokopali gosp. Janeza Kljun-a, ki je na Dunaji dovršil filozofijo, pa je tukaj po dolgi bolezni v 24. letu svoje starosti umrl. Peli so mu pred hišo in na pokopališču slovenske ža-lostinke ter mu tako poslednjo čast skazali. Naj vrlemu mladenču bode žemljica lahka!
Novoinesto 14. nov. — V mojem zadnjem dopisu se je pomota vrinila, ktero s tem popravljam, da peteri odborniki kazine naše, ki so glasovali zoper pre-pust njene dvorane, niso sami uradniki bili, ampak le en sam je bil c. k. uradnik, eden je bil bilježnik, trije pa so bili posestniki.
Iz Ljubljane.    Nenadoma je   došel našemu mestu predvčeranjim iz Dunaja glas, da zgubimo spoštovanega ustavoljubnega c. k. deželnega poglavarja barona Schloiss-nigga, ki gre s priznanjem Najviše zadovoljnosti v pokojni stan, in da pride na njegovo mesto baron Edvard Bach, prejšnja leta c. k. deželni poglavar v Lincu. Ker se niti ni on,   niti   dežela naša  nadjala  te novice,   se ugibuje, kamor prideš, vzrok tej premembi, in čeravno niso nam deželanom znani  konečni  nameni novega mi-nisterstva,   se vendar največ misli strinjajo o tem,   da si državni gospod minister izbira može za najviše službe, o kterih misli, da bojo ostro po n j e g o v i h pravilih, ki jih je izrekel v dvojnih okolnicah, izvrševali administracijo deželno,   ter si za novo sistemo voli nove može.   Da novi deželni poglavar ne bo razumel našega naroda slovenskega, bo menda njemu ravno tako bridko, kakor je nam; al  če   se   pod njim vendar enkrat vpelje ravno-jpravnost jezika   našega   v   uradnije   in   v šole,   kakor pravica zahteva v ustavni državi,  da ne  vlada pri nas povsod in v vsem edini   Bog   nemški,   moremo   potem olajšanega srca njemu skrb prepustiti,   kako se bo po-Tazumil v pogovoru z našimi ljudmi, ki bojo v mnogovrstnih zadevah iskali pomoči pri njemu.
— (Iz seje mestnega odbora.) Razun nekterih že znanih reči je gosp. župan naznanil, da je g. Anton Sam a s a, preselivši se v drugo stanovanje, se odpovedal oskrbništvu uboznice mestne; predlogu, naj se mu za 331etno neufrudljivo delovanje za mestni prid podeli kastno meščanstvo, pritrdi zbor enoglasno. Na vprašanje g. odbornika Stedry-a zastran računa mestnega, — odbornika dr. Schoppel-a zastran sirotnice,
— odbornika Horaka zastran j ud o v odgovarja župan, da vse te zadeve pridejo kmali   pred   mestni   zbor.   —
V   odbor, ki ima svetovati, kako in kje bi se napravila realki lastna hiša, so bili izmed mestnega zbora izvoljeni odborniki Biirger, dr. Miteis in dr. Schoppel. —
V  imenu odbora za mestne policijske zadeve je odbornik dr. Bleiweis predlagal nasvet, da naj se nova tarifa vpelje za goveje mes6, ker dozdaj se je vse meso (sprednjih in zadnjih četrt) prodajalo po isti ceni, kar v nobenem drugem mestu ni navada, ker vsak ve, da na isti živini ni vse meso enako dobro; mesarji so si pomagali s tem, da so zoper tarifo samolastno napenjali ceno, ubogi pa so po tarifi morali plačevati tudi manj vredno meso. Enoglasen je bil tedaj sklep, da od novega leta naprej bode za mes6 vsake goveje živine trojna cena; meso srednje cene (zavratnik, pleče, rebra in zgornji flam) bo, kakor dozdaj magistratna komisija cenila vsaki mesec; 4 kraj acarje više se bo prodajalo potem meso prve cene, to je, bržole, mulprata, križni in cesarski kos, stranski in zadnji ertelc; za 4 kraje, bolj i kup pa kakor srednja cena se bojo prodajali meseni del glave, prsnina, spodnji flam, sprednji in zadnji bočnik. Tako se bo vprihodnje dobivalo meso v razločku za 8 kr. pri funtu. Med mesom pitanih volov in pa med mesom kravjim, bikovim in vprežnih volov pa je že tako razloček bil po poprejšni tarifi za 2 kr., ki pa se v prihodnje prenaredi na 3 kraje. Za priklado mesu prve cene se dajo glava in noge, za priklado mesu druge in tretje cene pa srce, pljuča, jetra in vranica — pri-klada za funt mesd sme znašati le 4 lote. Vsak mesar bo moral — kakor po druzih mestih — razdeliti meso na omenjene koso ve in jih v svoji mesnici imeti z do-tično tarifo zaznamovane. Kdor vprihodnje le za krajcar vise prodaja meso, bo ostro kaznovan. Nad ceno in vago bo cul mestni tržni komisar. Vsi mesarji dobž malano podobo vola, na kteri je ločeno in popisano meso trojne cene. — V tej seji je bil tudi red za fijakarje (mestne najemne kočije) ustanovljen, o kte-rem je tudi odbornik dr. Bleiweis v imenu dotičnega odbora poročal.
—  Grosp. Franc Saurau, zdravnik v Kranjski gori, je poslal kmetijski družbi neko posebno prikazen: navadno našo repo, pa tako čudno izraščeno, da je otekli prisadni roki s petimi prsti popolnoma podobna. Stavimo, da je še malokdo kaj tacega videl! Zelo enako spačeno repo je gosp. prof. Maska nedavno
Eokazal v družbi „Lotos" v Pragi. Ta repina roka se o pokazala v občnem zboru kmetijske družbe prihodnjo sredo. V ta zbor pa tudi gosp. L. Jugovic pošlje p a vol o, kakor mu je izrastla na njegovem vrtu v Kranj i, če tudi ni do dobrega dozorela. Povedal bo tudi svoje nasvete o tej rastlini.
—  V saboto  je  družba  tukaj snih  zdravnikov   od-
E>rla v bolnišnici svoj muzej. Gosp. dr. Gauster je v epem govoru razložil namen tega muzeja, ki šteje že nad 300 preparatov in bode na prid zdravnikom bol-nišničinim in družim. Čudno se je za tega voljo zdelo zdravnikom, kterih je 15 bilo pričujočih, da vodja bolnišnični  ni prišel k tej slovesnosti.
—   Prvi delavni večer v čitavnici so imele v petek gosp6 in gospodičine, ktere izdelujejo ubozim otrokom obleko. Snidlo se jih je nad 30, pa vse so tako marljivo delale, da je bilo veselje gledati. Razun mnozih dobrotnikov in dobrotnic, ki so jim za nakupovanje potrebnega blaga poslali denarja ali pa darovali blaga samega, so tudi milostljivi knezoškof poslali jim v ta namen 40 gld. Ko jim jih je predsednik čitavnice izročil, je po sobi enoglasno „živio!" donelo svetlemu daritelju  v zahvalo.    V   petek se   snidejo v   drugič«
-----   378   -----
Ker   marljivo   delajo,    se   nadjajo,   da   bojo   usmiljani in mestnjanke za to skrbeli, da jim ne bode zmanjkalo
dela.
—   Gosp. H. Pen je imel v sredo v gledišču prav srečen večer, ne le, kar se tiče dohodka, temuč tudi v tem, da je bil v „Mentor-u" in v deklamacii slovenski „pe8em o zvonu" zelo pohvaljen, v kteri ga je prav lepo podpirala gospodičina Prelihova, ki je narodnosti na ljubo prevzela en del deklamacije. Žive slike je dobro vredil gosp. pl. Goldenstein.
—   „Sokolov večer" v sabotoje bil sopet prav krat-kočasen. Predsokol gosp. Drašier je bil kolovodja tega večera; za predmet svojega humorističinega berila si je izbral nekak „dvalizemu, ki se je o delovanji vrinil v Sokola. Med lepimi pesmami sejeHeidrihova krasna pesem „Dalje" pela z veliko pohvalo; prav umetno je delal na harmoniki gosp. G. Gosp. načelnik dr. Costa se je v milem govoru spominjal nedavno umrlega pi. Garcarolli-a , ki se je ves čas v sokolovih večernicah odlikoval z umetnostjo svojo.
—  Ker se v nedeljo dopoldne, kakor so „No-vice" že povedale, odpre novoosnovana bolnišnica za otroke v Ljubljani, kteri je presvitla cesarica Elizabeta blagovolila viša zavetaica biti, bo isti večer ob 7. uri zvečer na čast godii cesaričinemu (po kteri se tudi bolnišnica imenuje) in na korist novi napravi, v redutni dvorani velika „beseda", kteri je ravnateljca gospd Ana Pesjakova, in pri kteri se bojo vrstili govori s pesmami in instrumentalno muziko. Gospod H. Pen začne besedo z govorom, ki ga je sam zložil nemški; po prologu poj6 gospč in gospodičine cesarsko pesem in se predstavi primerna živa slika (tablo.) Gospodičina Ema Tomanova deklamuje „pesem od vrlega moža", ki jo je po Burgerju poslovenil J. Koseški. Gosp. Viktor Bučar poje „Kam?" in romanco Benjamin Ipavčevo. Či-tavničini moški zbor poje Ipavčevo ^Ilirijo oživljeno" in „staročeško narodno"; ženski zbor poje dve R. Šu-manovi pesmi (nemški); trispev „Schiumerlied", besede gospe Luize Pesjakove, napev T. Elzetov, pojo gospa Ana Pesjakova, gospa Luiza Prukerjeva in gospodičina Celestina Piichlerjeva, — dvospev iz Donizetti-ove spevoigre „Maria  Padilla"   pojete   laški    gospa   Ana Pes-
Bkova in gospodičina Celest. Puchlerjeva; gospodičina atilda Raab-ova igra na glasoviru Šumanovo romanco in E. Prudentove „spomine" iz Vilj. Telia Kossiniovega. Muzičina kapela c. k. polka baron Gerstnerjevega gode dve overturi. Vhodnina je le 50 kraje.; ves dohodek je darilo novi bolnišnici; vsi umetniki in vse umetnice ta večer darujejo svoje sodelovanje blagemu namenu. Ker bo drug druzega preseči hotel v toliko mnogovrstnih predmetih, bo večernica gotovo zanimiva, in za to tudi dvorana brž ko ne premajhna ta večer.