LETO XXXIV., ŠT. 45 Ptuj, 19. novembra 19811 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Doslej v korak s planom (stran 2) Dela dobro napredujejo (stran 6) Nadaljujmo začeto delo (stran 7) Štipendiranje in praktični pouk Požar v Župečji vasi (stran 14) Evidentiranje še traja Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj so prejšnji torek ocenili dosedanje priprave na volitve v letu 1982 in sprejeli naloge za nadaljnje aktivnosti. Evidentiranje možnih kandidatov za člane dele- gacij, ki delegirajo delegate v skupščine družbeno- političnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sestavni del skupščin- skega sistema, prav tako pa tudi z.a vse druge druž- bene funkcije, je potekalo v redu. Čeprav še 14 OZD in delovnih skupnosti ter precej krajevnih skupnosti ni poslalo vseh izpolnjenih popisnic za evidentirane možne kandidate, podatki kažejo, daje bilo že evi- dentiranih nekaj več kot pred štirimi leti. Takrat je bilo na območju ptujske občine evidentiranih sku- paj 6.S43. letos pa že 6.876 možnih kandidatov, od lega precej več kot pred štirimi leti v združenem delu in nad 800 manj v krajevnih skupnostih. Med vsemi evidentiranimi je 43 odstotkov žensk., dočim jih je bilo leta 1978 evidentiranih le 34 od- stotkov, neposrednih proizvajalcev je kar 51 od- stotkov, leta 1978 pa 39 odstotkov, mladih do 27 let starosti je letos evidentiranih 24 odstotkov, enako kot pred štirimi leti. Ob tem so tudi ugotovili, daje še precej premalo evidentiranih za delegatske funkcije v občini, zlasti pa Se za funkcije zunaj občine, izhajajoč iz nave- denih ugotovitev, je predsedstvo občinske konfe- rence SZDL sklenilo: Z intenzivnim evidentiranjemje treba nadaljevati vse do kandidacijske konference, to nalogo pred- vsem opraviti na programskih sejah krajevnih konferenc SZDL. V prvi polovici decembra bo izšel Volilni bilten (kot priloga Tednika), kjer bodo podrobnejše opredeljene naloge posameznih faz kandidacijske- ga in volilnega postopka z rokovnikom. FF. Evidentirani možni kandidati za vodilne funkcije v OBČINI ORMOŽ v občini Ormož so že dali v javno razpravo predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini. Predlog je pripravila iz številnih evidenti- ranih možnih kandidatov za funkcije v občini ka- drovska koordinacija pri OK SZDL. podrplo pa ga je predsedstvo občinske konference SZDL Ormož in s tem dalo v javno razpravo, ki bo trajala do 15. decembra. Za najodgovornejše funkcije so bili evidentirani: Občinska konferenca SZDL: Drago Zabavnik za predsednika in Martin Kramar za sekretarja. ■ Občinska konferenca ZKS: Gabriela Kuhar za predsednico OK ZKS. Miroslav Tramšek pa za sekretarja komiteja OK ZKS. Občinski svet Zveze sindikatov: Vekoslav Kosi za^ predsednika. Slavko Kačičnik pa za sekretarja. Občmska konferenca ZSMS je novo vodstvo že izvolila, predsednik je Marjan Sever, sekretar pa Jože Borak. Občinski odbor ZZB NOV: Vlado Ožbolt za predsednika in Martin Toplak za sekretarja. Skupščina občine Ormož: Tone Luskovič za predsednika skupščine. Terezija Štefančič za pod- predsednico skupščine in Milan Ritonja za predse- dnika izvršnega svela SO Ormož. PROGRAMSKO-VOLILNE KONFERENCE 00 ZKS SKRBNE PRIPRAVE - DOBRA VSEBINA Na območju ptujske občine so v tem času v teku programsko volilne konference osnovnih organizacij ZKS, ki morajo biti končane do 25. novembra. Komite občinske konference ZKS Ptuj je pripravil podrobnejša navodila za vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave ter statutarna določila za vo- litve vodstev OO ZKS in sklep o sestavi občinske konference ZKS, ki bo v bodoče štela le 43 članov. Tako le nekaj večjih osnovnih organizacij voli člane občinske konference sama, ostale pa skupno od 2 do celo 11 organizacij po 1 člana konference. Poleg tega pa tiste osnovne organizacije iz katerih ne bo stalnega člana OK ZKS izvolijo še po 1 delegata za občinsko programsko volilno konferenco, takih pa je 109. Tako na programsko volihiih konferencah v osnovnih organizacijah ZKS ocenjujejo delo svojih članov v dveletnem mandatnem obdobju in na po- dlagi ocen sprejemajo programsko usmeritev za naslednje obdobje. Opravijo volitve sekretarja, njegovega namestnika in članov sekretariata, osnovne organizacije ZKS v OZD pa še člane aktiva komu- nistov delavcev neposrednih proizvajalcev, ki deluje pri občinski konferenci ZKS in šteje 23 članov. Na vseh dosedanjih volilnih konferencah so razpravljali tudi o kandidatih za najodgovornejše funkcije v občinski organizaciji ZKS. Ti kandidati so: Feliks Bagar za presednika OK ZKS, Stanko Lepej za sekre- tarja komiteja OK ZKS in Slava Sare za izvršno sekretarko komiteja OK ZKS Ptuj. Večina doslej izvedenih programsko volilnih konferenc je bila vsebinsko in organizacijsko dobro pripravljena, poročila in razprave konkretne, spodbudne, programske usmeritve dobie. Ob lem so se zavedali, da programsko volilne konference pomenijo predvsem vsebinsko oceno idejnopolitične vloge osnovne organizacije ZKS v uresničevanju poHtike Zveze komunistov. Da bi to nalogo lahko kar najbolje opravili, je komite OK ZKS vsem organiza- cijam poslal opomnik s konkretnimi vprašanji. Vse organizacije, velja vsaj za nekatere, ki so doslej že izvedle konference, se niso dovolj poslužile tega opomnika, temveč so pripravile poročila na že usta- ljen način. Med osnovnimi organizacijami ZKS, ki program- sko volilno konferenco pripravljajo v skladu z opom- nikom, velja omeniti OO ZKS ,,Boris Ziherl", ki se bo sestala 19. novembra zvečer v prostorih doma upokojencev v Ptuju. Sekretariat osnovne organizacije je pripravil sku- oine vprašanj s posameznih področij in določil člane, ki tista področja najbolje poznajo, da se pripravijo na razpravo na volilni konferenci. Da bi sekretariat preveril, kako so člani to zadolžitev sprejeli in da bi si medsebojno vsebinsko tudi pomagali in se dopolnili, je prejšnji teden povabil k ,,okrogli mizi" vseh 12 zadolženih za posamezna področja. Praksa je poka- zala, da je to nadvse uspešna in dobra metoda, saj je zavzeta razprava in izmenjava mnenj trajala več kot dve uri. Pričakovati je, da bo enako živahno tudi na programsko volilni konferenci. Razprava, ki jo je pred konferenco organiziral sekretariat bo tudi pri- spevala k boljši programski usmeritvi oziroma k boljšemu delu komunistov v tej krajevni skupnosti. Nedvomno je to ena od praktičnih oblik dela v osnovni organizaciji ZKS, ki jo velja posnemati. FF JUTRI V NOVI LIVARNI TGA Pričetek poskusne proizvodnje Ob 21. novembru — tovarni- škem prazniku TGA Boris Kidrič Kidričevo, bodo jutri 20. novem- bra popoldne na osrednji sloves- nosti predali v poskusno obrato- vanje novo livarno, z zmogljivos- tjo predelave 20.000 ton alumini- ja letno. Investicija bo veljala nekaj nad 317 milijonov dinar- jev, nova livarna pa .se v celoti vklaplja v koncept projekta »mo- dernizacije proizvodnje alumini- ja TGA — L faza^. V tem obratu bo zaposlenih 60 delavcev, kijih bodo zagotovili z notranjim premeščanjem, velik bo odstotek invalidov. Predvide- na proizvodnja pa zajem.a letno 5.000 ton lite žice. 10.000 ton širokega traku in 5.000 ton ron- delic. , Pred jutrišnjo slovesnostjo — ta'se bo pričela ob 13. uri v hali nove livarne — si bodo številni gostje, predstavniki izvajalcev del in drugi ogledali novi proiz- vodni ustroj. Na osrednji prosla- vi pa bo zbrane najprej pozdravil glavni direktor TGA Franjo Onilšek. slavnostni govornik pa bo predsednik republiškega ko- miteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo SRS, Marko Vraničar. Po kulturnem progra- mu, ki ga bodo izvedli pionirji OŠ Boris Kidrič v Kidričevem in moški pevski zbor ter godba na pihala sindikata TGA. bodo podelili tudi 4 zlate znake TGA. V počastitev tovarniškega pra- znika pa so že danes dopoldne pripravili tradicionalno srečanje upokojenih članov kolektiva. M. Ozmec Poskusna proizvodnja lite žice je v novi livarni stekla že sredi prejšnjega tedna. UNIAL TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ n. sub. o. KIDRIČEVO ^ Delovnim ljudem DO TGA Boris Kidrič"] Kidričevo, ki združuje delo v j — TOZD Tovarna glinice — TOZD Proizvodnja aluminija — TOZD Predelava aluminija — TOZD Vzdrževanje — TOZD Kontrola kvalitete — TOZD Promet — TOZD Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje — Delovna skupnost skupnih služb ob tovarniškem prazniku 21. novembru že- limo še v nadalje mnogo delovnih uspe- hov na vseh področjih dela, pri krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov, ter pri nadaljnjih prizadevanjih za dosego za- stavljenih ciljev. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ O GOSPODARSKIH REZULTATIH Na včerajšnji seji je predsedstvo občinskega sVeta ZSS Ptuj osrednjo pozornost posvetila o 9-mesečnih rezultatih gospodarjenja. Pri tem pa je posebej opredelila aktivnosti v zvezi s pripravami plan- skih dokumentov za prihodnje leto. Sindikati vztrajajo, daje potrebno planske dokumente sprejeti na zborih delavcev, saj so delavci tisti, ki bodo plane tudi uresničevali. Osnovne organizacije sindikata so dolžne zagotoviti ustrezno politično vzdušje ter sprejem realnih planov, je poudarilo predsedstvo. Predsedstvo je razpravljalo tudi o nalogah in pripravah na refe- rendum za podaljšanje občin.skega samoprispevka za izgradnjo šolske- ga prostora v občini Ptuj in pripravah na izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij sindikatov in konstituivnih sej konferenc osnov- nih organizacij. MG VINKO HAFNER S SODELAVCI NA OBISKU PRI NAS Te dni jc na obisku na našem območju predsednik slovenskih sindikatov VINKO HAFNER, kije s člani sekretariata predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije obiskal več organizacij združenega dela na območju občin Slovenska Bistrica. Ormož in Ptuj. F Danes v Ptuju odprtje razstave v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju bo danes, 19. novembra popoldne ob 17. uri odprta razstava ILEGALNI REVOLU- CIONARNI TISK NA PTUJSKEM OBMOČJU. Razstavo je pripra- vil Pokrajinski muzej Ptuj. odprl pa jo bo Alojz Gojčič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Razstava bo odprta do 1. decembra, vsak dan od 8. do II. in od 15. do 17. ure. ob sobotah, nedeljah in praznikih na od 10. do 12. ure. V SOBOTO, 21. NOVEMBRA Svečana predaja mostov Lokalna skupnost za ceste občme Ptuj in krajevne skupnosti Videm. Dolena. Ptujska gora in Majšperk organizirajo v soboto, 21. novembra slovesnost ob predaji mostov na reki Dravinji in sicer v Doleni. Tržcu in Stogovcih. Slovesnost predaje mostov .so v omenjenih krajevnih skupnostih združili s proslavo dneva republike. Prva sveča- nost ob v Doleni bo 10. uri. zatem ob II. uri v Tržcu in 12.30 v Stogov- cih. Zaključek pa bo v domu DPO v Doleni ob 13.30. Organizatorji svečanosti so zagotovili tudi poseben avtobusni prevoz za vse goste. Avtobus bo vozil z avtobusne postaje v Ptuju in sicer je njegov odhod določen ob 9.15 uri. vozil pa bo na relaciji Ptuj—Tržeč—Stogovci— Dolena—Ptuj. ^ MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. november 1981 — TEDNIK SKUPNA SEJA OK ZKS iN OS ZSS PTUJ USMERITVE ZA LET01981 Včeraj, 18. novembra je bila v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju skupna seja obcmske konference ZKS in občinskega sveta ZŠS Ptuj. Glavna točka dnevnega reda je bila ocena gospodarjenja v ptujski občini v letošnjem letu in iz tega izhajajoče naloge subjektivnih sil v pripravah na izdelavo planskih dokumentov za leto 1982. Gradivo, kije članom obeh forumov služilo za razpravo, je pripravil občinski izvršni svet in nosi delovni naslov d uresničevanje ekonomske stabilizacije«. O lern gradivu je tekla tudi razprava na sejah zborov skupščine občine Ptuj. Dodatno pa je delovna skupina pripravila za skupno sejo še resolucijske usmeritve za leto 1982, kijih v nadaljevanju objavljamo: Materialni okviri in možnosti družbenoekononskega razvoja občine v letu 1982 so v veliki meri pogojeni z osnovnimi elementi predvidenega razvoja in ekonomske politike v celotni Jugoslaviji in SR Sloveniji. Razmere na področju ekonomskih odnosov s tujino bodo v prihodnjem letu opredeljevale razvojne nožnosti tudi v naši občini. Zato bo potrebno, z nadaljnjimi prizadevanji delovnih ljudi in občanov ter pravočasnimi ukrepi ekonomske politike, povečati izvoz blaga in storitev, predvsem na konvertibilno območje. Za uresničevanje le ključne usmeritve razvoja se bo povečal izvoz blaga IZ storitev v letu 1982 realno najmanj za 10 %, na konvertibilno območje pa za 17 odstotkov. Uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in opreme bo odvisen od izvoznih rezultatov, kar bo zahtevalo nadaljnjo se ekcijo pri oskrbi pro- izvodnje z uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom v prid preusmeritve v izvoz. Glede na leto 1981 se bo po predvidevanjih organizacij združenega dela uvoz poveča! za 6 odstotkov. Rast družbenega proizvoda bo močno pod vplivom splošnih pogojev gospodarjenja in bo mnogo nižja od predvidene rasti z družbenim planom občine. Po oceni naj bi dosegel 0,7 % stopnjo rasti v odnosu na leto 1981. Možnosti manjšega uvoza reprodukcijskega materiala bodo narekovale nadaljnjo selekcijo znotraj proizvodnje. -Računamo, da bi skupni obseg industrijske proizvodnje lahko dosegel 1.5 % rast. Kmetijska proizvodnja bo večja za 3,5 %. Večja proizvodnja kot v letu 1981 bo po ocenah dosežena še v pozdarstvu, vodnem gospodarstvu, prometu in drobnem gospodarstvu. Obseg proizvodnje v gradbeništvu bi se ob izhodiščih na področju investicij tudi v letu 1982 zmanjšal. Rahlo za lanskim obsegom bo zaostajal tudi promet v trgovini in gostinstvu. Višji dohodek bo možno doseči z večjo učinkovitostjo dela, kar pomeni ob omejenih možnostih opreme, večjo izrabo obstoječih zmogljivosti, smotrnejšo organizacijo dela. večjo izrabo delovnega časa in dosledno vsestransko varčevanje, tako-bi se dohodek nominalno povečal za 20 odstotkov. Majhne možnosti za gospodarsko rast in omejitve v porabi zahtevajo še nadalje intenzivno družbeno aktivnost za produktivno in racionalno zaposlovanje. Zaposlenost v občini se bo. razen zaposlovanja na izpra- znjenih delih in nalogah povečala za I %. tako se bo na novo zaposlilo okoli 180 delavcev. Izplačila za investicije v osnovna sredstva bodo glede na letošnji padec in na načrtovan pričetek investicij iz srednjeročnega plana rasla po stopnji 3.5 %; njihov delež v družbenem proizvodu se bo v globalu nekoliko povečal. Rast cen bo bistveno počasnejša kot v letu 1981 in ne bo smela v povprečju preseči 15 % (december 1982 na december 1981). V razporejanju dohodka bodo delavci v organizacijah združenega dela v še večji meri krepili sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela s tem. da bo rast sredstev za osebne dohodke, v globalu za 10 % počasnejša od rasti dohodka. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, bodo v globalu rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer je osnova za leto 1981 dogovorjena poraba. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (proračun občine) bo rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, izhodišče pri tem je za 1981. leto dogovorjeni obseg splošne porabe (brez intervencij v proizvodnji in porabi hrane), kar zahteva racionalno trošenje sredstev pri vseh koristnikih proračunskih sredstev. KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA ZC PTUJ-ORMOŽ Vse pripravljeno na referendum Konferenca osnovnih organizacij ZC Ptuj — Ormož je na seji 13. novembra v glavnem razpravljala o uresničevanju zakona o zdrav- stvenem varstvu, kije v glavnem izpolnjen, le v primeru reševalna služba se zadeve vlečejo že nekaj časa. Razprava, ki jo je vodila konferenca pretekli petek, pa je bila v okviru centra že sedma. Kot so povedali nekateri razpravljale! je v tem primeru šlo le za spor okrog statusa reševalne službe v okviru TOZD 1 Osnovno zdravstveno varstvo. Prav tako je potrebno odkloniti vse govorice o šikaniranju in podobnem, kajti v tem primeru gre le za izpeljavo zakonskih predpisov. Aktivnosti, ki so jih v zadnjem času vodili v centru, še posebej pa v temeljnih organizacijah Reševalna služba in Osnovno zdravstveno varstvo, so prinesle pozitivne rezultate in tako je pričakovati, da bo referendum, ki je določen za 8. december, tudi uspel. Izpolnjuje se tudi sporazum o delitvi dela. je v svojih ugotovitvah zapisala konferenca; določene naloge pa je potrebno še izpolniti pri organizaciji male kirurgije v okviru TOZD Osnovno zdravstveno var- stvo. Le-ta je v Ormožu že urejena, v Ptuju pa bo njeno delo pričelo v kratkem. Vse posledice zavlačevanja pa se bodo brez dvoma poznale pri poslovanju v prihodnjem letu, saj ne bo čistih osnov za menjavo dela v prihodnjem letu. Pozitivno je ocenila tudi delo centra, kateremu pa je potrebno dati še ustrezno vsebino. Konferenca je podprla opredelitev osnovnih or- ganizacij, da ima še v naslednjih štirih letih individualni poslovodni organ s tem, daje potrebno v tem obdobju pripraviti,vse potrebno za kolektivno vodstvo. Pri poročilu o devetmesečnem poslovanju Z!C Ptuj — Ormožje bilo poudarjeno, da je potrebno pri sestavi planskih dokumentov do.seči skupno sodelovanje obeh izvršnih svetov in skupnostih, da se zagotovi enak družbeno-ekonomski položaj zaposlenih v centru oziroma odpravi neenakost v osebnih dohodkih. Konferenca je sprejela tudi poročilo o poteku akcije v zvezi s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in me- rilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo v ZC Ptuj — Ormož, poročilo o poteku eviden- tiranja članov v konferenco osnovnih organizacij in poročilo o ustano- vitvi aktiva krvodajalcev v okviru centra. V posebni točki pa je razpra- vljala o pripravah na referendum za šolski prostor in pri tem zagotovila, da se bodo zdravstveni delavci polnoštevilno udeležili referenduma, ki bo 6. decembra. - MG SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČI^^ Kako uresničujemo dogovorjene akcije? »Manj dobro, kot smo se zanje dogovorili,« je povedal predsed- nik sveta skupnosti Božo Tuš, sicer predsednik skupščine obči- ne Lenart, kjer ima svet sedež v tem mandatu. »Koordinacijski odbor za izvajanje dogovora o skupnih temeljih plana udeležen- cev do leta 1985 je na svoji prvi seji obravnaval poročilo, ki ga je pripravil Ekonomski center Ma- ribor in ugotovil, da določene akcije udeleženci dokaj dobro izvajajo, medtem ko je nekaj ■ takih, kijih niso uresničili. Teža- va je že v tem. da k dogovoru še ni pristopilo 22 podpisnikov, poleg tega pa je bil podpisan šele v marcu letos in je v tako krat- kem času težko govoriti o uresni- čevanju akcij za to leto. V poročilu pa niso zajete naloge, ki so bile opravljene v drugem polletju letos — gre za usklajevanje na.področju agroži- vilstva o spremembi namembno- sti kmetijskih zemljišč, ki opra- vljeno v vseh občinah Podravja. Vendar prav na tem področju ostajajo mnoga odprta vpraša- nja, posebno še glede povezova- nja kmetijskih delovnih organi- zacij v Podravju oziroma njiho- vega tesnejšega sodelovanja.« Koordinacijski odbor je ob razpravi ugotovil, da so nekatere naloge v dogovoru dolgoročne in jih ni moč uresničiti v enem letu. zato jih bo potrebno ponovno rokovno opredeliti. Predvsem gre za investicije in agroživilski kom- pleks, poleg tega pa bo potrebno po reorganizaciji mariborske ob- čine nekatere zadeve dogovoriti ponovno. Zahtevne in dolgoroč- ne naloge pa so tudi v gozdarstvu in lesni industriji glede večjega izkoriščanja lesne mase. na po- dročju barvne metalurgije in ostale industrije. »Koordinacijski odbor je skle- nil, da je potrebno ponovno pozvati vse udeležence dogovora, ki ga še niso podpisali, da to ■storijo čimprej.« je povedal Božo fuš. »Za uresničitev tega sklepa .so zadolženi delegati občinskih skupščin in strokovna služba sveta. Nadalje so ugotovili, da poročilo Ekonomskega centra Božo Tu§, predsednik sveta skup- nosti podravskih občin (foto zk) prikazuje delo udeležencev do- govora, do decembra pa mora pripraviti ponovno poročilo o uresničevanju dogovorjenih ak- cij. Člani koordinacijskega odbo- ra so se dogovorili tudi za kratko- ročni program svojega dela in se zavzeli za uresničevanje dogo- vorjenih akcij, ki jih je samo za to leto osemnajst.« Treba pa je povedati, a ima tudi Ekonomski center težave ob pripravljanju tovrstnih poročil, saj udeleženci dogovora niso posredovali vseh potrebnih po- datkov o uresničevanju dogovor- jenih akcij. Božo Tuš ugota- vlja, da bo moral sve skupnosti občin Lenart. Maribor. Ormož,^ Ptuj in Slovenska Bistrica .v bodoč^ll^ bolj uveljaviti svojo osnovno vlogo koordinatorja in usklajevalca dogovarjanja, pa naj gre za planiranje ali pa za uresničevanje planiranih nalog. V ta namen in še posebej zavoljo reorganizacije mariborske obči- ne, bo potrebno dopolniti tudi samoupravne akte sveta in se v zvezi s tem dogovoriti za nadalj- nje oblike dela tega medobčin- skega organa. N. Dobljekar Jesenska nega sadnega drevja Ko so pomembnejša poljska in ostala jesenska opravila končana, je prav, da se spomnimo tudi sadnega drevja, tudi to v tem času zahteva nekaj pozornosti in nege. Mirana GluSiča, direktorja ptujske kmetijske zadruge, sicer pa sadjarskega strokovnjaka smo prosili, da opiše potrebna jesenska opravila v sadovnjakih. Na- svet namenjamo seveda tistim sadjarjem, ki jim je gojenje sadnega drevja bolj v zabavo, tistim torej, ki imajo nekaj dreves sadnega drevja. Poklicni sadjarji namreč ta opravila zelo dobro poznajo. Mnogi ,,priložnostni sadjarji" sadno drevje neprimerno gnojijo, če uporabijo preveč dušičnega gnojila, listje pozneje odpade. V primeru, da zapade sneg že v tem času, pride do loma vej, zato je potrebno listje nemudoma odstraniti — potrgati z drevja. Zelo pomembno je, da sadno drevje predvsem velja to za jablane, ustrezno zaščitimo pred glodalci, predvsem tam, kjer sadovnjaki niso ograjeni. To naredimo s koruzno slamo ali drugimi ovijalnimi sredstvi, nikakor pa ne smemo za to NASVET SADJARJEM | opravilo uporabljati plastičnih vreč, ker s tem preprečimo dihanje debla. Tudi voluharji delajo v tem času ogromno škodo. Obstaja mnogo načinov zavarovanja pred temi škodljivci, čeprav popolnoma učinkovitega sredstva ni. Vsekakor bomo najbolj učinkoviti z zastrupljenimi vabami. Težko se je odločiti, kdaj je najprimernejši čas za sajenje sadnega drevja. Mnogo je razlogov, ki govore za in proti jesenskemu oziroma spomladanskemu sajenju. Jesensko sajenje ima prednosti predvsem v tem, ker se že preko zime drevo usidra in spomladi začne z vegetacijo nekoliko prej. Nikakor pa ne smemo saditi v zmrznjeno zemljo. Bolje je saditi spomladi, če imamo seveda na razpolago sadilni material, ki ga ponavadi zmanjka. Sicer pa ima spomladansko sajenje prednost v tem, ker sadimo v ogreto zemljo, nujno pa je zalivanje sadik. Jamo moramo sicer izkopati že jeseni, saj zimsko vreme vpliva na boljšo strukturo zemlje. Jama mora biti dovolj velika, premera dveh metrov in globine 60 centimetrov. Pri sajenju ne smemo pretiravati z gnojenjem, posebno sveži hlevski gnoj mora biti čim bolj oddaljen od korenin, saj trohnenje tega gnoja povzroči glivično obolenje korenin. Z mirovanjem sadnega drevja, so v mirovanju tudi škodljivci in povzročitelji bolezni. Škropljenje zato več ne pride v poštev, toliko bolj pomembno je zato spomladansko škropljenje v času prebujanja narave. Posebno poglavje v negi sadnega drevja je gnojenje. V tem času nabavimo mineralna gnojila, pomembno je, da ta gnojila vsebujejo čim manj dušika in čimveč kalija in fosfora. Novembra in decembra je pravi čas za gnojenje. Gnojilo z globoko kopjo spravimo čim globlje v zemljo, zemlje pa ne smemo ravnati, temveč jo pustimo neporavnano delovanju zimske zmrzali. To je namreč zelo pomembno za ohranjanje kvalitete zemlje. JBi TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK DOSLEJ V KORAK S PLANOM Prejšnjo sredo, 11. novembra je bila v osnov- ni organizaciji ZKS TOZD Volneni izdelki Maj- šperk programsko volilna konferenca. Tako v poročilu sekretarja kot v razpravi je bilo največ govora o gospodarskih problemih, povezanih s prizadevanji za doseganje planskih nalog, zlasti še izvoza. Iz razlprave povzemamo nekaj ugotovitev. V devetih mesecih letošnjega leta so v TOZD Volneni izdelki v Majšperku — tako po zaslugi ctobre organizacije dela kot ob pomoči delovne organizacije Merinka Maribor — dosegali za le- tošnje leto načrtovani plan proizvodnje po koli- čini, kakovosti in tudi po finančni vrednosti. To so dosegli kljub temu, da je bila dvakrat proiz- vodnja v delnem zastoju zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza. Tako so plan tkanin nekoliko presegli, zato pa je proizvodnja volnice delno pod planom. Njihova družbena obveznost je tudi bila, da v letošnjem letu izvozijo blaga v vrednosti 2.524.000 dinarjev, v 9 mesecih pa so izvozili le v vrednosti 1.435.000 dolarjev. Obstajajo realne možnosti, da ob maksimalnih napornih in nor- malnih pogojih na tržišču do konca leta plan v celoti izpolnijo. Pri tem se zavedajo potreb domačega trga, zato ni moč vse izvoziti, prav tako je lahko za kolektiv in družbo škodljivo na hitro izvoziti, saj je treba izbirati med boljšimi kupci. Prav tako stvarno načrtujejo tudi za prihod- nje leto. Pri tem se zavedajo, da si morajo za uvoz kakovostnih surovin ustvariti sami. V skladu z resolucijskimi usmeritvami za leto 1982 načrtujejo proizvodnjo v enaki višini kot v letošnjem letu, le izvoz bodo povečali na vred- nost 4,290.000 dolarjev, za uvoz pa bi potre- bovali 3,5 milijona dolarjev, vendar zaradi ne- primernega delitvenega razmerja jim bo manj- kalo še okrog 750.000 dolarjev, kar bodo poskušali dobiti od proizvajalcev konfekcije, ki uporabljajo njihovo tkanino. Doslej jim je za tkanino dajala devize samo Mura iz Murske Sobote. Ob tem je treba vedeti, da brez uvoza kakovostne volne tudi ni izvoza, saj lahko prodajo na konvertibilno tržišče le kakovosten kamgarn iz čiste volne, zato bo te tkanine bolj malo za domači trg. V proizvodnji se bodo, kolikor je največ mogoče, usmerjali na domače surovine, saj je domača volna primerna za proizvodnjo volnic in delno tudi za tkanino za plašče. Vedeti pa je treba, da zaradi podnebja doma ne bomo mogli nikoli vzgojiti take vrste ovac, ki bi dajale volno ustrezne kakovosti za kamgarne, zato bomo vedno vezani na uvoz. Kamgarni iz Majšperka so ne tržišču cenjeni prav zaradi kakovosti. Na mednarodnem trgu nihče ne vpraša, kje je bilo blago izdelano, nič jih ne briga, če je izdelano v neki vasi tam za Ptujsko goro ali v Beogradu, zanima jih samo kakovost, to pa delavci v Majšperku znajo ustvariti. Med programskimi nalogami, ki so jih sprejeli na volilni konferenci je tudi dolžnost stalnega prizadevanja za še boljše in bolj vestno delo, za večjo delovno disciplino, za skrbnejše ravnanje s surovinami in podobno. Njihovo ge- slo je: ,,niti metra blaga ne smemo pokvariti, saj nas 1 meter stane 750 din". Prav zato so na- povedali odločen boj proti pojavom alkoholiz- ma med delavci. Pri vsem tem pa morajo člani ZK biti za vzgled ostalim delavcem, kdor to ne bo, tudi nima pogojev za člana ZK. To ne velja le za proizvodnjo in za opravljanje strokovnih del in nalog, temveč tudi za delo v samouprav- nih organih, v delegacijah in za splošno družbe- nopolitično aktivnost. pij DRUŽBENOPOLITIČNI IN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Stabilizacija Delegati družbenopolitičnega zbora ptujske občinske skupščine so v razpravi o uresničevanju ekonomske stabilizacije menili, da je potrebno s povečanjem izvoza na konvertibilno tržišče in z večjo produktivnostjo prispevati k uresničevanju zastavljenih ciljev. Kljub temu, da so rezultati gospo- darjenja v zadnjem trimeseČjubolj- ši kot v lanskem enakem obdobju, so v celoti še vedno nižji od planiranih za to devetmesečje. Delegati so v celoti sprejeli stališča in predloge izvršnega sveta skup- ščine občine Ptuj in predlagali delegatom ostalih zborov, da jih sprejmejo. Ko so na seji, ki je bila prejšnji torek, razpravljali o predlogu skle- pa o razpisu referenduma za občinski samoprispevek o nadalj- nji gradnji šolskega prostora v občini so poudarili pomembnost odločitve delovnih ljudi iri obča- nov. Vemo, da brez lastnega dele- ža ne bomo mogli zagotoviti mla- dim ljudem nadaljnje izobrazbe, zato o pozitivnem izidu referendu- ma ne sme biti dvoma. Predlog sklepa je bil sprejet soglasno, prav tako tudi predlog odloka o pripra- vi dolgoročnega plana občine do leta 1996 oziroma do leta 2000. Sklep o razpisu referenduma so soglasno sprejeli tudi delegati zbo- ra združenega dela, ki so se sestali dan kasneje. V razpravi pa je bila beseda o razmerju med proizvod- nimi in neproizvodnimi usmeritva- mi v CSUI — tu smo naredili velik preobrat v korist usmeritev za proizvodno delo, nadalje o vrst- nem redu gradnje ter javni obravnavi predloga nadaljnje gradnje, da bodo delovni ljudje in občani lahko že pri projektih ocenjevali smotrnost in racional- nost. V nadaljevanju zasedanja je predsednik izvršnega sveta SO Ptuj podal informacijo o uresničevanju ekonomske stabilizacije. Kljub nekaterim spodbudnim rezultatom razlogov za zadovoljstvo še ni, zla- sti pri varčevanju, rasti industrij- ske proizvodnje, kvaliteti dela in izdelkov, oskrbi občanov, večji tržnosti v zasebnem delu kmetij- stva, neopravičenem dvigovanju osebnih dohodkov prek rasti dohodka in še zlasti na področju izvoza. Razprave o tem praktično ni bilo, čeprav je Martin Berden pozval delegate, da spregovorijo o dosežkih in težavah svojih delov- nih sredin. Prejšnje razprave so namreč pokazale, da nas veliko bolj ,,skrbi" kako je v drugih delovnih sredinah kot pa v svojih. Morda bo na prihodnjih sejah v tem pogledu bolje. Iz razprave o ostalih točkah dnevnega reda velja omeniti mne- nje, da bi bolj poostrili kontrolo nad izvajanjem zazidalnih in ureditvenih načrtov, med opravlja- njem volitev in imenovanj pa so se delegati za dosedanje uspeSno delo zahvalili sekretarki zbora Sonji Skorjanec, ki odhaja na novo delovno dolžnost, ta dela in naloge pa bo v prihodnje opravljal Milan Korže. Glavni del delegatskih vprašanj ie obsegala zahteva delegacije obeh OZD iz Majšperka, da do 5. decembra dobijo pismeni odgovor zakaj še ni prišlo do gradnje ambulante v tem kraju z opre- deljeno odgovornostjo in jam- stvom, da bo do gradnje prišlo. Delni odgovor.smo slišali. Nova ambulanta je potrebna, sredstev za prejšnje projekte ni bilo dovolj, kljub zakonski prepovedi investicij v negospodarstvu pa je velika možnost, da bo do gradnje prišlo. Gotovo do problema ambulante ni prišlo v tednu dni. Zato tako ostra zahteva v tem času gotovo ni na mestu. Se zlasti, ker jo delegacija povezuje z bližnjim referendumom za nadaljevanje izvajanja sprejete- ga programa gradnje šolskega prostora. Ce smo bolj konkretni ifl pod vtisom zahteve, gre za pritisk, ki je tuj dogovarjanju in sf>orazu- mevanju — ali pa za prenagljeno odločitev ne oziraje se na okolišči- ne, v kakršnih se ob stabilizacij- skih ukrepih nahajamo. N. Dobljekar in 1. kotar TEDNIK ~ "ovember 1981 DELEGATSKASPOROCILA- 3 s pesmijo in recitacijo so nastopili učenci OŠ dr. Ljudevit Pivko Dopolnili so ga mladi iz zavoda dr. Marjan Borštnar POPOLNO SODELOVANJE IN ENAKOST INVALIDOV Preprečevanje invalidnosti - vsakodnevna naloga in skrb Preteklo sredo je bila v Ptuju osrednja občinska akademija ob mednarodnem letu invalidov. Pripravil jo je koordinacijski od- bor za vprašanja invalidov pri pred.sedstvu občinske konference SZDL Ptuj skupaj s humanitar- nimi organizacijami in skupnostjo socialnega skrbstva občine Ptuj. O problemu invalidnosti je tokrat govorila Anka Osterman, tajnik skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. ki je še posebej po- udarila, da je preprečevanje in- validnosti vsakodnevna naloga in skrb. V ptujski občini imamo okrog 3200 invalidov različnih kategorij, med katerimi je 358 invalidnih otrok in mladine in kar 2400 delovnih invalidov. Pove- dala je tudi, da smo doslej v občini premalo storili pri zaposlovanju invalidnih oseb, zlasti še v pri- merih, lažje invalidno prizadetih otrok. V nadaljevanju akademije so se s krajšimi nastopi, v glavnem kulturnimi, predstavili predsta- vniki humanitarnih organizacij. Nastopili so otroci iz OS dr. Lju- devit Pivko, pevski zbor društva slepih in slabovidnih, mladi - iz zavoda dr. Marjan Boštnar iz Dornave in invalid — pesnik —■ samouk Franc Vuk. Besede, ki so' predstavile dejavnosti posame- znih humanitarnih organizacij, .so nemalokrat izzvenele obtožujoče, saj so iz.ražale grenko resnico, da je invalidna oseba danes .še mno- gokrat izolirana in da je mnogo ovir. tudi arhitektonskih, ki jih onemogočajo popolno integracijo v delovno in življenjsko okolje. Kot .so povedali člani društev, ne poznajo poti nazaj; njihova največja želja in potreba, da se gesla, ki jih tolikokrat slišimo v mednarodnem letu invalidov, tudi uresničijo. Delo z mladimi, ki so duševno nezadostno razviti, je resnično nesebično in težko delo. Kot je povedala dr. Ljuba Neudauer, prizadeti otrok ne potrebuje usmiljenja, le brezmejno ljube- zen. Tak otrok ni zloben in po- kvarjen, ni priliznjen, če i.šče za- vetje, vedite, da potrebuje ljube- zen in dajmo mu jo. Vsakega pri- zadetega otroka je potrebno vzeti takega kot je. saj smo ljudje sicer različni tudi po obnašartju, ne le po barvi kože in las. Kulturo ocenjujemo tudi po odnosu do duševno in telesno prizadetih otrok in odraslih. Člani društva slepih in slabo- vidnih Ptuj. ki šteje 180 članov iz ptujske in ormoške občine, so na akademiji poudarili, da imajo največ težav pri zaposlovanju. Če •imajo v Ptuju pri tem še nekaj uspehov, pa jih v Ormožu zelo malo upoštevajo, je povedala predstavnica društva. v zaključnem delu je v imenu koordinacijskega odbora govorila Kristina Paj. kije dala predvsepi 50udarek nalogam, iz katerih iz- laja boj za učinkovito uvelja- vljanje invalidov v naši družbi. Nosilci varstva invalidov so de- lavci V združeoem delu. ki tudi odločajo o ustreznih solidarnos- tnih ukrepih. Akademija je za nami. beseda m gesla pa ostajajo in terjajo od vseh. da jih spravimo v življenje. Ne izolacija, temveč integracija invalidov v delovno in življenjsko okolje, je glavno vodilo pri tem. Pesem je združila tudi veliko članov društva slepih in slabovidnih - Foto: J. Bračič SKiJPŠČIMA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KAKO V BODOČE? Kljub izredno pomembnim vpra- šanjem, ki bi jih naj delegati občin- ske izobraževalne skupnosti na ponedeljkovi seji natančno proučili in se opredelili zanje po konkretni . razpravi, le-te ni bilo. Da so brez pripomb sprejeli spremembe samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana, sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje gradnje šolskega prostora — o čemer bo dokončnQ odločalo celotno zdru- ženo delo — in se opredelili za raz- pis referenduma za drugi občinski samoprispevek, niti ni čudno. Ču- dno pa je, da sedanjih delegatov nič kaj na zanima, kako bo organizi- rano delo skupščine in njenih orga- nov v prihodnjem mandatu. Razprava o osnutku statuta izobraževalne skupnosti bi naj dala predvsem odgovor na odprta vpra- šanja. Gre za skupne organe^ ki bodo nadomestili sedanji izvršni odbor, temeljne skupnosti, ki so novost zakona o svobodni menjavi dela, za samoupravne akte in kon- čno tudi za določene spremembe v delu skupnih služb. Ker je izvršni odbor v obrazložitvi statuta še posebej opozoril na ta področja, je sklepati, da je pričakoval pomoč od delegatov, ki bi se naj v fazi spreje- manja osnutka opredelili za predla- gane variante. Ker tega niso storili, so v sklep zapisali, da bo osnutek- ostal še dalje v razpravi in pač počakal na bolj konkreten odziv delegatov. Upajmo, da ne zastonj. N. Dobljekar Danes skupščina občinskega odbora ZZB NOV Ptuj v delavskem domu Franca Krambcrgerja v Ptuju se ho danes. '19. novembra dopoldne, sestala skupščina občinskega odbora ZZB. NOV Ptuj na Icini seji. Na-seji bodo obravnavali poročilo o gospodarskih gibanjih v občini, o delu občinskega odbora ZZB NOV" povezano s finančnim poslovanjem ter obravnavali in sprejeli predlog statutarne- ga sklepa občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. Odličje 22. december Predsedstvo RK ZSMS. Ko- manda ljubljanskega armadnegii območja. Renubliski štab TO. Predsedstvo RO ZZB NOV Slo- venije in Predsedstvo RK ZRVS. so razpisali dvanajsto tekrnova- nje »ODLiCIE 22. DEČFM- BER((. v delu organizacij ZSMS so vse bolj prisotne skupne aktivno- sti z enotami JLA. TO. organiza- cijami ZZB NOV in ZRVS. S ciljem nadaljnje krepitve in po- glabljanja sodelovanja med ob- činsko konferenco ZSMS in osnovnimi organizacijami ZSMS na vseh subjcKtih SLO ter razvi- janje in prenašanje revolucionar- nih tradicij za usposabljanje in izvrševanje vseh nalog, kijih pri nas posla\'lja koncept SLO se razpisuje tekmovanje za »Odličje 22. deccmbcr<<. Letos je posebej povdarjena aktivnost pri zaključku akcije »Nič nas ne sme presenetiti« 80/81. formiranju in delovanju aktivov ZSMS v onotah TO. usposabljanju študentov v MUC Maribor, vključevanju mladih prostovoljcev v enote TO. delu »Obrambnih krožkov« na vseh šolah, kadrovanju mladih za vojaške pt)klice in šole rezervnili vojaških starešin, mladinske po- hodne akcije, kot razvijanju in negovanju tradicij narodnoosvo- bodilnega boja. Tekmovanje je trajalo od 1. 12. 1980 do 15. novembra 1981. Najkasneje do 25. novembra morajo "občinske konference ZSMS poslati kompletna poroči- la o skupnih akcnah in aktivno- stih na Republiško konferenco ZSMS. le-ta pa morajo biti usklajena na skupnem sesjanku predsedstev OK ZSMS. OS TO. komande enote JL'A. OO ZZB NOV in OO ZRVS. ki bo v tem tednu. Na podlagi poročila bo žirija Predsedstva RK ZSMS. sesta- vljena iz predstavnikov* razpisa icKmovanja. dodelila šest plaket »Odličje 22. december«, in sicer: garniziji JLA. OK ZSMS na fodrocju. kier se nahaja enota LA. OK ZSMS na področju, kjer ni enote'JLA. občinskemu štabu TO. občinskemu odboru ZZB NOV in občinskemu odbo- ru ZRVS! Ptujska občina se že vrsto let vključuje v to tekmovanje. D. Papler SVET SKUPNOSTI PODBAVSKIH OBČIN PROIZVODNJA UPADA Zaostrene gospodarske situacije ni moč reševati le s sprejemanjem sklepov, stališč in usmeritev, so dejali delegati občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, ko so se v petek sestali pri Lenartu. Treba jih je predvsem uresničiti in to v vseh delovnih in življenjskih okoljih. Gospodarski rezultati, do.seženi v Podravju, so vse prej kot raz- veseljivi. Ze res, da jim botrujejo težave v svetovnem gospodarstvu, pa vendar v organizacijah združenega dela niso opravili tistih nalog, ki so/pogoj za dobro gospodarjenje. Tako bo treba nemudoma povečati storilnost, popolnoma izkoristiti delovne zmogljivosti, predvsem pa urediti dohodkovna razmerja. Posebno velja to za OZD, ki izvažajo in se pri tem dovolj ne povezujejo, da bi v tujino prodajale finalne proizvode z največjo stopnjo obdelave. Čeprav je v nekaterih organizacijah dohodek narasel, pa to ni odraz boljšega dela, temveč višjih cen. Zaskrbljujoče pa je, da so se precej povečale tudi izgube in Število OZD, ki poslujejo na robu uspešnosti. Izvoz jc sicer v regiji dosežen z 82 od- stotki in to na konvertibilno tržišče, pridobljene devize pa OZD porabijo predvsem za nakup reprodukcijskega materiala. Delegati sveta skupnosti podravskih občin so zato predlagali skupen nastop pri oskrbi s surovinami, da bi kar je mogoče gospodarno potrošili devize. Organizacijo takega nakupa bi naj prevzeli svet skupnosti, medobčinska gospodarska zbornica in banka. Sicer pa je pričakovati v zadnjem trimesečju nekoliko ugodnejše rezultate v podravskem gospodarstvu. V vseh občinah so namreč izvršni sveti in občinske skupščine sprejeli določene ukrepe, da bi se vsaj približali planirani proizvodnji, izpolnili izvoz in zmanjSaU uvoz ter v zvezi s tem spodbudili kvalitetne dejavnike gospodarjenja. Posebno pa si bodo morali prizadevati za boljše gospodarjenje v OZD, ki poslujejo z izgubo ali blizu nje. Na seji so se pogovorili tudi o ureditvi odlagališča industrijskih odpadkov, ki bi ga lahko uporabljale vse organizacije združenega dela v Podravju. N. Dobljekar J.EMERŠIČ Edvard Kocbek in Ptujčani Ob smrti pesnika, filozofa in enega od utemeljiteljev OP, katerega č.is. kot pravijo kritiki, šele prihaja, je bilo izrečenih, in še bo, mnogo besed o njegovi življenjski poti, pomenu in delu, saj ga lahko brez premisleka postavljamo ob bok Prešerna, Levstika in Cankarja. Po- polnoma pa je šlo mimo dejstvo, daje ta Slovenjegoričan iz Vidma ob Sčavnici ali Sv. Jurija v Slovenskih goricah obiskoval ptujsko gimnazijo od 1919 do 1923 in je tu tudi začel ustvarjati, kot pravi v svoji biografiji. Pred dobrimi dvanajstimi leti sem se seznanil s to izjemno oseb- nostjo, sodeloval pri pripravi literarnega večera, ki gaje imel v Ptuju in takrat sem začel zbirati gradivo za njegovo bibliografijo. Ob tem mi je bil avtor v veliko oporo. Tako sem naravnost od njega zvedel za rokopisni šolski list Danica, ki gaje v Ptuju urejal in v njem tudi sodeloval skupaj že s pokojnim Stankom Cajnkarjem. Tukaj so bile njegove prve literarne stvaritve in res je škoda, da ni ohranjen. V Ptuju je tudi igral v mestnem gledališču glavno vlogo v Corneillovem Cidu. Kaj bi še lahko povedali o njem v zvezi s Ptujem? V prejšnji številki Tednika, ga je poleg toplega Kreftovcga sestavka omenil tudi ptujski rojak Mitja Vošnjak, ko govori o velikem Kocbekovem vplivu, ki gaje imel na ptujske krščanske socialiste ob njihovi napredni usmeritvi. Skupaj / znanim partizanskim duhovnikom Jožetom Lampretom je organiziral znana velikonedeljska zborovanja, ki .so pomenila za ljudske množice odkritje, saj je neusmiljeno razkrinkaval reakcionarne težnje oblastnikov ter negativne posledice klerikalizma. Tudi duh in jezik ter beseda iz zbirke Zemlja, je bila ptujskemu človeku blizu, saj je v njej spregovoril njegov človek, Priek, v polnem jeziku te pokrajine. Lahko bi ga imenovali bescdfji slikar Slovenskih goric. O vseh vplivih, kijih jc imel nanj Ptuj, bo znano šele v bodočnosti ob natančni analizi njegovega življenja in dela. Pri tem bi omenil tudi prvo znano ptujsko tiskano dijaško glasilo iz 1. 1922 Vila. kjer se verjetno pod psevdonimom skrivajo tudi Kocbekovi prispevki in če se bo to dokazalo, pomeni, da je tu prva Kocbekova natisnjena beseda. ZZB NOV ORMOŽ Merila za dodeljevanje enkratne pomoči Na seji občinskega odbora ZZB NOV Ormož, kije bila v ponede- ljek, 16. novembra v Ormožu, je najprej stekla razprava o evidentiranih možnih karididatih za najvišj.e funkcije v občini. Najpomembnejša točka pa je bila razprava o predlogu meril za dodeljevanje enkratne pomoči članom ZZB NOV. Prav tako so se člani občinskega odbora seznanili s pripravami na ureditev muzejske sobe v Središču ob Dravi, postavitev spominskega obeležja pri Veliki Nedelji in na izdajo kronike za ormoško območje. — u Posvet vodstev rezervnih starešin Občinska konferenca ZRVS Ptuj je prejšnji četrtek izvedla posvet. - na katerega je povabila predsednike krajevnih konferenc. Najprej je bila beseda o tezah za sestavo programa vzgoje in izobraževanja rezervnih starešin v letu 1982 ter pregled politične, varnostne in gospodarske situacije v občini Ptuj. V prihodnjem mesecu bo namreč o tem beseda na rednih letnih konferencah krajevnih organizacij. Rezervni starešine bodo sprejemali programe dela', kot prvo nalogo iz prog;-ama pa po pregledu razmer /občini spregovorili- o varnostnih, političnih in go- spodarskih razmerah v svoji krajevni skupnosti. Za tem je bila beseda o programu nadaljne izgradnje šolskega prostora v ptujski občini. V nadaljevanju je predsednik predsedstva OK ZRVS Milan Vogrinec vodstva opozoril na pouk prebivalstva in akcijo v decembru. Decem- brsko številko revije Naša obramba bodo namreč prejela vsa gospo- dinjstva v občini, ob razdeljevanju pa je potrebno izvesti tudi akcijo za nove naročnike te pomembne in koristne revije. Ob koncu posveta je bila beseda še o predlogih za letošnja priznanja in odlikovanja, o zbiranju in posredovanju predlogov izkrajevnih organizacij komisijiza priznanja in odlikovanja. L kotar Naloge sindikatov v pripravah iia dicheibore V osnovnih organizacijah sindikata in konferencah osnovnih or- ganizacijah sindikata je to obdobje, obdobje intenzivnih priprav na sprejem kadrovskih in vsebinskih nalog pri pripravi in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata. Te naloge morajo opredeliti izvršni odbori. Povsod tam, kjer .še niso opravili evidentiranja možnih kandidatov za izvršni in nadzorni odbor, morajo to nalogo izpolniti do 12. decembra. Poleg tega je potrebno v tem obdobju opraviti evidenli^ ranje možnih kandidatov za druge organe v osnovni organizaciji, kon- ference osnovnih organizacij, za občinske, medobčinske, republiške in zvezne organe zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti. Do 20. decembra je potrebno uskladiti podani predloge za sindi- kalne funkcije v občini, regiji, republiki in zvezi s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ptuj. Ob koncu de- cembra so izvršni odbori osnovnih organizacij dolžni obravnavati predloge kandidatne liste za člane izvršnega odbora in druge organe v osnovni organizaciji, poročila o delu v preteklem obdobju, programske usmeritve za prihodnje obdobje, .spremembe in dopolnitve pravil o organiziranju in delovanju osnovnih organizacij sindikata, finančno poročilo in finačni načrt. Vse organizacijsko — tehnične priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata je potrebno opraviti do konca decembra. Razpravo o gradivu za občni zbor pa je potrebno izpeljati 14 dni prej. Občni zbori osnovnih organizacij morajo biti opravljeni v času od 15. januarja do 28. februarja. MG i 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO! 19. november 1981 — TEDNIK VTISI IZ TOVARNE MOŠKIH SRAJC V ARANDJELOVCU 65 odstotkov proizvodnje izvozijo Od nedavnem obisku v Aran- djelovcu so nam tamkajšnji go- stitelji med drugim pokazali tudi njihovo tovarno, kjer izdelujejo moške srajce. Tovarna se imenuje Rudnik in stoji na periteriji Arandjelovca. Predno pa smo si udeleženci letošnjega vlaka brat- stva in enotnosti ogledali sam proces proizvodnje, ki se praktič- no ne razlikuje od ptujske Delte, so nam pripravili zakusko. Pred- sednica sindikalne organizacije Ljiljana Prekovič pa nam je v svoji dobrodošlici med drugim dejala: »Dragi prijatelji iz bratske Slove- nije, bodite prepričani, da so naša srca za vas odprta in da vas spre- jemamo kot svoje' najbližnje. S tem želimo potrditi naše bratstvo in enotnost, kar smo izbojevali v NOV in socialistični revoluci- ji . . .« Nato smo si ogledali postopek, kako se odvija izdelava moških srajc, hkrati pa so nam med dru- gim povedali, da je to mlada to- varna. Zakaj mlada? Zato, ker je starost vseh zaposlenih le 23 let v povprečju. Kar 95 odstotkov je tu zaposlenih žensk. Zato tudi ni nič nenavadnega, če je vsa samo- uprava izključno le v ženskih ro- kah. Sicer pa je tu zaposlenih 470 ljudi (nekaj več kot v Delti!). Nam sicer pri ogledu proiz- vodnje ni bilo potrebno kaj dosti spraševati, kajti so nam brez ovinkov povedali, da zadnje čase kar 65 odstotkov proizvodnje iz- vozijo na tuja oziroma konverti- bilna tržišča. Letos bodo tako na tujih tržiščih iztržili že nekaj več kot 10 milijonov dolarjev. Znesek prav gotovo ni majhen. Devize pa jim pridejo še kako prav za mo- dernizacijo proizvodnje, kajti ni odveč če povemo, da je zadnje čase konfekcijska industrija na- redila velik korak naprej v mo- dernizaciji proizvodnje, se pravi hitrem krojenju in izdelovanju, v danem primeru moških srajc in kot vemo, da pa je tuji naročnik pri prevzemu blaga dokaj zahte- ven. Pri vsem tem morda ni odveč pripomniti, da znaša pri njih dnevna projzvodnja od 5 do 6 ti- soč srajc. Ce to povemo še na- tančneje znaša danes v tej tovarni »norma« na delavca oziroma točneje na delavko že 15 srajc v osmih urah. To je še toliko po- membnejše, če povemo, daje ve- čina delavcev le priučena, se pravi, da so se za delo usposobili v zelo kratkem času. skozi krajše tečaje, Franjo Hovnik Motiv Iz tovarne molkih srajc v Arandjeiovcu. ZASEBNA OBRT V BISTRIŠKI OBČINI Na območju občine Slovenska Bistrica je nekaj nad 300 zasebnih obrtnikov, ki imajo svoje delavnice v blizu sto krajih. Največje avto- prevoznikov, gostincev, predelovalcev plastike, aluminija in lesa, saj so za te dejavnosti tudi dobri poggiji glede zagotovitve surovine. Največ obrtnikov je v sami Slov. Bistrici in v njeni ožji okolici. Zasebni obrtniki danes ustvarjajo v bistriški občini kar 6,5 odstotka celotnega družbenega proizvoda. Poprečna rast prihodka v zasebni obrti je za okoli 30 odstotkov, rast dohodka pa je 33 odstotkov letno. Kljub razmeroma ugodnim delovnim rezultatom pa v bistriški občini ugotavljajo, da bi lahko bili rezultati v zasebni obrti še boijši, precej višji, če bi zasebni obrtniki delovali medsebojno bolj povezani, enako pa tudi bolj povezani z organizacijami združenega dela. Nedavni teden obrti, trgovine in turizma v občini Slovcn.ska Bistrica je prav te ugotovitve postavil v ospredje. To bodo upoštevali v kar največji možni meri tudi pri sprejemanju načrtov za nadaljnje aktivnosti pri razvoju zasebne obrti ali drobnega gospodarstva v občini. Viktor Horvat Ostreje glede čiščenja in vzdrževanja potokov Skupščina občine Ormožje že leta 1976 sprejela odlok o obveznem čiščenju in vzdrževanju marijših potokov in jarkov na oomočju občine. Sankcije oziroma kazni za ugotovljene kršilce tega odloka so bile takrat odmerjene razmeroma viskoko. vendar je v petih letih inflacija tudi to razvrednoti- la in ugotavljajo, da so postale neučinkovite. Ta ugotovitev in dejstvo, da dajemo vse večji poudarek pridelovanju hrane in vlagamo vse večja sredstva za hidromelioracije kmetijskih površin, je spodbudila občinski izvršni svet, da je predlagal znorom skupščine občine Ormož sprememoo odloka o obveznem čiščenju in vzdrževanju manj- ših potokov in jarkov na območju občine. Po določilih omenjenega odloka so upravljale!, lastniki ali korisiniki obrežnih zemljišč ob manjših potokih in jarkih dolžni redno čistiti brežine in struge od neprimerne zarasti in od naplavin v takem obsegu, da ne bodo m,otene odtočne razme- re in da se ohranja ravnotežje vodnega režim.a. Prav tako je na brežinah. neposredno ob njih in ob potokih, jarkih, industrijskih kanalih in nasipih vodnih akumulacij in regulacij prepovedano pasti živino, voziti z vprežnimi in motornimi vozili, razen če je na njih utrjeno vozišče, zasajati drevje, postavljali ograje in druge objekte, odlagati ah vskladisčevati material, odpirati gramoznice, kopa- ti jame za pridobivanje zemlje ali opravljati druga dela, ki bi ovirala odlok vode. Spremembe odloka določajo višino kazni za pravne osebe od 200 do 30.000 din (prej od 100 do 15.000 din); za odgovorne osebe pravne osebe od 1.000 do 2.000 din ijprc] od 50 do 1.500 din); za posameznike pa znaša denarna kazen od 1.000 do 5.000 din (prej od 25 do 3.000 din). O predlogu odloka sta sklepala zbor združenega dela in zbor krajevnih .skupnosti skupščine občine Ormož na ločenih sejah. \\ sta bih v torek, 17. novembra 1981. ~ — u DELOVNO GRADIVO ZA RAZPRAVO RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982 (Nadaljevanje in konec) STANOVANJSKO, KOMUNALNO IN CESTNO GOSPODARSTVO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj bo v letu 1982 nadaljevala z izvajanjem sprejetih sklepov, stališč in priporočil na področju stano- vanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ter izvajala ustrezne ukrepe za izvajanje sprejetih planskih dokumentov. Najpomembnejše naloge bodo še vedno na podro- čju realizacije programa usmerjene stanovanjske gra- dnje, ki jo bo po obsegu in strukturi stanovanj potre- bno uskladiti z realnimi možnostmi in potrebami ob kar največjem angažiranju sredstev bodočih imet- nikov stanovaniske pravice v obliki lastne udeležbe. Skupnost si bo kot investitor skupaj z izvajalci priza- devala za racionalizacijo stanovanjske graditve ter relativno zniževanie cen pri gradnji stanovanj. Na področju gospodarjenja s stanovanjskimi hi- šami v družbeni lastnini bo nadaljevala z uveljavlja- njem sprejete politike ekonomskih stanarin ob hkratnem uveljavljanju sistema družbene pomoči ekonomsko šibkim kategorijam stanovalcev. Večje napore bo potrebno usmeriti tudi v reorganizacijo hišne samouprave. Upoštevajoč dejstvo, da je od komunalne infra- strukture v veliki meri odvisen družbeno ekonomski razvoj občine kot celote, bo samoupravna komu- nalna skupnost v naslednjem letu posebno skrb posve- tila izvajanju sprejetih sporazumov za razvoj, vzdr- ževanje in obnavljanje komunalnih objektov, naprav skupne in individualne rabe. Sprejela bo ukrepe za čimvečjo izkoriščenost že zgrajenih kapacitet, vo- dovoda ter pravočasno zagotovila program in sred- stva za nadaljevanje akcije mladinskih delovnih bri- gad ,,Slovenske gorice f2". Lokalna skupnost za ceste bo v letu 1982 upošte- vala spremenjene ekonomske razmere v cestnem gospodarstvu ter usmerila vse napore v realizacijo programa vzdrževanja, modernizacije in gradnje mo- stov na lokalnih cestah. Kot eno najpomembnejših nalog bo v okviru s sporazumom združenih sredstev pristopila k izvajanju prve faze obvoznice. Izvedla bo tudi reorganizacijo skupnosti ter gospodarjenja s ce- stami v duhu osnovnega zakona. Samoupravne interesne skupnosti s področja komunalnega, stanovanjskega in cestnega gospodar- stva morajo zaradi spremenjenih pogojev gospodar- jenja v okviru samoupravnih sporazumov o temeljih planov do konca februarja opredeliti prioritete za 1982. leto in zaostriti ukrepe za racionalno uporabo družbenih sredstev. IZVAJANJE SISTEMA DRUŽBENEGA PLANI- RANJA V letu 1982 bodo nosilci družbenega planiranja iz- vedli organizacijske priprave zu izdelavo dolgoročne- ga plana občine. V tem okviru bodo izdelali razvojno — raziskovalne naloge, ki bodo kot osnova za pripravo smernic za pripravo dolgoročnega plana ob- čine. Glede na spremenjene in zaostrene družbeno- ekonomske razmere bodo potekale aktivnosti za izvr- šitev sprememb in dopolnitev srednjeročnih planov 1981 — 1985. V ta namen morajo vsi nosilci planiranja v prvem trimesečju 1982 pripraviti elemente za spremembe in dopolnitve svojih srednjeročnih planov ter v prvem polletju izpeljati postopke za spreminja- nje in dopolnevanje srednjeročnih planov. DRUGE NALOGE Naloge na področju družbene reprodukcije, ki niso posebej navedene v tej resoluciji, bo v letu 1982 potrebno izvajati v okviru materialnih možnosti in po programu prioritet na podlagi srednjeročnih planskih dokumentov, ki jih morajo nosilci v zaostrenih raz- merah ponovno preveriti in skrčiti glede za zožene razvojne možnosti. SPREMUAJOCi DOKUMENTI RESOLUCIJE Naloge in ukrepi na posameznih področjih uresni- čevanja družbenega plana občine v letu 1982 bodo podrobneje opredeljeni v spremljajočih dokumentih resolucije, ki skupaj z resolucijo tvorijo celovito osnovo za uresničevanje družbenega plana v letu 1982. Izdelani in sprejeti bodo naslednji spremljajoči dokumenti: 1. Naloge udeležencev dogovora o temeljih dru- žbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982. 2. Plan izvoza in uvoza v občini Ptuj za leto 1982 — opredeljeval bo obseg izvoza in uvoza po posame- znih področjih in organizacijah združenega dela na podlagi usklajenih planov organizacij združenega dela in SISEOT. 3. Program izvajanja politike cen za leto 1982 v občini Ptuj, temeljil bo na sprejetem republiškem dogovoru o politiki cen v letu 1982. 4. Plan zaposlovanja v občini Ptuj za leto 1982 — opredeljeval bo na osnovi usklajenih planov organi- zacij združenega dela temeljne usmeritve glede na ob- seg in strukturo zaposlovanja v občini, ki je potreben za izvedbo nalog iz družbenega plana občine. 5. Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1982 — opredeljeval bo področje splošne porabe. SPREMUANJE IN IZVAJANJE RESOLUCIJE Pri izvajanju resolucije v letu 1982 morajo nosilci planiranja upoštevati temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki temeljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki so jih s sarnoupravnimi sporazumi o temeljih planov in z dogovorom o temeljih plana občine za obdobje 1981 — 1985 sprejele organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolidčne organizacije. Sprejete ukrepe ekonomske stabilizacije na zvezni, republiški in občinski ravni je treba poleg občinske resolucije vgraditi za leto 1981 tudi v letne izvedbene planske akte drugih nosilcev planiranja, kot so or- ganizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, banke itd. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo v mejah svojih pristojnosti spremljal izvajanje nalog, dolo- čenih s to resolucijo, ukrepe v mejah svojih pri- stojnosti in obveščal občinsko skupščino o uresniče- vanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev srednjeročnega družbenega plana ter ji predlagal ukrepe. Občinska skupščina bo na temeljih svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in naloge iz te resolucije ter uveljavljala v okviru svojih pri- stojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornost vseh nosilcev planiranja ter ukrepala ob neupošte- vanju oziroma neizpolnjevanju sprejetih usmeritev, nalog in obveznosti. S SyE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pobude, predlogi in vprašanja Na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, ki je bila v sredo, 11. novembra, je bila tudi tokrat še Kar živahna razprava, čeprav med delegati ni bilo listih, ki se jih je že prijel vzdevek »poklicni razpravljalci«. To kaze. da se delegacije ali vsaj posamezni delegati resnično poglabljajo v probleme, poskušajo "prispevati k njihovemu reševanju ali vsaj dobiti odgovore na nekatera vprašanja. V razpravi .so o predlogu sklepa o razpisu referenduma za drugi občinski samoprispevek ,so delegati iz nekaterih mani razvitih krajevnih skupnosti opozarjali na socialne probleme osame- lih in starih kmečkih ljudi. češ. odkod naj ti vzame- jo denar za samoprispevek in podobno. V odgovo- ru je bilo pojasnjeno, daje 2-odstotni prispevek od katastrskega dohodka na manj razvitih območjih praktično le simboličen, .saj mali kmet plača letno manj prispevka, kol delavec mesečno pa čeprav od minimalnega osebnega dohodka; za hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti pa združujemo sredstva v raznih oblikah. Celotni delež, ki ga t3odo kmetovalci plačali po osnovi 2 odstotka od kata- strskega dohodka, bo v skupnem samoprispevku znašarie 1.9 odstotka pa čeprav imamo v občini še okrog 40 odstotkov kmečkega prebivalstva. Pove- zano s tem je bilo tudi vprašanje, kako obračuna- vali samoprispevek, če bomo prešli v kmetijstvu na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Tudi tu so delegati dobili zadovojjiv odgovor, saj bo moč zapisali ustrezno določilo že v odlok o uvedbi .sarpoprispevka — po tem. če bo referendum uspel. Živahna razprava se je razvila tudi glede nalog na področju gospodarske ustalitve, povezano z uresničevanjem piana v letu 1982. Tu so se delegati omejevali predvsem na vprašanja kmetijstva in„ preskrbe prebivalstva. Ce hočemo povečati pride- lek poljščin, potem bi morale bili kmetijske pospe- ševalne službe dejavnejše na terenu, zagotoviti kmetovalcem kakovostna semena, mineralna gno- jila in za živinorejo tudi krmila. V okviru kmetijske zemljiške skupnosti bi morali zagotoviti, da bo obdelana vsa zemlja, v okviru strojnih skupnosti pa zagotoviti tudi pomoč pri obdelavi. Dobrim kmetovalcem, ki so tudi ustrezno opremljeni z mehanizacijo namreč primanjkuje površin za pravilno kolobarjenje, kar je možno reševati v okviru zemljiške skupnosti. Glavno vodilo nam mora biti, da na kakokvoslnih kmetijskih površi- nah mora bili dobro obdelana vsa zemlja. V zvezi s preskrbo prebivalstva z živilskimi in drugimi polrošnimi dobrinami so menili, da bi delovne organizacije s področja trgovine morale bolj iskali rešitve v oblikah potujoče trgovine in z boljšo — gospodarnejšo razporeditvijo odpiralne- ga časa. V odročnih kraj^ih bi morali uveljaviti prakso, da bi dajali manjše prodajalne zasebnim interesentom v zakup. Tu je glavna ovira to, da zainteresirani nimajo materialnih sredstev za nakup opreme in blaga, čeprav je ustrezne norma- tivne akle občinska skupščina že sprejela. Ob večjem razumevanju trgovskih organizacij bi se tudi to dalo uredili. Med drugim je bila na seji zbora krajevnih skupnosti lu^di dana pobuda, da bi bilo treba na nekaterih območjih občine preveriti katastrske razrede kmetijskih zemljišč, kar bi prispevalo k pravičnejšemu obdavčevanju. Klasifikacija zem- ljišč je bila marsikje napravljena bolj^po subjektiv- nih ocenah pa tudi kakovost zemljišč se spreminja tlede na agrotehnične ukrepe in druge posege v metijski prostor. FF OSNUTEK OOlOKA PRED SKUPŠČINO OBČINE ORMOŽ Davek po dejanskem dohodku iz kmetijstva Enako kot že večina drugih občin v SR Sloveniji, so tudi zbori skuščine občine Ormož, na sejah junija letos, sprejeli dogovor o usklajevanju davčne poli- tike na območju SR Slovenije. Ta dogovorzavezuje podpisnice, da bodo pri oblikovanju davčne politike zagotovile plačevanje davkov tako. da ne bo pri- hajalo do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi in da bodo občani prispevali za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, zato je tudi treba doseči usklajenost v davčni politiki. V skladu s tem dogovorom je izvršni svet skup- ščine občine Ormož pripravil osnutek odloka o do- polnitvi odloka o davkih občanov v občini. Določilo zajema obdavčitev po dejanskem dohodku liste zavezanec, ki dosegajo vi.šje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso ali pa so le "v manjšem obsegu zajeli v katastrskem dohodku. Ker ob sprejemu dogovora na zborih občinske skupščine ni bilo no- benih pripomb glede preuvrstitve omenjenih zave- zancev na obdavčitev po dejanskem dohodku, so pristopili k izvajanju določil dogovora, ki podpi- snice zavezuje, da do konca letošnjega leta v ob- činskih odlokih opredelijo osnove za obdavčitev po dejanskem dohodku v kmetijstvu, ki bi jo naj začeli izvajati z letom 1982. Obdavčitev po dejanskem dohodku bo po dolo- čilih odloka zajela tiste zavezance, ki se ukvarjajo predvsem s farmsko rejo perutnine, s pitanjem go- vedi in prašičev in to v primerih, ko gre za tako- imenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji, z drevesničarstvom in irsničarstvom tergojenjem cvetic, čeje to napovršini najmanj 1 ha; farmska vzreja brojlerjev nad 40.000 kosov letno, kokoši nesnic z jato nad tisoč letno. pitanje govedi nad 60 glav letno in prašičev nad 150 repov letno. Obdavčitev in druga merila pa so us- kladili na območju podravske regije. Ugotavljanje celotnega dohodka in priznavanje stroškov teče po enakem sistemu, kol to velja za opravljanje samostojne obrtne dejavnosti. Tako bodo zavezancem priznani vsi stroški, ki so bih potrebni za oslvaritev celotnega dohodka in se od njega odštejejo; dobljena razlika pa predstavlja dohodek, kije osnova za odmero obveznosti. Davek bodo odmerjali po progresivnih stopnjah od 15 do 30 odstotkov. Zanimivi so tudi podatki iz obrazložitve osnutka odloka, ko na podlagi podatkov strokovne službe delovne organizacije SLOV IN Jeruzalem Ormož izkazujejo stroške za posamezno vrsto dejavnosti. Tako .so stroški za I kg žive leže piščanca — brojlerja. upoštevajoč steljo. električno energijo, ogrevanje, zdravila, razkužila, potrošni material' delo. tujo delovno silo ter amortizacijo zgradbe in opreme, investicijsko vzdrževanje, zavarovalne premije in sklad rizika skupno 3,65 din. Pri pitanju govedi je treba razlikovati predvsem pitanje mlade govedi od 100 do 220 kg, kije vezano skoraj izključno na kupljeno krmo. doba pitanja pa traja okrog 4 mesece. Tuje preračunan čisti dohodek na I kg prirastka 2.30 din. Pitanje govedi od 220 kg. naprej, do poprečno 520 kg, je pretežno ob uporabi rcjčeve lastne krme. zaradi tega obdavčitev po de- janskem dohodku ne pride v poštev. Podobno kot pri pitanju telet, je tudi pri pitanju prašičev — be- konov do 100 kg. ki prav tako temelji pretežno na kupljeni krmi in rejec dobi za 1 kg prirastka 5.50 din. Vse to bo zavezance delno obremenjevalo z evi- denco, vendar brez lega ne bo možno spremljali in ugotavljati dejansko doseženega dohodka. -u TEDNIK - 19. november 1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 ŠE O PUp m JELOVICAH Bodo Korezovi do zime pod svojo streho? o dogodku v tej reportaži smo poročali že pred letom dni. Bilo je v soboto 13. oktobra 1980. Pri Korezovih na Jelovicah 29 so preživljali običajne jeseaske dni. Gospodar Rudi, ki je sicer zapo- slen v Maj.šperku je s svojo ženo Marijo odšel k sorodnikom na trgatev. Ko se je popoldne vrnil na domačijo po opravkih, je opazil, da se je kostanj nad hišo nagnil v dolino. Z ženo sta takoj ugotovila, da gre za premik zemlje nad hišo, vendar sta upala, da se bo vse skupaj umirilo. Pa ni bilo tako. Tega se gospodinja Marija takole spomi- nja: »Tisto popoldne je pričelo deževati in če se dobro spomi- njam je lilo vso noč. Preden smo legli k počitku smo večkrat pogledali za hišo, kjer .se je kostanj vse bolj nagibal v grabo. S strahom smo legli, vendar nisem zaspala. Okrog enih pono- či sem slišala sina, ki je prišel domov. Ko je odprl vodovodno pipo. je priteklo le nekaj kapljic. Vsi smo se zdramili, saj ni bilo težko ugotoviti, da je zemeljski plaz že prekinil vodovod. Da se je zemlja premaknila proti hiši, je dal vedeti kostanj, ki je tačas že ležal s krošnjo navzdol. Vsi prestrašeni smo odšli spet v skedenj, ki je nekoliko nižje. Toda zaspati nisem mogla, strah me je bilo, nihče ni vedel kaj se bo zgodilo . . .« Koliko vas je pravzaprav pri hi.ši» »Vseh skupaj nas je 7. Razen naju z možem sta z nami še dva sina, hčerka s sinekom in teta.« Kje pa spite sedaj? »Spimo pri sosedih, ker se je zemlja že čisto približala hiši in nikdar ne veš kdaj jo bo porušilo. Pod v sobah je razpokan, ob stranski steni priteka voda. Skratka življenje v tej hiši ni mogoče. Podnevi smo še tukaj, vendar samo v kuhinji, kjer še stene niso počile«. V tej hiši življenje torej ni mogoče. Kmalu boste imeli no- vo, montažno hišo. Kako ste pričeli z gradnjo, kdo vse vam je pomagal? »To bi vedel mož bolje razloži- ti. Vem. da so prišli iz krajevne skupnosti Majšperk in iz občine večkrat na ogled. Toda graditi smo lahko pričeli šele oktobra, prej nismo dobili dokumentov, pa tudi denarja ni bilo. Sedaj so Rudi Korez je zaskrbljen polovico sredstev zagotovili iz občine in iz Konusa v Majšper- ku. kjer je mož zaposlen, za ostalo pa smo dobili kredit pri banki. << Kako daleč ste z gradnjo? »Do sedaj smo uspeli le zabe- tonirati temelje. Plošče .še nismo ^ naredili, ker nam nagaja vreme. Precej .so nam pomagali tudi krajani, vendar nam vsem skupaj to nič ne pomaga, če nam pa vreme nagaja. »Ne vem kako bo, če zapade sneg. Lepo prav goto- vo ne hoA( V TOZD Lahka obutev Ko- nusa v Majšperku, smo v skladi- šču usnja kmalu našli Rudija Koreza. Ob srečanju je bil njegov obraz zaskrbljen, vendar je začel pripovedovati: »Vse kaže. da nam bo plaz hišo popolnoma uničil. V KS in na ptujski občini so za našo nesrečo kmalu zvedeli in pričeli tudi ukrepati. Tudi v moji delo- vni organizaciji so sprejeli novico resno in mi obljubili pomoč, če bo potrebno. Vso akcijo za gradnjo nove montažne hiše je pričel tovariš Belšak iz občine. Pred dvema mesecema sem zve- del, da imamo zagotovljenih že 600 tisoč din, kar bi bilo dovolj za tipsko montažno hišo mari- borskega Marlesa. 150.000 din so^ prispevali v Konusu, 150.000 din je dala ptujska občina, za ostalih 300.000 din pa sem dobil kredit pri banki. Nekaj denarja je prispevala tudi KS Majšperk. Vsem smo zelo hvaležni. Zal pa živimo še zmeraj v negotovosti. Pred dobrim mesecem smo lahko začeli graditi kakih sto metrov niže. takoj ob dovozni cesti. Znano je, da je tudi za montažno hišo treba imeti beton- ske temelje in ploščo. Takrat je bilo vreme še kar suho in so na naš vrh lahko pripeljali tovornja- ki z gramozom. Sedaj je zemlja razmočena, cesto so sicer gramo- zirali, vendar do sedaj tovornjaki še niso uspeli pripeljati ostalih količin gramoza, ki nam je potre- ben za ploščo. Daje vse skupaj še bolj zapleteno, prejšnji teden so nam pripeljali že montažne dele za hišo, mi pa še temeljev nismo končali. Upamo, da nam bo to uspelo še pred snegom. Za mon- tažo hiše potrebujejo baje le dva do tri dni. Vsi bi bili srečni, če bi lahko zimo dočakali na svojem. Sedaj pa smo prisiljeni spati pri sosedih. Upajmo, da bo sreča in vreme naklonjeno .. .« M. Ozmec 100 m pod sedanjo domačijo že raste nova. Ali bo pod streho pred .snegom? »Tukaj se vidi razpoka nad hišo. Ves hrib se je primaknil hiši,« pravi zaskrbljena Marija Korez. Ko smo obiskali Korezove v Jelovicah 29 so bile doma same ženske. Oče in sinova so bili v službi. ALKOHOLIZEM ZRCALO NAŠEGA ČASA DR. MARIJAN PREGL Kadar vlada kak teden ali mesec na leto poglobljeno zanimanje za boj proti alkoholizmu in so pač do- ločeni delegad prisiljeni o pojavu alkoholizma razpravljati, slišiš na- vadno take besede: ,,Potrebno bi bilo", ,,treba je", ,,načelno bi mo- rali" ipd.; sem in tja še kak delegat kaj ,,ugotavlja", potem pa se sesta- nek zaključi z določenimi sklepi, katerih izvršitelj pa so navadno strukture izven delovnega procesa. Zadovoljimo se z ugotovitvijo, da ,,se je" prepovedalo točenje alko- holih pijač pred določeno uro, da ,,so se" uvedle tople malice ob de- lu, ,,uredili so se" akti o disciplin- skih prekrških, ki se nanašajo na vinjenost ali pa ,,se je" poslalo kakega alkoholika na zdravljenje. Budnemu opazovalcu bo takoj jas- no, da je Slo za vsiljeni sestanek, odtujen od miselnosti povprečnega Slovenca in vsakodnevnih doga- janj, čeprav ob robu zavesti vsake- mu od prisotnih utripa rdeča luč, da je resnično potrebno glede alko- holizma nekaj storiti. Ob čiianju antialkoholnih pro- gramov se kar vsiljujejo vprašanja, na katera iščemo odgovore. Neka- tera taka vprašanja: Kaj je bistvo, da v samoupravni družbi, ki lahko zagotavlja maksimalno socialno varnost posameznika, dobro za- stavljeni antiaikoholni programi zvodenijo? Kako zmanjšati število alkoholikov, ko pa je interes proiz- vajalcev alkoholnih pijač, da bi bila čim večja proizvodnja in bi se pro- dalo čimveč tega, saj je znano, da večja potrošnja alkohola rojeva več alkoholikov? Kakšne preventivne programe zastaviti pri mladini, če so alkoholne pijače večkrat cenejše od brezalkoholnih? Kako presekati miselnost, da se mora uživati alko- holna pijača, če gre za kak dogodek (od rojstva, poroke, do smrti), če te zebe, če ti je vroče, če si vesel, če si žalosten, če kaj delaš, če počivaš, saj si ob taki miselnosti končno ču- dak, ako abstiniraš? Kakšni so ti programi, ko pa dobro vemo, da točimo več alkoholnih pijač kot pred 20 leti, imamo pa tudi več zdravljenih alkoholikov kot pred led? Preletimo statistike o Številu pro- metnih nesreč in .delovnih nezgod vsled vinjenosti, oglejmo si dobro obiskovane gostinske lokale, ki ne zmorejo toplih obrokov, vemo, da Slovenci porabimo 15 1 čistega alkohola povprečno na prebivalca (z dojenčki vred) letno, kar pomeni pribl. 150 litrov vina; istočasno ve- mo, da trpi zaradi alkoholikovega motečega obnašanja družina z otroki in vemo, da alkoholik ne more biti tvorni samoupravljalec. Potem pa lahko ugotovimo, da smo res v zagati. Dodajmo še to, da zmanjkajo v trgovini take stvari kot mleko in kruh, alkoholnih pijač do sedaj še ni zmanjkalo. Poskušajmo najti odgovor zakaj tako? Vemo, da je približno 15 "/o odraslih moških alkoholikov. Ako gre za delovno organizacijo, ki za- posluje 100 delavcev, potem priča- kujemo, da združuje v tej organiza- ciji delo 15 alkoholikov. Ko pa do- bimo odgovor na anketni list, da npr. večja delovna organizacija ni- ma alkoholikov, potem ugotovimo, da je ,,nekaj" s tem odgovorom narobe: ali ne vedo kaj je alkoho- lizem, kdo je alkoholik, je ta alko- holik, ki je odgovarjal na anketo, skrivajo vsi glavo v pesek glede problema alkoholizma, ne jemlje resno ankete, ali pa je kar večina članov delovne organizacije ,,zapi- tih", potem pač seveda problema alkoholizma ni. Da, tudi slednje je možno! V tak vtis nas sili dejstvo, da vodimo npr. več žena delavcev enega podjetja zaradi živčne izčrpa- nosti ker so možje alkoholiki. Izja- va ene žene: ,,Ko sem zaprosila za pomoč v moževem podjetju, so mi rekli, da hodi v službo trezen in da na delu z njim ni problema!" Izja- va več zdravljencev: ,,Prepričan sem, da drugi v podjetju še bolj pi- jejo kot jaz; sedaj, ko abstiniram, opazim, da sem edini v ekipi, ki ne pijem; na delovnem mestu me sili- jo, da bi pil" itd. Istočasno ko smo npr. zdravili v 8 letih 18 alkoholnih bledežev (huda komplikacija alko- holizma, ki nastopa pri 10—15 "/o alkoholikih in se lahko konča s smrtjo), menijo v tej delovni orga- o.rganLzaciji, da imajo (dva) alko- holika. Taka dejstva govore za hudo neosveščenost in neznanje na področju alkoholizma. Ce enkrat na leto ,,lumpamo", to še ne pomeni, da smo alkoholi- ki, isto ne če spijemo sem in tja (ne vsaki dan!) kozarec vina ali stekle- nico piva. Nismo sicer abstinenti. smo pa zmerni pivci. Uživanje alkoholnih pijač nam ne dela pro- blema, lahko smo mesece brez alkohola, otroci nas ne vidijo ni- koli vinjene (pijane), v službi smo trezni, trezni upravljamo motorna vozila, se uspešno vključujemo v delo, spremljamo dnevne vesti, se zanimamo za dogajanja in smo ustvarjalni; ako imamo konflikte (kdo jih pa nima?), jih rešujemo brez alkoholnega opoja, o alkoho- lizmu niti ne razmišljamo, niti nas ta problem zasebno ne zanima; če srečamo pijano osebo, se zgraža- mo. Ako gre z^ pitje alkoholnih pi- jač, ki povzroča probleme, potem pa imamo zanesljivo opravka z al- koholikom. Večkratna vinjenost je - zanesljiv znak alkoholizma, poseb- no če žena opozarja moža naj ,,ne pije toliko". Prvi, ki bo opazil, da oseba pije, je namreč njegova že- na! 5 in več let bo družina trpela, prikrivala dejstvo, predno bo tudi širši okolici evidentno, da je mož alkoholik. Primer iz lastne prakse: ob 23. uri je posurovel alkoholik poškodoval z nožem svojo ženo, v delovni organizaciji baje z njim ni problemov. Vprašanje: kakšna je delovna učinovitost tega vodstve- nega delavca, ki je bil ob 23. uri tako pijan, da se je opotekal, in- tervenirali so miličniki, spat je šel ob 2. uri zjutraj, čez 4 ure pa je bil na delovnem mestu ,,brez poseb- nosd"? Noben ni postal alkoholik čez noč, ampak je bil prej leta zmerni pivec. Ceste vinjenosti postopoma maličijo človekov značaj, spremi- njajo njegovo vedenje, pričel bo delati napake, ustavilo se bo nje- govo osebno zorenje, očitki vesti in okolice ga bodo iztirjale, posta- jal bo živčen, razdražljiv, nikakor si ne bo priznal, da je odvisen od alkohola. Pričel se bo lagati, zani- kati da pije, posploševati razvado, podcenjevati svoje stanje, povdar- jati svoja dobra dela (ob tem bo molčal kaj počenja v pijanosti), iskati vzroke za svoje stanje izven sebe, doma bo postajal ljubosu- men in nergaški, stalno bolj bo is- kal uteho v alkoholnem opoju, napake se bodo vrstile, vedno bolj bo izgubljal sposobnost, da bi- se zavedal stavarnosti in ocenjeval la- stne vrednosti v družbi. To je pa že kritičen stadij alkoholne zasvoje- nosti. Tak alkoholik ne bo ,,ležal v jar- ku", na zunaj bo še urejen, na- vadno se bo opijal zvečer, preko nedelje, mogoče bo celo propagiral treznost na delovnem mestu. Neredko alkoholik* tudi 10 let vodi opisano dvojno življenje; vse kar je združeno z alkoholom, je povezano z ugodjem, ostalo je pa puščoba, kup težav in neprijetno- sti. Postopoma pa se le opazi nje- gova odvisnost na delovnem me- stu. Njegovo vedenje lahko razde- limo na iskanje pota do uživanja alkohola tudi med delom in iska- nje krivde za lastno nesposobnost ter nemir v okolju. Tu so nepriča- kovani izostanki iz dela, krajši sta- leži (posledice ,,mačka") zaradi ,,išiasa", ,.revme", ,,angine", ,,pokvarjene hrane", nujni tele- fonski pogovori, nujno urejevanje raznih privatnih zadev (zavije v gostilno), skrivaj pije, včasih si pa kar najde skriven prostor, da ,.ne- koliko zadremlje". Vsako prikri- vanje teh pojavov v ekipi ali pa brezbrižnost do take osebe, pome- ni, da se alkoholik pusti propadati v njegovi odvisnosti; to ni tovari- Sko, saj je usoda alkoholika odvi- sna ravno od odnosa ožjega oko- lja. Alkoholik pa postaja tudi pre- pirljiv: on bo vse najbolje valel, manjše napake v organizaciji dela bo znal poglabljati v svoj prid, zanj gre vse narobe, znal bo uperiti prst v širšo družbo, pridobival si bo v svojem nejevoljstvu somišlje- nike, podpihoval bo vsakdanje težave; na zboru kolekdva bo tre- zen tiho (saj bi bil razkrinkan), vi- njen pa neumesten nastopač, iz- ven odprtih sestankov pa bo ner- gal. V končni fazi svojega obdobja je alkoholik že tako zasvojen, da prihaja do nekontroliranega večdnevnega popivanja, vsled če- sar se znajde pred težko moralno obsodbo socialnega okolja, razen sebi podobnim alkoholikov s kate- rimi skupaj popiva. V tem obdo- bju propade moralno in etično. Čast, spoštovanje, ugled, ljubezen do družine, postanejo zanj prazni pojmi. V pijanosti se prepira, iz gostilne ga mečejo, navadno ne dela več in pusti, da ga vzdržujejo svojci. Njegovi možgani so tako prizadeti, da lahko le površno raz- mišlja, potrebuje trezen teden in mesec, da uvidi v kakem stanju je. Navadno se pridružujejo v tem stanju tudi telesne in psihične komplikacije: vnetje živcev, jetr- nega tkiva, kolki, srca, alkohobii bledež, patološka ljubosumnost, včasih bebavost, ne glede na razne poškodbe ter dejstva da se vsako telesno obolenje počasneje zdravi. Ce se Se obdrži na delovnem mestu (le na kak način?), velja kot neza- nesljiv delavec, uporablja se ga za najbolj umazana dela, večkrat ga pustijo pri miru ,,saj z njim itak ni nič". Predstavniki podjetja takega alkoholika navadno povalo, da so ga obdržali ,,zaradi številnih ot- rok", kar pa je seveda alkohoHko- va manipulacija, saj ti otroci ne vi- dijo denarja, ampak pijanega oče- ta, ki se s tem denarjem opija. Kateri kozarec je tisti, ki je pog- nal zmernega pivca v dolgo poto- vanje, ki ima le malo končnih po- staj do propada osebnosti, nobe- den ne ve. Človek pač včasih išče olajšave iz vsakdanjih stisk: nekaj od tega mu daje tudi alkohol. Ce se delavci dogovorijo, da velja za disciplinski prekršek na delovnem mestu zadah po alkoholu in ne vi- njenost (kdo bo le ugotavljal kdaj je nekdo vinjen?), da v krogu de- lovne organizacije ne bo alkohol- nih pijač, da se v krogu delovne organizacije ne bodo proslavljaU razni rojstni dnevi, individualni dogodki in še kaj z alkoholom, potem je tudi priložnostnega uži- vanja alkoholnih pijač manj. Dan žena je spomenik ženi, ne pa izgo- vor, da bo žena zvečer varuh, na- slednji dan pa bolničarka ,,bolne- ga" moža. Ce je delavec 30 let v delovni organizaciji, pomeni to posebno delovno zmago, pri- ložnost za razglabljanje prehojene delovne poti, ne pa da se pod to krinko toči alkohol. Kadar so mi redki poslovni partnerji vsiljevali alkoholne pijače, so me stalno ho- teli prelisičiti. (Konec prihodnjič) FOTOMONOGRAFIJA STOJANA KER8LERJA »HALOŠKI ČLOVEK" v skladu z delovno usmeritvijo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je Delavska enotnost izdala fotomonografijo Stojana Kerblerja pod naslovom ,,HaloŠki človek". Knjigo bodo predstavili javnosti danes, 19. novembra popoldne ob pol dveh v Vinskem hramu Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice. Na slovesni predstavitvi bodo tudi člani sekretariata predsedstva RS ZSS s predsedni- kom Vinkom Hafnerjem na čelu, ki bo pred tem obi- skal več organizacij združenega dela na našem ob- močju. Stojan Kerbler — SIN, 1974 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 19. november 1981 — TEDNIK KS ZAVRČ s SKUPNIMI MOČMI NAREDUO VBJKO V prejšnji številki smo objavili, da v krajevni skupnosti Zavrč urejujejo telefonsko mrežo in mrliško vežo. To pa ni vse, tako pravi tudi agilni tajnik krajevne skupnosti Peter Vesenjak, čeprav tudi ob pre£^",;du aktivnosti v ospredje postavlja omenjena dela: »Vse akcije, kijih izvajamo, smo si zapisali v naš program razvoja in dela do leta 1985. Skratka, pri vseh gre za že načrtovano. Na prvem mestu bi omenili gradnjo krajevnega telefonskega omrež- ja, ki vodi v Zavrč iz ("irkulan. Avtomatska telefonska centrala je v. sosednjih ("irkulanah. ima kapacitete) 160 priključkov. Pri tem je bilo izvedenih mnogo fizičnih del, prevozov, prostovoljnega dela pa so se v velikem številu udeležili tako starejši kot mlajši krajani, pomagali so nam tudi pripadniki naše armade in delavci TOZD za PTT promet iz ['tuja. Vrednost opravljenega dela je ovrednotena na kar 740 tisoč dinarjev. Poudariti tudi moram, da so pri akciji sodelovali tudi občani oziroma mladi iz Dubrave in Lovrečana iz SR Hrvatske, naši sosedje, prav tako pa tudi mladi iz KS Cirkulane. Skratka, mlade lahko pri tej akciji i/rcdno pohvalimo. Druga velika akcija je grad- nja mrliške veže za katero so sredstva prispevali krajani, del iz samoprispevka, del pa s prosto- voljnimi prispevki, pri tem delu pa sodelujejo tudi občani Dubra- ve. Akcija sicer ne teče točno tako kot smo si zamislili, vendar grad- nja napreduje in smo vežo že pokrili. Zraven teh akcij posvečamo posebno pozornost gramoziranju krajevnih cest, ki so precej slabe in v slabem vremenu težko pre- vozne, saj je med njimi precej kolovoznih poti. Tudi tu brez pomoči krajanov ne gre, saj polovico sredstev prispevajo sa- mi, polovico pa krajevna skup- nost, torej znova krajani. Za posamezne od.seke prispevajo sredstva tisti krajani, ki so za tC; poti zainteresirani oziroma jih| potrebujejo. Vendar pa bo verjetH no za večji učinek gramoziranja potrebno ceste bolje vzdrževati ^ odvodnimi jarki in podobno, saj potem ne bi bilo potrebno tolikokrat] gramozirati. j V našem programu imamo tudi zapisano, da bomo vsako letoi zgradili eno transformatorsko postajo. Lani smo zgradili kar tri in sicef dve v Drenovcu in eno v Goričaku, kjer so sc krajani znova izkazali. Poi pogodbi s TOZD Elektro Ptuj krajani prispevajo les za drogove,^ izkopljejo jame in pomagajo pri postavitvi omrežja, to pa znaša do 3(j odstotkov celotne vrednosti postaje. Poseben problem je asfaltiranje cest. ki jih je pri nas veliko manj- kot makadamskih. Res imamo malo asfalta, nekaj v Goričaku in cesto Peter Vesenjak S prostovoljnim delom do telefona proti Turškemu vrhu. Krajani so se ob uvedbi referenduma odločili za asfaltiranje dveh cest, Goričak — Turški vrh in Goričak — Drenovec, vendar je sredstev bilo le za prvo cesto, za drugo pa bo krajevna skupnost potrebovala pomoč širše družbene skupnosti.« — Delate veliko, izstopa pa velika pomoč krajanov in njihovo vključevanje v prostovoljno delo za izboljšanje pogojev življenja in dela v tem delu Haloz. Vsi zaslužijo pohvalo, pa vendar, kdo so najbolj aktivni? »Težko se je odločiti, zaradi vseh krajanov, saj bi res morali vse pohvaliti. Vendar, pri ureditvi elektro omrežja sta to Mihael Šcšek in Franc Kelc. pri gradnji mrliške veže jc aktiven celotni gradbeni odbor, prav tako odbor za telefon, med posamezniki pa Stane Majcenovič s svojo ekipo, Marta Bosil. Ivan Ogrizek. Adolf Vidovič. Ivan Braluša, Slavko Belšak. Ludvik Kotar. Vendar, res seje težko odločiti samo za posameznike.« Resjc. saj v KS Zavrč največ naredijo s skupnimi močmi. Ko pa že govorimo o aktivnosti, potem moramo omeniti, da so pred kratkim izvedli delne vaške zbore, na katerih je bila beseda o nadaljevanju načrtovane gradnje šolskega prostora v ptujski občini ter s tem o bližnjem referendumu /a drugi občinski samoprispevek. Ob sicer skromnejši udeležbi je bilo iz razprave čutiti, da se krajani zavedajo pomembnosti nadaljevanja gradnje in bodo kljub .svojim nalogam podprli tudi ta naša skupna prizadevanja. I kotar Komunalno urejanje Gradbišče OBISK GRADBIŠČA V RABELČJI VASI DELA DOBRO NAPREDUJEJO Po opravljenih delih pri iz- gradnji Ziherlove in Kraigherje- ve ploščadi v Ptuju, so se gradbe- niki preselili na novo gradbišče — so.sesko Rabeljčja vas — zahod. Pred njihovim prihodom JC bilo zemljišče potrebno komu- nalno urediti, gre za primarne vode, ceste v gramozni izvedbi. Urejanje okolja v neposredni bližini gradbišča V lepem vremenu gre vse po načrtih skratka postoriti vse. preden se prične z neposredno gradnjo stanovanjskih objektov. Zemlji- šče ,so v sodelovanju z enoto za urejanje stavbnih zemljišč pri samoupravni komunalni skupno- sti pripravili delavci TOZD Niz- ke in hidrogradnje Komunalne- ga podjetja Ptuj. Sedaj so na vrsti »tapravi« gradbinci, saj prvi objekt — blok Al — že raste. V prejšnjem tednu, ko smo gradbišče obiskali, so dela pote- kala nemoteno, vreme je bilo namreč zelo ugodno. Gradbena dela i/vajajo delavci GIP C}radis TOZD Gradnje i/ Ptuja, investi- tor pa je samoupravna stano- ^ Ljubo KampI vanjska skupnost ptujske občine. Odgovorni vodja del. s katerim smo se pogovarjali, je mladi inženir Ljubo Kampl. Mlad po videzu in verjetno tudi letih, vendar ima za seboj že več gradbišč. Kaj je bilo potrebno urediti pred začetkom gradbenih del? »Za gradbišče je bilo po komu- nalni ureditvi potrebno urediti vse spremljevalne prostore, gre za garderobe, sanitarije, jedilni- co, kuhinjo za razdeljevanje hrane, prostor za nočnega čuva- ja, pripravo žerjavnih prog in podobno.« pojasni Ljubo Kampl in nadaljuje: »Za nemoteno iz- vedbo del pa je potrebno že vnaprej planirati pripravo mate- riala, mehanizacije, delovno silo. Tako imamo na primer na tem gradbi.šču že polovico potrebne- ga materiala razen betona. Prav tako je potrebno vnaprej, naj- manj mesec dni. naročiti mehani- zacijo za groba zemeljska dela. za žerjave pa še prej. Moja naloga je predvsem skrb za pravočasno organizacijo gradbi- šča, tehnično izvedbo objekta, povezavo z investitorjem, obra- čunom del. med najpomembnej- šimi pa sla varstvo pri delu in skrb za velika družbena sredstva, ki so nam zaupana v upravlja- nje.« — Gotovo je gradnja v seda- njem času. smo sredi novembra, precej specifično delo. Kakšen je vpliv vremena? »Letos imamo z vremenom izredno srečo^ saj nam je slabo vreme dela zaustavilo le za en dan, zaradi mraza pa letos zasto- jev še ni bilo. Normalno lahko delamo do petih stopinj pod ničlo, pod tem pa je že težje. Tako celo zimo uporabljamo dodatke za beton za hitrejše vezanje, ki nam omogočajo delo tudi pri —5 stopinj Celzija. Za boljše delovne pogoje je zelo zaželeno, da je pred zimo zaprt del zgradbe, ki ga ogreva- mo in tako dela potekajo naprej nemoteno. Pri tej gradnji tako daleč še nismo. Če bo hladno, se bomo ogreli v jedilnici in nato nadaljevali z delom.« — Na vhodu na gradbišče piše, da gradite stanovanjsko sosesko Rabeljčja vas — zahod, blok A 1. Kakšna gradnja je to? »Rabeljčja vas — zahod bo kompletna soseska, gradnja bo potekala menda do leta 1993, z okrog 1500 družbenih stanovanj in nekaj vrstnih hiš ter vsemi spremljajočimi objekti kot ,so trgovina, vrtec in podobno. V okviru te soseske je sedaj v gradnji kare A s tremi stanovanj- skimi objekti, trenutno pa gradi- mo prvega, ki bo imel 70 stano- vanj.« — Gre vse po načrtu? Je kaj težav? »Dela potekajo skladno s ter- minskim planom s tem, da smo z enim delom naprej z enim pa nekoliko zadaj. Za to smo se odločili zaradi bližajoče se zime, saj bomo naredili najprej vse kleti in nato nadaljnje etaže. Običajno se pri takšnih gradnjah naredi klet in nato zabetonira do strehe, to je sistem litega betona. Zaradi pričakovane zime pa smo tokrat naredili izjemo, naredili vse kleti in eno etažo. Pripomniti moram, daje blok A 1 sestavljen iz štirih različnih lamel, ki so med seboj posebej ločene, gre za štiri čisto posebne vhode, ki jih imenujemo lamele. Izkušnje, tu- di z Ziherlove ploščadi, kažejo, da gradnja 70 stanovanj traja eno leto. Pri naši gradnji smo začeli v ugodnem vremenu, dela pa se bodo zaključevala poleti. Priča- kujemo, seveda če ne bo večjih težav, da bo blok v celoti končan avgusta prihodnjega leta.« Ob gradbenih delih pa poteka- jo tudi dela pri Urejanju okolja dijaškega doma. skratka, v Ra- beljčji vasi je zelo živahno. Tekst in foto: • . I. kotar Pri Lovrencu pouk pod podprtimi stropovi Pri Lovrencu na Dravskem polju že nekaj let zaman čakajo na novo 5.olo. Težko je reči — kdo si jo bolj želi, ali krajani, ki so v ta namen že zagotovili skoraj tri milijone dinarjev ali pa najmlajSi prebivalci te krajevne skupnosti, ki so eno stavbo stare šole že morali zapustiti, v drugi pa teče šolsko delo pod pod- prtimi stropovi. Pravijo, da si najbolj želijo varnih in toplih prostorov v katerih bi bilo življenje in delo pri- jetnejše, ob tem pa upajo, da se jim bo ta velika želja izpolnila do leta 1985 in da bodo občani ptujske občine še enkrat solidarnostno rekli svoj DA za podaljšanje občinskega samoprispevka v katerem bo del sredstev namenjenih tudi za njihovo novo šolo. Ob našem nedavnem obisku v podružnični osnovni šoli pri Lovrencu nam je Marija RakuSeva, vodja šole takole predstavila trenutno stanje in pripravljenost krajanov, da šoli pomagajo na več načinov. ,,Kot smo že nekajkrat povedali, životarimo v 103 leta stari zgradbi, ki vse to obdobje ni doživljala večjih dotacij, vsaj v notranjosti ne. S tem šolskim letom smo se morali preseliti v samo eno zgradbo, ker v manjši ni tekoče vode, niti ustreznih sanitarij. Prostore smo letos v zgradbi, v kateri se zadržujemo, sicer nekoliko uredili, ker je od zadnjega pleskanja minilo skoraj 20 let. Ze ta mala posodobitev nam veliko pomeni. Moramo pa se zahvaliti krajanom Lovrenca in vodstvu krajevne skupnosti, ki ima posluh za naše te- žave. Dobro sodelujemo pri raznih manjših popravi- lih, ki nam jih opravijo zastonj in upam, da bodo imeli tak solidarnostni odnos do svoje šole tudi na bli- žnjem referendumu, ko se bodo skupaj z ostalimi občani ptujske občine odločali o naši usodi. Le tako bomo pri Lovrencu lahko dobili novo šolo o kateri sanjamo že dobrih petnajst let, obenem pa tudi nujno potrebne prostore v centru srednjega usmerjenega izobraževanja, v katerih bo pridobivalo svoje teoretično in praktično znanje tud veliko otrok od Lovrenca." mš KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK Priprave na referendum V tem mesecu so v krajevni skupnosti izvedli zbo- re občanov in na njih govorili o pripravah na refe- rendum za občinski samoprispevek. Občani so na zborih potrdili pravilnost odločitve za izglasovanje drugega občinskega samoprispevka in menili, da je potrebno z nadaljnjo izgradnjo šolskega prostora, predvsem pa centra srednjega usmerjenega izobra- ževanja zagotoviti ustrezne pogoje za izobraževanje mladih. Hkrati so poudarili nujnost izobraževanja mladih kmetovalcev, saj je le izobražen kmet porok za uresničitev ciljev, ki ^o si jih zastavili na področju kmetijstva v ptujski občini. Na zborih so občani razpravljali tudi o uresniče- vanju akcij, ki so jih zapisali v program krajevne skupnosti in jih uresničujejo v precejšnji meri s sred- stvi krajevnega samoprispevka. Vodstvo krajevne skupnosti je sklenilo, da bodo v začetku prihodnjega meseca ponovno sklicali občane in jim posredovali odgovore na vprašanja, ki so zanimala krajane na sedanjih zborih. N. d. Revija pevskih zborov bo 18. decembra Pred dobrim mesecem so pri zvezi kulturnih orga nizacij v Ptuju pričeli s pripravami na revijo pevskih zborov na kateri bo tudi letos nastopila večina zborov, ki delujejo na območju ptujske občine. Na skupnem sestanku so se dogovorili z zborovodji, da bo tudi letos revija v centru srednjega usmerjenega izobraže- vanja in sicer v petek, 18. decembra v počastitev praznika jugoslovanske ljudske armade in drugih jubilejev. V teh dneh se pevski zbori že prijavljajo in organi- zatorji računajo, da bo tudi letos sodelovalo od 18 do 20 pevskih zborov. To so skoraj vsi, ki na naSem območju delujejo bodisi v okviru prosvetnega dru- štva, organizacij združenega dela ali drugih druStev. TEDNIK — 19. november 1981 VSE O REFERENDUMU - 7 Dragi občani - nadaljujmo začeto delo! Ta poziv ni parola, niti akti- vistični pristop in način za do- sego nekega cilja. To je realnost, to je smoter življenja. Presunilo me je geslo na raz- stavi dosežkov, naporov in samopremagovanj Društva slepih in slabovidnih v domu ,,Franca Krambergerja", ki se glasi: „EDINA TEMA, KI OBSTOJA JE NEZNANJE". Pa sem pomislil: Ali ne bi lahko to geslo upo- rabili tudi za mladeniča in mladenko, sina ali hčerko, vnukinjo ali vnuka, brata ali sestro, če jim ne bi dali in omogočili pridobiti izobrazbe? Da, lahko bi! Čeprav zdravi, uka željni, prešerno razigrani, obiskujejo bodisi osnovno ali srednjo šolo. Eni v teh, drugi v drugih pogojih, eni v pro- storski ustesnjcnosti, drugi v skrajno neprimernih prostorih, tretji v nedokončanem, ne- kompletiranem okolju. Cemu takšen, na videz ču- den uvod? Veliko resnice je v tem! Marsikateremu mladeniču ali mladenki je edina dota pri- dobljeno znanje in poklic, ki ga bosta spremljala vse življe- nje. Proglasili smo se za dru- žbo, ki bo prav to, ob enakih pogojih, v okviru materialnih možnosti, tudi omogočala. In kdo je ta družba? To smo mi vsi! Skupaj načrtujemo, skupaj gradimo, skupaj smo ponosni na dosežene uspehe. In res smo lahko ponosni! V preteklem srednjeročnem obdobju smo zgradili nove objekte za potrebe osnovnega šolstva, zgradili objekte za potrebe srednjega usmerjenega izobraževanja. Lepi uspehi! Toda, delo ni končano. Še veliko nam manjka. Potrebe so velike. I prav Zato, da bi zgra- dili ali dogradili hrame učeno- sti za našo mlado generacijo, smo se vsi skupaj odločili za dodatno združevanje sredstev. Za drugi samoprixpsevek! Ne zato, ker smo neučakani ali ker je to krik mode, pač pa zato, ker je to edina možnost, da pospešimo realizacijo načr- tpvanih nalog in potreb, da bodo naši mladi čimprej usposobljeni za prevzem vse bolj zahtevnih samo- upravljalskih in delovnih dol- žnosti v našem združenem delu, s tem pa ponovno ustvar- jali možnosti za še hitrejši napredek, za boljši jutri. Zato, odprimo oči mladini, dajmo jim pogoje za prido- bivanje znanja. Znanje in delovna navada pa je tisto, kar plemeniti človeka, kar ga spodbuja, kar mu daje samo- zavest in občutek, da ga ta družba še kako potrebuje. Odločitev delovnih ljudi in občanov ptujske občine, da se 6. decembra 1981 že drugič plebiscitno odločimo za drugi ,,ZA" ni nič presenetljivega. Tc ni senzacija, to je izraz zavesti! Naj si za zaključek izposo- dim besede tov. Alojza Goj- čiča, izvršnega sekretarja pred- sedstva Centralnega komiteja ZKS in predsednika odbora za izvedbo prvega občinskega samoprispevka za šolski pro- stor, ki je ob uradni otvoritvi Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju med drugim dejal: ,,Pravi zimski dan je bil, sneg je naletaval, ljudje pa so mno- žično prihajali na glasovalna mesta, da bi ponovno dokazali da so za napredek. Nepozaben bo ostal 21. november 1976, saj je vse živo sodelovalo v pri- pravah, organizaciji in izvedbi referenduma". Naj bo tudi tokrat tako! Le vremenu ne zaupam, zaupam pa našemu delavcu im občanu! STANKO LEPEJ Bodoči kovinarji v zastareli in slabo opremljeni učilnici Foto: I.Ciani Zakaj ostanek sredstev iz prvega občinskega samoprispevka? V planu za investicije v šolski prostorza leto 1982 in naprej je v virih i sredstev predviden tudi znesek din 34,110.000,— kot ostanek sredstev iz \ I. občinskega samoprispevka in sredstev OZD zbranih do 31 /12-1981. V j razpravah, ki so ob akciji za izpeljavo referenduma za II. občinski I samoprispevek .so bila tudi vprašanja, zakaj se s tem denarjem ni gradilo ■ naprej, oz. se zgradila n. pr. osnovna šola Lovrenc. Vprašanja so tudi, - zakaj se ni v naprej predvidelo, kaj bo z morebitnim »presežkom« : denarja. Pa poglejmo kako je s tem: I 1. Po uspelem izglasovanju I. občinskega samoprispevka na refe- ■ rendumu, ki je bil 21. novembra 1976, je skupščina občine Ptuj na zasedanju Zbora krajevnih skupnosti v decembru 1976 sprejela Odlok o uvedbi samoprispevka (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/76). V 10. i členu je določeno: »Sredstva, ki eventuelno ostanejo po zadostitvi potreb po 8. členu ] tega odloka, se uporabijo za sofinanciranje gradnje II. faze Srednje- \ šolskega centra v Ptuju.« ] Torej smo se že ob I. občinskem samoprispevku odločili, da bomo;| morebitni ostanek zbranih sredstev namenili za nadaljnjo gradnjo, j srednjih šol. j 2. Srednje šole in osnovna šola Markovci smo predali svojemu \ namenu s šolskim letom 1979/80. To je 2 leti prej. kot bodo iz samo- j prispevka in združenih sredstev OZD zbrana sredstva. Zato je Izobra- ; ževalna skupnost Ptuj morala najeti razna premostitvena posojila. Po- : sojila so bilai 1978 za OS Markovci - izvajalec Marles 5,000.00,- din i 1978 za OŠ Markovci — KB Maribor — enota Ptuj 4,797.000,- din , 1978 za srednje šole — KB Maribor — enota Ptuj 41,856.000.- din i Vsega premostitveni krediti 51.653.000,— din' Krediti so odplačevani iz dotoka sredstev iz samoprispevka v letih ^ 1979, 1980 in 1981. Zato tudi ni bilo možno zbranih sredstev nameniti za gradnjo drugih faz ali šol, saj so obveznosti bile enake planiranemu' dotoku sredstev. 3. Pri sprejemanju planov za sedanje srednjeročno obdobje 1981 — 1985 so v letu 1979 in 1980 v KS in OZD bile obširne razprave, \ Lčno mesto učenca za proizvodni poklic je veliko dražje in zahtevnejše kot za neproizvodne poklice. Foto: I. Ciani kako naprej. Posledica teh razprav so na zborih občanov v KS ter na zborih delavcev v OZD sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih planov, po teh dokumentih pa ustrezni plani v KS, TOZD in v samo- upravni interesni skupnosti ter končno v družbenem planu občine Ptuj. V teh dokumentih smo se med drugim, dogovorili tudi: a) v 49. členu Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981-1985: »Skupni investicijski program na področju šolstva bo po cenah iz leta 1980 znašal 189,8 mio din. Sredstva bodo zagotovljena s samopri- spevkom občanov po enotni stopnji 1 % od čistega osebnega dohodka in združevanja sredstev na osnovi dohodka TOZD po stopnji 0,15 % za obdobje 1982—1985, kar pomeni manj.še obveznosti kot v obdobju 1977-81.« b) V Resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1981 (Ur. vestnik občin Ormož m Ptuj, št. 2/81) smo sklenili: »V letu 1981 ne bo pričeta nobena investicija na področju družbenih dejavnosti. Na osnovi programa gradnje II. faze srednjih šol bo v letu 1981 Izobraževalna skupnost Ptuj ob sodelovanju družbenopolitičnih orga- nizacij izvedla priprave za razpis referenduma o samoprispevku za obdobje 1982-85.« Vse aktivnosti Izobraževalne skupnosti in šol so torej skladne s sprejetimi akti. 4. Sredstva 34,110.000,- din, za katera ocenjujemo, da bodo šele zbrana do konca leta 1981, torej ob začetku leta niso bila na razpolago. Stanje je bilo tako. ................... , vOOOdin Tako je bilo ob začetku leta na razpolago 8,9 mio din, ob polletju 1981 pa na računih investitorja (CSUI) in Izobraževalne skupnosti 21,7 mio din (od tega zneska je investitor CSUI po.sodil AGIS-u 10 mio din, ki bodo vrnjeni 30. novembra 1981). V kolikor bo ocenjeni dotok sredstev v novembru in decembru realiziran, bo torej šele 31/12-1981 (oz. verjetno šele v januarju 1982) na računih Izobraževalne .skupnosti Ptuj in investitorja (CSUI) predvidenih 34.1 mio din — ki so po planu začetna sredstva za nadaljnjo gradnjo srednjih šol v letu 1982. V razpravah je »žal« bilo več netočnih informacij, kljub temu, da je Odbor za spremljanje izvajanja samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v občini Ptuj redno letno poročal o dotoku, stanju in porabi sredstev na vseh zborih skupščine občine. Zadnje poročilo je bilo Obravnavano 29. 7. 1981 s celovitim prikazom zbranih sredstev po letih in poraba. Prav tako so bila podobna poročila v skupščini Izobraževalne skupnosti Ptuj. Delegacije v vseh KS in TOZD so torej imele ustrezne informacije, žal pa je izgleda, da niso o tem obvestile (ali pa nepopolno) svojih volivcev. Organi in službe Izobraževalne skupnosti ter investitor (CSUI) pa bodo rade volje nudili še podrobnejše informacije, če bodo KS in TOZD ugotovile, da jih bodo potrebovale pri aktivnostih za referen- dum in za združevanje sredstev v TOZD. Sekretar Izobraževalne skupnosti Ptuj Oton POLIC SPREMEMBA PLANA GRADNJE ŠOL 1981-1985 Plan investicij v šolski prostorje bil sprejet v začetkuieta 1981. V tem letu smo sprejeli tudi dokumente, ki bistveno spreminjajo dosedanji način šolanja v srednjih šolah. Dali smo večjo veljavo proizvodnim poklicem (kovinarji, metalurgi, kmetijci) ter zmanjšali naval v gimna- zijske in administrativne usmeritve. Ta sprememba pa zahteva nekatere spremembe v planu gradnje. Nujne so delavnice in specialne učilnice za praktični pouk ter remiza za kmetijske stroje. V razpravah po krajevnih skupnostih, ki so ob razpisu referenduma za II. občinski samoprispevek, se občani s to spremembo strinjajo, predlagajo pa, naj tudi skrb za prehrano dobi primerno prednost. Vrstni red gradnje po letih je v planu postavljen, predlog pa je. da se po možnosti na primer gradnja osnovne šole Lovrenc začne prej. Sedaj tudi tečejo aktivnosti za dopolnitev planov krajevnih skupnosti, ki so v šolskem okolišu osnovne šole Ivan Spolenjak (KS Ivan Spolenjak, Turnišče in Hajdina) ter bodo tudi prispevale del sredstev za prizidek k svoji šoli. Prav tako se bodo te KS skupno s .šolo Ivan Spolenjak dogovorile, kater-^ učilniške prostore bo prizidek obsegal. Vse to je spodbudilo Izobraževalno skupnost Ptuj. da predlaga spremembo sprejetega samoupravnega sporazuma o temč(ljih plana za obdobje 1981 — 1985. Tako bi naj spremenjeni 7. člen določal: »V tem srednjeročnem obdobju bodo izvedene te investicije: 1. CSUI — odplačilo premostitvenih kreditov (1981) 2. CSUI — specializirane učilnice in delavnice za praktični pouk z opremo v izmeri 1.914.5 m^ (1982) 3. CSUI — telovadnice terjedilnica z razdelilno kuhinjo in opremo v izmeri 5.605 m^(l983. 1984. 1985) 4. CSUI — zunanji športni objekti v izmeri 5.336 m^ (1984. 1985) 5. Osnovna šola Lovrenc 623 m^ (1984) 6. Prizidek k osnovni šoli Ivan Spolenjak v Ptuju 900 m^ (1985)« Izobraževalna skupnost Ptuj ocenjuje, da bo ob zagotovitvi plani- ranih virov sredstev, predvsem pa iz sredstev II. občinskega samopri- spevka in združenih sredstev organizacij združenega dela predlagane gradnje šol tudi moč realizirati. Zato glasujmo »ZA«. Sekretar Izobraževalne skupnosti Ptuj: Oton POLIC 8 - VSE O REFERENDUMU 19. november 1981 — RODITELJSKI SESTANKI V CSUl „Saj gradimo za naše otroke" Po sklepih učiteljskih zborov na vs^h treh šolah Centra srednjega usmerjene- ga izobraževanja, to je v Gimnaziji splošne in pedagoške smeri z oddelkom zdravstvene šole, roditeljski sestanki po oddtjčnih skupnosfih. Prvi je bil skupni sestanek za starše učencev vseh oddčlkov prvega letnika gimnazije splošne in pedagoške smeri in to že 12. oktobra, ko Se ni bilo v javnosti podrobnej.ših mformacij in gradiva v zvezi s pripravami na referendum. Kljub temu so se starši temeljito pogovorili o problematiki dograditve CSUI in o vsebini prizadevanj za referendum, saj brez občinskega samoprispevka ne bo moč uresničiti začrtanih programov gradnje. Za tem so bili oddelčni sestanki s starši, nekaj pa jih je še v teh dneh, kjer poleg vprašanj v zvezi s samoprispevkom obravnavajo tudi rezultate redovalnih konferenc. Udeležba na sestankih je bila v nekaterih oddelkih zelo dobra, saj so prišli vsi starši, v nekaterih oddelkih pa je bila udeležba nekoliko slabša. Kljub temu je bila na sestankih nad polovica staršev vseh oddelkov Centra srednjega usmerje- nega izobraževanja. Starši so na vseh sestankih enotno podprli program gradnje druge faze CSUI in obljubili, da bodo v svojih okoljih storili vse. da bo referenc dum uspel. Naj navedemo le nekaj stavkov iz razprave: »Le gradimo, saj gradimo zase in za naše otroke«, »Priče'lo delo moramo končati«, »Razumljivo je, da moramo naprej« itd. Iz tega lahko povzamemo, da .so starši učencev, ki obiskujejo usmeritve vzgojno-izobraževalnih programov CSUI Ptuj. najbolj prepričani v potrebnost in upravičenost dograditve objektov CSUI. zato bodo prav gotovo to pokazali tudi v pripravah na referendum. Za uspešno izvedbo referenduma Na kraju, kjer so nekoč v starodavnem Poeloviu .spretne roke lončarjev ustvarjale prelepe posode, stoji velika črnosiva stavba, kije »dom učenosti«. Ima pa tudi ime. ki spominja na čas vesoljskih poletov, na današnji čas. Imenuje se CSUI, to je kratica za center srednjega usmerjenega izobraževanja. Z letošnjim letom bo poteklo obdobje, ki so ga občani ptujske občine namenili za gradnjo šolskega prostora. Pred petimi leti smo se. oziroma pravilno zapisano — so se naši starši z veliko večino na referendumu, to je ljudskem glasovanju odločili za samoprispevek, mi otroci pa smo jim prigovarjali, naj glasujejo ZA. Tudi sedaj smopred podobno odločitvijo. Gledati je treba naprej. Zbrati je treba denar za specializirane delavnice, telovadnico in druge potrebne prostore ob CSUI in za dve osnovni šoli. Kje vzeti denar? Edina možnost je samoprispe- vek, zato referendum mora uspeti in prepričan sem, da bo uspel to je želja vseh učencev in staršev, enako pa tudi vseh drugih ljudi, ki imajo radi otroke. Čez pet leto bomo sedanji osemletkarji s ponosom gledali nazaj, kaj vse je bilo zgrajenega in to kljub težkim gospodarskim razmeram. Pono.sni bomo na naše starše, ki so ravnali prav. Vsi smo ZA! Tomaž Toplak, 8. a OŠ Olga Meglic Specializirane učilnice in delavnice za praktični pouk Prednostna naloga pri gradnji druge laze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja bo zgraditev specializiranih učilnic in delavnic za izvajanje praktičnega pouka s tehnologijo obdelave za kovinarski, metalurški in kmetijski vzgojnoizobraževalni program. Brez tega ni stvarnih možnosti za kakovostno izvajanje začrtanih programov v posameznih usmeritvah. Poleg veznih hodnikov, garderob z umivalnicami in sanitarijami, program gradnje obsega še naslednje: , a) Specializirane učilnice: Kabineti, predavalnica za tehnologijo in predaval- nice za tehnične meritve. 0) Kmetijsko strojništvo: Velika predavalnica — polkrožne oblike s stopni- často se vzdigujočimi sedeži, kabineti in remize ali po domače kolnice oziroma lope za kmetijske stroje. c) Delavnice za praktični pouk: Skladišče kemikalij, skladišče materiala, priprava materiala, skladišče orodja, kabineti za učitelje, delavnice A programa, priročne predavalnice, lakirnica, kovačnica. kalilnica in livarna. d) Potrebna fazna dogradnja: Varilnica. orodjarna, strojarna, rezkama, in brusilnica. V proizvodnih poklicih se izobražuje tudi vse več žensk Foto: I. Ciani Učenci pri delu za zaščito kovinskih konstrukcij Foto: I. Ciatii Štipendiranje, pralctični poulc, proizvodno delo in delovna praksa v usmerjenem izobraževanju Zaradi nekaterih hejastnosti, ki nastajajo med občani glede štipen- diranja, praktičnega pouka, pro-. izvodnega dela in delovne prakse v usmerjenem izobraževanju dajemo kratko obrazložitev. V usmerjenem izobraževanju traja pouk 40 tednov strnjeno skozi vse leto. Od tega je 35 te- dnov neposrednega vzgojnoizo- braževalnega dela, 2 tedna proiz- vodnega dela oz. delovne prakse, 1 Moj bodoči poklic teden naravoslovnih dejavnosti, 1 teden kulturnih dejavnosti in 1 te- den telesno vzgojnih in obrambnih dejavnosti. Zaradi takšne organi- z.acije pouka nimamo več periodi- čnih oddelkov za posamezne poklice, kjer so se učenci usposabljali polovico šolskega leta v OZD ali pri obrtniku, polovico pa v šoli. Štipendiranje v usmerjenem izobraževanju poteka prek kad- rovskih šdpendij, iz združenih sredstev in kombinirano iz obeh virov. Kadrovske štipendije nudijo organizacije združenega dela v sklada s kadrovskimi potrebami. Tudi delovni ljudje, ki samo- stojno opravljajo dejavnosti s sredstvi v lastnini občanov — obr- tniki, lahko štipendirajo učence prek združenja obrtnikov ali pa in- dividualno. Štipendije iz združenih sredstev lahko dobijo vsi učenci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 55 poprečnega mese- čnega osebnega dohodka v SRS. Ce učencu, ki prejema ka- drovsko štipendijo dohodek na družinskega člana ne presega 55 "Vo poprečnega OD v SRS, lahko dobi h kadrovski štipendiji še razliko iz združenih sredstev. Praktični pouk, ki poteka v pro- izvodnih usmeritvah, bodo opravljali učenci v 2., 3. in 4. letniku vsak teden po predpisanem predmetniku. Predvidoma je v 2. letniku en dan praktičnega pouka, v 3. pa dva dneva. Dela bodo učenci opravljali v šolskih delavni- cah ali v OZD, kjer bodo ustrezni materialni in kadrovski pogoji. Proizvodno delo je delo v proiz- vodnih procesih materialne pro- izvodnje, delovna praksa pa delo v delovnih procesih nematerialne proizvodnje. Proizvodno delo oz. delovna praksa traja vsako leto 80 ur v sre- dnjem programu in 120 ur v skraj- šanem programu. Delo bo teklo strnjeno 10 dni v srednjem pro- gramu in 15 dni v skrajšanem pro- gramu. Sole bodo sklenile z OZD samoupravne sporazume in pogo- dbe o izvajanju proizvodnega dela oz. delovne prakse, kjer bodo natančno opredeljene naloge. Učenci, ki bodo v drugem polletju šolskega leta 1981/82 opravljali to delo, ne bodo dobili denarne na- grade. OZD bo poskrbela za topli obrok in krila stroške proizvodne- ga dela, šola pa bo učence zavaro- vala za primer invalidnosti in tele- sne okvare. V naslednjih letih bo teklo pro- izvodno delo in delovna praksa po smereh v posameznih programih. Pred OZD in šole so postavljene zahtevne naloge, ki jih bomo s skupnimi močmi uspešno prema- gali.. Milan Cimerman Bodoči varilec pri delu Foto: I. Ciani PREDLOG: Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in de- lavci v TOZD, ki imajo dislocirane obrate in poslovne enote na območju občine Ptuj ter izobraževalna skupnost Ptuj (v nadaljnjem besedilu: po- pisniki sporazuma) sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE GRADNJE ŠOLSKEGA PROSTORA V OBCINI PTUJ V OBDOBJU 1981—1985 I. UVODNE DOLOČBE- , 1. člen Podpisniki sporazuma ugotavljajo, da družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 12/81), predvideva za gradnjo šolskega prostora v občini Ptuj zbiranje sredstev iz samoprispevka občanov in prispevka na osnovi dohodka TOZD. Dru- žbeni plan daje prednost nadaljevanju gradnje CSUI, ob novogradnji osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju in prizidka k osnovni šoli Ivan Spolenjak v Ptuju. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom se podpisniki sporazumejo, da bodo sofinancirali nadaljevanje gradnje CSUI, novogradnje osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju in gradnjo prizidka k osnovni šoli Ivan Spolenjak v Ptuju in določijo medsebojne pravice in obveznosti iz tega sporazuma. , • II. OSNOVE INVESTICIJSKIH PROGRAMOV 3. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1981—1985 v 7. členu predvideva: 1. CSUI — odplačilo premostitvenih kreditov (1981) 2. CSUI — specializirane učilnice in delavnice za praktični pouk z opremo v izmeri 1.914,5 kv. m (1982) 3. CSUI — telovadnice ter jedilnica z razdelilno kuhinjo in opremo v izmeri 5.605 kv. m (1983, 1984 in 1985) 4. CSUI — zunanji športni objekti 5.336 kv. m (1984 in 1985) 5. Osnovna šola Lovrenc v izmeri 632 k v. m (1984) 6. Prizidek k osnovni šoli Ivan Spolenjak v Ptuju v izmeri 900 kv. m (1985) . 4. člen Predračunska vrednost objektov iz prejSnjega člena znaša v cenah 1981: — nadaljevanje gradnje CS' T 216,650.000 din — osnovna šola Lovrenc na Dravskem polju 22,390.000 din — osnovna gola Ivan Snol°rjak-prizidek 28,960.000 din SKUPAJ: ' 268,000.000 din III. ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA 5. člen Za izvedbo programa iz 3. člena tega sporazuma so planirana sred- stva po naslednji finančni konstrukciji: Viri sredstev skupaj do konca leta 1986 dinarjev 1. Združena in neporabljena sredstva iz leta 1981: 34,110.000,— 2. Drugi občinski samoprispevek: 116,000.000,— 3. Združena sredstva organizacij združenega dela: 45,100.0(X),— 4. Lastna sredstva CSUI: 8,000.000,— 5. Delež krajevne skupnosti Lovrenc Dr. p.: 2,950.000,— 6. Delež posebnih izobraževalnih skupnosti oz. republiške izobraževalne skupnosti Slovenije: 61,840.000,— SKUPAJ VIRI SREDSTEV: 268,000.000,— 6. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo zagotovili svoj delež sredstev iz 5. člena tega sporazuma tako, da bodo v naslednjih petih letih združevali in namensko izdvajali za sofinanciranje programa iz 3. člena tega sporazuma brez obveznosti vračanja po stopnji 0,15 od dohodka iz čistega dohodka. Znesek združenih sredstev TOZD in drugih delovnih organizacij iz 5. člena se letno valorizira po metodologiji Biroja za gradbeništvo za let- no rast gradbenih stroškov v SR Sloveniji. 7. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo ugotovili, obra- čunali in odvedli svoj delež po 5. členu tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa za preteklo leto na posebni zbirni račun Izobraževalne skupnosti Ptuj ,.Zbrana sredstva organizacij združenega dela za šolstvo" štev. računa 52400-843-041-40638. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena podpisniki pooblaščajo skupščino Izobraževalne skupnosti Ptuj, da v primeru, ko roki gradnje posameznih faz in objektov šolskega prostora to omogoča- jo, določi tudi daljše roke odvajanja obračunskih sredstev. V tem času podpisniki koristijo obračunana sredstva kot svoja obratna sredstva. IV. IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 8. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se dogovorijo, da vodi evidenco zbranih sredstev in podpisnikov ter vso dokumentacijo o iz- vajanju tega sporazuma Izobraževalna skupnost Ptuj. Izobraževalna skupnost Ptuj bo obveščala podpisnike tega spo- razuma o poteku združevanja in porabi sredstev, spremljala iz\'ajanje srtorazuma ter dajale razlage in predloge ukrepov za njihovo uresniče- vanje. 9. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino Izobraževabie skupnosti Ptuj, da lahko v nujnih primerih sporazumno z zborom združenega dela Skupščine občine Ptuj sprejema odločitve o manjših programskih odstopanjih iz 3. in 5. člena. 10. člen Podpisniki sporazuma se dogovorijo, da nadzor nad zbiranjem, razpolaganjem združenih sredstev in izvajanjem programa po tem sporazumu opravlja poseben odbor, ki ga imenuje Skupščina občine Ptuj na osnovi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za drugi ob- činski samoprispevek za financiranje načrtovanega programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj. V. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 11. člen Vsak podpisnik sporazuma lahko predlaga spremembo ali do- polnitev tega sporazuma. Obrazložen predlog sprememb ali dopolnitev sporazuma pošlje predlagatelj v pismeni obliki vsem podpisnikom tega sporazuma. Podpisniki sporazuma so dolžni obravnavati predlog sprememb ali dopolnitev in se o njem izjasniti. Predlog spremem.b ali dopolnitev je sprejet, če ga sprejmejo in podpišejo vsi podpisniki sporazuma, kar ugotovi skupščina Izobraže- valne skupno.sti Ptuj ter o tem obvesti podpisnike sporazuma. 12. člen Spore, ki bi nastali pri izvajanju tega sporazuma bodo podpisniki razreševali potom notranje arbitraže, v katero imenuje vsaka stran po dva predstavnika. Ce pa spora ne bo možno rešiti potom arbitraže, je za rešitev pristojno sodišče združenega dela. 13. člen Podpisniki sporazuma se obvezujejo, da bodo obveznost, spreje- to po tem sporazumu, vključili v svoje srednjeročne plane. 14. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpišejo poo- blaščeni predstavniki podpisnikov, kar ugotovi skupščina Izobraže- valne skupnosti Ptuj s sklepom, uporablja pa se za obdobje 1981 — 1985. Prvi obračun prispevka po tem sporazumu se opravi po sprejetju zaključnega računa za leto 1981. zadnji pa po zaključnem računu za leto 1985. 15. člen Vsak podpisnik sporazuma sprejme en izvod sporazuma, ki je enak izvirniku in je deponiran pri IzoKaževalni skupnosti Ptuj. štev.: Datum: 16/11-1981 PODPISNIKI: TEDNIK — 19. november 1981 URADNE OBJAVE - 9 SKLPŠČINA OBČINE PTUJ Občinska voplna komisija ODLOČBA Na podlagi 2. in 6. člena sklepa o razpisu referenduma za drugi občinski samoprispevek za fmanciranje programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj, številka 014—2/81—2 z dne II. novembra I98I in U. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavlja- nja (Uradni list SRS, št. 23—14^^/77), Občin^^ka volilna komisija v Ptuju določa za glasovanje na referendumu za drugi občinski samoprispevek za financiranje načrtovanega programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj, ki |>o V nedeljo, dne 6. decembra 1981 na»ilednja glasovalna mesta (volišča) in območja: Številica glasoval- nega mesta Kraj glasovalnega mesta (volišča) in območje 1. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE 1. v pisarni Krajevne skupnosti Cirkovce — za glasovalce naselja Cirkovce 2. pri Jožetu aUER, Dragonja vas 35 — za glasovalce naselja Dragonja vas 3 pri Francu PERŠOH, Mihovce 31 — za glasovalce naselja Mihovce 4 pri Heleni TOPOLOVEC, Pongrce 10 - za glasovalce naselja Pongrce 5. v Gasilskem domu Spodnje Jablane —za glasovalce naselja Spodnje Jablane 6. v Gasilskem domu Starošince — za glasovalce naselja Starošince 7. pri Francu FAKIN, Stražgonjca S — za glasovalce naselja Stražgonjca 8 pri St fanu HERGAN, Spodnji Gaj pri Pragerskem 24 — za glasovalce naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem 9. v Gasilskem domu Sikole— za glasovalce naselja Šikole 10. pri Francu HERGAN, Zgornje Jablane 21 — za glasovalce naselja Zgornje Jablane 2. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE 11. v Lovskem domu, Brezovec 92 — za glasoval- ce naselja Brezovec 12. v pisarni Krajevne skupnosti Cirkulane — za glasovalce naselja Cirkulane ^ 13. pri Ivanu GNILŠEK, Dolane 30 — za glaso- valce naselja Dolane in Veliki vrh 14. pri Ivanu EMERŠIČ, Gradišča 79 — za glasovalce naselia Gradišča 15. pri Franci PINTAkiC, Gruškovec 70 — za pi da telovadila v naši telovadnici. '. Lidija Kokol, 5/ai V nedeljo 6. decembra bodo naši starši — prebivalci ptujske občine, glasovali na referendumu za drugi občinski samoprispevek. Z zbranim denarjem bomo zgradili drugo fazo CSUI, novo Solo v Lovrencu, prizi- dek k 0§ Ivana Spolenjaka. Ko bo zgrajena nova telovadnica pri SSC, bomo imeli tudi učenci naše šole Olga Meglic več prostora v svoji telovadnici. Starši, glasujte za samoprispevek, saj boste s tem glasovali tudi za našo lepšo prihod- nost! Vsaka naložba v znanje se bogato obrestuie! Nataša Slodnjak, 5/b Kmalu bo odločitev ali bo aoDil S§c svojo telovadnico ali ne. Tudi naši bratci in sestrice bodo lahko tam telovadili, saj nc sme gledati vsak samo na sebe, ampak mora tudi na druge misliti. Nada Valant, 5/b Zelo žalostni smo, ker nimamo telovadnice. To telovadnico so do sedaj uporabljajo tudi dijaki SSC. Ko bodo ti dobili svojo telovadnico bo ta ostala nam. Sa bi se uresničila naša želja, si želimo od vseh star- šev, da pristopijo k drugemu občinskemu samoprispevku in glasovanju ZA. Peter Habjanič, 5/a Naprosila bom svoje starše, da bodo na bližnjem referendumu glasovali za podaljšanje samo- prispevka z ,,DA". Želim si, da bi tudi vsi drugi starši oddali svoj glas za podaljšanje samoprispevka, ker sem prepričana, da bo to koristilo nam vsem, najbolj pa nam učen- cem. Zavedam se, da bodo na naši Soli le tako dobili potrebno šolsko telovadnico, pa tudi prepotrebne športne pripomočke. To bi bilo lepo. Jerica Vidovič, 6/b Starši in sosedje! Zopet je pred nami vprašanje, kako bomo nadaljevali z gradnjo srednješolsicega centra. Ni mi vseeno, ker se bom tudi jaz čez tri leta s prijateljico Evo tja vpisala. Takrat bo tam več učencev kol danes. Potrebni bodo nt)vi učni prostori, največ za učence v kovinarski in metalurški usmeritvi. Nujne pa so tudi telovadnice. Sedaj jih morajo srednješolci iskati po vsem Ptuju. Vsi odrasli ptujski občani glasujte ZA nove šolske prostore! Sandra Slatič. 6/b, OS Franc Osojnik, Ptuj ZA NADALJEVANJE SAMOPRISPEVKA Začeto delo se mora vedno končati. To opazimo v naravi, pri člo- veku in vsepovsod. V našem kraju smo lani odprli nov CSUI. To je bilo omogočeno z denarjem iz samoprispevka slehernega občana. Toda vseeno denarja ni bilo dovolj, da bi postavili še delavnice, telovadnice in igrišča. Vendar v začetku še ni bilo take stiske. Sedaj, ko se je začelo usmerjeno izobraže- vanje, pa je vse post?lo bolj tesno. Dijaki nimajo telovadnice in hodijo na druge šole aH pa v oddaljeno športno halo in na stadion. Dijaki v ko- vinarski šoli nimajo ustreznih delavnic, da bi lahko imeli praktični pouk. V sedanji delavnici imajo stroje, ki so bili že odpisani iz proizvodnje. Po drugi strani pa je v kmetijski in zdravstveni smeri prav tako potreben praktični pouk. , Tako se naj občani odločijo, da bodo pozitivno glasovali o novem- samoprispevku za šolski prostor. S tem denarjem bi v občini zgradili tudi šolo v Lovrencu, prizidek pri Soli Ivana Spolenjaka in Se druge objekte, Ce se bo denarja Se kaj nabralo. Hočem, da bi referendum za samoprispevek uspel, ker bom tudi jaz drugo leto srednješolec. j Sergej Težak, 8/c, j OS Franc Osojnik, Ptuj \ Starši glasujete za dograditev srednješolskega centra v Ptuju stt)ji velik srednješolski center. Manjka mu še telovadnica, kuhinja in razni kabineti. Starši, tudi mi bomo hodili v to šolo. zato prosimo, glasujte za na referendumu. Prosimo vas. glasujte ZA. Tudi tovarišica bo glasovala za na referendumu. Boštjan Krajnc. 4/b, 6^ Osojnik, Ptuj Novi referendum Starši bodo glasovali za samoprispevek. Z njim bodo dogradili srednješolski center in telovadnico. Vsi učenci bodo našim staršem hvaležni za denar, ki ga bodo prispevali. Matjaž Markež 2/c. OŠ Franc Osojnik. Ptuj Ob novem referendumu Pred petimi leti je bil v Ptuju sprejet samoprispevek. S tem denarjem so zgradili šolo v Markovcih^jn v Trnovski vasi. V Ptuju imamo tudi srednješolski center. Ta še ni dograjen. V decembru bodo naši starši poncn'no glasovali za novi samoprispevek. Z njim bodo dogradili telo- vadnico in delavnice v centru. Mi otroci si želimo, da starši glasujejo za referendum. Polanca Holc. 2/c, OŠ Franc Osojnik. Ptuj 12- NASI DOPISNIKI 19. november 1981 — TEDNIK Spravljanje pese — linorez Ivan Kupčič, 6/d OŠ T. Žnidarič ZAKAJ SO V SVETU NA- SPROTJA? Vsak dan se srečujemo z nasprot- ji skoraj na slehernem koraku. Vznemirjajo nas v družini, v Siri5i skupnosti, v celotni človeški družbi. Veliko jih je, lahko bi celo dejali, da je v svetu največ nasprotij in da so različnega izvo- ra. Večina nasprotij pa izhaja iz tega, da človek premalo spoštuje sočloveka. Vsak je preveč prepri- čan o svojem prav; dokler ljudje ne najdejo skupnega cilja, skupne poti, dokler se človek ne prilagodi človeku, dotlej bodo med njimi nasprotja. Velikokrat sliSimo, celo izgovorimo stavek ,,dajmo se pogovoriti, saj smo vendar ljudje! Da, ljudje smo, ki edini na našem planetu vemo, kaj počenjamo m se zavedamo svojih dejanj, vendar delamo tako kot da nam ni mar za nas same, za človeštvo. Premalo smo odgovorni za svoje poslan- stvo. V zavesti ljudi ostaja tisti veliki ,,zakaj", na katerega ni odgovora. Zakaj ne bi lahko mirno odpravili nasprotij, se dogovorili kot ljudje, zakaj ne bi bil sleherni član člove- ške družbe res človek!? Zakaj si ne bi lahko ljudje zemeljsko bogastvo delili enako, ga uživali vsi, bili vsi enakopravni!? Zakaj uživa blagi- njo in lepoto sveta le del človeštva, zakaj ne bi bil vreden spoštovanja človeka vsak Zemljan? Biti človek pomeni veliko, toda kadar človek hoče postati nadčlovek, tedaj uniči v sebi človeka, pozabi na tiste pomembne besede-spoštovati človeka. > Kje je sfMDštovanje človeka, če ti- soči in tisoči otrok po svetu umirajo od bolezni, ki za današnjo medicino že zdavnaj niso več neozdravljive! Kje je spoštovanje človeka, Ce celim narodom jemljejo svobodo, jih izkoriščajo in zatirajo zato, ker so črnopolti ali gospodarsko in tehnično manj razviti! Kje je spoštovanje tistih milijo- nov in milijonov ljudi v Južni Ameriki, Afriki in Aziji, ki gladujejo ali celo umirajo od lako- te, ki nimajo možnosti učiti se in izobraževati! Tudi vse tisto, kar pomenijo besede kolonializem in neokolonializem, rasizem, neenakopravnost in izkoriščanje manj razvitih, krivičen sistem mednarodnih in političnih odno- sov, vse to je tudi zanikanje člove- kovega dostojanstva, nespoStova- nje človeka. Boj za svobodo, neodvisnost, enakopravnost vseh ras in narodov, za pravičnejše gospodarske in politične odnose v svetu je tudi boj za spoštovanje človeka. Dokler na svetu ne bo spoštova- nja človeka, dotlej bodo na svetu nasprotja. Na milijonih človeških; ust bo ostal izgovorjen tisti ,,za- \ kaj"? Odgovora nanj ne bo, če- ^ prav so osnovne težnje vseh naro- i dov na vseh celinah enake. Ena od : največjih želja pa je, da bi se čim- [ prej rešili zaostalosti in živeli bolj-' še, da ne bi bilo več pritiskov od zunaj in vojne. Večina človeštva je proti vojni. Ni bojevitih narodov, ki bi bili radi osvajalci. Vsi bi radi živeli v miru in spoštovali drug drugega, če bi bil ustvarjen mir, ki bi temeljil na spoštovanju in zau- panju med narodi, če bi se ustavilo oboroževanje, če peščica ,,nadlju- di" ne bi pehala v vojno človeških množic, če ne bi bile nikoli več te- ptane človeške pravice; tedaj bi bil ta svet brez nasprotij svet o kate- rem sanja človeštvo, svet, ki je da- nes le bojna deveta dežela. Ce bi se uresničila načela Usta- novne lisfne OZN, ki ima nalogo, da obvaruje človeštvo pred vojno, ščiti teneJje človeške pravice, ustvari pogoje za politične medna- rodne odnose in ekonomski napre- dek vsega človeštva, bi bilo člove- štvo reše.^o more, da bo uničilo sa- mo sebe Takrat bi bil svet spet enako lep za v,se. Temeljne člove- kove pravice ne smejo biti za- gotovljene le v deklaraciji. Tam so nepotrebne. Deklaracija, vsa zase- danja 0/N in dr igih mednarodnih teles so m] or-'ia, če je svet še. poln grozot, če umira na tisoče ljudi, ker nimajo hrane; če močnejši zapirajo in mučijo tiste, ki želijo živeti svobodno, ki se morajo boriti za temeljne človeko- ve pravice. Ko bi na svetu minil vsaj en tak dan, da bi bil vsak človek res člo- vek! Zakaj se človeštvo lahko samo zaveda svojih napak, zakaj pozna samo vzroke nasprotij, zakaj jih samo odpravlja, zakaj jih kdaj dokončno ne odpravi? Ko bo dosežen ta cilj, bo sonce enako svetlo za ljudi vseh barv, te- daj bo človek opravičil svoje poslanstvo. Blanka Zolger, 8/a, 05 Maj- šperk Priprava na zimo — linorez Jožek Hauzer, 6/d OŠ T. Žnidarič MOJ DOM Moj dom stoji ob glavni cesti ne daleč od šole. Ob hiši je vrt. Okrog hiše pa rastejo lepe rožice in trava. Imamo tudi brajde. Na dvorišču v pasji utici imamo psička. Ime mu je Rinči. Naša hiša je velika. Ima sobe. kuhinjo in kopalnico. Doma imamo tudi televizijo. Svoj dom moramo lepo čuvati. Doma je najlepše zato. ker poznam stvari, starše in vse ostalo. Lepo je tudi • zato. ker poznam vso okolico. Aleksandra Jernejšek. 3 razred. OŠ Stoperce MOJA PODOBA Ime mijePaulinič Urška. Imam dolge svetlorjave lase. ki so speti z gumicami. Sem srednje velike postave. Nisem suhcana. pa ne zavaljena. Imam rjave oči. Sem malo natakljiva in rada govorim. Včasih sem poredna in nagaji\a. Rada se smejem in po- jem. Večkrat sc grdo obnašam do mamice in očka. Nisem preveč navdušena nad učenjem, a ker vem. da se moram učiti, se učim. Urška Paulinič. 4. c OŠ F. Osojnik MOJA BABICA Moja babica živi v Kicarju. Stara je 66 let. Je zelo dobra. Ima plave oči. Lase ima sive. Je velike postave. Moja babica trdo dela. zato ima roke zdelane. Večkrat jo obiščem. Takrat je zelo vesela. Čeprav ima mnogo dela. ima še zmeraj čas za mene. P()govarja.va se o šoli in o raznih rečeh. Ima tri muce. Jaz se z njimi rada igram. Babica mi pripoveduje piavljice. Ima me zelo rada. Večkrat pride k meni na obisk. Zmeraj mi prinese sladkarije. Ko imam rojstni dan. jo povabim na torto. Takrat mi prinese darilo, katerega se zelo razveselim. Babico imam vedno zelo rada. Dedke in babice mo- ramo spoštovali. Vanja Lešnik 4. a OŠ F. Osojnik MOJA BABICA Moja babica je krepka žena. Je visoke in malo bolj okrogle po- stave. Ima temne lase in oči. Ni še upokojena. Pri triinpetdesetih le- tih je tu in tam že malo bolna. Pripoveduje mi zgodbe o svojih doživetjih. Imam jo rada. Simona FridI 4. c OŠ Franc Osojnik. Ptuj MOJA PRVA DELOVNA AK- CIJA Naša šola seje vključila v akcijo zbiranja surovin. V našem razre- du smo se zmenili, da bomo na- birali divji koHtanj. ker v okolici naše šole raste veliko divjih ko- stanjev. V akcijo .so bili vključeni tudi drugi razredi naše šole. Z veseljem smo se odpravili na delo in pridno nabirali kostanj. Kmalu je bila košara polna. No- sači so odnesli košaro v šolo. Tisti dan smo nabrali osem košar. Kostanje rabijo za zdravila, za šampone in škropivo. Z našo ak- cijo smo tudi mi prispevali nekaj surovin. Tanja Senčar. 3. c OŠ Franc Osojnik Ptuj DRAMSKI KROŽEK Hodim k dramskemu krožku. Pri dramskem krožku je osem učencev. Vodi ga tov. Jožica Kolar. Naučili smo se že eno pe- smico. Zdaj se učimo igrico. Rad hodim k dramskemu krožku. Mirko Vnuk. 4/a RADA HODIM V ŠOLO Šola je naš drugi dom. V šoli se učimo, rišemo in pišemo. Učimo se mnogo zanimivega in lepega. Moj najljubši predmet je mate- matika. V šolo rada hodim, ker imam mnogo sošolcev in prijetno učiteljico. Urška Paulinič 4. a OŠ F. Osojnik JESEN Bogata jesen je prišla v našo deželo. S seboj je prinesla številne darove. Spremenila je naravo. Gozd je oblekla v pisana obla- čila. Listje odpada z dreves. Gozdna tla so postlana z lis- tjem. Skrajšala nam je dneve, noči pa podaljšala. Ni več toliko časa za igro in naše veselje. Grozdje je zrelo. Začela seje že trgatev. Z vinogradov se sliši petje. Sadno drevje se šibi pod zrelimi plodovi. Živali se pripravljajo za zimo. Ptice selivke se selijo iz naših krajev. Jesen jc lep letni čas. Simona Fridl 4. C OŠ Franc Osojnik Ptuj MOJ DEDEK Mojemu dedku je ime Anton. Je visok. suh.in ima brke. Star je šestdeset let. Doma je v Drbetin- cih. Tam ima kmetijo. Zelo rad dela. Najraje kosi. kida. kuha slive in krmi živino. Težko hodi. ker je bil operiran. Zelo ga imam rada. Jasmina Vršič 4. c OŠ F. Osojnik NAŠA ŠOLA Sem učenka 3. razreda OŠ Stoperce. Pred šolo pelje glavna cesta in potok. Pred šolo imamo tudi cvetlične grede. Za šolo je vrt. Po griču se vzpenja sadov- njak. Ob šoli imamo njive. Na njivah smo okopavali koruzo. V jeseni smo trgali koruzo in fižol. Na vrtu pa smo skozi leto pleli plevel. Šola je srednje velika. Ima pet učilnic. Letos so prepleskali učil- nice, popravili pa še bodo ostreš- je in naredili fasado. Učenci smo sklenili na konfe- renci, da se bomo pridno učili in čuvali šolo. Skrbeli pa bomo tudi za obeležje pred šolo in spome- nik v Sučju. Sonja Lampret. 3. razred. OŠ Stoperce OBISKALI SMO SPOMENIK V SUČJU Prvega novembra je dan mrtvih. Vsako leto gremo v Sučje. Obiščemo partizanski spo- menik in grob. V Sučju je daleč. Cesta je blatna. Šli smo nekaj časa po poti in nekaj časa po cesti. Ko smo prišli do spomeni- ka, smo se ustavili pri spomeni- ku. Tam smo prižgali svečke in položili .šopke. Potem smo šli na grob. Grob je v gozdu. V grobu so bili pokopani štirje kurirji. Tri kurirje so prekopali na pokopali- šča. Grob smo okrasili s cvetica- mi in svečkami. Naredili smo iz rdečih rož zvezdo. Okrog groba smo Očistili listje. Nekaj časa smo počakali pri grobu. Potem smo šli domov. Jožica Jernejšek. OŠ Stoperce Delo v preši — linorez Marta Cvetko, 6/d OŠ Tone Žnidarič MUCEK Na naši šoli imamo razne igrače. Nekaj smo jih dobili iz Ljubljane, nekaj pa kupili. Po- spravljene so v prvem razredu. Z njimi se igrajo učenci prvega, drugega razreda in male šole. Med njimi smo našli tudi mucka. Mucka so naredili v tovarni. Je iz gume. Oblečen je v modro suknjo. V rokah drži rdeči klo- buk. Na nogah ima nataknjene rdeče čevlje, le iz pravljice Obuti maček. V pravljici je obogatil mladega fanta, njegovega gospo- darja. Otroci se z fgračami igrajo tako. da jih postavijo v vrsto, ali jih pa nosijo po razredu. Ko se naigrajo. igrače lepo zložijo v omaro. Z igračami moramo lepo ravnati. Ne smemo po njih stopati in jih metati.' Sonja Lampret. 3.razred. OŠ Stoperce OB DNEVU MRTVIH V preteklih dneh so zaživela vsa pokopališča in .sijaj svečk je večer za večerom žarel v nebo. Spomnili smo se padlih borcev, umrlih svojcev in prijateljev. Učenci niž- jih razredov smo se dogovorili, da bomo obiskali in okrasili spo- minska obeležja. Mi smo položili šopek in prižgali svečke ob spo- meniku Franca Krambergerja- pred Krambergerjevim domom. Nekateri smo se v soboto udeležili žalne komemoracije pred spo- menikom NOB na mestnem po- kopališču. V tišini jesenskih dni (na mestnem pokopališču) smo se poklonili spominu njih. ki so za naš lepši danes darovali največ, kar so imeli — svoje življenje. Učenci 4/a, . ....OŠJcmeŽnidarič, Ribanje zelja — linorez Boža Pukšič, 6/d OŠ Tone Žnidarič O VARČEVANJU Dobro bi bilo. če bi vsak človek varčeval z vodo. elektriko, hrano, denarjem in z vsem. kar se da varčevati. Tudi jaz varčujem. Denar, ki ga dobim vložim na banko. S pri- hranjenim denarjem si lahko ku- pim dragocene stvari. Oblek, zvezkov, knjig in drugih stvari ne uničujem. Tudi v šoli imamo hranilnico. Ta hranilnica se ime- nuje pionirska hranilnica. V pionirski hranilnici varčujejo pi- onirji. Polonca Holc. 2/c, Osnovna š.. Franc Osojnik Ptuj ŠOLSKA HRANILNICA Šolska hranilnicaje odprta vsak petek ob 10. uri in 45 minut. Varčuje že precej otrok. V hra- nilnici delajo Jerica Furek. Darja Drevenšek, Franci Korez, Martin Olah. Branko Turk in jaz. Delo ni težko. Pomaga nam tovarišica. Če se kaj zmotimo, jo vprašamo, kaj je narobe. Otroci prinesejo kar precej de- narja. Kdor bo pridno varčeval, bo dobil štiri darilca: stenski ko- ledarček, ctui z barvicami, šilček za svinčnike in igrico strička Cvenka. Jožica Ferlež, 6/a PRED SPOMENIKOM! Svečka rahlo podrhtava v vetriču, ki se lovi čez njivo miru. Tiho stojim zraven babice ob dedkovem grobu in nemo strmim v cvetje, ki so ga prinesli strici, tete in babica. S spomenika me gledajo črke, povezane v ime mojega dedka. V mislih se vračam v leta, ko je .še dedek živel. Naenkrat se mi zazdi, da slišim njegov vedri glas, s kate- rim je klical nas, svoje vnučke, kadar smo odhajali na potep. Dedek je rad pripovedoval zgodbe iz svojega otroštva, ga primer- jal z našim in vedno pristavil: »Bogato je to vaše otroštvo!« Rad seje šalil in smejal. Vse to danes hudo pogrešam. Prišel pa je čas. kije bil neusmiljen. Dedek je zbolel. V življenju je premagal vrsto težav, bolezni pa ni mogel ukloniti. Omahnil je. Pretrgalo se je življenje. Zasluženega pokoja, za katerega je trdo garal, ni dolgo užival. Ubogi dedek! »Natalija!« me ogovori babica. »Ali se slabo počutiš?« Tišina.j Nepremično zrem na dedkovo gomilo. Tudi drugi molčijo. Misli sel vrtinčijo nazaj in se počasi spet vračajo. j Mrak seje začel spuščati na zemljo, postajalo je hladneje. Počas- nih korakov smo zapustili dedkov grob. Natalija Antolič, 8. a OŠ Gorišnica MARTINI KRPANI ŽIVIJO DAUE Brala sem. daje bil Martin Krpan zelo močan človek, tako močan,! da JC pokončal še tako velike nasprotnike. Tudi jaz sem si nekoč I zaželela tako moč. | Hodjla sem po gozdu, ki mu ni bilo ne konca ne kraja. Nikjer ni'^ bilo žive duše. tako da sem slišala utrip svcijega srca. Naenkrat je za : drevesom zašelestelo listje. Počasi sem se ozrla in zagledala Martina' Krpana, junaka svojih želja. Oglasil seje: »Deklica, ali lahko premak-j neš katerokoli drevo v tem gozdu?« • i »Ne morem, junak, vendar bi želela tako moč.« .se-m zlogaje odvrnila. • »Moč ti je dana. deklica. Položi me na tla.« meje hrabril velikan. * Zamahnila sem z roko in orjak je že ležal na tleh. To sem se čudiia. »Izderi tole drevo.« je ukazal. ; Prijela sem za drevo in potegnila na vso moč. Zmogla sem. Bila; sem presrečna. Krpanu sem se zahvalila za podarjeno moč in se! odpravila iz gozda. I Na poti sem se ustavila na njivi, kjer je kmetica sama okopavala; repo. Ponudila >em ji svojo moč. V trenutku je bilo delo opravljeno in ■ kmetica meje začudeno gledala. Skoraj bi se mi pozabila zahvalili. \ Mudilo se mi je domov, da bi povedala, s kakšno močjo me je i nagradil Martin Krpan. Ko pa sem prijela za kljuko, sem se zbudila iz I sanj. ■ »Skoda, da so bile samo sanje.« sem vzdihnila. ! Ireni Kodrič, 7. b OŠ Gorišnica i TEDNIK - 19, november 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 13 MATIČNA KNJIŽNICA V ORMOŽU SKRB ZA ŠIRJENJE DOBRE KNJIGE v matični Icnjižnici Ormož, ki jo nadvse uspeSno vodi Nežica Vaupotičeva, imajo že nad 13.000 knjig. Ker ima knjižnica položaj splošno izobraževalne knjižnice, je med njimi dobra tretjina poljudno zanstvenih knjig. Dobro imajo organizirano tudi potujočo knjižnico, ki je namenje- na delavcem v temeljnih in drugih organizacijah ter občanom v odročnejSih krajih. Pri tem knji- žnici veliko pomaga Svet za kulturo pri predsedstvu OK SZDL Ormož. V knjižnici je evidentiranih 7.220 rednih bralcev, ki so si v minulem letu sposodili okrog 13.000 knjig, od tega okrog 60 odstotkov leposlovnih in 40 odstotkov poučnih, predvsem s iX)dročja družbenih ved. Cjiavni problem, s katerim se knjižnica ubada, so neprimerni prostori, saj nimajo kam postaviti novih knjižnih polic, čitalnice pa sploh nimajo. Na ta problem že precej let opozarjajo, žal pa ga ni bilo moč rešiti niti takrat, ko so obstajali še boljši pogoji, zato ni realno pričakovati, da bi prostor- ski problem uspešno rešili v krat- kem času. Ob tem pa nastaja pred- vsem vprašanje, kam dati nove knjige? Samo letos sta jim republi- ška in občinska kulturna skupnost zagotovili 180.000 din za nakup novih knjig. Prav po novih knji- gah pa bralci najpogosteje segajo. V Arandjelovcu je šolstvo združeno že polnih sedem let Ko smo se nedavno tega mudili v bratskem Arandjelovcu smo se med drugim seznanili tudi z njihovim sistemom šolstva. Bili smo kar presenečeni, ko so nam povedali, da .so tu že pred dobrimi sedmimi leti prišli do spoznanja, da so združili pod enotno vodstvo-upravo vse .šole v občini, ki jih je enajst. Eno teh šol smo tudi obiskali in sicer šolo v vasi Banja. Vas se imenuje tudi »vas herojev« in je pobratena z našo krajevno skupnostjo v Rogoznici, kjer so nam učenci šole pripravili lep kulturni program — celo v slovenskem jeziku. Naj kot zanimivost povemo, da jim je že tedaj, ob združitvi vseh šol v občini uspelo znatno znižati administrativni kader. Tako je danes v upravi združenega šolstva zaposleno vsega le 12 pisarniških delavcev. Pred tem jih je bilo znatno več, ko je pač vsaka šola imela svoj upravni aparat. Nas je sevea zanimalo, koliko imajo na vseh njihovih šolah učencev. Povedali so nam, da jih je nekaj nad 5000. se pravi, če bi to porazdeliH, bi prišlo na vsako šolo blizu petsto učencev. Franjo Hovnik JEZIKOVNO (lAZSODIŠČE (47^ Razen tega... »že dolgo opažam, da pišoči in govoreči Slovenci ne razlikujemo več pojmov razen, poleg, zraven, povrh . . . Napovedovalka po radiu na primer pravi: Cesta od A do B je neprevozna zaradi snega, od C do C zaradi plazov, razen teh cest so pa neprevozne še tele . . . Kako naj se to razume?« Beseda razen je lahko ali predlog ali veznik. v obeh primerih pa z njo izvzemamo. 1. Kot predlog narekuje drugi sklon: prišlo so vsi razen predsednika .(samo predsednik ni prišel); razenjabolkje že vse prodal (samojabolk še ni prodal). 2. Kot veznik uvaja samostojne, večinoma skrajšane stavke, zato je potrebna vejica: odprta vsak dan. razen ob nedeljah (samo ob nedeljah ni odprto); ne gre nikamor, razen v trgovino (samo v trgovino gre). Se pravi, da včasih isto misel lahko povemo na oba načina, bodisi da besedo razen uporabimo kot predlog (vsi razen predsednika so prišli) ah pa kot veznik (vsi so prišli, razen predsednik). Beseda poleg je lahko ali predlog (veže se z drugim sklonom): človek poleg človeka-množica; poleg službe tudi študira; ali pa prislov: tudi Peter je poleg; hodi v službo, poleg pa študira. V zgoraj omenjenih radijskih poročilih gre torej za očitno napako, saj bi morali namesto predloga razen postaviti bodisi predlog poleg (povrh): Poleg teh in teh cest so neprevozne še te m te .. . ali pa stavek drugače izoblikovati: Vse ceste, razen prej omenjenenih. so prevozne. Napačna raba predloga razen je posebno pogosta v zvezi razen tega, na primer: razen tega predlagam = poleg tega, povrh tega. zraven tega. za povrh . . . predlagam. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in ponudbe za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61(X)0 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Kulturni utrip v Ormožu Prvo soboto v novembru seje v Ormožu uspešno začela letošnja gledališka sezona. Občinstvu so se predstavili člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z Molierovim Žlahtnim meščanom. Ocenjujejo, daje bil obisk še kar dober glede na čas predstave, saj so mnogi odpotovali oziroma odšli na vikend, precej pa je tudi takih, ki jih bolj privlači TV program. V okviru meseca knjige, kije trajal od 15. oktobra do 15. novem- bra, je občinska matična knjižnica v Ormožu pripravila posvet knjižni- čarjev. Posvet je bil v domu kulture v Ormožu v petek. 13. novembra popoldne. Udeležence so seznanili z delom in nalogami knjižnic, predvsem pa pri širjenju dobre knjige med mladino in druge bralce. Prav zaradi tega so na posvet povabili poleg knjižničarjev tudi kultur- ne animatorje pri prosvetnih društvih, v šolah in v organizacijah združenega dela z območja ormoške občine. Pred tem pa so pripravili propagandno razstavo knjig v delovni organizaciji Jože Kerenčič Ormož. — u Obisk opernih pevcev pri nas V sredo. 4. novembra so na OŠ IVlarkovci prišli trije operrvi pevci: Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva, Rajko Koritnik in pianist Milan Stante. Zapeli so nekaj partizanskih pesmi, od katerih mi je bila najbolj všeč: Mi smo mlada vojska Titova; zapel jo je basist Korošec. Potem so peli še narodne pesmi in nazadnje še odlomke iz opernih arij in duetov. Sonja Hočevarjeva in Ladko Korošec sta zapela odlomek iz opere Seviljski brivec. Takrat smo se vsi zabavali, ker sta oba zraven še igrala. Sonja Hočevarjeva je igrala — pela ženo. ki seje hotela zabavati, a Ladko Korošec — njen starejši mož. ji tega ni dovolil. Za konec sta zapela Ladko Korošec in Rajko Koritnik še odlomek iz Prodane neveste. Kecal — Ladko Korošec nam je povedal, daje to opero pel po vsem svetu, pel jo je že 416. krat. Ko je to povedal, smo mu zaploskali. Povedal nam je tudi, da najraje planinari — že od otroških let. Njihov nastop je trajal 50 minut, ki so hitro minile. Pevci so nas pohvalili, da smo se dobro obnašah in te pohvale smo bili zares veseli.- Celo učenci, ki so prej trdili, da jih opera ne zanima, so bili navdušeni. Ko so pevci prejeli šopek, so odšli na kosilo. Nekateri učenci so opero poslušali prvič, nekateri ne. zato pa je vseeno dobro, da so operni umetniki prišli na našo šolo. Dokazali so nam. daje tudi doma,ča pesem lepa in prav tako opera in da ni najlepša glasba vedno le tuja 1 love you, kot seje pošalil Ladko Korošec. Janja PIČERKO literarni krožek — OŠ Markovci Koncert za učence OŠ Ivan Spolenjalc Priznani operni umetniki iz Ljubljane Sonja Hočevarjeva. Ladko Korošec in Rajko Koritnik ter pianist Milan Stante so minulo sredo pripravili prisrčno koncertno srečanje z učenci osnovne šole Ivan Spolenjak v Ptuju. Koncerta, ki je bil v veliki dvorani narodnega doma. se je udeležilo prek 450 učencev in učiteljev. To zanimivo glasbeno doživetje je bilo za marsikoga prvo neposredno srečanje z našimi opernimi solisti, ki so mladim poslušalcem predstavili pisani spored samospevov, opernih arij in drugih pesmi. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Iz Vičave seje tehnika preselila za približno eno leto v muzejske prostore. Oče skojevca in »tiskar- ja« v tehniki Francka Glavnika je bil tam hišnik, tako da so se »tiskarji« mogli neopazno zgubiti v muzejskih prostorih. Zbirali so se v mali muzejski kleti. Franček Glavnik je priskrbel razna tehnič- na sredstva, matrice, papir, barvo vjA tisk in star pisalni stroj, ki ni bil nikjer evidentiran. Tiskarske reči so bile dobro shranjene v muzejskih vitrinah, za policami. V tehniki so tiskali ali kako drugače sodelovali razen že omenjenega Francka Glavnika šc Mitja Vošnjak. Marko Rems, Franc Jeza, Zvonko Saga- din, vsi skojevci in gimnazijci. Sestajali so se v parku ali kostanjevem drevoredu blizu kolodvora, sestavljali besedila za letake, jih nato tiskali in sami razpečevali po Ptuju. Da jih policija ne bi izsledila, so ciklostilni stroj prenašali. V letu 1940 so tehniko za stalno preselili v gledališče, kjer je ostala skrita pod odrom do vdora okupatorja. Prejšnjim sodelavcem v Ptujsko gledališče — tukaj je imela svoj sedež ilegalna, tehnika KP v letih 1933/34 in 1940/41 tehniki seje pridružil še gledališki igralec Albejt Wilhelm, kije prišel v Ptuj iz Maribora skupaj z režiserjem Franom Žižkom. Takoj po ustanovitvi je ciklostilna tehnika tiskala letake, ki sc sezna- njali ljudi s programom KP. Listkovne akcije so izvajali ob prvem maju. ob obletnicah oktobrske revolucije, ob volitvah, ob spominskih dnevih septembrskih dogodkov, ko so delodajalci pričeli bolj izkorišča- ti delavce, ko so nastopali proti ptujskim nemčurjem. ko seje poslabšal gospodarski in ekonomski položaj kmeta. Letake so izdajali v imenu partijske organizacije, SKOJ. ZDLS (Zveze delovnega ljudstva Slove- nije). Kasneje so vse bolj prevladovali letaki z narodnoobrambno vsebino, ki so klicali v organiziran boj proti hitlerizmu in pozivali narodno zavedne Slovence na obrambo slovenstva. V zadnjih predvoj- nih letih so »tiskarji« označevali svoje izdelke, naperjene proti hitleriz- mu, z oznako S. O. F., kar pomeni Severna obrambna fronta. Dalje prihodnjič M. G. mš Ladko KOROŠEC poje mladim poslušalcem. Bemard Rajh VEKOSLAV ŠPINDLER ZAPIS OB 100-LETNICI ROJSTVA Časopisje je dokument zgodovine posameznega naroda. Pa ni le nepristranski opazovalec; časopis postane odmev narodne volje in glasnik revolucije. Tudi pri Slovencih je tako. Kdo bi izmeril pomen včasih tudi skro- mnega slovenskega časopisa, ki si je upal v javnost s svojo neprizna- no besedo v času stare Avstrije, ki se je začel zavzemati za slovenski polidčni program, ki je budU in gojil slovensko leposlovje, ki je nastopil kot revolucionarni Rdeči prapor ali Ljudska pravica in Slo- venski poročevalec! Nikakor ne moremo pozabiti imen tistih, ki so narodno zavedno in napredno časopisje ustvarjaU. Večina je dosegla vidno mesto tudi v slovenski literaturi in so nam ostali v zavesti kot prigodni časni- karji (Vodnik, Levstik, Jurčič); tu- di več drugih poznamo po zaslu- gah za naše slovstvo (Einspieler, Janežič, Leveč) ali po njihovi konservativnosti v slovenskem po- litičnem in kuhurnem življenju (Bleiweis, Mahnič). Priznati pa moramo, da so Stevibii vneti in za- služeni časnikarji prešli v našo de- diščino anonimno le s svojim veli- kim narodno-političnim delom. Tak je Vekoslav Spindler, ki se ga letos spominjamo ob stoletnici, njegovega rojstva. ŽIVUENJE Vekoslav Spindler je bil rojen 16. julija 1881 V Moravcih pri Mali Nedelji. Oče je bil manjši kmet, vendar navdušen sadjar in vino- gradnik, ki je veliko bral, in je ka- sneje bil celo več let župan v svoji občini. Ko je Vekoslav končal pet- letno ljudsko šolo pri Mali Nedelji, se je odločil za gimnazijo v Mari- boru, ki je v nižjih razredih pre- mogla tudi slovenske paralelke. Najprej je stanoval v semenišču, kasneje pa privatno pri neki druži- ni. Oče je pridno skrbel za sina, saj mu je od doma večkrat peš pri- našal stvari v Maribor. Spindler je bil dober dijak, tudi v višjih, nemških razredih. Med gimnazijci je organiziral tudi dija- ški kvartet in ga uspešno vodil. Ob koncu prvega semestra v zadnjem razredu pa je bil nenadoma izklju- čen iz šole, ker je v socialdemo- kratskem listu objavil članek ,,Ka- ko nam v šolah lažejo in nas vara- jo", v katerem je ostro kritiziral profesorja verouka oz. njegov ver- ski in zgodovinski pouk. Vekoslav Spindler bi tako ostal brez mature. Na posebno prošnjo mu je deželni šolski svet v Gradcu izjemoma dovolil, da kot privatist konča kla- sično gimnazijo. Preselil se je v Celje, kjer se je med drugimi seznanil tudi s Cvetkom Golarjem, > in srečno opravil maturo, Kljub želji staršev, da bi Sel v bo- goslovje, se je Vekoslav odločil ža študij medicine. Prvo leto (1901—1902) je bil vpisan na Du- naju, naslednje študijsko leto v Gradcu. Medicinski študij pa je bil predrag, zato je kasneje presto- pil na pravno fakulteto v Gradcu. Leta 1904 je bil poklican k voja- kom in je študij moral prekiniti. Prvo polovico vojaškega roka je služil kot medicinec v Pragi, drugo pa v Gradcu. Praga, središče če- škega naroda, je nanj napravila iz- reden vtis, vesel pa je bil zlasti sre- čanja z Zofko Kvčdrovo, sloven- sko pisateljico in urednico Doma- čega prijatelja. Tu je tudi izdal zbirko svojih pesmi Zapihal je jug. Pomanjkanje, ki ga je tlačilo, ko je obiskoval daljne tuje univerze, mu sicer ni uničilo krepke in od- porne narave, pripomoglo pa je k temu, da po vojaščini študija ni nadaljeval. Kot izkušen dopisnik slovenskih časopisov in Golarjev znanec se je odločil za delo pri ča- sopisu Domovina v Celju. Takoj |X) prijateljevem odhodu 1. 1905 je postal urednik časopisa. Medtem je začel z organiziranim političnim delovanjem, odločilno je sodeloval pri ustanovitvi Narod- ne stranke za Štajersko ter začel izdajati glasilo stranke Narodni list. Ta časopis je izhajal do začet- ka 1. svetovne vojne, ko je bil kot ,,srbofilski" ukinjen, urednik Spindler pa mobiliziran. V letu 1906 je v Celju izdajal tudi polme- sečnik ,,Slovenske pravice" in so- deloval v uredništvu ,,narodnega dnevnika". Pri svojem narodno-političnem delu je Vekoslav Spindler naletel na velika nasprotovanja nemške strani, zagovarjati se je moral pred sodiščem, izgubil je gostoljubnost hišnega gospodarja in se je s svojo številno družino znašel na cesti. Toda ni odnehal. Odgovarjal je s posebnim dostojanstvom, Pred- Vekoslav Spindler v Celju leta 1908 vsem pa z vnetim Ijudskoprosvet- nim delom. Ustanavljal je društva, izdajal Ljudsko knjižnico ter Slo- venski kmečki koledar. Za svoje prosvetno delovanje je žrtvoval ce- lo doto svoje žene. O tem delu je sam pisal: ,,Vedno bolj sem čutil, da potrebujemo v našem politi- čnem delu politično in socialno globoko in temeljito izobraženih ljudi, kateri ne bodo smatrali poli- tičnega boja samo kot preganjanje dolgega časa ali pa utrjevanje osebnega vpliva, ampak kot za enotnimi cilji stremeče izpopolnje- vanje našega javnega življenja." Moramo mu priznati, da je dal vse svoje moči, da bi med rojaki dose- gel tisto raven kuhurne in izobra- zbene zavesti, ki ne more kloniti pod še tako močno politično silo tujega naroda. V času prevrata, ki zagotovo nosi tudi pečat njegovega neumornega narodnega dela, je v Celju izdajal Glasnik narodnega sveta; od leta 1919 pa je tu urejal novoustano- vljeni časnik Nova doba. Leta 1922 se je preselil v Mari- bor. Najprej je urejal časopis Ta- bor (do 1927), nato je bil član uredništva Mariborskega Večerni- ka Jutra, od 1931 pa mariborski sodelavec ljubljanskega Jutra. Tu- di v Mariboru je nadaljeval svoje predvojno prosvetno delo ter dal pobudo za ustanovitev Zveze kul- turnih društev, kjef je nato postal celo predsednik. Leta 1931 je kan- didiral kot poslanec samostojne demokratske stranke za Smarski okraj in bil izvoljen. V Mariboru je doživel polom sta- re Jugoslavije in nemSkC' okupaci- jo. Kot zavednega in polidčno aktivnega Slovenca so ga Nemci zaprli in skupaj z ženo izgnali v Srbijo že s prvim transportom v juniju 1941. Vojno vihro je preži- vel v Valjevu, daleč od otrok, ki so se vključile v vrste junakov naro- dnoosvobodibiega boja in od kate- rih so dva že na začetku vojne ustrelili kot talca. Po vojni se je vrnil v Maribor. Leta, ki so se mu medtem nabrala na sicer širokih plečih, mu niso mogla preprečiti, da se ne bi z vsem svojim žarom ponovno vključil v prosvetno delo. Prevzel je skrb za izgradnjo ljudskega knjižničarstva v mariborskem okrožju; od 1. 1946 in do upokoji- tve pa je vestno opravljal naloge tajnika v mariborski Studijski knjižnici. Zdaj proti zatonu svo- jega življenja se je spet vrnil k le- poslovju in prevajal iz češčine. Več njegovih prevedenih del je bilo kmalu izdanih, nekaj prevodov pa še čaka na založnika. Umrl je leta 1966 kot pednosem- desetletnik. Čeprav mu je življenje večkrat skušalo ustaviti odločen korak, je svoje poslanstvo dodo- bra izpolnil. Svojo delovno oporo- ko pa je sam zastavil mladim: ,,!Vlladma je bila in bo v življenju vseh narodov gonilna sila, ki ustvarja zgodovino." Dalje prihodnjič 14 - NAŠI DOPISNIKI 19. november 1981 TEDNIK Mladi biologi na Pohorju Bilo je 25. in 26. oktobra 1981. Avtobus, ki na srečo ni bil poln nas je potegnil do Slovenske Bistrice. Razmišljali smo o peSačenju, ki nas je ča- kalo. V Slovenski Bistrici nas je pred šolo čakal učitelj Luka Javornik. Kmalu smo prišli na kamenito cesto, nazadnje pa stezo, ki je po shojeni zemlji in travi vodila polagoma navkreber. Tako hodeč smo na udrtih mestih naleteli na različne kamenine, zlasti na tonalit, ki je glavna zvrst trdega pohorskega granita, pa tudi gnajs in serpentin, kar vse prištevamo k prakameninarn. Nekaj posebnega je bil mehki lojevec, ki ga je čutiti v rokah, kot da je masten. V blestniku pa so se svetikale ploSčice kot zlato. Nekaj vzorcev kamenin smo vzeli s seboj. Pot nas je vodila skozi jesensko obarvan gozd. Našli smo več rastlin, ki so v našem kraju zelo redke ali pa sploh ne uspevajo. To so bile predvsem razne praproti, od katerih je bila posebej zanimiva sladka koreninica. Ce to koreninico grizeš, lahko ugo- toviš, da zares zasluži tako ime. Nekaj rasthn smo pripravili za herbarij. Pri ostankih starega rimskega kamnoloma nas je v neki votlini prestraši- la sova, a smo si kljub temu upali pogledati v votlino, kjer smo našli beli marmor. Pot se je začela ožiti. Polna je bila mokrega odpadlega listja, saj je vodila ob potoku Bistrici, ki se je penila med kamenjem in bila na mirnih mestih prozorna do dna. Naleteli smo na opuščene žage in mline. Na str- mih njivah pa na kozolce. Napravili smo več posnetkov. Nekaj posebnega je bil vodni zbiralnik za slovenjebistriški vodovod. Velike bazene je pol- nila čista in hladna pohorska voda. Ko smo stopali čez brv, smo vznemirili ose. Tisti, ki so bili na brvi so pohiteli čez, drugi pa k vodi in se pokrili z jopami, toda ose so jih kl;ib temu precej opikale. Otečeni in nekoliko prestraSeni smo nadaljevali pot. Po malem je začenjalo deževati. Prebijali smo se skozi travo in čez podrta debla. Ko se je pričelo mračiti, smo z olajšanjem zaj?ledali obrise velike, Se nedograjene stavbe in v ozdaju staro cerkev. Bili smo na cilju pri Treh kraljih. V koči smo se po šesturni hoji odpočili in okrepčali s ia- jem in večerjo. Prenočili smo v brunarici Kekec. Zjutraj, ko smo se vračali, nas je presenetila lahna snežna odeja. Pot se je spuščala in ni bila tako dolga. Pisano jesensko listje se je mešalo s snegom. V Keblju smo se ustavili pri razvalinah Razbojniškega stolpa iz 13. stoletja. Učitelj Javornik, ki se nam je zopet pridružil, je pripovedo- val, da so tu nekoč prebivali roparji, ki so napadali trgovce, ki so potovali tam mimo po stari trgovski poti. Ko smo prispeli v Tinje, smo počakali naš avtobus proti Slovenski Bi- strici, od koder smo se odpeljali domov. Ekskurzija je bila zanimiva kljub osam, mokri poti in prvemu snegu. Obogatili smo svoje naravoslovne izkušnje. Alenka Bagar, 8/c, OS Franca Osojnika, Ptuj ERNAMEŠKO Po južnem Pohorju naRoglo Pohorje — mogočno, tajinstvcno. zgodovinsko. Zeleno Pohorje! Po žilah mi živahncjc zapolje kri in srce se mi zasmeje, moje mladostne sreče, pa tudi kraj nemirne bolečine. Tvoji ljudje, vsaj tisti, ki sem jih poznala, trdni kot tvoj granit, dobri kot tvoje sončne frate — s polnim naročjem sladkih sadežev. Pohorje! Tvoji večno šumeči gozdovi, v katerih odmeva /uborcnje tvojih voda, poslavljajoči se od nekdanjih glažut. ravbarskih peči in nosečih pozdravov, tam od za vedno v zgo- dovino zapis;ine OSANKARICE. kjer je junaško izkrvavel Pohorski bataljon, nikoli tc nc pozabim in ti mc nc razočaraš. Vedno znova me privabljaš . . . Pa jc prišlo to lepo jesen napisano vabilo, da sc naj udeležim slavja na Rogli. Vsa vesela sem takoj sklenila, da se mu odzovem. pa naj se utrga ali včesnc. grem — pa pika. Na srečo se ni ne utrgalo ne včesnilo. prišel je prijazen sončen dan in storil, da jc bil svet kakor umit in narava kot z ornamenti okrašena. Rečeno jc bilo. da se dobimo na Rogli ob 13. uri. Mnogim dejavnikom sc imam zahvaliti, daje šlo vse kot po »žnurci«. Vsi povabljeni. 18 po številu, so bili točni in naše srečanje prisrčno, na- smejano. Moram žc povedati, da smo prišli na počastitev 60-lctnicc moje .sestre Martine iz.Ljubljane, ki ji je Pohorje pri srcu enako kot meni. Največje zasluge pri tem pa ima njen razumevajoči mož Dore. ki jijc /a darilo ob jubileju izbral Roglo in prevzel vse s tem povezane stroške. No. v hotelu »Planja« jc biio vse praznično pripravljeno in v jedilnici stare planinske koče smo se udomačili. Bilo je sredi ledna in bili smo skoraj edini gostje. Po obedu smo šli mimo spomenika šestim padlim partizanom proti razglednemu stolpu. Pošteno je pihalo tam gori. na lužicah ob poti pa seje bleščal led! Nekoliko smo prekrižarili obširno Roglino teme. se nasrkali svežega zraka in lepega razgleda. Začelo seje mračiti. ko smo vstopili vjedilnico. Nebom razlagala, kako prisrčno smo doživljali ta lep večer, ki mu je dala toplo vsebino prelepa slovenska pesem naših Ljubljančanov. Povem naj samo. da je bilo enkratno. Počutili smo se kol na otoku miru. Tiha jesenska noč je obdajala naš hram. v dolini pa je brlelo nešteto lučie. ki .so nas spominjale ži\Ijenja in vrvenja tam glc^boko doli. V res lepih prenočiščih (če bi bila /a tretjino skromnejša, bi bila še vedno lepa) smo našli odličen pt)čitek. Ko je še vse spalo, sem vstala in se v svežem jutru sprehodila po >>Roglini glavi«, ki jo pokrivajo obširni travniki. Tu sem našla lep kamen (35 kg težak), kije prav lak kot najlepši vrh naših Julijcev —JALOVEC. Pobrala sem ga in ga pri zajtrku vsem pokazala. Jože. stari Skalaš. mi je z velikim navduSenjm na njem pokazal mesto, kjer seje nekoč skril, ko je prek njega zgrmelo troje plazov. Seveda sem kamen vzela s seboj in zdaj imam košček Pohorja doma. Prišel je čas slovesa, in ko smo se tudi \ racali poju/ni strani, mi je prišlo na misel, da bi bilo di^bro napisali, kako lepo je tukaj. PiMilislila sem posebno na tiste starejše, ki že težko zmorejo večurno pešhojo. Tujih pa lahko avtomobil potegne po 18 km (8 % naklona) dolgi cesti — 8 km jc asfaltirane, ostala je v gradnji — prav na vrh. In kako iepoje speljana ta cesla! Večinoma po pobočju ob gozdu. Nudi nam krasen razgled, daleč naokoli, a v neposredni bližini pa sO po vzpetinah posejane mnoge samotne domačije in domačijice. ki kakor nasmejane pozdravljajc vsakogar, ki jih pogleda. Od Rogle mimo Črnega in Šentlovrenških jezer do Ribniške koče je 3 ure hoda. To je zares najlepši del Pohorja. Prvobitna narava, nič razen polke brez vsakih smeti. Mnoga zdravilna zelišča so tu doma. tudi brusnice in borovnice. Pozimi idealni obširni smučarski tereni. Za otroke, začetnike in tekače na planoti, drugod pa tudi za alpskesmučarje. Naseverni strani izsmeri Lovrencna Pohorju proti Mašinžagi je vlečnica — > minul do koče na Pesku. Druga vlečnica i/južne strani vozi do hotela »Planja«. Hotel ima \elike kapacitete in v svojih spodnjih pro- storih tudi plavalni bazen. Pravi rekreacijski center, ki ga podpira tovarna orodja UNIOR Zreče. Žal izven zimske sezone ne beleži zado- voljivega obiska. Vsakdo, ki hoče iti čez celotno Pohorje iz mariborske smeri, naj načrtuje tako. da ne bo izpustil Rogle. Tu so možni lepi izleti. Priljubljeni so obiski h koči na Pesku in tudi Osankarica ni tako daleč. Pedvsem pa zadovolji ljubitelje narave še nič onesnaženo okolje, v hotelu in koči pa prijazno osebje. Pridite! Skozi vse leto vas vabi Pohorje — pričakuje vas Rogla. Del gospodarskega poslopja Franca Pepelnika, ki so ga uničili ognjeni zublji Živino so evakuirali iz hleva in privezana k plotu je vznemirjena opazo vala dim in vrvež okrog POŽAR V ŽUPEČJI VASI V nedeljo. 15. novembra, okrog 12.15. ko so se pri Pepelni- kovih v Župečji vasi 10 dvigovali od kosila, niti slutiti niso. da bodo čez nekaj trenutkov ob gospodarsko poslopje. Prav tedaj je namreč pritekla soseda iii za.sopla povedala, da se jim i/ skednja kadi. In že so tudi i/briihnili plameni na piano. Pnhiicli so po/rtvovali gasilci od Lovrenca, iz Kidričevega in iz drugih krajev, saj jc izgledalo kot da bi bile dobro organizirane gasilske vaje. posrečilo se jim je obvarovati pred ognjem del po- slopja, predvsem pa preprečiti, da se ognjeni zublji niso razširili na sosednje hiše. To je bila resna nevarnost, saj stojijo v bližini, pihal pa je tudi močan veter. Po ugotoviuah izvedencev je požar povzročila iskra iz zasilne- ga dimnika iz sak)nitne cevi. kije bila speljana od alfe. v kateri so kuhali krmo za prašiče. Iskra je vnela seno. ki ga je po oceni zgorelo okrog 6 ton. Domnevajo, daje bila salonitna cev že poško- dovana. Primer opozarja na previd- nost, boljše JC z nekoliko več dela in sredstev zagotoviti varno kur- javo, dimne naprave pogosteje pregledati, kot pa utrpeli veliko škodo in vložiti ogromna sred- stva za obnovo zgradbe, ki jo je uničil požar. Nujna je torej požarnovarstvena samozaščita pov.sod. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč OBČINSKI CENTER KLUBOV OZN PTUJ Z novimi močmi v nove naloge v prostorih občinske konfe- rence ZSMS Ptuj je bil v sredo, 11. novembra, prvi sestanek se- kretariata Občinskega centra klubo\ OZN f*tuj v lem mandat- nem obdobju. Naj navedemo, da center prej dve leti ni deloval, v oktobru, "z volilno-programsko konferenco ZSMS Ptuj" pa so vanj prišle nove moči. voljne dela na iem področju. Udeležili so .se aa vsi predsedniki komisij, ki clelujejo v okviru lega centra in sicer: študijsko komisijo vodi I-ranči Mlakar, mentorsko Vlado Hor\at. kcmiisijo za mednarodne odnose Anila "Pekar. informira- nje in propaaando Leonida Ce- bek. predsednik OC K OZN pa je Andreja Capuder, sekretar pa Blanka Zupan. Najprej so obra\ navali okvirni proiiram dela za novo mandatno obtf()hjc. sprejeli skleji. da nave- žejo slike / mladimi iz avstrijske Koroške (Celovec). Izdali bodo bilten OC KZN in klubov OZN v občini in s tem pripomoszel k še boljšemu delovanju kliibov in njenem članstvu. Organizirali bodo dva seminarja, v februarju za začetno stopnjo, v aprilu nadaljevalno stopnjo. Udeležili se bodo natečaja pisanja escHev za srednješolce in osnovnošolcev, kije razpisan do 31. januarja 1982 na temo o uihanju neovrščenih in področju clela mednarodne dejavnosti. Prav takt) so razpisani natečaji za področje likovne, filmske dejav- nosti iii književnosti, s tematiko viirovanja človekovega okolja. Člani se bodo udeležili lokalnih delovnih akcij in .sodelovali na udarniških dnevih ZMDA »Slo- venske gorice "82«. Prek šolskega leta bodo člani jiredsedslva oo- iskovali klube OŽN no osnovnih šolah in tako spremljali delova- nje klubov OZN v občini. Podali so poročilo o srečanju klubov OZN Slovenije v MursTci Soboti, kjer so si nabrali nekaj dobrih izkušenj, v organizaciji, saj bo v Ptuju drugo leto srečanje klubov OZN Slovenije, katerega organizator je OK ZSMS Ptuj. To bo v letu. ko bodo praznovali 25 - letnico ustanovitve prvega kluba OZN v občini Ptuj. 1^. decembra letos bo v Ptuju finalno — republiško tekmova- nje osnovnih .sol v kvizu na temo »APARIIIAID v Južno afriški republiki.« na temo o rasni diskriminaciji. Sedaj potekajo občinska in regijska tekmovanja, na zaključno tekmovanje pa se bo uvrstilo šest ekip iz vse Slove- nije. Povdarili so problematiko udeleževania mentorjev na .se- stankih in se na koncii dogovori- li, da se bodo člani predsedstva sestajali enkrat me.secno. sekreta- risl pa bolj pogosto ali po potre- bi. Za vse člane, mentorje in vse, ki jih delo klubov OZN zanima še obvestilo, da so uradne ure, vsako sredo od 16—17. ure v prostorih Občinske konference ZSMS Ptuj. Trg MDB 1. D. Papler OBVESTILO Udeležence v cestnem prometu obveščamo, da bo zaradi izvajanja rekonstrukcijskih del na Trgu svobode v J Ptuju zaprta Dravska ulica v priključku na Trg svobode. Zapora bo trajala v času od 23. do 28. novembra 1981. j Prosimo za razumevanje \ Samoupravna komunalna skupnost, občine Ptuj j Micki je treba moža v nedeljo. 22. ncnenibr.i 1981. se bodo ob 18. uri \ prosvetni dvorani na Hajdini. predstavili igralci gledališke skupine PD Ciikovce z veseloigro Vinka Koržeta Micki je treba moža. Veseloigra je doslej privabila veliko gledalcev v Cirkmcah in v Lo\rencu. /alo cirko\ški zanese- njaki pričakujejo tudi lep obisk na Hajdini. J. H. SLOVENSKA BISTRIGA V sodelovanju z vojaki Pred dncM so mladi iz SKuenske Bistrice, skupno z vojaki garnizi- je l\>horski bataljon iz Slovenske Bistrice izvedli že drugo uspešno skupno akcijo urejanja športnega stadiona v tem mestu, kjer bo pri- hodnje leto športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Prek 50 mladih iz krajevnih skupnosti Poht)rski odred in dr. Jagodic ter osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica, kjer je združenih največje število mladih občinskega središča, je v sodelova- nju z vojaki bistriške garnizije kopalo odvodne jarke in urejalo nasipe ob Igriščih. Skupne delovne akcije .so tudi najlepša priložnost, da se mladi občine Slovenska Bistric^i spoznajo z vrstniki širšega območja Jugosla- vije, ki so tukaj na odsluženju vojaškega roka. Takšno sodelovanje traja že vrsto let na področju kulture, športnih aktivnosti pa tudi skupnih delovnih akcij, ko so vojaki bistriške garnizije JLA priskočili na pomoč krajanom, tudi tistim iz najoddaljenejših naselij, pri gradnji cest. mostov, kanalizacije, vodovodov, elektrifikacije, gradnji telefon- ske napeljave, rekreacijskih in drugih, krajanom nujno potrebnih objektov. Mladi in vojaki tudi skozi vse leto ob različnih priložnostih obiskujejo spominska obeležja NOB in se .seznanjajo z dogodki iz teh časov. Viktor Horvat Mlin, ki še vedno deluje ciani biološkega krožka smo letos v začetku leta sodelovali v Pionirjevi akciji »Spoznajmo ajdo«. Po končai^i akciji smo sklenili, da bomo spoznali tudi delo v mlinu. Odpravili smo se v Korošcev mlin v Zubovce. Mlinar tov. Vlado Korošec nam je pripovedoval: »Mlin so prestavili z Drave v Zabovce leta 1940 in je privatna last. Preuredili so ga na električni pogon. V njem meljejo pšenico, rž. koruzo in ajdo. Ajdo uvažamo iz Brazilije in Madžarske, nekaj je dobimo tudi iz Slovenije. Doma pridelamo le 20y/i, potreb. Največji potrošniki ajdove moke so podjetja Lek in Žito. ki odkupujejo tudi luščeni oves, rž in koruzo z luskami, ter Intes. ki odkupuje še ržcno moko za kruh. Kakšna paje pot od zrnja do moke'.* Zrnje najprej dvakrat očistimo, sprva |e na vrsti črno čiščenje, pri tem na poti od silosa do stroja za mletje odstranimo iz zrnja grobe primesi. Nečisto zrnje v posebnem stroju tudi nekoliko obrusimo. Čisto zrnje v strojih zmeljemo ter sortiramo belo ostro in mehko moko. pa tudi otrobe. Moka se kasneje preseje in avtomatsko stehta, nato pa po ceveh »potuje« v silos ali pa v vreče. Otrobi služijo za prehrano prašičev in ostale živine. Odkupuje pa jih tudi Kolinska. Naš obisk je bil pri kraju, zahvalili smo se za izčrpno razlago in se poslovili od mlina, enega redkih, ki še obratuje. Eva Jurkovič. 7/c; Alenka Bagar. 8/c. OŠ Franc Osojnik, Ptuj TEDNIK - Ig- november 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT ~ 15 SRL ČLANICE: POLANA-DRAVA 18:13 (12:6) Poraz v zadnjem kolu VeUka Polana, sodnika Rautar (Radeče) in Vovk (Trbovlje); pOLANA: UtroSa, Horvat T. Horvat R. 3, Žižek 1, Toplak 1, Vugrinec, Raščan, Kocipa 2, Virag 3, Hozjan 8, Laslo, Mertik; DRAVA: Farič, GomilSek 5, Rimele, Kelenc 2, Lepej 3, Kmetec 3, Metka Vičar, Lutarič, Zupane; Sedemmetrovke: Polana 6 (2), Drava 7 (4) Gostovanje Ptujčank v Prekmurju se je končalo neuspeSno, s pričakovanim porazom. Domačinke so bile boljSe, zmagale zasluženo, vendar mlade ptujske ekipe niso nadigrale. Jgralke Polane so dobro zadevale, to pa ne velja za članice Drave, ki niso izkoristile številnih priložnosti. Verjetno so k temu pripomogle tudi zelo slabe vremenske razmere. To je bilo srečanje zadnjega kola tekmovanja v jesenskem delu prvenstva. Ptujčanke so z osmimi osvojenimi točkami na osmem mestu med dvanajstimi ekipami. Gotovo bi lahko Ptujčanke ob boljših pogojih za vadbo in manj poškodbami in bolezni dosegle več. Vendar, kar je, tu je. Priložnost za boljšo uvrstitev bo potrebno iskati v drugem delu, ko bo ekipa gotovo veliko močnejša in kvalitetnejša kot je sedaj. V Veliki Polani sta se ob odsotnosti najboljše strelke Marije Vičar ter Galunove, Vršičeve, Filipaje, Doklove, Skazove najbolj izkazali Gomilškova in vratarka Faričeva. Domačinke so si v prvem delu priigrale šest zadetkov prednosti, v začetku drugega dela prednost povečale na osem zadetkov, nato pa so Ptujčanke zaigrale veliko bolje in razliko znižale. j_ ^^^^^ REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA-MOŠKI Krško-Vel. Nedelja 27:31 športna dvorana v Leskovcu, gledalcev 300, Sodnika: Dom in Hlačar iz Celja. Krško: Pereč, Kekič 8, Longo 8, Znoj, Malgaj 5, Pire, Capi, Bizjak 2, Sebalj 2, Rakar 2, Jurkas. Velika Nedelja: Lah, Zorli D., Jurkovič, Zorko 4, Rajh 6, Bezjak M. 6, Zorli P. 3, Bezjak S. 6, Cvetko, Majcen 6, Baklan. V zadnjem kolu republiške lige je moštvo Velike Nedelje gostovalo v Krškem. Začetek tekme ni obetal nič dobrega, saj so domači povedli kar 10:3, zraven tega pa sta manjkala Sabo in Rajšp. Toda kljub šokantnemu začrtku so gost- je zaigrali borbeno v obrambi in po zaslugi odličnega vratarja Baklana iz minute v minuto zmanjševali razliko. V drugem polčasu so gostje prvič povedli in nato povečali vodstvo vse do 10 minut pred koncem, ko ,so že vodili s sedmimi goli razlike. Zraven razpoloženega Baklana so bili zaslužni za skoraj neverjeten preobrat v igri predvsem mladinci, še zlasti šestnajstletni Peter Zorli. Borbena igra mladih igralcev je spodbudila tudi ostale, da so zaigrali boljše in zasluženo osvojili pomembni dve točki. S to tekmo se je za nekaj časa poslovil Marjan Majcen, dolgolet- ni steber moštva, ki odhaja na odluženje vojaškega roka. vt PRVENSTVO LACrv ŠAHU Ptujčani osmi v Kranju, je bilo v soboto in ne- deljo, 14. in 15. novembra, prven- stvo Ljubljanskega armadnega območja v šahu. Med trinajstimi ekipami garnizij JLA, je nastopila tudi ekipa ptujske vojašnice Duša- na Kvedra-Tomaža in osvojila osmo mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa V. P. Ljubljana I. s 55,5 točke, drugo ekipa Maribora s 53,5 točke in tretje ekipa Vrhnike s 52 točkami. Kot že rečeno je V. P. iz Ptuja osvojila osmo mesto z 32 točkami, kar je že njeno večletno mesto. Za ptujsko ekipo so nastopili Stevan Srdjanov, Peter Marjano- vič, Boris Altman, Igor Curlin, Milorad Cučkovič in starešine Slavko Ivanovič, Boris Lorbek in Zoran Djurašovič. Tekmovanje je brlo dobro organizirano, za kar pa ima zaslu- ge kranjski šahovski klub, ki je bil tehnični izvajalec prvenstva. Prvenstvo sta vodila Jordan Tom- šič, mojster in mojstrski kandidat Desimir Bukovec, pomagal pa ji- ma je Vladimir Kavčič, predsednik ŠK Kranj. S tekmovanjem, odno- som do šaha in organizacijo, ki je bila doslej najboljša, so bili za- dovoljeni in z željo, da bi bilo dru- go leto podobno v Ajdovščini, ki je bila pobudnik tovrstnega tek- movanja pred osmimi leti. Vse ekipe so za sodelovanje dobile pismena priznanja, prve tri pa še pokale in medalje. Ob tej priložnosti je bilo dano priznanje Gojku Poznanoviču, bivšemu referentu za šport v ptujski gar- niziji JLA, za dosedanje uspešno delo na področju fizične kulture v JLA, katerega je podelila Koman- da ljubljanskega armadnega ob- močja. Rezultati srečanj ptujske ekipe: Ptuj: Ljubljana 111—4:2, Ptuj: Ljubljana II. 3,5:2,5; Ptuj:Ljubljana I. 2:4, Ptuj: Novo Mesto 4:2, Ptuj: Ribnica 4:2, Ptuj—Slovenska Bistrica 1,5:4,5, Ptuj:Ajdovščina 0:6, Ptuj: Postoj- na 3:3, Postojna 3:3, Ptuj:Pivka 4,5:1,5, Ptuj: Maribor 0:6, Ptuj:Kranj 4,5:1,5 in Ptuj:Vrhnika 1:5. Posamezni rezultati ptujske eki- pe:Stevan Srdjanov 6,5 točke (iz 12 iger), Slavko Ivanovič 3 (iz 5 iger), Peter Marjanovič 6 (iz 12 iger), Boris Lorbek 5,5 (iz 12 iger), Boris Altman 5 (iz 12 iger), Igor Curlin 3 (iz 9 iger). Zoran Djura- Sevič 3 (iz 10 iger) in Milorad Cu- čkovič, ki je odigral eno igro in je izgubil. D. Papler SRL VZHOD - MLADINCI: PARTIZAN TUS-DRAVA 28*22 (13:8) končan prvi del športna dvorana v Slovenj Gradcu, sodnika Firar in Albreht (oba iz Maribora); DRAVA: Vajda. Valenko, Milunič 3. Pušenjak 6. Turk I, Žmavc 1. Gobec. Bezjak 10. Vukašinovič 1. Terbuc. Mladi rokometaši Drave so v zadnjem kolu tekmovanja v vzhodni skupini rčpubliške lige gostovali v Slovenj Gradcu. Domači rokometa- ši so bili boljši in zasluženo zmagali. Vendar se pozna, da igralci Drave igrajo iz kola v kolo boljše, nimajo pa še potrebnih izkušen), ki bi jih na takšnih srečanjih, kot je bilo sobotno, potrebovali. 1. kotar SNL: PTUJ-NAFTA 4:3 (2:1Ji Revija zadetkov Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 200, sodnik Berko (^Maribor) PTUJ: SijTionič. Ivan Vogrinec (Žitnik), Šmigoc.Marjan Vogrinec, Radolič, Cuš. Steiner (Kozoderc), Emeršič, Vrabl, Ceh, Krajnc (Koro- šec); NAFTA: Terek, Lebar (Žalejk). Žalik, Sep, Šuč, Perša, Hanč (Ku- stec), Hozjan, Banotai, Horvat. Šebjan; STRELCI: 1:0 (20) Emeršič. 1:1 (21.11-m) Banotai, 2:1 (45) Steiner. 3:1 (56) Vrabl. 4:1 (60) Vrabl. 4:2 (78) Banotai, 4:3 (83) Bano- tai; Nogometaši Ptuja so svoje nasprotnike iz Lendave premagali zasluženo kljub tesnemu izidu. V hladnem in vetrovnem vremenu so bili veliko boljši nasprotnik, gostje pa so prek izkušenega Banotai realizirali praktično vse priložnosti. To pa ne velja za Ptujčane, ki so,ob nekaterih priložnostih v »0. minuti zastreljali tudi enajstmetrovko (Ceh je zadel vratnico). Srečanje ni bilo na posebni kvalitetni ravni, vendar zelo zanimivo. Kako tudi ne. saj so Ptuičani povedli s tremi zadetki razlike, ob koncu pa se za točki morali zelo potruditi. Prvi zadetek je dosegel Emeršič s prostega strela, enajstmetrovko je zakrivil (nenamerno) Radohč. drugi zadetcK pa je Steiner dosegel iz gneče v kazenskem prostoru. Pri tretjem zadetku za Ptuj je niijprej Emeršič zadel vratnico. odbito žogo pa je Vrabl poslal v mcezo. Četrti zadetek za Ptuj in svoj drugi je Vrabl dosegel po lepi akciji Cuša. žogo pa je v padcu poslal mimo gostujoče- ga vratarja. Drugi in tretji zadetek za Nafto je Banotai dosegel na enak način po dobri samostojni akciji v kazenskem prostoru domačih. Pred srečanjem je delegat Biidura kapctanu Ptuja Cehu izročil pokal NZS za prvo mesto v območni ligi. V zadnjem kolu Ptuj gostuje v Izoli. 1. kotar Središče-Aluminij 1:1 Središče: Horvat 1.. Trstenjak. Žinko. Košir, Horvat Š., Petfan, Zidarič. Majcenovič (Horvat D.) Rajh. Jurkovič (Dokša), Ploh (Žer- jav). Aluminij: Milošič. Kokot. Leskovar (Banko). Dončec, Panikvar, Vinkler. Pigner. Škrjanec. Dončec. Jaušcvec. Votolen (Colnarič). V hladnem vetrovnem vremenu pred 50 gledalci sta v slabi igri obeh tekmecev igrala neodločeno. Aluminije je povedel iz prostega strela v 25 min, Vinkler je s 25 m s preciznim strelom zadel vrata domačih. V 73 min. iz prostega strela z roba šestnajstmetrovke je Ploh izenačil. Igralo seje na sredini igrišča z grobo igro obeh, temu je doprinesel sodnik Turk. XI SKL ČLANICE: PTUJ-ROGAŠKA 54:85 (26:45) Visok poraz od boljše ekipe Dvorana Mladika v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Krasnik in Majer (oba iz Maribora); PTUJ: Golob 1, Kornik 10, Horvat 2, Murko, Vogrinec 8, Veličkovič 1, Kukovec 7, Jane, Jelka Sirec 14, Korpar, Krničar, Majda Sirec 11; ROGAŠKA: Pešič 9, Virant 29, Povšnar 2, Gorir čan, Cepelnik 10, Mlakar 2, Kamenšek 4, Zupan 2, Dangubič 8, Oblak 4, Cujež 15. Ptujčanke so prvenstveno srečanje drugega kola v republiški ligi odigrale v ponedeljek zvečer. Gostje iz Rogaške Slatine so bUe veliko boljše ter zmagale prepričljivo in zasluženo. Vendar je razlika glede na prikazano igro skoraj nekoHko previsoka. V začetku na tako občuten poraz Ptuja ni kazalo. Do 5. minute je bilo srečanje izenačeno, večkrat pa so domačinke tudi vodile. Obe skipi sta igrali posamično obrambo, ki pa je v nadaljevanju gostjam veliko bolj ustrezala kot domačinkam. Točneje, gostje so to obrambo igrale veliko bolje kot domačinke. Zato se je v nadaljevanju razlika v korist Rogaške večala iz minute v minuto, predvsem po zalugi dobrega skoka, hitrih nasprotnih napadov in boljše individualne tehnike igralk. Precej pa je na razliko vplivala tudi višina igralk Rogaške. V drugem polčasu so Ptujčanke igrale bolj agresivno, s pokrivanjem na nasprotnikovi polovici. S takšno igro so razliko sicer nekoliko zmanjšale, vendar so gostje v zaključku s hitrimi nasprotnimi napadi razliko povečale na prek 30 točk. Seveda pa velja pripomniti, da je Rogaška med najboljšimi ekipami v ligi in zato poraz Ptujčank ni presenečenje temveč spodbuda za še bolj zavzeto delo. Priložnosti za točke bodo tako morale iskati na srečanjih proti slabši ekipam kot je tokrat bila Rogaška iz Rogaške Slatine. 1. kotar II. SKL: ŠENTJUR-PTUJ 74:79 (33:44) ZMAGA V GOSTEM Članska ekipa košarkarskega kluba Ptuj je v drugem kolu gostovala v Šentjurju in domačo ekipo premagala s petimi točkami razlike. Srečanje bi sicer moralo biti v Ptuju, \endar sta se vodstvi ekip dogovorili, da bosta kraj zamenjali zaradi zitsedcnosti dvorane Mladika. Tako bodo Ptujčani s Šentjurjem igrali doma v drugem delu prvenstva. V prvem polčasu .so Ptujčani prikazali kvalitetno igro. zlasti v obrambi saj so ujeli večino odbitih žog ter z organiziranimi napadi večali razliko v svojo korist. Ob polčasu so vodili z 11 točkami prednosti. Drugi polčas je bil zelo zanimiv. V prvem delu so igralci K K Ptuj razliko še povečali (v 5. minuti je znašala že 17 točk, 54:37.) in nato močno popusti-^ li. Domačini so ob bučni podpori gledalcev razliko zniževali in tri minute pred koncem celo prešli v vodstvo s tremi točkami. 72:69. Vendar so Ptujčani v zaključku zmogli toliko moči. da so rezultat obrnili v svojo korist in dosegli zasluženo zmago. Pohvaliti velja vse igralce in trenerja, saj se ob takšni iori in vodenju tekme ptujski članski košarki obetajo noljši časi. V naslednjem kolu bodo Ptujča- ni goslovali v Kostanjevici in se pomerili s Podboč- jem. PTUJ: Filipič 8. Beranič 23. Cobelj 6, M. Kotnik 2. Dobrijevic 24. Musič 16. R. Kotnik, Gailhofer, Šeriiga ih Erbus. IZ. POSVET PREDSTAVNIKOV OTKO; O delu in terminih v Mladiki Prejšnji petek je bila razširjena seja komisije za upravljar.je z objekti, ki so se je ob predstavnikih TKS in ZTKO občine Ptuj udeležili predstavniki osnovnih telesnokuhurnih organizacij, največ iz športno tekmovalnega dela. Udeležba je bila precejšnja, saj so na seji tudi usklajevali urnik vadbe v telovadnici Mladika. Proti pričakovanju je bilo urniku vadbe namenjeno malo časa, saj so se uporabniki na osnovi urnika prejšnje sezone hitro uskladili. Vsi so se namreč zavedali, da vsem ne bo mogoče ugoditi, saj je prostora in terminov v pokritih telesnokuhurnih Dbjektih veliko manj kot bi za nemoteno in nor- malno delo vseh športnih kolektivov bilo potrebno. Vsak dan so v Mladiki na voljo štirje termini in sicer 16.00 do 17,30, 17,30 do 19,00, 19.00 do 20,30 in 20,30 do 22,00. Ob tem pa še v soboto dopoldan in v nedeljo. Ra/pored je naslednji: v ponedeljek: atletika, nogomet, košarka in nogomet; v torek: rokomet, judo in namizni tenis (2 termina) in košarka; v sredo: judo in namizni tenis, rokomet (2 termina) in košarka; v Četrtek atletika, nogomet in košarka (2 termina); v petek: judo in namizni tenis, rokomet, košarka in rokomet. V soboto, ko ni tekmovanj, je dvorana namenjena za košarko, atletiko in paraplegike, v nedeljo pa od 9, do 13. ure za organizirano rekreacijo, nato tenis, letalske modelarje. Trikrat na teden pa bodo v tretjem terminu v malem prostoru (kjer je oprema) vadiU boksarji. Urnik velja od ponedeljka. Pred izdelavo urnika so udeleženci posveta v široki razpravi govorili o številnih težavah pri delu in ukrepih, ki bi stanje izboljšali. Skupni imenovalec bi bil: izboljšati je potrebno organizacijsko delo tako v skupnosti, ZTKO in vseh osnovnih organizacijah. 1. kotar Zima - šport 81 Člani smučarskega kluba Ptuj so v sodelovanju s proizvajalci in prodajalci smučarske opreme ter turističnimi ajaencijami v dvorani Mladika izvedli tradicionalno prireditev Zima — Šport 81, ki je bila v petek, soboto in nedeljo. Veliko pozornosti je veljalo prodaji rabljene smučarske opreme, prodajali so jo lahko lastniki ali pa so namesto njih tO opravili člani smučarskega kluba. Prireditev je naletela na velik odziv občanov, saj so samo v petek, torej prvi dan, prodali 900 vstopnic. Po grobi oceni je prireditev obiskalo okrog 2000 občanov, tako starejših kot mlajših. Člani smučarskega kluba so na prireditvi obiskovalcem ponudili tudi vse informacije svojega programa, ki je izključno namenjen rekreaciji na Prireditev Je bila zelo dobro obiskana (foto I. kotarv snegu vseh starostnih kategorij, ob tem pa so v svoje in vrste Smučarske zveze Slovenije vpisovali tudi nove člane, ki so tako pridobili nekatere ugodnosti. Prodaja rabljene smučarske opreme pa še ni zaključena. Iz kluba so nas namreč obvestili, da bodo opremo, ki je niso prodali, in iztržek od prodane opreme vračali lastnikom še v sredo 25. novembra od 18. do 20. ure v Klubu mladih. L kotar de DNEVU REPUBLIKE Turnir v malem nogometu Nogometni klub Drava bo v počastitev Dneva republike in 50-letnice tega športnega kolektiva ob koncu meseca izvedel turnir v malem nogometu v dvorani Mladika. Turnir bo v soboto 28. in nedeljo 29. novembra, vsak dan pa se bo pričel ob 8. uri. Pravico nastopa imajo vsa društva, klubi, mladinski aktivi, krajevne skupnosti, JLA, delovne organizacije, sekcije, osnovne šole, skratka, turnir je odprt za vse, ki bi želeli nastopiti in se poskusiti v malem nogometu. Igralni čas bo odvisen od števila prijavljenih ekip, vendar bo najmanj 2 krat po 10 minut. Prijave sprejemajo v športni dvorani Mladika, pri Ivu Klariču, zadnji rok pa je do 27. novembra do 18. ure, ko bodo opravili žrebanje parov. Za najboljše ekipe in posameznike so pripravili pokale, pravila igre.pa verjetno že poznate, saj sta v Mladiki bila že dva takšna turnirja, j j^otar NOGOMETNO SREČANJE VETERANOV v počastitev tovarniškega praznika TGA Kidričevo bo v soboto 21. novembra ob 10. uri in 30 minut na igrišču Aluminija nogometno srečanje veteranov Aluminija in Slavije iz Vevč. Prijatelji nogometa bodo imeli priložnost uživati v akcijah Krnica, Spehonje, Muršeca, Sevšeka, Fer- jančiča, Kotarja in ostaUh, ki so uspeSno nastopali v republiškem in drugoligaškem tekmovanju. Danilo KlajnSek Štirje Ptujčani v bojih za najvišja mesta Nedavno tega so se v Kutini na III. turnirju za rang listo SFRJ med seboj pomerili karateisti v semi contact športu. Na tem tekmova- nju je na.stopilo 65 tekmovalcev, med njimi tudi štirje Ptujčani in sicer Branko Breg. Franc Rihtarič. Gorazd Štumberger in Vladimir Sitar. V najlažji — muha kategoriji je Branko Breg že v prvem kolu i tekmo izgubil z Gajičem iz Celja, medtem ko je Rihtarič premagal Islamija iz Virovitice z 12:11, Sitar pa Gajiča iz Celja z rezultatom 22:13. V finalnem boju sta se tako srečala Sitar in Rihtarič, oba iz Ptuja, i Sitarje premagal Rihtariča z rezultatom 8:4 in tako vodi na rang listi s' 16 točkami. Rihtarič pa jih ima osem. V lahki kategorji je Štumberger iz Ptuja v prvem kolu premagal: Špiljaka iz Celja z 10:9 in v drugi borbi Benca iz Virovitice z 14:10, v polfinalni borbi je premagal Frigana iz Zagreba z 15:13. medtem ko je v finalu — žal od očni štumberger klonil proti Tupeku, ko je le ta zmagal z 8:6 točkami. Tako v tej skupini vodi Tupek. medtem ko je naš Štumberger drugi na rang listi. Kot vidimo, imamo v Ptuju dobre športnike karateiste, ki se potegujejo, poleg Sitarja za najvišje lovorike v tem dokaj dinamičnem športu, kjer jc treba precej spretnosti. Ni odveč omeniti, daje Sitar v svoji skupini že državni prvak. In kot vse kaže, bo tudi letos osvojil to mesto. Franjo Hovnik Murska Sobota zmagovalec V Novem mestu je bilo 15. republiško prvenstvo slepih in slabo- vidnih Slovenije v igri z zvenečo žogo. Na tekmovanju so nastopili tudi Ptujčani. ki so tokrat najslabše uvrščeni odkar nastopajo v teh tekmovanjih. Vzrok temu je nedvomno v premalo treningih, v nedovoljni izkušenosti in premajhni požrtvoval- nosti, saj ekipa po kvaliteti sodi v sam vrh tc športne zvrsti. Ekipe so nastopile v dveh skupinah, kjer so v II. skupini Ptujčani šele četrti z enakim številom točk. toda s slabšo razliko v golih. Tako so se v boju za končno uvrstitev pomerili z ekipo Kopra in prepričljivo zmagali s 6:0. Ekipa Murske Sobote je v finalu po ogorčenem boju šele po kazenskih metih premagala ekipo Ljubljane (2:2. 3:3,) 4:3 in tako osvojila prehodni pokal v trajno last. Za Ptuj so nastopili in bili uspešni Ornik 11 golov. Furjan 9. Hrenko 2. Trstenjak in Vuk. Končni vrstni red: Murska Sobota. Ljubljana. Kranj. Celje, Maribor. Nova Gorica, Ptuj. Koper. Postojna in Novo mesto. ^nc 16 - ZA RAZVEDRILO 19. november 1981 - TKDMIK TEDNIK - 19. november 1981 OGLASI IN OBJAVE - 17 Poklici, za katere se izobražujejo učenci v CSUI in možnosti za njihovo nada^nje izobraževanje Na podlagi vzgojno izobraževalnih programov (VIP), ki so jih sprejeli strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti in na željo staršev smo pripravili pregled poklicev, za katere se lahko učenci izobražujejo v našem Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Praviloma nadaljuje učenec izobraževanje na višji in visoki šoli v tisti usmeritvi, v kateri se je izobraževal v srednji šob; zakon o usmerjenem izobraževanju pa omogoča vsem kandidatom, da dokažejo potrebno predhodno znanje s posebnim preizkusom in tako izpolnijo pogoje za vključitev v nadaljnje izobraževanje. KOVINSKO PREDELOVALNA USMERITEV v kovinsko predelovalni" usmeritvi imaja učenci možnost vpisa v skrajšani program, ki traja dve leti in v srednji program, ki traja tri ali štiri leta. V skrajšani program se lahko vpišejo učenci, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, tudi tisti, ki niso zaključili 8 razreda osnovne šole. Seveda morajo biti zdravi in sposobni za delo v težkih mikroklimatskih pogojih. V srednji program se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali osnovno Solo ali skrajšani program, ali pa so uspešno opravili preizkus znanja, s katerim dokažejo, da ob- vladalo program osnovne šole. V kovinarski usmeritvi izvajamo dva programa: 1. Vzgojno izobraževalni program (VIP) za obdelovalca kovin in upravljalca strojev traja dve leti in je manj zahteven. V tem programu se lahko učenec odloči za smer obdelovalca kovin. Dela in naloge, ki jih upravlja so: ročna ob- delava kovin, manj zahtevna in serijska ob- delava kovin za stružnicah, frezalnih, pehalnih in brusilnih strojih, na stiskalnicah, pri pripravi materiala, pri lansiranju materiala, pri izdelavi manj zahtevnih montažnih elementov, pri delu na polavtomatskih in avtomatskih strojih. 2. Vzgojno izobraževalni program kovinar strojnik ima pet smeri: — oblikovalec kovin — šolanje traja tri leta, učenec se izobražuje za naslednje poklice: strugar, frezalec, vrtalec, brusilec, orodjar, mehanik obdelovalnih strojev; — preoblikovalec in spajalec kovin — šolanje traja tri leta, učenec se izobražuje za poklice: konstrukcijski ključavničar in varilec; — monter in upravljalec energetskih naprav — šolanje traja tri leta, učenec se izobražuje za poklic: monter vodovodnih naprav in monter ogrevalnih naprav; — vzdrževalec vozil in strojev — šolanje traja tri leta, učenec se izobražuje za poklica: av- tdmehanik, strojni mehanik; — strojni tehnik — šolanje traja štiri leta, učenec se izobražuje za poklic strojni tehnik. V vseh navedenih smereh je možno izobraževanje ob delu, če se prijavi dovolj kandidatov. Učenec, ki uspešno zaključi šolanje po programu strojni tehnik, lahko nadaljuje študij na višji ali visoki šoli za poklic ing. strojništva in dipl. ing. strojništva. METALURŠKA USMERITEV v metalurški usmeritvi imajo učenci možnost vpisa v skrajšan program, ki prav tako traja dve leti in v srednji program, ki traja tri oz. štiri leta. 1. V programu pridobivalec in predelovalec kovin izobražujemo v smeri izdelovalec mineralurških polizdelkov. Učenci se usposobijo za poklic gliničar. Šolanje traja dve leti. 2. V programu metalurg se učenci iz- obražujejo v dveh smereh: — taHlec livar: šolanje traja tri leta, učenec se usposobi za dela in naloge: priprava vložka, obratovanje plavža, proizvodnja glinice, elektroliza glinice, vodenje obratovanja talilnih peči, htje barvnih kovin, priprava vložka za jeklarsko predelavo, predelava jekla po razhčnih postopkih. — metalurški tehnik — šolanje traja štiri leta, učenec se usposobi za zahtevna dela in naloge v črni in barvni metalurgiji. Učenec, ki uspešno zaključi šolanje v programu metalurški tehnik, lahko nadaljuje študij na višji ali visoki šoli za poklice ing. metalurgije dipl. ing. metalurgije in dipl. ing, mineralurgije. KMETIJSKA USMERITEV v kmetijski usmeritvi ze lahko učenci vpišejo v programu kmetijec v dve smeri: — kmetijec, izobraževanje traja tri leta; učenci se usposobijo za pokUc: poljedelec, živinorejec, sadjar — vinogradnik-kletar; — kmetijski tehnik — šolanje traja štiri leta; učenci se usposobijo za poklica poljedelsko živinorejski tehnik in sadjarsko —- vinograd- niški tehnik. Prav tako lahko učenci v smeri kmetijski tehnik nadaljujejo šolanje na višji ah visoki šoli, kjer se usposobijo za poklica ing. kmetijstva in dipl. ing. kmetijstva. Možna je tudi usmeritev za poklic dipl. ing. za urejanje lirajine. EKONOMSKA USMERITEV v ekonomsko umeritev se lahko vpišejo učenci, ki želijo doseči naslednje poklice: 1. V vzgojnoizobraževalnem programu poslovno-finančne dejavnosti izobražujemo v dveh smereh: a) smer poslovni manipulant, ki traja dve leti in kjer se izboražuješ za poklic poslovni manipulant, b) smer ekonmski tehnik, 1^ traja štiri leta in kjer se izboražuje za poklic ekonomski tehnik. 2. V vzgojno izobraževalnem programu trgovinske dejavnosti izobražujemo v treh smereh: a) smer blagovni manipulant, ki je povezano s poklicem blagovnega manipulanta. Izobraževanje traja dve leti; b) smer prodajalec, ki je povezana s poklicem prodajalec. Izobraževanje traja tri leta; c) smer komercialni tehnik, ki traja štiri leta in kjer se izobražuješ za poklic komefciahii tehnik. Oba vzgojno izobraževalna programa dajeta možnosti, da po štirih letih izobraževanja lahko učenec nadaljuje na višjih in visokih šolah ter fakultetah ekonomske usmeritve in pridobi poklic ekonomist in diplomirani ekonomist. Iz smeri prodajalec lahko učenec nadaljuje izobraževanje v nadeljevalnem vzgojno izobraževalnem programu smeri trgovinski poslovodja, kjer pridobi poklic trgovinski poslovodja. Tudi iz te smeri je možnost nadaljevanja izobraževanja na višjih in visokih šolah ekonomske usmeritve. DRUŽBOSLOVNA USMERITEV VIP: administrativna dejavnost. Učenci se izobražujejo za poklice: administrativni manipu- lant, administrator, upravni tehnik. Administrativni manipulant postane učenec po dveh letih izobraževanja. Za administratorja se izobražuje tri leta in za upravnega tehnika štiri leta. Upravni tehnik lahko nadaljuje izobra- ževanje za višjega upravnega delavca, organiza- torja dela in diplomiranega organizatorja dela, pravnika in diplomiranega pravnika, dipl. sociologa, dipl. politologa, dipl. novinarja, dipl. obramboslovca in socialnega delavca. VIP: družboslovno jezikovna dejavnost. Vsi učenci se izobražujejo štiri leta. V četrtem letu se oblikujeta smeri: družboslovna in jezikovna. Učenci, ki zaključijo izobraževanje v družboslovni smeri, si pridobijo naziv: zaključil družboslovno smer družboslovno-jezikovnega VIP. Opravljajo pa lahko dela in opravila na področju knjižničarstva, dokumentalistike, arhivistike, tajništva, novinarstva in v raziskova-,- nju. Učenci, ki zaključijo izobraževanje v jezikov- ni smeri si pridobijo naziv: zaključil jezikovno smer družboslovno-jezikovnega VIP in lahko opravljajo dela na področju prevajalstva. Učenci, ki zaključijo izobraževanje v druž- boslovno-jezikovnem programu lahko nadalju- jejo izobraževanje za poklice: višji upravni dela- vec, organizator dela in dipl. organizator dela, pravnik in dipl. pravnik, dipl. sociolog, dipl. po- litolog, dipl. novinar, dipl. obramboslovec, so- cialni delavec, dipl. filozof, dipl. psiholog, geo- graf in dipl. geograf, zgodovinar in dipl. zgodo- vinar, dipl. umetnostni zgodovinar, dipl. etnolog in etnolog, višji knjižničar, bibliotekar jezikoslo- vec in dipl. jezikoslovec (slavist, francist, italija- nist, anglist, germanist, primerjalni jezikoslovec, klasični filolog), Uterarni komparativist in dipl. literarni komparativist. USMERITEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA VIP: za zdravstveno varstvo. V tej usmeritvi se izobražujejo učenci za fX)klic bolničar (izobra- ževanje traja 2 leti) in zdravstveni tehnik. Zdrav- stveni tehnik lahko nadaljuje izobraževanje za poklice: zdravriik, zobni zdravnik, inženir zdrav- stva, inž. fizioterapije, inž. delovne terapije, inž. radiološke stroke. Pripravili ravnatelji: Milan Cimerman, Avgust Kokol in Meta Puklavec Velik odziv mladih, vendar le iz ene ptujske šole v prizadevanjih za gledališki naraščaj in v želji, da bi si tudi v Ptuju zagotovili pomladitev ansambla, je v prihodom režiserke Branke Nikl stekla akcija vključevanja mladih iz osnovnih šol v tako imenova- no gledališko šolo. Odziv je bil kar.velik. vendar le iz ene osnovvne šole — Tone Znidarič. čeprav so bile s posebnim dopisorii obveščene vse šole v Ptuju. Tako te d"' že obiskuje ptujsko gledališče prek 80 mladih iz osnovne šole Tone Znidarič. ki se prek programa.gledališke vzgoje spoznavajo z osnovno gledališko abecedo, k .sodelovanju pa vabijo še druge, predvsem tiste, ki imajo smisel za gledališko delo. veselje do nastopa- nja na odru in tudi željo, da se morda amaterskemu delu v gledališču nekoliko posvetijo v poznejših letih. mš ČRNA KRONIKA Kljub temu. daje za nami Martinovo so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev na našem območju ni bilo. le ena huda in ena lažja telesna poškodba. Sicer pa so miličniki postaje milice Ptuj na Martinovo poostrili kontrolo v cestnem prometu in ugotovili kar 11 vinjenih voznikov, od katerih so osmim vzeli vozniška dovoljenja, trije pa jih sploh niso imeli. Zaradi hujših kršitev prometnih predpisov so 37 voznikov prijavili sodnikom za prekrške. 26 so izrekli mandatno denarno kazen na kraju storjenega prekrška, razen tega pa so ugotovili tudi 6 voznikov motornih koles, ki ni.so imeli ustreznega potrdila o opravljenem izpitu. -OM V 104. LETU Umrla najstarejša Ptujčanka Ni dolgo tega. ko je v ptujskem domu upokojencev 19. oktobra letos proslavila Marija Hrženjak svoj 103. rojstni dan. žeje ni več med nami. V nedeljo 8. novem- bra .so jo pokopali na rogozni- škem pokopališču. Nedvomno je bila Marija Hrženjak. ena najstarejših Slo- venk, pa tudi Jugoslovank. Ži- vljenje ji ni bilo preveč naklonje- no, vendar je vseh svojih 37.613 dni življenja bila vedra in skoraj do zadnjega trenutka nasmejana. ....^.1^ ^.^^______.. , M^Ozmec Marija Hrženjak ob svojem 102. rojstnem dnevu Ptuj bo prihodnje leto gostitelj 21. srečanj bratstva in prijateljstva Jutri se bodo v Cakovcu zbrali na slovesni seji predstavniki druž- benopolitičnega življenja občin SR Hrvatske in Slovenije, ki sodelujejo v srečanjih bratstva in prijateljstva vse od leta 1961 dalje in tudi tisti, ki so se jim priključili pozneje. Tako bodo Cakovčani gostih prijatelje iz Koprivnice. Krapine. Maribora. Ormoža Pregrade, Ptuja. Slovenske Bistrice in Varaždina. med njimi tudi tiste tovarišice in tovariši, ki so v minulih dvajsetih letih največ vložili v uspešni razvoj in trajno poglab- ljanje bratskih in prijateljskih vezi med občinami. Te vezi pa danes že segajo na vsa področja političnega, gospodarskega in kulturnega življe- nja. Skupaj z 20-letnico srečanj bratstva in prijateljstva med slovenskimi in hrvatskimi občinami bodo proslavili tudi 40-letnico vstaje jugoslo- vanskih narodov in narodnosti. Na slovesnosti v Cakovcu bodo v srečanja sprejeli .še občini Mari- bor-Tezno in Lendava, najzaslužnejšim organizacijam in posamezni- kom pa bodo podelili plakete. Ob tej priložnosti bosta zbrane pozdravila Predstavniki sodelujočih občin na pogovoru v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju. Foto: L. Kotar tudi oba predsednika republiških svetov zveze sindikatov iz Hrvatske Mirko Mečava. iz Slovenije pa Vinko Hafner. Po tem. ko bodo svečano proglasili-zaključek 20. srečanj bratstva in prijateljstva bodo gostiteljstvo predali občini Ptuj. ob koncu pa še izvedli priložnostni kulturni program v katerem bodo .sodelovali tudi člani folklorne skupine Anton Štrafela iz Markovec pri Ptuju. Ob 20-letnici uspešnega in plodnega sodelovanja, ki so ga začele občine Čakovec. Ptuj in Varaždin. pozneje pa priključile še Ormož. Koprivnica. Slovenska Bistrica. Krapina. Maribor in Pregrada, je bila minuli petek tudi v Ptuju priložnostna slovesnost na kateri so na kratko pregledali prehojenih 20 let. gostje iz šestih občin pa so obiskali še Perutnino kjer so se zadržali v prijateljskem pogovoru. m. š. V ORMOŽU PREDAVANJE ZA DIABETIKE Društvo diabetikov Ptuj pripravlja v Ormožu zdravstveno pre- davanje o sladkorni bolezni. Predavanje bo v soboto. 21. novembra 1981 ob 9. uri dopoldne v dvorani uprave SLOVIN TOZD JERUZA- LEM ORMOŽ. V korist vsakega bolnika, ki bol^a za sladkorno boleznijo je. da pride na predavanje in sliši koristna napotila zdravni- ka. Zato društvo diabetikov Ptuj vabi na predavanje vse diabetike z območja občine Ormož, da pridejo na predavanje v Ormož. J. M. Rodile so: Irena Medved, Pleterje 75 — deklico; Angela Slodnjak, Bodkovci 47 — deklico; Marjana Kukovec, Nova vas 19 — dečka; Anica Lah, Muzejski trg 1/b — deklico; glavica Horvat, Bukovci 171/a — Barbaro; Olga Kiselak, Gerečja vas 71 — Nino; Olga Ga- lun, Skorba 48 — deklico; Franči- ška Lackovič, Zenik 53, G. Rad- gona — Simona; Danica Turk, Majšperk 21 — deklico; Marinka Vinko, Sturmovci 4 — Stanka; Ivica Hliš, Stanošina 29/a — dečka; Julka Vidovič, Kerenčičev trg 10, Ormož — Matjaža; Jelka Svenšek, Kraigherjeva 38 — dekli- co; Marjana Turk, Lovrenc 67 — dečka; Vesna Honomihl, Cvetlična 7, Ormož — deklico; Katarina Zajšek, Hajdoše 83 — deklico; Darinka Vajda, Mala vas 3 — dečka; Antonija Vidovič, Velika Varnica 24 — Romano; Marija Krajnc, Brezovec 19 — Suzano. Poroke: Danilo Sohar, Zg. Hajdina 202 in Brigita Muri