ELNSI
NASA
SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 13
ŠTEVILKA 12
15. november 1974
Predstavniki občine v Elanu
V	začetku oktobra so našo delovno organizacijo obiskali predstavniki Sob Radovljica:
— predsednik skupščine dipl. ing. Leopold Pennuš
— predsednik izvršnega sveta, dipl. oec. France Podjed in
— predsednik občinskega sindikalnega sveta, tov. Marjan Vrabec.
Ta obisk je bil v sklopu akcije vzpostavitve kontaktov občine s podjetji. Z naše strani jih je sprejel glavni direktor, dipl. oec. Dolfe Vojsk skupno z direktorji TOZDov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter sindikata.
Razgovor je tekel o trenutno najvažnejših gospodarskih problemih.
Gostje so se zanimali o izvajanju ustave in ustavnih določil v podjetju, o fazah razvoja TOZD-ov in njihove izpopolnitve.
Elan je sprejel sporazum o združevanju že lansko leto spomladi. Podpisan je bil koncem decembra
1973. Konstituante samoupravnih organov so sledile v januarju 1974, registracija pa je bila 6. februarja
1974. Sprejet je statut podjetja in statuta TOZDov, k temu še vsi aneksi po sprejeti ustavi, istočasno pa so bile sprejete določbe za izvajanje delegatskega sistema. Zaživele so delovne skupine in zbori delovnih ljudi, pri čemer igra važno vlogo pravočasno in dobro informiranje.
Na vprašanje, kako se odvijajo ekonomski odnosi med TOZD-i, je bil enoten odgovor, da naj se najprej TOZD-i organizacijsko utrdijo, kar je prvi pogoj, da bodo tudi organsko zaživeli. Vzporedno z razvojnim programom podjetja naj se razvijejo tudi samoupravni odnosi. Razvoj sam nas bo pripeljal tako daleč. Med tem pa je posvetiti izredno skrb za izobraževanje samo-upravljalcev. Izhajajoč iz ekonomske situacije mora samouprava vsebinsko zaživeti v sedanjih okvirih, šele potem je misliti na razširitev.
Integracijski procesi so v Elanu že dalj časa na vidiku, kjer se išče primerne oblike in zvrsti. Ime Elan je navzven izredno pomembno, poznano in simbolično.
Razgovori so tekli tudi okoli gospodarskega stanja v podjetju, ki je sila težko, vendar ne brezupno. Išče se vsemogoče poti za odklonitev tistih problemov znotraj delovne organizacije, na katere lahko vplivamo vsi zaposleni. V toku so tudi že konkretne akcije, kot so udarniško delo, nadurno delo, kadri, itd.
Občinski predstavniki so nas obvestili o problemih občanov.
Na prvem mestu je gradnja šol. Stroški za begunjsko šolo in vse telovadnice v že zgrajenih novih šolah ter dolg iz prejšnjega referenduma (900 milj. S din) se bodo gibali okoli 3 milijard S din. To je predvideno za naslednje leto, kar pa bi terjalo zbiranje sredstev od združenega dela, kmetov in obrtnikov
po 2 % od brutto osebnih dohodkov za dobo 3 let. Seveda jc o tem doseči samoupravni sporazum. Za izvršitev celotnega programa šol, z otroškim varstvom vred in za posebno šolo, pa bi ta 2 % od brutto osebnih dohodkov pokrila v 5-tih letih. Kvadratni meter begunjske
šole bo stal 8.370.— S din s telovadnico vred. Poleg bo že upoštevana potreba po otroškem varstvu. Oprema telovadnice ni upoštevana in se v perspektivi računa na Elan, da bi obenem bila tudi eksperimentalna telovadnica.
Ponudbe za opremo vseh telovadnic v omenjenih šolah bodo posre-
dovali Elanu, ta pa bo imel možnost na osnovi tega najeti pri banki kredite.
Nadalje se planira ustanovitev komunalne interesne skupnosti (krajevnih skupnosti) z 1 % prispevkom od osebnih dohodkov, s to novostjo, da bo ta denar šel v kraje, iz katerih so delavci doma in le 20 % od tega bo šlo v sklad za nerazvite.
Samoupravni sporazum o štipendiranju študentov in učencev predvideva z 0,5 °/o prispevka od brutto osebnih dohodkov ustanovitev solidarnostnega fonda za tiste študente in učence, ki ne prejemajo štipendij direktno od podjetij.
Druga faza prostovoljnega dela v podjetjih za Kozjansko ima te novosti, da bo denar zbran na primer v gorenjski regiji, šel direktno v KS Šmarje na Kozjanskem, ki bo na osnovi tega izdelala svoj program obnove. Tako bo tudi drugje.
S tem je bil medsebojni razgovor zaključen z apelom na delovne ljudi podjetja preko svojih predstavnikov, da bi z razumevanjem podprli gornje predvidene akcije.
Na koncu se je poudarilo, da so taki medsebojni posveti med predstavniki občine in podjetja nujni in obojestransko koristni.
Ob tričetrtletnem periodičnem obračunu
Devetmesečni obračun gospodarjenja v Elanu je tudi s številkami pokazal ugotovitve, ki so bile obravnavane že ob koncu septembra na sestanku glavnega direktorja s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Proizvodnja po fizičnem obsegu vseh vrst izdelkov, nikjer ne dosega predvidevanj.
Plan proizvodnje je bil postavljen iz potreb po doseganju prodaje, s katero naj bi krili vsa povečanja predvidenih stroškov. Proizvodnja pa tega ni vsega realizirala.
Tak položaj poslabšujejo še zunanji vplivi, s tem da so celotni stroški v znatnejšem porastu kot so prodajne cene OZD Elan. Pri obravnavanju stroškov, so splošni stroški v okvirjih, predvidenih s planom. Ker pa je proizvodnja pod planskimi predvidevanji, so ti seveda previsoki. Največji skok v stroških pa je pri direktnih materialih za proizvodnjo in pri osebnih dohodkih, zaradi česar so sedaj končni podatki o položaju podjetja takšni.
Točni številčni podatki tričetrtlet-nega periodičnega obračuna z vsemi primerjavami napram lanskemu dosežku In letnemu programu 1974, bodo posredovani članom kolektiva
v	Internih informacijah.
Po obravnavi periodičnega obračuna za tričetrtletje 1974, so samoupravni organi sprejeli naslednje sklepe:
—	potrebno je analizirati, vzroke, ki so imeli za posledico slabšanje
poslovnih rezultatov podjetja po tričetrtletnem obračunu. Nosilec naloge so družbenopolitične organizacije;
— vsi zaposleni so se dolžni v kar se da največji meri prizadevati za:
a) čim višjo proizvodnjo in prodajo,
b) za skrajno štednjo In racionalno poslovanje,
c) za ureditev notranjih poslovnih razmerij, kjer gre predvsem za točnost In vestnost pri izvrševanju nalog ter za odgovornost zanje;
— potrebno je pristopiti k izdela-
vi	sanacijskega programa in s tem v zvezi je potrebno po vrstah dejavnosti izdelati srednjeročni program razvoja za vsako dejavnost posebej;
Rok je do predložitve poslovnega poročila za leto 1974
— vodstva TOZD so zadolžena za informiranje v svojih TOZD, glede devetmesečnih rezultatov poslovanja, še posebej pa o nalogah in perspektivah do konca leta z dosežki v mesecu oktobru.
KAJ BO ZAJEMAL SANACIJSKI
PROGRAM?
Osnovna zamisel je bila podprta s strani predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na skupnih pogovorih o vrstah proizvodnje, po posameznih obratih in oddelkih. To naj bi prineslo Ideje za programsko usmeritev v prehodnem obdobju.
Tako je (za primer) v obratu plastike ta program zajemal naslednje:
— program razvoja obrata za plastične izdelke;
— izbor izdelkov;
— poslovno organizacijski vidiki, kjer gre zlasti za:
a; politiko nabave In planiranja,
b) oblike in obseg poslovnih funkcij V obratu,
c) krmiljenje proizvodnje,
d) povezava proizvodnih nalog z dosežki iz ekonomskega vidika,
e) kooperacijske in integracijske potrebe v Elanu in z drugimi OZD,
f) vlogo razvoja in povezave s proizvodnjo,
g) povezanost prodaje s proizvodnjo in obratno,
h) formiranje prodajne politike in planiranje prodaje,
i) kadrovska politika, itd.;
— tehnologija izdelave;
— samoupr.-organizacijska problematika.
Taki in podobni sanacijski programi bodo izdelani za vse obrate in samostojne oddelke le s to razliko, kolikor bodo pogoji specifični.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Urya uredniški odbor. Izhaja mesečno za člane kolektiva brezplačno. Urednik: Knafelj Slavko.
Tiska Gorenjski tisk Kranj
Ob tričetrlletnem obračunu
(Nadaljevanje s 1. strani) Absurd je misliti, da smo že s pospešeno proizvodnjo v oktobru ali da bomo v pičlih 3 mesecih aktivnega dela spravili podjetje na noge. Za to bo potrebno več. Prvič več časa in vzporedno tudi sistemsko urejanje poslovnih aktivnosti dolgoročnega značaja v podjetju, za kar so priprave že v teku.
Ocena doseganja plana proizvodnje in prodaje do konca leta, nam daje upanje, da bomo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta stanje popravili, sicer ne do višine planskih zadolžitev, pa vendar. Iz te ocene, ki je za zadnje četrtletje realno planirana, se že zrcalijo obrisi celotnega gospodarjenja v letu 1974:
din, po predlogu pa le 31.150,— din.
Ta pravilnik prinaša tudi to spremembo, da se iz teh sredstev dajejo praktična darila delavcem, ki so dopolnili 10 let v podjetju, ter tudi za vsakih naslednjih 10 let neprekinjenega dela v podjetju.
Za družbeno politične organizacije in sindikalno podružnico se nameni del sredstev za njihovo osnovno dejavnost, iz-
lete, ekskurzije, kulturne prireditve in drugo pod pogojem, da predlagajo v naprej letni program in načrt, katerega potrdi delavski svet podjetja.
V	pravilniku so tudi vnesena določila, če umre delavec zaradi nesreče pri delu v podjetju, da se del stroškov krije iz sklada skupne porabe, in da se nudi tudi potrebna denarna pomoč svojcem.
V. V.
Ocena	Plan	%	Dosež.	°/o	Indeks
Proizvodnja	1.	do	9.	80	64	77
10.	do	12.	20	36	104
Skupaj	100	100	85
Prodaja	1.	do	9.	56	55	94
10.	do	12.	44	45	96
Po 8. kongresu slovenskih sindikatov
Skupaj	100	100	95
V	dneh 7. in 8. 11. 1974 je bil v Celju 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, te najbolj mnotžične družbenopolitične organizacije delavskega razreda. Kongres slovenskih sindikatov se je sestal v času odločilnega boja delavskega razreda za dosledno uresničevanje vsega, kar je zapisano z ustavo in v dokumentih 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. V tem kraju pa imajo sindikati kot najbolj množična razredna organizacija delavcev še posebno odgovorno vlogo in naloge. Kongres je postavil zahtevo: nič, kar je pomembnega za delavca, brez sodelovanja sindikata. Zato so delegati zavzeli enotno stališče, da za delo sindikatov ne rabimo več nekih splošnih sklepov, ki bi ponavljali ustavo in dokumente ZK. Odločno pa so zahtevali, da 8. kongres sprejme sklepe, iki bodo natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju treba storiti, da 'bodo ustavna določila in stališča ZK, čim doslednejše in čim hitreje zaživela v praksi. Obenem pa morajo sklopi določiti tudi to, da bo nam, vsem članom sindikata jasno, kdo je za kaj odgovoren.
Skratka stališče kongresa je bilo, da rabimo sklepe za organizirano akcijo, vseh nas članov sindikata in me le za posamezne sindikalne organe ali aktivnosti. Kajti sindikat smo predvsem mi delavci, člani. Vse drugo je ile naš pripomoček in sredstvo za akcijo.
Z upoštevanjem tega osnovnega izhodišča je kongres sprejel več sklepov, ki so akcija sindikatov, za akcijo v naslednjem obdobju. Glede na delovanje sindikatov so sprejeti sklepi deljeni v tri skupine področij: Prvo področje sklepov razčlenjuje odgovornost in nailoge sindikatov za nadaljnji razvoj in utrjevanje samoupravljanja od TOZD do OZD in drugih samoupravnih interesnih skupnosti.
Opredeljena je vloga in naloge pri uveljavitvi delavske kontrole kot instrumenta utrjevanja oblasti delavcev in uresničevanje samoupravljanja kot pravice in dolžnosti. Dalje je izražena zahteva za neposredno sodelovanje sindikatov na področju planiranja družbenoekonomskega sistema. Sprejete in opredeljene so odgovorne naloge sindikatov v obveščanju in samoupravnem komuniciranju ter delovanju delegatskega sistema in odnosov.
Drugo področje sklepov govori o tem, da se sindikati še posebno zavedajo, da bodo morali bolj učinkovito vplivati na materialni položaj in socialno varnost delavcev, na subjektivnejšo delitev dohodka v celotni družbeni reprodukciji in na pravičnejšo delitev osebnih dohodkov. Vendar se bomo morali vključiti tudi v ustvarjanje dohodka. Zato morajo sindikati odpravljati ostanke miselnosti, da je mogoče zagotoviti materialno in socialno varnost dclavcev z instrumenti ekonomskega sistema ali samoupravnimi odločitvami o taki ali drugačni delitvi dohodka mimo nekaterih prizadevanj za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje. Prav tako so natančno opredeljene naloge in obveznosti sindikatov na področju samoupravnih odnosov in delitvi sredstev za osebne dohodke ter področju samoupravnega sporazumevanja. Pri tem pa sindikati izhajajo iz osnovnega izhodišča, da sta doseženi dohodek in produktivnost sedanjega in minulega dela v neposredni odvisnosti.
Tretje področje sikleipov govori o tem, da se sindikati dobro zavedamo, kakšne naloge in odgovornosti imajo pri reševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev. Zato se za učinkovitejše reševanje teh vprašanj sindikati zavzemamo za boljšo kvalifikacijsko strukturo delavcev, načrtnejše in smotrno za-(Nadaljevanje na 3. strani)
Kupci zaščitnih sredstev (lestev) na letnem posvetu v Elanu. V sredini direktor prodaje dipl. oec. Vinko Bogataj
Seveda pa prav ta ocena in njena realizacija v zadnjih mesecih zavisi od nas samih, od naših vlaganj, naših naporov za uresničevanje postavljenih nalog. Prav gotovo pa rezultati prodaje mnogo zavise od
dobre zime, to je sezone, kajti Elan, v katerem predstavljajo smuči steber proizvodnje in prodaje, Je mnogo odvisen od tega.
K. S.
Glavni direktor se zanima za delo v pravil delavec Resman Franc
Splošni akti
V	obravnavi in pred sprejemanjem so splošni akti, ki smo jih dolžni po samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetju ELAN in zakoni uskladiti. Težko bi rekli, kateri izmed teh ne vsebuje določila, ki ureja važnejše odnose.
Posebej pomemben pa je Pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe, ki je namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb članov delovne skupnosti. Ta ureja uporabo sredstev za stanovanjske zadeve, strokovno izobraževanje, regrese za letni dopust, darila jubilantom, pomoč družbeno političnim organizacijam in za razne dobrodelne namene.
Pri uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo se za spremembo od do sedaj veljavnega sistema uveljavlja sistem točkovanja pri dodeljevanju stanovanj v najem, v ostalem pa so ostali stari kriteriji.
Za letni dopust višino regresa na zaposlenega določi de-
smučarljl, v hali »B«. Posnetek je na-
v obravnavi
lavski svet podjetja v okviru sredstev po predhodnem soglasju TOZD in DS skupnih služb, ki so v skladu skupne porabe in kot taka predvidena Z letnim načrtom ter v skladu s samoupravnimi sporazumi o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Delitev sredstev za letni dopust se predlaga tako, da v bodoče prejmejo regres člani delovne skupnosti in le otroci tistih delavcev, ki so zdravstveno zavarovani iz naslova zdravstvenega zavarovanja delavca. Če primerjamo izračun regresa za leto 1974 in pa predlog za v bodoče, so do sedaj člani delovne skupnosti prejeli od osnove 100,— din 517,— din, po novem pa bi prejeli 663,— din. Ta razlika nastane, ker ima pravico do regresa manjše število otrok in ker zakonski partnerji ne pridejo v poštev. Po izračunu je bilo v letu 1974 izplačano med družinske člane zaposlenih delavcev 142.614,—
Po 8. kongresu slovenskih sindikatov
(Nadaljevanje z 2. strani)
poslovanje, varnejše delo, osnovne normative življenjskih in kulturnih razmer za delavce iz drugih krajev Jugoslavije, ki so zaposleni v Sloveniji. Sindikati hočemo več in boljših varstvenih ustanov in boljšo kakovost vzgoje in varstva naših otrok, pospešeno gradnjo stanovanj, učinkovitejšo in boljše zdravstveno varstvo itd. itd.
Pomemben del nalog v sklepih je posvečen utrjevanju in izboljšanju socialne varnosti in obvladanju socialnih razlik. Postavljena je zahteva, da dohodki od dela in po-družbljanja porabe zagotovijo delavcu in njegovi družini pokrivanje minimalnih življenjskih potreb, ki jih bodo sindikati ugotovili z enotno metodo »košarice življenjskih potrebščin« za delavsko družino.
Sklepi kongresa so sindikatom naložili veliko odgovornih nalog.
Opredeljene so konkretno in zahtevajo akcijo.
Zato je s sklepi sprejeta tudi obveza in opredeljene naloge na vseh ravneh sindikalne organiziranosti, od osnovnih organizacij sindikata, občinskih republiških sindikatov in do zveze sindikatov. Natančno je povedano kaj moramo storiti in kako ravnati sami, kaj pa skupaj z drugimi družbenimi dejavniki, v boju za hitrejše spreminjanje materialnih in socialnih odnosov na vseh področjih združenega dela.
Kako dosledno in uspešno pa bodo sprejeti sklepi uveljavljeni v praksi, pa je predvsem odvisno od nas vseh, članov sindikata, kajti sindikati smo mi delavci, sklepi pa so le naše vodilo in pomagalo za dosledno in učinkovitejšo akcijo v boju za uveljavljanje tistega, kar je zapisano z ustavo in v kongresnih dokumentih ZKJ in ZKS.
Predsednik KOOS MATJAŠIČ Vlado
In sedmi kongres Zveze sindikatov lugoslavije
Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije bo od 17. do 20. decembra letos. To bo kongres realizacije In delovni dogovor delegatov, ki so jih izvolili delavci in delavski razred. Po sprejemu ustave in sklepov
10.	kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je dovolj sklepov in nalog In če k temu dodamo še kodeks samoupravljavcev, ki ga je treba sprejeti, lahko trdimo, da bo uresničevanje ustave, sklepov 10. kongresa in sklepov 2. kongresa samoupravljavcev osnova, na kateri bo sindikat gradil svojo akcijo, izdelal lastni program In sprejel ustrezne sklepe in resolucije.
Deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je dal odgovor na strategijo razvoja, idejno-politično orientacijo Zveze komunistov in vseh organiziranih sil ter konkretne naloge. Naša dolnžost je, da izdelamo te naloge s stališča delovanja in odgovornosti predvsem svoje organizacije in akcije delavskega razreda za realizacijo teh nalog.
Interes delavskega razreda je, da čimprej, čimbolj dosledno in bistveno uresničuje novo ustavo in njena določila. Po bistvu ustave se položaj delavskega razreda v naslednjem razvoju s tem uresničevanjem spreminja in prehaja od vladavine v imenu razreda v vladavino samega delavskega razreda. Sindikat kot organizacija delavskega razreda, najširša organizacija, je ena izmed oblik organiziranja delavskega razreda. Zato tudi sam sindikat mora
doživeti lastno preobrazbo. Sindikat mora biti pravzaprav samoorganizi-ranost delavskega razreda. Smatramo, da je 7. kongres nedvomno največji politični dogodek do konca leta. Razprava bo obravnavala resnične probleme naše družbe. Na kongres pridejo delavci ne le, da bi ugotovili napake v razvoju, temveč da bi poiskali prave poti za akcijo in politične smeri delovanja sindikata, vendar ne samo sindikata.
Gotovo bodo proučili, kaj stoji na poti, in spoznali probleme vseh subjektov naše družbe, zlasti samoupravnih organov, delegacij in delegatov, družbenopolitičnih in interesnih skupnosti ter drugih dejavnikov. V analizi stanja, problemov in pojavov odpora bo temeljno načelo prizadevanje za razvijanje sistema odgovornosti v celoti. In to odgo-vornosit za izvrševanje in opravljanje realnih samoupravnih funkcij, odgovornosti za prevzete obveznosti, odgovornosti za odločanje, odgovornosti za izvajanje. Z eno besedo razvijanje pojmovanja, da sta odgovornost in samoupravljanje dve strani iste medalje.
Sedmi kongres prihaja v času akcij, ki jih že dalj časa vodi sindikat in naša družba. Med njimi sta gotovo najvažnejši akcija razvijanja samoupravljanja in kcija uresničevanja ustave. Drugič, problemi stabilizacije v zapletenih ekonomskih razmerah in akcija, ki traja že več let glede varčevanja, stanovanj za delavce, sistema dogovarjanja in sporazumevanja.
Štipendiranje učencev in študentov nuše občine
Iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o štipendiranju pri Sob Radovljica je izdal predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Radovljica.
Ta predlog zajema:
1. Temeljne določbe
2. Kriterije za štipendiranje
3. Prehodne in končne določbe
Predlog naj bi sprejeli delavci v temeljnih organizacijah združenega
dela in drugi delovni ljudje občine Radovljica z namenom:
— da vzpodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela
— da sc zavedamo vsklajene štipendijske politike in štipendiranja
— da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljaili mladini v naj večji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih pogojev za preprečevanje socialnih razlik.
Adi.
Ta samoupravni sporazum določa kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov. Za štipendiranje na območju naše občine sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odlivov kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na potrebe in v skladu z družbenim planom. Pri štipendiranju se bo sodelovalo s silužbami poklicnega usmerjanja in vzgojno-izobra-ževalnimi zavodi. V delo organov, ki odločajo o štipendiranju, se bodo vključevali predstavniki učencev in študentov. Pri štipendiranju pa se bo dosledno upoštevala prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh. Obenem s podpisom tega samoupravnega sporazuma pa bomo pristopili k Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev.
Ad 2.
Učence in študente štipendiramo za konkretna dela v posameznih
organizacijah združenega dela. Za štipendije bo potrebno odvajati iz sklada skupne .porabe 0,5 % brutto osebnega dohodka in druga sredstva, ki jih namenjamo za štipendiranje svojih potreb.
Kot osnova pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev se upošteva mesečni življenjski strošek učenca ali študenta v času šolanja. Pri tem se upošteva, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato se bo kot delež staršov upošteval polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek kandidata za štipendijo, razlika do življenjskih stroškov pa se zagotovi s štipendijo iz združenih sredstev.
Življenjske stroške se ugotavlja vsako leto na novo. Poleg tega je sestavljena tudi tabela za nagrajevanje boljših učencev in študentov.
Ta sporazum bo v občini sklenjen ko podajo izjavo pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini. Ko pa pristopimo k temu sporazumu pa sprejmemo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve.
Rudi Kokalj
Natečaj
Na podlagi sklepa 7. seje upravnega odbora z dne 18.10. 1974 in določil Pravilnika o dodeljevanju in finansiranju gradenj stanovanj delavcev ELAN razpisuje
I.
Za dodelitev pet stanovanj v najem v Radovljici — stanovanjski blok:
— eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« s površino 58,58 m2, ki se nahaja na III. stopnišču v pritličju in je oštevilčeno s tekočo številko
2,	cena stanovanja je 267.213,00 din;
— eno dvoinpolsobno stanovanjc tipa »R« s površino 58,58 m2, ki se nahaja na III. stopnišču v III. nadstropju in je oštevilčeno s tekočo številko 8, cena stanovanja je
267.213.00 din;
— eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« s površino 58,58 m!, ki se nahaja na III. stopnišču v IV. nadstropju in je oštevilčeno s tekočo številko 10, cena stanovanja je
243.163.00 din;
— eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« s površino 58,58 m2, ki se nahaja na IV. stopnišču v pritličju in je oštevilčeno s tekočo številko 1, cena stanovanja je 267.213,00 din;
— eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« s površino 58,58 m2, ki se nahaja v IV. stopnišču v III. nad-
stropju in je oštevilčeno s tekočo številko 7, cena stanovanja je
267.213.00 din.
II.
Vsako stanovanje obsega naslednje prostore: dnevno sobo s površino 18,30 m2, spalnioo s površino 12,90 m2, kabinet s površino 11,36 m2, sanitarije (kopalnica in WC) s površino 4.41 m2, kuhinja s površino
3.00 m2, predprostor s površino
4.01 m2, loggia s površino 4,60 m2.
III.
To so stanovanja grajena za trg in jih je Elan naročil pri Stanovanjskem podjetju Radovljica na podlagi sklopa delavskega sveta z dne 28.12. 1973, ki jih je kupil iz stanovanjskega sklada in onočenih sredstev pri Ljubljanski banki, podružnica Radovljica in bodo vseljiva v mesecu decembru 1974.
IV.
Prosilec, član delovne skupnosti mora biti najmanj eno leto v delovnem razmerju in se mora obvezati, da bo tudi v prihodnje ostal v delovnem razmerju in da bo izpolnjeval pogodbene pogoje.
V.
Pogoj za pridobitev stanovanjske pravice je, da delavec pred svelit-vijo vplača soudeležbo v višini 10 % vrednosti stanovanja. Rok odplačila vplačane soudeležbe se delavcu vrne (Nadaljevanje na 7. strani)
Janez Smltek In Jure Vogelnik pripravljata smuči tekmovalcem (Stenmarku, Bergmanu in Ringbrantu)
— Švedom
Zanimivosti o tekaških smučeh
Tek na smučeh doživlja neverjeten razmah, ki nikakor ni in ne sme biti modna muha, ampak resničen odraz potrebe po gibanju, katerega tako zelo manjka v življenju sodobnega človeka. Smučarski tek spada med športne zvrsti, ki najbolj vsestransko delujejo na človekov organizem. Prav gotovo najpomembnejši je pozitiven vpliv na krvožilni sistem, katerega motnje, oziroma okvare sodijo na prvo mesto vzrokov prezgodnje smrtnosti. Nikakor nimam namena, da bi v tem sestavku z vlivanjem strahu pridobival med vrste tekačev na smučeh.
Tudi sam nisem bil nikoli tekač, med nami »alpinci« je bila zlasti poznana tista šala, da je mati imela dva sina, eden je bil pameten, drugi pa »laufar«. Toda, ko sem prenehal z aktivnim športnim udejstvovanjem sem pričel vedno bolj čutiti primanjkovanje gibanja in vedno kadar naletim na članek o koristnosti teka na »suhem«, ali na snegu, me zapeče vest in spet naredim načrt, kako bom začel redno teči. Toda prekmalu je vse skupaj spet pozablejno. Vedno je premalo časa. Kaj hočem s tem povedati? Manjka nam samodiscipline. Kako zelo res je, da se zdrav človek ne boji bolezni.
Tek na smučeh ima tudi to veliko vrednost, da je primeren za vse starostne razrede in tekmovalne do sprehajalne oblike udejstvovanja.
Za tek na smučeh je potrebna posebna oprema, smuči, palice, obleka, nikakor pa ne gre brez maž. V Inštitutu tovarne Elan smo razvili dva tipa smuči.
Za rekreacijsko hojo in tek na smučeh je primerna trpežna smučka, ki nosi naziv Variant. Grajena je v preizkušeni sandvvich konstrukciji, ki jo sestavljata spodnji in zgornji laminat iz fiberglasa in sredica iz lahke topolovine. Rekreacijske tekalne smučine običajno niso najboljše pripravljene. Zlasti za sprehode v naravo so širše smuči, ki preprečujejo globlje vdiranje v mehkem snegu, še posebej pa začetnikom zagotavljajo boljše ravnotežje. Prav smuči Elan — Variant so preizkušeno primemo široke, vgrajene pa imajo tudi neprekinjene robnike iz visokokvalitetnega aluminija, kar smučem samim daje večjo trpežnost in dobro oporo na trdem snegu pri prečenju pobočja in v »zavojih«. Drsna obloga je iz P-texa tako, da smuči dobro drsijo četudi krivina in »rep« nisat namazana. Mažo nujno potrebujemo le v srednjem delu pod nogo, ta pa nam preprečuje zdrsavanje nazaj pri vzpenjanju navkreber.
Za boljše tekače in tekmovalce, ali bolje rečeno za tiste, ki bodo tekli v utrjenih smučinah, pa smo v Elanu pripravili smuči imenovane Racing Red. Te so ožje in vsled tega lažje, kar je še kako pomembno pri teku na čas, še zlasti na dolge proge.
Povedati moram, da so nam pri razvoju tekaških smuči pomagali naši najbolj izkušeni strokovnjaki, omenim naj zlasti brata Janeza in Cveta Pavčiča, še posebej pa pomoč skandinavskih trenerjev in tekmo-
valcev, med katerimi gre največja zahvala svetovnemu prvaku na 30 kilometrov v Falunu letos Thomasu Magnussonu, ki bo letos tekmoval
tudi na Elanovih smučeh. Ugotovitve praktikov so velikokrat mnenja, ki pa nimajo vedno realnih vrednosti, lahko rečemo, da so špekulativne in to nas pri izbiri trdote lahko krepko nese.
Pravijo, da so primerno trde tiste smuči, katere uporabnik lahko stisne z eno roko tako, da se drsni ploskvi skoraj stikata, reža ostane le v srednjem delu. Zadeva je zelo špekulativna, ker se ljudje neverjetno ločijo po moči upogibalk dlani in prstov. Spominjam se, ko sem bil še študent VSTK, da sva si bila s sošolcem po teži in glavnih fizičnih kvalitetah zelo enaka, pri merjenju upogibalk dlani in prstov pa je bil kar za ca. 20 kg močnejši od mene. Bil je zelo dober judoist in verjetno je to moč pridobil s stalnim držanjem in vlečenjem kimone nasprotnika.
V	praksi se poslužujejo tudi načina, da smučko položijo na tla in jo obremenijo s težo noge. Smučka mora dajati primeren občutek odpora; do popolne poravnave pa je potreben še dodaten pritisk. Mosti-čenje v mejah od 5 do 8 cm.
Zakaj je potrebna določena trdota smuči? Predvsem zaradi čim boljšega drsenja. Teža mora biti enakomerno porazdeljena od stopala naprej in nazaj zato, da je pritisk na podlogo porazdeljen na kar največji površini. Razporeditev trdote ima izreden vpliv na obstojnost maže, ki pri teku igra odločilno vlogo. Krivina in zadnji del smučke sta namazana za drsenje, srednji del pa zato, da smučka pri odrivu ne spodleti nazaj. Zlasti na trdih, ali v poledenelih smučinah so primernejše trše smuči, ker vsled tega maža »vzdrži« v srednjem delu tudi 30, ali 50 kilometrov.
Po zbranih mnenjih mnogih strokovnjakov je zaljuček tak, da so boljše trše smuči, ker je vzpenjanje pa tudi opora v koraku na ravnem pomembnejša od dobrega drsenja v smukih, ali pa odrivu v koraku. Smuči, zlasti lesene, sčasoma tudi izgubljajo na elastičnosti zaradi utrujanja materiala in se tako približujejo optimalni trdoti, dočim se premehke vse bolj oddaljujejo.
Dolžina smuči
V tekaški literaturi zasledimo zelo enostavna tolmačenja, kar ustvar-
ja mnenje, da dolžina še zdaleč ni tako zelo pomemban kot pri alpskih smučeh. Strokovnjaki Smučarske zveze Nemčije v propagandni knjižici »Langliiufer leben langer« (Tekači živijo dlje) priporočajo smuči ca. 25 cm daljše od telesne višine. Dobri tekači pa imajo smuči lahko še do 10 cm daljše, kar pa je pogojeno s telesno težo.
Ker proizvajalci tekaških smuči običajno ne izdelujejo v eni dolžini močno različno trdih smuči se lažji smučarji brez skrbi lahko odločijo za 5, ali celo 10 cm krajše, ali daljše smuči. Celo vrhunski tekači uporabljajo smuči različnih dožin, toda ne več kot 5 cm. Francoz Terraz, avtor knjige Ski de Fond, enostavno priporoča za ženske 200 cm dolge smuči, za moške pa 210 cm, to pa nikakor ne zadostuje. Revija »Euro-sport« je novembra lani objavila naslednjo razpredelnico za smuči in palice. (Glej desno)
Širina in teža smuči
širina je odvisna od tekaškega znanja in kvalitete smučine. To sem omenil že prej, ko sem na kratko predstavil Elanove smuči Variant in Racing Red. Teža je seveda pogojena tudi s širino. Za vrhunske tekmovalce, ki tečejo na velikih tekmovanjih v zelo dobro utrjenih smučinah, tovarne posebej izdelujejo zelo ozke smuči. Teža je pogojena z dolžino, vsekakor najvažnejša pa je konstrukcija. Najlažje so fi-berglass smuči s poliuretansko penasto sredico, katerih par tehta komaj kilogram. Vendar imajo na žalost te smuči zelo kratko življenjsko dobo, zato jih še najboljši uporabljajo za tekmovanja.
Novico
Cestno podjetje iz Kranja bo odprlo v Kamni gorici kamnolom oz. peskokop keratofirja, to je pesek iz eruptivnih kamenin. Ta material je
ZENSKE
Velikost cm	Dolžina Dolžina smuči palic cm cm	
145	185	110
150	185	115
155	190	120
160	190	125
165	195	130
170	200	135
175	205	140
MOŠKI		
155	195	120
160	200	125
165	205	130
170	210	135
175	210	140
180	210	145
185	215	150
190	220	155
OTROCI		
104	120	za otroke, veli-
110	130	ke pod 122 cm,
117	140	palice niso priporočljive
123	150	90
128	160	95
134	170	100
139	180	105
144	185	105
148	190	110
155	195	115
161	195	120
167	200	125
Prof. J. S.
izredno trd, odporen proti zunanjim vplivom vožnja po asfaltu s takim peskom je varnejša, ker gume bodj držijo. Doslej so morala slovenska cestna podjetja uvažati tak pesek iz Hrvaške in Avstrije. Kamnolom bo pričel poizkusno obratovati že pred novim letom.
Smučarji
Za kolikšen denar sc bomo letos prevažali s smučmi in vlečnicami na Gorenjskem
vlečnica	cena	višinska	razlika
Begunje	2.— din	97 m
Kranjska gora	3.— din	185 m
Kranjska gora	3.— din	172 m
Kranjska gora	3.— din	121 m
Kranjska gora	2.— din	76 m
Kranjska gora	2.— din	108 m
Kranjska gora	2.— din	40 m
Kranjska gora	1.— din	53 m
Kranjska gora	1.— din	25 m
Gozd Mart ul j k	2.— din	111 m
Bohinj	2.— din	75 m
Bohinj	4.— din	217 m
Crni vrh	5.— din	386 m
Stari vrh Sk. Loka	5.— din	322 m
Stari vrh S k. Loka	3.— din	44m
Zatrnik	6.— din	363 m
Zatmik	2.— din	148 m
Zatrnik	1.— din	40 m
Zatmik	2.— din	113 m
Zatmik	3.— din	208 m
Nimamo pa še cen za: Zelenico, Mojstrano in Pokljuko.	ARH
H 1 . S
£
m
Solo teki naših smučarskih bogov
(Iz avstrijskega časopisa)
V članku »Dle Sololiiufe unserer Skigotter« je kritičen prikaz avstrijske smučarske industrije:
»Smučarski bogovi — proizvajalci so postali skromnejši. Smučarski asi so se skomercializirali, zvišanje cen do 9 °/o — vse to jim ovija bilanco v črnino.
»Glede dohdka smo naredili velik korak nazaj«, pravi F. Kneissl. Direktor Fischerja Simharl pa izjavlja: »Vsi smo precenjevali dohodek. K nam so navalili investitorji iz drugih branž in hočejo pobrati smetano. Rezultat pa je pokončano tržišče smuči«.
Švicarska firma Attenhofer je že odjadrala, prav tako nemška firma Hammcr. Še Salzburško podjetje Kaidl se z bučno reklamo po sejmih postavlja v bran »velikim petim«.
Vrstni red:
1. Fischer, 400 milijonov Asch letnega dohodka
2. Atomic, 270 milijonov Asch
3. Blizzard, 200 milijonov Asch
4. Kastle, 130 milijonov Asch.
Kneissl sam sebe ocenjuje na 400
milijonov letnega dohodka, vendar mu konkurenca pripisuje samo ubogih 130 milijonov.
Večina proizvajalcev smuči je s piste zašla v globok sneg deficita. Vendar se moti, kdor misli, da bo pripeljala resna situacija naše proizvajalce do tega, da bi se združevali v smislu zmanjševanja stroškov. Medtem ko se trgovci s športno opremo združujejo (Zentrasport, Intersport), gredo proizvajalci raje vsak svojo pot.
Simharl (Fischer): »Do 1970 smo imeli dobička po 15 % od dohodka, zdaj pa smo na 0.
Eksport, prej priljubljena tema tovarnarjev, je zdaj boleča točka. 3/4 smuči gre v izvoz — in dela mastne izgube. Padec kursa $ je imel usodne posledice. Bivši zastop-
nik Fischerja v ZDA Garcia kupuje zdaj smuči od drugih proizvajalcev. Kneissl pa ponuja v ZDA praktično samo kratke smuči.
V	kleščah trgovcev se je skrčil izkupiček gospodov tovarnarjev, ostaja jim povprečno 700 do maksimalno 1000 Asch na 1 par smuči. Nič čudnega ni, da se ogledujejo za drugimi dobičkonosnimi izdelki. Fischer se je z velikimi stroški vrgel na tržišče teniške opreme in odkupil tovarno oblek Loffler. V inozemstvu nastopa skupaj s Humanicom in Markerjem.
Tudi Kneisl hoče iskati dobiček na teniškem tržišču (»vendar za zagon ne sme porabiti 4 leta, tako kot Fischer!«). Pridobil je firmo oblačil Sportalm iz Kitzbiihla.
»Lastnik« Prollove Atomic — Rohrmoser se je maščeval Fischerjevemu prijatelju Humanicu tako, da razpečuje smučarske čevlje italijanske firme Munari. Dosedanji promet: 30.000 parov. Glede dopolnilnega poletnega športnega artikla pa gospod Rohrmoser meni: »Kdor hoče tovarno smuči v redu voditi, ima kar dovolj opraviti samo s tem.«
Kneisslova prizadevanja, da bi v SZ postavil tovarno smuči, so propadla. Tudi Atomicov šef prodaje se je vrnil iz Moskve praznih rok. Še se smuški patriarhi trkajo na svojo samostojnost, vendar jih pomanjkanje kapitala že vodi v kontakte z bankami. Pri ministru za promet Staribacherju so jo »padli smuški bogovi« slabo odnesli. Na njihov klic po izvoznih olajšavah minister ni točil solzic ganotja. Simharl (Fischer):	»Osmešili so
nas!«
Kam to pelje? Kneissl citira biblijo: »Za nami je sedem debelih let, zdaj pride sedem suhih let. Samo kdor bo to preživel, bo lahko s to dejavnostjo nadaljeval.«
Vodno-smučarski klub Elan tudi v sezoni 1974 najboljši
Tudi letošnja sezona smučanja na vodi je prinesla Vodnosmučarske-mu klubu Elan velike uspehe. Polog konkurence posameznikov, kjer je bila dosežena večina prvih mest, je klub dosegel v ekipni konkurenci vsa možna prva mesta in s tem ponovno potrdil sloves najkvalitetnejšega vodnosmučarskega kluba v Jugoslaviji.
Prav gotovo ti rezultati potrjujejo pravilnost odločitve samoupravnih organov kolektiva, da tovarna prevzame pokroviteljstvo nad reorganiziranim vodnosmučarskim klubom in z njim sklene samoupravni sporazum. Pri objavljanju rezultatov, tako med številnim občinstvom, tkakor tudi v časopisju in televiziji se je stalno pojavljalo ime Elan, kar je nedvomno velik doprinos VSK 'k reklamiranju slovesa naše tovarne in njenih izdelkov.
Velik reklamni uspeh je bil dosežen tudi z novim čolnom za smučanje na vodi Elan 505, ki je vozil na slovenskem prvenstvu, katerega iniciator pa je bil ravno VSK.
Zal se je začelo praznenje akumulacijskega jezera HE Moste pred prvotno predvidenim rokom, tako da VSK Elan ni mogel organizirati slovenskega prvenstva v TCM Moste, ampak ga je organiziral ob sodelovanju KSV Olimpija na Zbiljskem jezeru.
Lepi uspehi pa ne smejo prikriti težave, katere je imel kljub tekom
sezone. Najpreje je večkrat naigajal motor vlečnega čolna 505, tako da so velikokrat redni treningi odpadli. Klub je organiziral široko akcijo za nove mlade tekmovalce in v ta namen iz lastnih sredstev nabavil čoln Elan 495, ki bi bil z motorjem ca. 40 PS ideailen za začetnike. Toda oba rabljena motorja ki jih je klub dobil na posodo, sta vozila samo nekaj dni in nato je bilo tečaja konec. Koliko mladih nadebudnih tekmovalcev, ki so pokazali velik smisel in talent, je bilo razočaranih. Zopet je minilo leto brez bistvenoga napredka naraščaja. To se bo klubu zelo poznailo že v nekaj letih, ko bodo sedanji pionirji prešli v razred mladincev, mlad naraščaj pa bo po kvaliteti še prešibak, da bi jih lahko polnovredno zamenjal.
Predčasno praznenje bazena v Mostah jc tudi onemogočilo redni letni trening pred pomembnimi tekmovanji. Tako so tekmovalci kot gosti KSV Olimpije trenirali na Zbiljskem jezeru, rekreacijsko smučanje, ki ga je kilub planiral že za letošnjo sezono, pa je moralo odpasti.
Zal ima klub tudi še premalo sodelavcev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa. Prevelike in prepomembne so postavljene naloge, da bi jih lahko polno izvršilo samo nekaj ljudi. Treba je izdelati dokončne načrte in
izvesti izgradnjo TCM Moste: štartna mesta za posamezne discipline, pontone, sodniški stolp, zaščito tekmovalnih stez pred naplavinami itd. Se več ljudi je potrebnih pri organizaciji lastnih tekmovanj; čeprav bodo v organizaciji VSK, pa bodo potekala pod imenom Elan in zato klub upa da bodo člani tovarniškega kolektiva v velikem številu pomagali.
VSK Elan bo za sezono 1975 kandidiral za organizatorja državnega prvenstva, ker pa je letos že bilo v Sloveniji ni veliko upov, da bi ga naš klub dobil.
Cas pa je, da začnemo misliti tudi na organizacijo mednarodnih tekmovanj, ker so priprave dolgotrajnejše. Upravni odbor bo že v jeseni podal samoupravnim organom predlog za organizacijo mednarodnega ekipnega tekmovanja za pokal tovarne Elan. Stroški za organizacijo takega tekmovanja so sicer večji, vendar pa bi uspešno izvedeno tekmovanje pomenilo za tovarno velik mednarodni reklamni efekt, tako v splošnem pogledu, kakor še posebej za prodajo tekmovalnega čolna Elan 505.
Ekipni rezultati Pokail Zbilje:
Elan
Olimpija
Chromos-Hidroelektra
Cup Jugoslavije:
Elan
Olimpija
.600
,900
Nadaljevanje na 6. strani)
točke
11.379
9.143
6.444
Slalom — najlepša disciplina smučanja na vodi
Vodno-smucarski klub Elan tudi v sezoni 1974 najboljši
(Nadaljevanje s 5. strani)
Državno prvenstvo:
Elan	3.961
Olimpija	3.639
Chromos-Hidroelektra	2.582
MSK Skopje	2.366
(na Državnem prvenstvu so se izračunavala mesta posameznikov in
okip že po novih mednarodnih tabelah. Zato je Skupno število točk manjše, kažejo pa kljub temu odnos med posameznimi ekipami.)
Dalje je ekipa VSK Elana dosegla še prva mesta na prvenstvu Slovenije, Hrvatske in Prespa Ski 1974 v Makedoniji.
Ekipno je VSK Elan že drugič osvojil Pokal Zbilje. Ce bo ekipi uspela osvojitev še enkrat, bo potem pokal prešel iklubu v trajno last.
Ti rezultati kažejo, da klub nima samo dobrih (posameznikov — saj so mnogi njih državni prvaki in rekorderji — temveč da strokovno vodstvo kluba gradi predvsem na principu širine in enovitosti celotnega moštva.
V. P.
Letni camp -interes tovarne, VSK in sindikalne podružnice Elon
Tako se je namreč začelo: Nekaj strokovnjakov, ki so morali preizkusiti Elanove čolne in smuči, nekaj mladih športnikov, ki so želeli preizkusiti svoje športne sposobnosti tudi pri smučanju na vodi in seveda nekaj članov kolektiva, ki so upali na prijeten počitek in razvedrilo ob morju.
To je bil začetek prvega taborjenja nekje ob naši lepi jadranski obali. Enkrat tu, drugič tam, kakor so pač nanesle prilike, dokler ni klub organiziral izgradnjo campa v Crvarju v bližini Poreča.
Preprost začetek je prerasel v organiziranost: iz začetnega interesa je nastalo stalno testiranje novih modelov, iz preproste želje je nastalo organizirano rekreativno smučanje na vodi in iz prvotnega športnega navdušenja so nastajali novi državni in ekipni prvaki.
To je bil skupen, logičen in pravilen razvoj treh grup naše družbe: industrije, rekreativne dejavnosti in vrhunskega športa.
Iz teh elementarnih interesov je dala industrija možnost razvoja rekreaciji, iz njene širine pa so nastali športni rezultati.
PREGLED REZULTATOV NAJPOMEMBNEJŠIH TEKMOVANJ
	Hrvaško prvenstvo				Pokal Zbilje			Slovensko prvenstvo				Državno prvenstvo			
	SL Fi	SK	komb.	SL	Fi	SK komb.		SL	Fi	SK	komb.	SL	Fi	SK	komb.
Veterani Valant J.	1 2	1	1	1	1	1	1	1	2	1	1	1	2	1	1
Člani Finžgar P.	7 2	3	2	8	3	1	2	2/3	2	3	2	3	2	3	3
Dežman J.	12 6	2	9	11	5	3	8	6/7	4/5	1	4 10/11		6	2	4
Petretič M.	8 10	1	4	7	7	2	6	4	6	2	3	12	8	1	5
Potočnik M.	4 3	7	5	5	4	7	4	2/3	12	5	5	1	3	5	2
Detiček F.	2 12	12	8	3/4	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Mladinci Finžgar B.	1 1	1	1	1	2	2	1	3	2	1	2	2	2	2	2
Mladinke Zupan P.	1 1	1	1	1	1	1	1	1	1	2	1	1	1	1	1
Golobič K.								2	2	1	2	2/4	2	2	2
Pionirji Valant J.	1 1	1	1	2/3	1	1	1	4	1	1	1	1	1	1	1
Bogataj U.	3 2	2	2	4	2	2	3	2	3	2	2	—	—	—	—
Pleško M.	— —	—	—	—	—	—	—	b	2	i	4	6	2	4	4
Pionirke Porenta A.	1 1	1	1	0	2	2	0	3/4	1	1	1	2	1	1	1
Gogala B.								3/4	3	4	4	i	2	2	3
	20 I. mest			14 I. mest				15 I. mest				16 I. mest			
Skupni rezultati:	8 II. mest			9 II. mest				15 II. mest				16 II. mest			
od 24 možnih mest	3 III. mest			3 III. mest				8	III. mest			6	111. mest		
Čeprav klubu ni uspelo — kar je bilo tudi pričakovati — obdržati camp v Poreču za daljšo dobo, pa se je pokazalo, da je ta oblika skupne dejavnosti pravilna.
Zato je VSK Elan takoj po tem, ko so bile sporočene težave za cam-piranje v Poreču improviziral skupno taborjenje za časa tovarniških počitnic v avtocampu Tunarica v Istri pod Labinom. Čeprav preprosto in na hitro pripravljeno so bili vsi udeleženci zadovoljni in mnogim je bilo pozneje žal da se niso priključili.
Da bi drugo leto vse skupaj bolje potekalo, se predstavniki VSK Elan že sedaj dogovarjajo za ustrezne pogoje v tem avtocampu: v okviru obstoječega campa naj bi se izkrčilo posebno področje, ki bo aktivirano in rezervirano za vse tiste, ki bi ga, če se tako izrazimo, koristili pod zbirnim pojmom Elan: testiranje novih modelov čolnov pod pogoji Jadranskega morja, vetrov in klime, letnega treninga tekmovalcev v udobju toplega morja, rekreativnoga smučanja in jadranja ter počitnice vseh zainteresiranih dopustnikov, katere naj bi organizirala sindikalna podružnica Elan.
Nadaljujmo tradicijo začetka. Združimo sc vsi zainteresirani; proizvodnja, rekreacija in šport. V združitvi naših interesov je naša moč, naša perspektiva in naš razvoj.
V.	P.
Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji predlagala UO, da nagradi avtorja vloge št. 125 (Izboljšava na posodi za lak pri pohvalnih strojih.) — PETROVČIČ JANKA z nagrado 3.710,00 din. Nagrado v višini 2.080,00 din pa prejme avtor vloge št. 148 (Dodelava stroja za krivljenje) KUNCIC JANEZ. Obenem pa je komisija sklenila, da nagradi avtorja vloge št. 150 tov. JARC VALENTINA s 100.— din za vlogo Vezniki za lestve in avtorja vloge št. 151 tov. BESTER J02A za vlogo Izboljšava tesnenja EPOXI modelov za PU smuči, z nagrado 100.— din.
K.T.
Kros - priprava za smučarski tek
V	soboto, 19. oktobra je bilo v Radovljici občinsko prvenstvo v jesonsikem krosu. Edini zastopnik športnega društva Elan je bil naš veteran Janez Hrovat. V svoji kategoriji je zasedel drugo mesto in spet dokazal, da je dobro pripravljen za zimo. Ce bi se po njem zgledovali mlajši člani tekaške sekcije, bi tudi tekači na lesariadah dosegli boljše uvrstitve.
Boris Kozinc
elanom na Triglav
Zadnji petek v septembru nam je muhasto jesensko vrome prizaneslo in zbralo se nas je ravno za en pol prevalik avtobus. Na Rudnem polju smo mladi iz Bresta, Murke, Kokrice in Elana seveda z obilo dobre volje in ob pomanjkanju kondicije začeli gristi »kvadratne« metre, dolžinske in tiste navpične. Nekateri smo prav kmalu občutili tisto resnico, da gora ni nora...
Se je trudil J. Golmajer
Ko smo v Trenti čakali avtobus, je marsikoga skrbelo, kako bo spravil »mačka« skozi vrata avtobusa ...
Nagrajena tehnična izboljšava
- DOBER DAN, A TA f A ' JE ŠE DELEC DO VRHA TRIGLAVA 2
- ČE BO TE TOKOLE ROMAL BOTE ££ Š/HT
V	PoNDEL/< ZAMUD L K 1
Kljub temu, da nismo prišli na vrh Triglava zaradi snega, dobre volje ni manjkalo
Jadralna sekcija SŠD Elana
Prišel je čas, ko se jadralci in veslači poslavljamo od priljubljene rekreacije. Treba bo pospraviti čolne in jadrnice, posušiti in zložiti jadra. Leto, ki je za nami, je prineslo članom te na novo ustanovljene sekcije obilo lepih trenutkov in športnih užitkov. Pa nekoliko prelistajmo po našem ladijskem dnevniku.	<
Vsekaikor se mi zdi najbolj pomembno to, da je v sekcijo včlanjenih že 40 članov našega kolektiva. 2e to dokazuje izredno priljubljenost te zvrsti športa, ki se pri nas v Sloveniji šele razvija. Člani so pač člani, nekateri bolj, nekateri pa manj aktivni. To je bilo v letošnjem letu največ odvisno od prostega časa popoldne in zainteresiranosti. Seveda smo delno tudi sami krivi za to, saj od obljubljenega tečaja jadranja še ni bilo nič. Vsi se zavedamo tega, ‘da moramo jadralce ozi-
J mo
i
j j
roma tiste, ki bi hoteli jadrati, prej ustrezno poučiti. To pa se bo zgodilo sedaj v pozni jeseni in preko zime, ko bo vsaikdo imel popoldne nekaj več časa. V dogovoru smo z najboljšimi slovenskimi jadralci, člani ljubljanskega brodarskega dru-
štva, da nam bodo priskočili na pomoč s predavanji mogoče pa tudi z diapozitivi in slikami, da bo bolj zanimivo. Obljubili so nam sodelovanje.
Spomladi smo skupaj z Občinskim svetom ljudske tehnike iz Radovljice organizirali tečaj za voznike motornih čolnov.
Tudi sedaj v jeseni imamo v programu ta tečaj.
Kot veste, ali pa ste morda sami videli, smo imeli »matično luko« na Bledu v Regatnem centru v Zaki. Pri tem moram povedati to, da bomo ta prostor koristili po vsej verjetnosti tudi prihodnje leto s tem, da ga bomo nekoliko preuredili.
Brodarska sekcija ima sedaj v lasti jadrnico FJ in čoln T 400. Od TOZD IE pa smo prejeli v testiranje še Pasaro jadrnico dn nov kombi čoln in jadrnico T 430.
Spomladi smo zadnji dve jadrnici odpeljali na morje, T 430 na testiranje, Pasaro S pa na Istrsko regato. Moram reči, da ne zastonj. Zasedli smo odlično drugo mesto, kar dokazuje, da naša jadrnica marsikaj zmore.
Tudi na Bledu smo veliko jadrali in veslali. Ni bilo nedelje, da se ne bi na jezeru belila jadra naših jadrnic, pa tudi vesla T 400 so že pošteno oguljena.
Čeprav smo se bali, da ne bo vetra, nam je bil le-ta kar na rOko. Jadranje je sploh svojevrsten užitek — pravzaprav borba z naravo.
Sedaj pripravljamo pravilnik sekcije. Obogatenega z letošnjimi izkušnjami bomo dali v javno obravnavo vsem članom sekcije nekje do
1.	decembra. Sprejeli pa ga bomo na občnem zboru v drugi polovici januarja, iko bomo pregledali celotno poslovanje in dejavnost sekcije v preteklem letu in pripravili nov program. Seveda, že sedaj vabim vse člane pa tudi ostale, ki bi se želeli vključiti v sekcijo, da se zbora udeležijo. Upam, da bo prihodnje leto delo sekcije organizirano še bolje, da bomo pridobili še več članov iz vrst našega kolektiva, saj je jadranje in veslanje eden od najpopularnejših športov v zadnjem času nasploh.
Ivan Milatovič
Novice iz revij
11.—13. aprila 1975 bo v Cerviniji svetovno prvenstvo »vročih psov« za pokal »Camel Hot-dog World Trophy«. Sistem točkovanja je podoben ocenjevanju na drsalnih prvenstvih. Ločijo tri discipline: prosti stil, balet in akrobacije.
SCIARE, 1974/102-103 Kiistle je do sedaj nabral s svojimi tekmovalci na olimpijadah in svetovnih prvenstvih 94 medalj. V Innsbrucku 1976 namerava doseči stotico, toliko lažje, ker štejejo medalje dvojno — za olimpijado in obenem za svetovno prvenstvo. Kastle računa na dekleta iz švicarske in nemške reprezentance.
Poleg celostranske barvne slike našega Stenmarka je članek z naslovom: INGEMAR, NA NUOVA STELLA, kjer piše: »... Stenmark je preživel idilično pomlad. Izgubiti ni mogel ničesar. Tekmoval je sproščeno in brez psiholoških zadržkov. Poleg tega mu je bil tudi sneg naklonjen. Seveda je bila snežna podlaga trda, toda nikoli ni bila tako zaledenela, da bi vožnja s
ve, da ni le eden od mnogih, zaveda se, da bo moral na vsakem tekmovanju krvavo braniti svoj ugled. Kajti od tu naprej lahko sicer ogromno pridobi, a tudi izgubi ilahko veliko.
»Resnično — mi je dejal Nogler — odkar se Ingemar zaveda svojega novega položaja, je postal malce živčen. Ce med treningi ne pozira fotografom, postane kar nemogoč. Sedaj ga poskušam prepričati, da se v bistvu nič ni spremenilo, da mora še naprej smučati sproščeno, ne da bi mislil na rezultat«.
Ali bo Nogler v svojem namenu uspel? Dvomim. Stenmark se namreč zavoda, da je zvezdnik. Zaveda se, da ga ljudje gledajo, občudujejo, ocenjujejo. Ce je resnično v njem tista hladnost, iki jo je pokazal Thoeni, potem bo Stenmark trd oreh za vse v slalomu. Toda, če te hladnosti nima potem bo še vedno zvezda, a ne tipa Thoeni, pač pa kot je bil Grahn. Tudi ta švedski smučar je bil veliki v slalomu in si je privoščil zmago nad Killy-jem in Perillat-om. Toda to se je, ponavljam, zgodilo le od časa do časa, kajti Grahnova morala je bila vse prej kot športna.«
SVETOVNI POKAL 1974/75
Tekmovalna sezona je razdeljena na dve dobi, ki se ločujeta sredi januarja. Pri moških se bo v prvi dobi od 11 tekem štelo 6 najboljših uvrstitev, v drugi pa od 13 tekem 7 najboljših. Pri ženskah se bo v prvi dobi štelo 7 najboljših, v drugi pa 6 najboljših uvrstitev.
Komite je opustil sistem podvajanja točk. Namesto tega je uvedel »papirnato disciplino« — kombinacijo. Za moške bo kombinacija smuk — slalom na sporedu trikrat. Uvrstitev v kombinaciji se točkuje posebej, enako kot posamične tekme — to je od 25 do 1 točka za prvih 10 mest.
Se ena velika novost je paralelni slalom, ki bo v Val Gardeni in bo obenem zadnja tekma Svetovnega pokala, štartalo pa bo lahko le 32, do tedaj najbolje plasiranih.
Kadar je na sporedu kombinacija, je v ekipi lahko maksimalno 15 tekmovalcev.
Tekmovalci, ki startajo na Svetovnem pokalu, bodo morali še vodno imeti manj kot 30 FIS točk, ženske pa pod 50. Za države, ki nimajo nikogar pod 30 točk pa lahko nastopata 2 tekmovalca.
smučmi postala težaven podvig. Potem je poleti prišlo do dražbe. Stenmark je prejel na desetine ponudb. Ostal je zvest svoji stari smučarski hiši Elan-u, a v njem je prišlo do prebujenja. Danes Stenmark
SKI WELT, 1974/41
V	vodstvu avstrijske reprezentance v alpskem smučanju je prevzel mesto trenerja moških za slalom in veleslalom bivši tekmovalec Hias Leitner. Prej je bil trener Ernst Hinterseer.
Maskota olimpijskih iger v Montrealu je bober. Za njegovo ime so v Kanadi razpisali natečaj.
SKIING, 1974/1
V članku »Skier — Designed« avtor J. H. Auran ugotavlja, da letos smučarjem (oz. kupcem) ni več toliko važno, iz česa je smučka ali kako je narejena, ampak postaja pomembnejša njena oblika, namenjena raznim tipom smučarjev. Se pred tremi leti smo poznali samo dva različna tipa smuči — tekmovalne in netekmovalne, nastopala pa je še manjša količina kratkih smuči in smuči za globok sneg, ki pa jih je večina smučarjov ignorirala.
V	zadnjem času pa je nastala prava eksplozija na tem področju. Preko 300 tipov smuči lahko združimo v 6 glavnih tipov:
1. GLM in druge smuči, predvsem za izposojanje
2. Kratke rekreacijske smuči (do 175 cm) za šolarje, lažje in priložnostne smučarje
3. Kvalitetne polkratke	smuči (170—190) za impulzivne, dobre smučarje
4. Običajne rekreacijske smuči (20—30 cm daljše od telesne višine) za tradicionalne smučarje in gladke strmine
5. Freestyle, 160—190 cm
6. Tekmovalne smuči
Všteti niso specialni tipi za ženske, pršičkarje, turne smučarje ipd.
* * *
AUSTRIA SKI, 1974/4
Atomic je plasiral na domači trg letos 15.000 parov smuči več kot lani, torej skupno 70.000 parov.
Cilj 300.000 parov letne produkcije nameravajo doseči s povečanim izvozom v Francijo in ZRN. Pred tremi leti so v Franciji prodali 170 parov, letos že 36.000 parov, v ZRN pa je v istem času zrasla prodaja Atomic smuči od 6.000 na 40.000 parov letno.
Stenmark med vožnjo z našimi smučmi
SKI RACING, Vol 14/5 (okt.)
Bemhard Russi si je poleti zlomil nos, prav tako Killy. Jean-Claud je to doživel na Ažurni obali pri vodnem smučanju, Russi pa na nogometni tekmi med švicarskimi alpskimi tekmovalci in zUriškimi športnimi novinarji, kjer pa je že pred tem zabil edini gol.
Natečaj
(Nadaljevanje s 3. strani)
v roku 5 let. oz. prej, če delavec stanovanje izprazni.
VI.
Delavec prosilec, katerega zakonski partner je zaposlen v drugi delovni organizaciji, se upravni odbor podjetja posvetuje s pristojnimi organi in z njimi v sorazmernem deležu rešuje stanovanjski problem.
VII.
Pred dodelitvijo stanovanja bodo OMR TOZD-ov in upravni odbor preverili podatke prosilcev in se za dodelitev stanovanja omejili na kriterije, ki so določeni v prodlogu Pravilnika o uporabi sredstev skupne porabe v 21. in 22. členu, ker bo po obravnavanem postopku že sprejet z eventuelnimi dopolnitvami.
VIII.
Prošnje je treba vložiti do 27. novembra 1974 v kadrovsko splošni sektor.
K prošnji je treba podati obrazložitev oz. način zagarantiranih sredstev. ki jih prosilec mora imeti ob dodelitvi stanovanja.
Direktor kad. spl. sektorja:
V.	Vidic
kadri - kadri - kadri - kadri
LASTNOST DELAVCA V MESECU OKTOBRU SO PRIDOBILI:
1. Albinini Anton — KV ključavničar v pomožnem obratu
2. Dobre Stanko — KV orodjar v pomožnem obratu
3. Bešič Zejnil — NK delavec v obratu smuči
4. Mahmutovič Fata — NK delavka v obratu smuči
5. Vasiljkov Todor — KV mizar v obratu smuči
6. Stevič Milena — NK delavka v obratu smuči
7. Pravdič Ljubo — NK delavec v obratu smuči
8. Kavčič Jožica — KV kuharica v prototipni delavnici
9. Debeljak Pavla — NK delavka v obratu smuči
10. Sedlarevič Radoslav — NK delavec v obratu smuči
11. Urbanč Pavla — NK delavka v obratu smuči
12. Bauman Erika — NK delavka v obratu smuči
13. Iskra Magda — NK delavka v obratu smuči
14. Gomboc Lidija — NK delavka v obratu smuči
15. Zaič Magda — NK delavka v obratu smuči
16. Srna Ivana — NK delavka v obratu smuči
17. Meglič Maks — NK delavec v pripravi lesa
18. Petrač Stjopan — KV pek v pripravi lesa
19. Višnikar Jože — NK delavec v obratu smuči
20. Mutavčič Dragica — NK delavka v pripravi lesa
21. Topič Mara — NK delavka v pomožnem obratu
22. Justin Anica — NK delavka v prototipni delavnici
Zahvale
Ob težki izgubi drage mame
FRANČIŠKE ARH
se lopo zahvaljujemo vsem za sočustvovanje, predvsem pa sodelavcem iz Elana ter TVD Partizanu in TD Begunje za podarjene vence. Vsem pa še posebej za obisk in spremstvo na njeni zadnji poti
Žalujoči:
Julij in Tonček Arh ter ostalo sorodstvo
Ob težki izgubi dragega očeta
23. Vojvoda Vojko — lesni tehnik kot pripravnik
24. Mežnarc Zvonko — KV pleskar v kovinskem oddelku
25. Jovanova Persa — NK delavka v obratu smuči
26. Todorovič Anica — NK delavka v pomožnem obratu
27. Štritof Ivanka — NK delavka v obratu smuči
LASTNOST DELAVCA
SO IZGUBILI:
1. Kralj Jože — PK delavec v obratu smuči — .sporazumno
2. Pogačar Anton — NK delavec v pripravi lesa — v poskusnem roku
3. Hit Zinka — NK delavka v obratu smuči — sporazumno
4. Glivar Zvone — NK delavec v pripravi lesa — v poskusnem roku
5. Kavčič Jože — NK delavec v obratu smuči — samovoljna
6. Crnkič Muharema — NK delavka v obratu smuči — sporazumno
7. Mandeljc Metod — NK delavec v pripravi lesa — za določen čas
8. Delmič Olga — NK delavka v prototipni delavnici
9. Zupan Vanda — administrativni tehnik — sporazumno
10. Vukmir Nedeljko — NK delavec v obratu smuči — v poskusnem roku
11. Žvegljič Franc — KV čevljar v sedlarskem oddelku — sporazumno
12. Novakovič Predrag — NK delavec v obratu smuči — v poskusnem roku
13. Urfcanč Pavla — NK delavka v obratu smuči — v poskusnem
roku
Pokojni Anton Pogačar je bil rojen 21. VI. 1956. V Elanu je bil zaposlen od 3. IX. 1974 kot ključavničar v remontu. Umrl je 28. X. 1974 po težki prometni nesreči.
Anekdota
K članku »Predstavniki občine v Elanu« na strani 1.
Pred odhodom so si gostje ogledali še kolekcijo smuči. Predvsem so jih zanimale tekaške, ob tem pa je eden izmed Elanovcev hudomušno pripomnil da so prišli občinski možje v Elan s takim programom, da bi jim moral Elan pokloniti »lauferice«.
FRANCA JUSTINA
se vsem lepo zahvaljujem za izrečena sožalja in dva venca od sodelavcev
Žalujoči sin Stanko Justin
Ob nenadni izgubi dragega očeta
JANEZA TURŠIČA
se zahvaljujem za sožalja ter venec od sodelavcev iz telovadnega orodja.
Žalujoča hči Lebar Helena
Namesto venca na grob za pokojno mamo Frančiško Arh so delavci Instituta tov. Elan namenili znesek Onkološkemu institutu v Ljubljani.
Od leve proti desni: Bergman, Stenmark, Rlngbrant
• • •
SKIING, 1974/3
Doog Pfeiffer, vodja številnih testov smuči priporoča sledeča pravila pri izbiri dolžin smuči:
Začetniki — smuči do ramen, a nikoli daljših od 175 cm,
Srednji smučarji — smuči do brade, a nikoli daljših od 180 cm, razen če napredujejo zelo hitro,
Boljši smučarji — smuči do oči, in nikoli daljših od 190 cm,
Dobri smučarji — smuči do vnha glave, nikoli pa preko 200 cm, Specialisti — naj izberejo smuči glede na svojo specialnost.
V	nadaljevanju članka je test smuči, v katerem je tudi Elan Shakespeare GLM Impuls, o katerih pravi:
»Te smuči imajo sredico iz lahkega okumec-sendviča ojačana je z GRP laminati. Izdeluje jih tovarna z dolgo tradicijo iz Jugoslavije. Testni podatki kažejo, da so smučke
torzijsko in upogibno mnogo trše v repih kot v konicah. Ta kombinacija upogibnosti ne dovoljuje tehnike smučanja, pri kateri je telo nagnjeno naprej, drže, ki je mnogi smučarji niso pripravljeni uporabljati. Z našim GLM Impuls, 180 cm, se srednji smučarji lahko vozijo prav tako prijettio v vseh situacijah, na katere lahko nalete. Dobe se dolžine 160, 170 in 180. Garancija 1 leto.«
ELNM
ELAN
Na Passa Stelvio sta istočasno trenirala naš perspektivni tekmovalec Bojan Križaj in Šved Stenmark. Postala sta že dobra znanca