¿010 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 711.435(497.434)(091) Prejeto: 6. 8. 2010 Boris Golec doc. dr., višji znanstveni sodelavec, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI—1000 Ljubljana e-pošta: bgolec@zrc-sazu.si Trgi, ki jih ni bilo? Prezrta trska naselja Bele krajine in njen nikoli obstoječi trg IZVLEČEK Prispevek obravnava štiri belokranjska naselja, ki se v virih imenujejo trg, a jih je zgodovina kot take prezrla. Za dve smo imeli doslej zelo pomanjkljive podatke in interpretacije, dve pa sta bili kot trga sploh neznani. Njihove prve omembe si kronološko sledijo takole: Poljane (danes Stari trg ob Kolpi) 1377, Novi trg pri gradu Poljane 1576, Pusti Gradec 1690 in Semič 1754. Pri Novem trgu, dejansko le protiturškem taboru, in farni vasi Semič je naslavljanje s trgom izpričano zgolj enkrat oziroma dvakrat. Nasprotno je trg Poljane, ki je v razlikovanje od Novega trga dobil novo ime Stari trg, ohranil trški status vse do zemljiške odveze 1848, a ga širša okolica in domoznanska literatura zaradi zavajajočega imena nista prištevali k trgom. Kot trg je ostal prezrt tudi Pusti Gradec, prigrajski zaselek, ki je v domačih urbarialnih virih dosledno označen s trškim nazivom dobrih sto let, od konca 17. do začetka 19. stoletja. KLJUČNE BESEDE Bela krajina, trg, protiturški tabor, purga, Stari trg ob Kolpi, Predgrad, Pusti Gradec, Semič ABSTRACT MARKET TOWNS THAT NEVER EXISTED? OVERLOOKED MARKET TOWNS OF WHITE CARNIOLA AND ITS MARKET TOWN THAT NEVER EXISTED The paper deals with four settlements in White Carniola that appeared in sources as market towns but were as such completely ignored by history. In relation to two, historians have so far disposed of very scarce data and interpretations, the other two have remained completely unknown as market towns. The first references to them in written sources appeared in the following chronological order: Poljane (present-day Stari trg ob Kolpi) in 1377, Novi trg near the Poljane Castle in 1576, Pusti Gradec in 1690 and Semič in 1754. Novi trg, which was actually only an anti-Ottoman tabor, and the parish village of Semič, were classified as market towns only once and twice, respectively. Whereas the market town Poljane, which was renamed Stari trg to be distinguished from Novi trg, actually retained its market town status until the land redemption in 1848, but was never regarded as such by the broader society and local studies literature due to the misleading name. Another market town that was left unnoticed was Pusti Gradec, a settlement adjoining the castle, to which urbarial sources consistently referred to as a market town for over one hundred years, from the end of the 17th century to the beginning of the 19th century. KEY WORDS White Carniola, market town, anti-Ottoman tabor, purga, Stari trg ob Kolpi, Predgrad, Pusti Gradec, Semič ¿010 Za Belo krajino, vojvodini Kranjski pozno priključeno obmejno pokrajino na robu ogromnega Svetega rimskega (nemškega) cesarstva je značilna vrsta posebnosti, po katerih se je ta proti jugovzhodu težeči del današnjega slovenskega ozemlja bolj ali manj opazno razlikoval od svoje matične kranjske dežele. Prepišna Bela krajina, zgodovinska pokrajina Metlika, je bila med slovenskimi obrobnimi pokrajinami ena najdlje izpostavljenih turški nevarnosti in na stežaj odprta za migracijske valove z zahodnega Balkana, zato je skozi stoletja doživljala občutne preobrazbe. Med temi zlasti ne gre prezreti politično-upravnih posebnosti in etnično-konfesionalne raznolikosti tako na njenih tleh kot v neposredni soseščini. Ukleščena med kranjske Slovence, kočevske Nemce, staroselske Hrvate (kajkav-ce in čakavce) in priseljene Uskoke (štokavce), je Bela krajina po habsburški pridobitvi ostankov Ogrske in Hrvaške (1526/27) sicer prenehala biti neposredno obmejno ozemlje, a je hkrati za več stoletij postala zaledje Vojne krajine, »krščanskega zidu« proti Osmanski državi. Ze tako močno opustošena in izpraznjena je v 16. stoletju Vojni krajini za skoraj štiristo let »žrtvovala« košček ozemlja ob Kolpi (Marindol), postala soseda še enega vojnokra-jinskega območja (Zumberka) ter na svojih tleh ponudila zatočišče priseljencem, ki so jo obogatili z jezikovno in etnografsko raznolikostjo, ne nazadnje z do danes ohranjeno večkonfesionalnostjo. Med posebnostmi tega skrajnega jugovzhodnega dela Kranjske in danes Slovenije je do nedavna ostala neopažena specifična podoba njegovih meščanskih naselij - mest in trgov. Pozornost pritegne že to, da sta zelo blizu drug drugemu zrasli dve zgodovinski mesti, Metlika in Črnomelj. Na že tako majhnem območju se je ob njiju pojavilo kar pet trgov in več naselij, imenovanih purga. Zadnja so značilna prav za Belo krajino, prav tako pa kažejo zelo svojske poteze njeni trgi in obe mesti. Edino »pravo« srednjeveško mesto je bila Metlika, ki se je kot mesto, ne več kot trg, kontinuirano naslavljala od začetka 15. stoletja in je vsaj nekaj desetletij prej potrjeno dobila obzidje - enega najpomembnejših zunanjih znamenj mestnih naselbin.1 Drugo belokranjsko obzidano trško naselje, Črnomelj, se je v mesto dokončno razvilo z zamudo, šele v prvi polovici 16. stoletja in je tako postalo najmlajše slovensko srednjeveško mesto.2 Obe belokranjski mesti sta izstopali vsaj po eni značilnosti, ki je drugod na Slovenskem ne srečamo ali pa v znatno manjši meri. Črnomaljsko mestno ozemlje je bilo veliko bolj kot katero koli drugo mesto sodno-upravno razdeljeno, naravnost razkosano med več zemljiških gospodov. Znotraj obzidja je tako veljala za imunitete, izvzete iz pristojnosti avtonomnih mestnih organov, kar 1 Golec, Črnomelj od nastanka, str. 166-167. 2 Prav tam, str. 169-170. tretjina mesta.3 Metliko sta zaznamovali dve drugi značilnosti. Prvič, mestno obzidje je obdajalo le slabo tretjino domov, več kot dve tretjini pa so predstavljale predmestne hiše in hišice (na Slovenskem najdemo vzporednico kvečjemu pri Kamni-ku),4 in drugič, skozi obzidano mesto ni vodila tranzitna cesta, ampak ga je obšla, podobno kot Radovljico in zgodnjenovoveško mestece Sv. Križ na Vipavskem (Vipavski Križ).5 Belokranjski mesti v slovenskem merilu sicer nista bili med manjšimi, še zlasti ne Metlika, v gospodarskem in davčnem pogledu pa sta se vendarle znašli precej pri repu.6 Pri tukajšnjih trgih je podoba še bolj raznolika. Valvasor in njegovi nasledniki so med kranjske trge šteli samo Vinico in Pobrežje, pri čemer je domo-znanstvo zakrivilo zmoto, da je bila Vinica še srednjeveški trg in da je premogla trško avtonomijo. V zadnjem desetletju so prišla na dan močno drugačna spoznanja, ki so omenjenima belokranjskima trgoma »odvzela« pridih starosti in neupravičeno pripisovane pomembnosti. Skupaj s še enim obkolpskim trgom, Kostelom, sta se Vinica in Pobrežje uvrščala v posebno skupino t. i. taborskih trgov; ti niso imeli tipičnih lastnosti trških naselij, ampak je šlo za stalno naseljene taborske naselbine v zavetju gradu, takorekoč na grajskem dvorišču. Oznaka trg se jih je prijela predvsem zaradi zunanjega videza - obzida-nosti, in ne zaradi tržnih ali trških funkcij.7 Ne nazadnje je posebnost obeh trgov predstavljalo že obzidje, saj na Slovenskem od povzdignitve zadnjih obzidanih trgov v mesta v zadnji tretjini 15. stoletja skoraj nismo poznali obzidanih trgov; od trgov srednjeveškega nastanka sta na Kranjskem ostala taka le Senožeče in Mokronog.8 Poleg tega sta se oba belokranjska taborska trga v 18. stoletju izpraznila, njuni čedalje manj številni prebivalci pa preselili v neposredno soseščino - pri Pobrežju v zaselek Purga in pri Vinici v neobzidani del trga. Tako je trško ime še v 18. stoletju ugasnilo pri Pobrežju in v prvi polovici naslednjega stoletja pri Vinici.9 Kot relikt se je nekaj časa še ohranjalo v poimenovanju purga, sicer že prej značilnem za nekatera druga pomembnejša vaška naselja na belokranjskih tleh (Podzemelj, Krupa, Semič idr.).10 Za zaokroženo podobo meščanskih naselij v Beli krajini je do pričujoče obravnave manjkala še ena komponenta. Imenovali bi jo lahko »pozabljeni trgi« ali nekoliko provokativno tudi »trgi, ki jih ni bilo«. 3 Prav tam, str. 176. 4 Prav tam, str. 191. — Za druga slovenska mesta prim. Golec, Družba w mestih, str. 625. 5 Golec, Meščanska naselja, str. 215. 6 Golec, Črnomelj od nastanka, str. 186—187. 7 Golec, Nastanek in razvoj, str. 523 sl. 8 Golec, Meščanska naselja, str. 204. 9 Golec, Nastanek in razvoj, str. 544—550. 10 Prav tam, str. 559—561. 2010 GRADAI 'C OZEMELJ ČRNOMELJ PQESREZJE PUSTI GRADEC NOVI TRG (PREDGRAD) POLJANE (STARI TRGI VINICA OMREŽJE MEŠČANSKIH NASELIJ {MEST IN TRGOV) IN PURG V BELI KRAJINI IN NJENI SOSEŠČINI □A SEM C METLIKA A P Ki.i.l VJL □ KROPA l.egenda mi,"-, .i trg. izpričan v srednjem A veku KOSTEL A trg, izpričan v zgodnjem A novem veku puu.l Zaporedje znakov pri posameznem kraju sledi kronologiji, npr. najprej purea, nato tre Avtor vsebine: Boris CioLcc □ SEVERIN LIUSILJLVU Avk.jj. a ¿^-ji i ]j uh uia: Jernej!» t: j j . LI I .L-.iLjnl.ki milimi Antona Mclika ZRC SA¿U. 21)10 Omrežje meščanskih naselij (mest in trgov) in purg v Beli krajini in njeni soseščini Gre za naselja, ki so jih določen čas prav tako označevali kot trge, a jih je zgodovina kot take skoraj ali sploh povsem prezrla. Govorili bomo o štirih naseljih: o Starem trgu ob Kolpi - nekoč trgu Poljane, o nekdanjem obgrajskem taboru Poljane v Predgradu, ki so ga zgodovinarji neupravičeno prištevali k trgom, o zelo svojskem trgu Pusti Gradec pri Dragatušu ter o neuspelem poskusu uveljavitve trškega naslova za farno vas Semič. Nazadnje se bomo dotaknili še vprašanja t. i. purg, kot se je imenovalo več belokranjskih naselij, predvsem ne-trških, a tudi nekatera trška. Po krivici pozabljeni trg Poljane, poznejši Stari trg v Poljanah V Poljanski dolini ob Kolpi, geografsko najza-hodnejšem odrastku Bele krajine, je od 14. do 19. stoletja kontinuirano obstajalo naselje z nazivom trg in značilnostmi, ki so tak naziv upravičevale, a so zgodovinske okoliščine poljanski trg po krivici potisnile v pozabo. Glavni razlog je predstavljala sprememba imena naselbine: vsaj od prve polovice 16. stoletja so jo imenovali Stari trg, kar je bilo povsod drugod ime za ugasla trška naselja. Prvi razlog je zakrivil drugega: potem ko je Stari trg kot trg zaradi imena prezrl Valvasor (1689),11 ga zelo dolgo niso opazili ne zgodovinarji ne domoznanci, ki so se praviloma opirali na Valvasorjevo avtoriteto. Po ponovnem »odkritju« trga pa je obveljalo, da je srednjeveški trg Poljane svoje trške funkcije in naslov v zgodnjem novem veku izgubil, kar naj bi se kazalo tudi v tipičnem novonastalem imenu Stari trg. Ime je pritegnilo Milka Kosa, ki je po analogiji z drugimi Starimi trgi ponudil hipotezo, da so trg »prenesli v bližnji farni kraj Poljane,« zato naj bi bilo »verjetno, da je kraju prvotnega trgovanja ostalo ime Stari trg« (1930).12 Ob sicer povsem mogoči hipotezi je Kos, ki ni poznal virov, zagrešil grobo napako, saj kraja Poljane ni, ampak se je tako imenoval nekdanji grad v Predgradu, Poljane pa so bile tudi ime celotne obkolpske doline, po kateri je dobila ime župnija sv. Križa s sedežem v Starem trgu. Kos je vsekakor mislil na prenos lokacije trga iz Starega trga v Predgrad, k približno dva kilometra oddaljenemu poljanskemu gradu. Kot kaže, je šele Ivan Simonič (1978) opozoril na poimenovanje Novi trg oziroma Novi tržič, ki ga je dobil protiturški tabor, prizidan poljanskemu gradu. Iz imen »stari« in »novi« je potegnil sklep o 11 Valvasor Starega trga nima na seznamu mest in trgov Srednje četrti Kranjske (Valvasor, Die Ehre II, str. 212). 12 M. Kos, Stari trg, str. 163. KRONIKA_58 BORIS GOLEČ: TRGI, KI JIH NI BILO? PREZRTA TRŠKA NASELJA BELE KRAJINE IN NJEN NIKOLI OBSTOJEČI TRG, 593-630 ¿010 dveh trgih: »V 16. stol. se je v taboru razvil trg, ki je v razliko od mnogo starejšega Starega trga dobil ime Novi trg ali Novi tržič.«13 Dušan Kos, ki se je oprl na Simoniča, je zaton poljanskega trga pripisal turškim vpadom in manjši pomembnosti ceste od Kočevja preko Starega trga do Vinice glede na cesto Kočevje—Brod na Kolpi: »To in turški vpadi na Kranjsko v 16. stoletju prav na tem sektorju so omrtvili razvoj Starega trga, ki je poslej kazal obličje nekoliko večje vasi. [...] Naselje je v novem veku dobilo pridevnik »Stari« v odnosu na mlajšo naselbino (tabor) iz 16. stoletja tik pod gradom Poljane (danes Predgrad), ki je dobila ime Novi trg ali Tržič.«14 Takšno ime obgrajskega tabora je prvič izpričano v reformiranem urbarju poljanskega gospostva leta 1576. Od tod ga je poznal tudi Simo-nič,15 vendar Kos na podlagi urbarja ni ponovil Si-moničeve šibke teze o razvojni poti tabor — trg. Kot bomo videli v nadaljevanju, je poljanski Stari trg edini tak toponim na Slovenskem, ki se ne nanaša na ugaslo trško naselbino. Ta je namreč preživela in kljub imenu obstala na isti lokaciji, zato so jo Valvasor in »nasledniki« prezrli po krivici, predvsem ali zgolj zaradi zavajajočega imena. Se več, trg Poljane oziroma Stari trg je bil na Kranjskem sploh edini trg, katerega prebivalci so svoj srednjeveški privilegij dajali potrjevati deželnim knezom vse do 18. stoletja, ko so pri svojem trškem gospodu celo izposlovali nov, razširjen privilegij. Ob vsesplošni pozabljenosti ne preseneča, da o tem obmejnem trgu še pred dobrima dvema desetletjema ni bilo znanega skoraj ničesar. Prvo danes znano omembo trga iz leta 1377 so slovenski zgodovinarji ozavestili z zamudo,16 misleč, da se trg prvič omenja šele leta 1421. Dušan Kos (1987) je opozoril na zgodnejši potrditvi trškega privilegija (1421) v 16. stoletju,17 nismo pa vedeli za potrditve po letu 1567. Ob nepoznavanju teh je bilo upravičeno mogoče sklepati na ugasnitev trških funkcij, kar bi ne nazadnje potrjeval Valvasorjev molk o trgu Poljane. Nastanek poljanskega trga spada v čas pospešenega ustanavljanja dolenjskih trških naselbin v 14. stoletju. V virih se je pojavil sočasno s Kočevjem leta 1377, tj. dobro desetletje po ustanovitvi mesta Novo mesto (1365) in v istem letu kot trg Žužemberk,18 ki je prav tako kot Poljane ležal nedaleč od roba kočevarskega naselitvenega otoka. Gospostvo Poljane je bilo sicer močneje poseljeno že v 12. in 13. stoletju, saj se tu leta 1248 prvič omenja župnija sv. Križa.19 Ob njenem sedežu, okoli dva kilometra oddaljenem od poljanskega gradu, je na mestu starega tržišča zrasel trg, ki ga je vsekakor priklicala v življenje tudi soseščina kolonizirane Kočevske. Trg Poljane je prvič izpričan v ortenburško-celjski dedni pogodbi 23. novembra 1377 (Polan vnd den markt dapei)20 in spada med slovenskimi srednjeveškimi trgi v tisto manjšino, ki se ni razvila v neposredni bližini gradu. Njegova največja posebnost pa je v spremembi imena — v Stari trg v Poljanah, pri čemer, drugače kot prvotna trga Lož in Višnja Gora, svojih šibkih trških atributov ni žrtvoval drugemu naselju, niti jih ni v celoti izgubil, kakor se je zgodilo trgoma Trebnje in Sentvid pri Stični.21 Obmejno farno središče nad Kolpo niti ob svojem vrhuncu v 15. stoletju ni doseglo posebnega pomena, bilo pa je poleg gorenjskega Tržiča in Višnje Gore, pozneje mesta, edini kranjski trg, ki se je mogel ponašati s srednjeveškim privilegijem.22 Z njim je grof Friderik Celjski leta 1421 podelil poljanskim tržanom šest hub v bližini trga in jim s tem omogočil solidno materialno osnovo za preživetje pozneje močno ruralnega kraja. Dasi vsebinsko šibek je Friderikov privilegij vse do terezijanske dobe predstavljal temeljno pravno podlago trga.23 Gotovo ni naključje, da je poljanski trg edini znani primer, ko je na posestvih izumrlih Celjskih grofov v pogodbi med cesarjem Friderikom III. in zastav- 13 Simonie, Grad Poljane, str. 39. 14 D. Kos, Bela krajina, str. 52. 15 Simonie, Grad Poljane, str. 41. — Simonie urbar citira (sicer pomanjkljivo in brez letnice), v besedilu pa ga ne omenja. 16 Regest listine je bil objavljen leta 1968 v: Wiessner, Die Kärntner Geschichtsquellen, str. 262, št. 837, 1377 XI. 23. — Gre za listino, ki je prišla iz Avstrijskega državnega arhiva v Arhiv Republike Slovenije šele leta 1986 v okviru tretjega sklopa listin Celjskih grofov (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, št. 4300, 1377 XI. 23). Transkripcijo listine je v naslednjih letih opravil Božo Otorepec (Gradivo za slovensko zgodovino do leta 1500 na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU). 17 D. Kos, Bela krajina, str. 52. — Kos je kot prvo omembo trga navajal še podelilno listino — privilegij Friderika Celjskega iz leta 1421 (prav tam). Z napačno letnico 1321 (očitno gre za tiskarsko napako) in brez navedbe vira je privilegij kratko povzel že Simonič (Grad Poljane, str. 40). 18 Odkritje omembe trga Žužemberk leta 1377 (Kosi, »Onstran gore, tostran Ogrske«, str. 133) je ta trg »postaralo« za dobri dve desetletji (prejšnja prva znana omemba je bila iz leta 1399), s čimer je potrjena teza, da trg ni mogel nastati šele po prenosu žužemberškega gradu in gospostva z Goriških grofov na Habsburžane, torej po letu 1374 (Golec, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. 512—513). 19 Höfler, 0prvih cerkvah, str. 39. 20 Kot v op. 16. Prim. Wiessner, Die Kärntner Geschichtsquellen, str. 262, št. 837, 1377 XI. 23. 21 Golec, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. 22 511. 22 Prav tam. 23 Listina 1421 II. 24., Celje, insert v: HHStA, FAA, Urkunden, 1599 IV. 4., Gradec; 1567 IV. 4., Ljubljana; 1538 XII. 8., Dunaj; 1514 XI. 27., Innsbruck. — Prav tam, 1719 V. 17., Laxenburg, z inseriranima listinama: 1706 V. 8., Dunaj in 1666 V. 30., s. l. — ARS, AS 1, Vic. A., šk. 245, I/132, lit. P VII—1, 13. 8. 1745: Ohranjeno je samo obvestilo kranjskemu vicedomu, da je Marija Terezija 20. 4. 1744 potrdila privilegij cesarja Karla VI. iz leta 1719. — Prim. Golec, Dolenjska mesta, Rast XIII (2002), št. 3—4 (81—82), str. 360—361. ¿010 nim imetnikom gospostva (1457) imenovan poleg gradu izrecno tudi trg (vnser gslos Polan an der Khulpp gelegen, mitsambt dem markht).24 Med vzpostavitvijo župnije v Poljanah s središčem pri cerkvi sv. Križa (1248) in prvo omembo trga (1377) je torej preteklo skoraj 130 let. Upravičena je domneva, da se je trg razvil neposredno iz farne vasi, toda sledi starejše vasi so v trgu zelo neizrazite. Današnji Stari trg na ravnem pomolu (375 m n.m.), ki se s treh strani strmo spušča h Kolpi in je tako zaščiten z odlično strateško lego, kaže namreč poteze urbanega obcestnega naselja z drobno zemljiško posestjo, čeprav ima ta svoj izvor vendarle v hubni posesti. Omenjeni privilegij grofa Friderika Celjskega iz leta 1421 poljanskim trža-nom podeljuje šest hub (kmetij) v danes neobstoječi vasi Draga (Dragensdorf) pri trgu,25 ki se nato v potrditvah privilegija omenjajo dobra štiri stoletja.26 Hubna posest je imela težišče na njivski ledini Draga severovzhodno od trga, kjer je torej iskati 24 ARS, AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, Listine iz HHStA, 14 D/12, 1457 X. 29., Velikovec. - Erhart Hohenwarter, gradiščan na celjskem gradu, je Frideriku III. posodil 2.000 ogrskih dukatov in dobil zato jeseni 1457 v zastavo in oskrbo grad Poljane ob Kolpi skupaj s trgom, sodiščem, uradom in desetinami {vnser gslos Polan an der Khulpp gelegen, mitsambt dem markht, gericht, ambt, vnd zehennt daselbs), nadalje mitnino v vasi Knežja Lipa ter vse vasi, hube in posesti, ki so jih posedovali in zapustili grofje Celjski. Izrecna omemba trga v Friderikovi listini je zanimiva s primerjalnega stališča. V istem času namreč pri zastavitvah nekdanjih celjskih gospostev trgi običajno niso navedeni. Tako je bil štiri mesece prej oddan grad in urad Lož, ne da bi listina posebej omenila tamkajšnji trg, ampak zgolj trško sodišče {ARS, AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, Listine iz HHStA, 14 D/11, 1457 VI. 12., Kranj). Prav tako pogrešamo omembo trga Poljane ob cesarjevi izročitvi gradu Poljane bratoma Hohenwart leta 1466 (prav tam, 15 D/8, 1466 III. 27., Dunajsko Novo mesto) in omembo trga Svibno ob enakem pravnem dejanju dve leti pozneje (prav tam, 15 D/16, 1468 IV. 3.). 25 »Dragensdorf« leži po navedbi v listini bey vnsern markht Pollan, torej v neposredni bližini trga, in ne kje drugje v poljanskem gospostvu. Simonič je nasprotno menil, da gre za Drago pod Sinjim Vrhom (Grad Poljane, str. 40), kar je glede na veliko oddaljenost povsem nemogoče. Malo verjetna je tudi identifikacija z bližnjo Deskovsko vasjo, ki jo je ponudil D. Kos (Bela krajina, str. 52). Deskovske vasi v srednjem veku namreč ni zaslediti, v 16. stoletju pa se imenuje »Pretterdorff« (D. Kos, Urbarji, str. 266 in 287). »Dragensdorf« je bila očitno že leta 1421 opuščena vas in je pozneje kot take prav zato ni zaslediti v pisnih virih; vseh šest hub so tedaj drobno razparcelirali med prebivalce poljanskega trga. Lokacijo toponima je moč določiti na podlagi franciscejskega katastra, ki ima tik ob Starem trgu v smeri proti severovzhodu ledino z imenom »V Dragi«, obse-gajočo tudi obcestno vas Močile, ki je v poljanskem urbarju iz leta 1576 še ni (prim. objavo urbarja: D. Kos, Urbarji, str. 259-312). Na tej ledini in na naslednjih dveh v isti smeri, imenovanih »Delci« ter »Sirova draga«, so bili lastniki parcel skoraj izključno Tržani (ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 4, k. o., Stari trg ob Kolpi, mapa 1822, mapni list IV; zapisnik stavbnih parcel, 30. 3. 1823). 26 Zadnjič so hube omenjene leta 1833 v obravnavi o upraviče- nosti potrditve trškega privilegija iz leta 1781 (HHStA, FAA, A-VII-4, Conv. 3, 4. 2. 1833). izpričanega vaškega predhodnika trga - nekdanjo vas Draga. Tržani so te hube bržkone posedovali že v času grofov Ortenburških, po celjskem prevzemu ortenburške dediščine (1418/20) pa so si pravico do njih zagotovili tako, da so Friderika Celjskega prosili še za pisno potrditev in pretvorbo naturalnih dajatev v denarne. Ob temeljnem vprašanju o naselbinskem razvoju trga pred letom 1377 se tako ponujata dve možnosti. Po prvi se je trg razvil neposredno iz (prifarne) vasi Draga in je torej privilegij leta 1421 samo priča o njenem prestrukturiranju. Po drugi, verjetnejši, pa je poljanski trg šele rezultat ortenburške kolonizacije na skromnih naselbinskih zametkih med župnijsko cerkvijo in Drago. Privilegij trga Poljane je bil za obstanek trškega statusa in pridobljenega pravnega položaja še kako pomemben. Ce odštejemo trge, povzdignjene pred koncem srednjega veka v mesta, je na Kranjskem poleg Poljan premogel trški privilegij, ki ni imel zgolj omejene veljave, samo Tržič na Gorenjskem.27 Presenetljiva je ugotovitev, da se je privilegij malega poljanskega trga ohranjal in obnavljal z deželno-knežjimi potrditvami dobra tri stoletja, in to tudi potem, ko je gospostvo s trgom prenehalo biti de-želnoknežja posest. Po vsebini sicer šibek Friderikov privilegij poljanskim tržanom (Vnsern Burgern daselbst zu Pollan) je preko potrditev zagotavljal Poljanam v naslednjih stoletjih status trga, njegovim prebivalcem pa naslov tržanov. Vsebino privilegija iz leta 1421, inseriranega v potrditveno listino iz leta 1599, si pobliže oglejmo v prevodu:28 »Mi, Friderik po Božji milosti grof Celjski, Ortenburški in Zágorski itd., naznanjamo, da smo svojih šest hub, ležečih v Dragi pri našem trgu Poljane (zu Dragensdorf bey Vnsern Markht Pollan) skupaj z vsem pripadajočim izročili svojim tržanom v Poljanah (Vnsern Burgern daselbst zu Pollan) in ukazujemo z našim pričujočim pismom, naj si jih, kot jim je prav, med seboj razdelijo, in da vselej ostanejo v rokah tržanov (bey derselben Burgerey bleiben vnd bestehen), ti pa naj nam odslej v naš urad Poljane za vse obveznosti vsako leto plačujejo štiri marke in pol in osem oglejskih pfenigov namesto tega, kar se je plačevalo doslej, tj. namesto tlake in vinske dajatve 20 metliških veder, 4 kuplenikov prosa, nekaj kokoši in prediva. Vsem svojim sedanjim in prihodnjim uradnikom v Poljanah ukazujemo, naj naše tržane v Poljanah pustijo pri navedenih dajatvah. To je v celoti naša volja, potrjena s tem pismom, pečatenim z našim visečim pečatom in izdanim v Celju v letu enaindvajsetem na dan sv. Matije apostola.« 27 Kot v op. 21. 28 Listina 1421 II. 24., Celje, insert v: HHStA, FAA, Urkunden, 1599 IV. 4., Gradec. ¿010 Poljanski privilegij je bil sicer po vsebini gospo-darskopravne narave, a so ga okoliščine povzdignile v temelj trške pravne ureditve. Pri tem je imelo zelo pomembno vlogo dejstvo, da se je privilegij nanašal na razmerje med trško srenjo (Burgerey) in njeno kolektivno zemljiško posestjo, ki naj se razdeli med tržane. Predmet podeljenih svoboščin je zemlja, na kateri temelji bistvo posebnega statusa tržanov, privilegiranih glede fevdalnih bremen. Nasprotno vsi znani privilegiji drugih kranjskih trgov razen Višnje Gore (1444), pozneje mesta, in Tržiča (1492), vsebujejo zgolj veliko manj stabilne na novo podeljene ali potrjene sejemske pravice. Po času nastanka so ti privilegiji mlajši od poljanskega, četudi se nekateri nanašajo na starejše stanje ali zgodnejše sejemske podelitve. Take deželnoknežje privi-legijske listine so na Kranjskem v 15. stoletju premogli trgi Litija (1443), Postojna (1470) in Vipava (1470) ter poleg naštetih gotovo še kateri.29 Glede na poznejšo nemilo usodo, zlasti v času turških vpadov, in izrazito ruralno naravo naselja bi poljanski trg - poznejši Stari trg - brez privilegija zlahka zdrknil na stopnjo dveh svojih soimenjakov, šentviškega in trebanjskega Starega trga, ki sta trški naslov izgubila. A to se tu ni zgodilo, čeprav je odločilno obdobje »biti ali ne biti« tudi pri trgu Poljane predstavljal prehod srednjega v novi vek. Ta čas Trebnjemu in Šentvidu ni bil naklonjen, tržani Poljan pa so prav tedaj, leta 1514, prvič predložili svoj privilegij v potrditev deželnemu knezu, cesarju Maksimilijanu I.30 Cas pridobitve privilegija (1421) je bil za Poljansko dolino in njen trg precej ugodnejši glede na poznejša stoletja. Večji del obdobja grofov Celjskih (1418/20-1456) je za Pokolpje za dolgo pomenilo zadnje zatišno obdobje. Prvi turški napadalci naj bi Belo krajino dosegli že leta 1408, po letu 1469 pa skrajni južni rob Kranjske ni bil varen pred vpadi več kot sto let.31 O poljanskem trgu kot takem je malo znanega vse do sedemdesetih let 16. stoletja, ko je nastal reformirani urbar gospostva Poljane (1576).32 Pod Celjskimi je trg omenjen samo še trikrat v celjskih fevdnih knjigah leta 1436 in 1444, a vsakič zgolj kot orientacijska točka za lokacijo podeljenega fevda (vor dem markt, vor dem markcht).33 Po njihovem izumrtju in omembi trga v pogodbi med cesarjem in zastavnim imetnikom po- 29 Prim. Golec, Dolenjska mesta, Rast XIII (2002), št. 3-4 (81-82), str. 361-362. 30 Listina 1514 XI. 27., Innsbruck, insert v: HHStA, FAA, Urkunden, 1599 IV. 4., Gradec. 31 Prim. Jug, Turški napadi (1943); isti, Turški napadi (1955). 32 Objava urbarja v: D. Kos, Urbarji, str. 259-312. 33 Celjski so leta 1436 podelili dve hubi pred trgom (zu Polan gelegen vor dem markt) v fevd Frideriku z Brega in nato leta 1444 Ivanu z Brega. Celjska fevdna knjiga B, fol. 18, 61 (StLA, SA Cilli, Sch. 3, Heft 10), po avtorskem tipkopisu B. Otorepca na ZIMK, ZRC SAZU). Prim. tudi M. Kos, Gradivo, str. 456. ljanskega gospostva (1457)34 pa vemo do sedemdesetih let 16. stoletja le to, da so Tržani svoj skromni privilegij dotlej trikrat predložili v potrditev deželnim knezom (1514, 1538, 1567),35 ki so bili za Celjskimi poldrugo stoletje njegovi neposredni gospodje. Kot mnoga druga zemljiška gospostva je poljansko gospostvo postalo komorno posestvo, dvorna komora pa ga je oddajala v zastavo raznim zastavnim imetnikom. Ko je bila deželnoknežja posest v prvi tretjini 17. stoletja razprodana, so gospostvo Poljane leta 1623 kupili baroni Khisli, ki so malo pred tem, v letih 1618 in 1619, pridobili tudi sosednji gospostvi Kočevje in Ribnica, po zaokrožitvi posestnega sklopa pa dobili leta 1624 naslov grofov Kočevskih.36 Kočev-sko-poljanski del Khislovih posesti je nato leta 1641 prišel v last grofov Auerspergov (Turjaških) in postal sestavni del njihovega neprimerno obsežnejšega dinastičnega ozemlja na osrednjem in jugozahodnem Dolenjskem. Auerspergi, od leta 1653 povzdignjeni v državne kneze, so temeljito zaznamovali nadaljnji razvoj tega območja vse do novejše dobe. Iz gospostev Žužemberk, Višnja Gora, Kočevje in Poljane, iz istrskega gospostva Belaj in knežjega dvorca v Ljubljani je Janez Vajkard I. leta 1677 ustanovil primogeniturni fidejkomis, ki je dominikalno rodbinsko posest vezal vse do 20. stoletja. Štiri obsežna, med seboj povezana gospostva z deželskimi sodišči so sestavljala ozemeljski pas od Save na severu do Kolpe na jugu ter tako vključevala štiri trge in eno mesto.37 Toda pod novimi gospodarji so morala dotlej deželnoknežja, zdaj privatna (municipalna) meščanska naselja šele dokazati in ubraniti svoj pravni status in naziv. Poljane so med vsemi kranjskimi trgi premogle gotovo največji adut - privilegij Friderika Celjskega. Potem ko jim ga je leta 1514 potrdil takratni zemljiški gospod cesar Maksimilijan I., jim je bila odprta pot za nadaljnje deželnoknežje potrditve v letih 1538, 1567 in 1599. Zanje so deželne kneze prosili tudi po letu 1623, ko njihov trg ni bil več komorna, temveč zasebna plemiška posest - leta 1666, 1706, 1719 in 1744, nato pa še kneze Auer-sperge - uspešno leta 1781 in neuspešno 1830.38 34 M. Kos, Gradivo, str. 456. 35 HHStA, FAA, Urkunden, 1599 IV. 4., Gradec, z inse-riranimi listinami: 1514 XI. 27., Innsbruck, 1538 XII. 8., Dunaj, 1567 IV. 4., Ljubljana. 36 Prim. Smole, Graščine, str. 222, 376, 422. 37 Prim. prav tam, str. 222, 376, 533, 577. - ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 6 (1662-1756), fol. 552553'. - V poljanskem gospostvu je obstajal tržec Stari trg, v kočevskem mesto Kočevje, leta 1667 kupljeno od dvorne komore, v žužemberškem gospostvu poleg Žužemberka še novoizoblikovani trg Toplice, na skrajni severni meji višnje-gorskega gospostva pa obsavski trg Litija, neupoštevaje Šentvid pri Stični, katerega trški naslov je ugasnil že na prehodu v novi vek. 38 Kot v op. 23. - HHStA, FAA, Urkunden, 1781 VIII. 1., Dunaj; prav tam, A-VII-4, Conv. 3, 30. 5. 1830, 18. 6. 1830. ¿010 Kronološka preglednica podelitve in potrditev poljanskega trškega privilegija Izstavitev listine Izstavitelj Naslovniki 1421 II. 24., Celje grof Friderik II. Celjski Vnsern Burgern daselbst zu Pöllan 1514 XI. 27., Innsbruck cesar Maksimiljan I. 1538 XII. 8., Dunaj kralj (poznejši cesar) Ferdinand I. 1567 IV. 4., Ljubljana nadvojvoda Karel N: Burger vnd Vrbars Leüth zu Pöllan 1599 IV. 4., Gradec nadvojvoda Ferdinand N: Burger vnd Vrbars Leüth zu Pöllan 1666 V. 30. cesar Leopold I. 1706 V. 8. cesar Jožef I. 1719 V. 17., Laxenburg cesar Karel VI. N: Burgern, Innwohnern vnd Vrbars Leüthen des Alten Markhts Pöllan 1744 IV. 20., (Dunaj) (kraljica) Marija Terezija 1781 VIII. 1., Dunaj knez Henrik Auersperg die in dem zu Unserer Fürstlichen Fidei Comiß= Herrschaft Pöllandgehörigen und in Herzogthum Crain entlegenen Marckt Altenmarkt auf 6. Kaufhrechtlichen Huben ansässige Bürger Potrditev poljanskega trškega privilegija, 4. april 1599. ¿010 Prav potrditve privilegija so poljanski trg v največji meri obvarovale pred izgubo trškega statusa, kar se je na Dolenjskem zgodilo dvema podobno majhnima srednjeveškima trgoma, Šentvidu pri Stični in Trebnjemu. Tako kot sta prenehala obstajati ta dva trga in sta za njima ostala le mi-krotoponim Stari trg za del vasi Šentvid in toponim Stari trg pri Trebnjem, bi se prav lahko zgodilo tudi trgu Poljane. Ce namreč primerjamo novoreformi-rani urbar gospostva Poljane iz leta 1576 in dve leti mlajši višnjegorski urbar enakega tipa iz leta 1578, je med trgoma Šentvid in Poljane, obema na deželnoknežji posesti, zaznati komaj kakšno razliko. Še več, novo ime Stari trg daje pri obeh vtis, kot da gre za ugasla ali vsaj ugašajoča trga. Pri Šentvidu je bilo že tedaj ali kmalu zatem res tako. Ime Stari trg, v urbarju 1578 sploh prvič dokumentirano,39 se tu ni pojavilo zaradi preselitve trga na drugo lokacijo, ampak je izražalo odmrle trške funkcije. Del svojih funkcij je šentviški trg sicer prepustil sosednjemu mestu Višnja Gora, katerega nastanek (1478) je ustavil razvoj Šentvida. Kot farni vasi je temu sicer uspelo še sto let zatem obdržati nekaj letnih sejmov, ki bi jih morali že leta 1478 prenesti v Višnjo Goro,40 toda to je bilo bolj ali manj tudi vse, kar mu je še dajalo pridih trške naselbine. V urbarju iz leta 1578 predstavlja relikt minulih časov še navedba, da šentviške tržane skupaj s tržani Litije in meščani Višnje Gore vabijo kot prisednike na krvne pravde pred višnjegorskim deželskim sodiščem.41 Poljanski trg v sočasnem urbarju iz leta 1576 na moč spominja na sodobno podobo Šentvida. Tudi tu ni več govor o trgu Poljane, temveč zgolj o kraju z imenom Stari trg, tržani pa, tako kot šentviški, nastopajo kot prisedniki na krvnih pravdah domačega deželskega sodišča.42 Primerljivo je tudi posestno stanje obeh Starih trgov. V šentviškem, ki je bil sicer samo del precej večje farne vasi - dobršen del posestnikov je namreč spadal pod domačo 39 Urbar višnjegorskega gospostva iz leta 1566 Šentvid (Sanct Veith), drugače kot trg Litijo, enači z ostalimi urbarialnimi naselji (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 124, I/70a, lit. W XXIII-3, urbar gospostva Višnja Gora 1566, s. p. Sanct Veith). V urbarju iz leta 1578 je naselje naslovljeno kot S: Veitt im Altenmarckht vndter Sittich Hojjfstetter vndt Vndtersassen (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 134, RDA, N 205, No. 35, urbar gospostva Višnja Gora 1578, s. p.). 40 Mesto Višnja Gora se je še leta 1573, skoraj sto let po pridobitvi mestnih pravic, pritoževalo, da trije šentviški sejmi sploh niso bili preneseni v Višnjo Goro, kot je velevala mestna »ustanovna« listina iz leta 1478; mesto je imelo nad njimi le toliko pristojnosti, da je kot zakupnik mitnine v celotnem deželskem sodišču pobiralo sejemsko mitnino (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 284, I/145, lit. W I-6, 27. 11. 1573, s. d. 1574; prim. Otorepec, Ob 500-letnici, str. 284, 286). 41 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 134, RDA, N 205, No. 35, urbar gospostva Višnja Gora 1578, s. p., Malefiz rechtens furderung. 42 D. Kos, Urbarji, str. 295. župnijo in stiški samostan - najdemo leta 1578 zgolj sedem posestnikov in osem oštatov,43 v poljanskem Starem trgu pa dve leti prej 16 posestnikov, od tega 14 oštetarjev z enim ali dvema oštatoma ter dva imetnika vrtov. Razlika med obema Starima trgoma je pravzaprav ena sama, in sicer dejstvo, da obstaja v poljanskem gospostvu poleg Starega trga, tj. nekdanjega trga Poljane, še t. i. Novi trg, ki daje vtis, kot da so se trške funkcije medtem preselile na no-vonastalo naselbino. Kot bomo videli v nadaljevanju, se to v resnici ni zgodilo, je pa ime Novi trg navajalo k zmotnemu sklepanju, da je šlo za enak proces kot ponekod drugod, kjer se je prvotni trg umaknil »novemu« in zato kot relikt minulega časa dobil ime Stari trg. V bližini Poljan poznamo kar dva taka primera: že v 14. stoletju prenos trga Lož iz sedanjega Starega trga na lokacijo pod loškim gradom,44 v 15. stoletju pa preselitev Višnje Gore na višjo lego na podgrajskem pomolu.45 Drugačna je bila usoda dveh drugih dolenjskih trgov, Šentvida in Trebnjega, kjer toponim oziroma mikrotoponim Stari trg predstavlja relikt ugaslih trških funkcij, ne da bi prišlo do njihovega neposrednega prenosa na »novi trg«; Šentvid je kot trg ugasnil zaradi bližine novo nastalega mesta Višnja Gora, zaton Trebnjega pa je treba vsaj deloma pripisati vzponu Novega mesta, ki je v bližini pogoltnil še dve trški naselbini, tudi fizično propadla trga Otok (Gutenwerd) in Kronovo.46 Postavlja se vprašanje, za katerega od obeh tipov Starega trga, če sploh za katerega, gre pri poljanskem trgu. Ker trg kot tak v novem veku kljub ope-šanju ni prenehal obstajati niti ni svojih trških funkcij prenesel na bližnjo novonastalo naselbino, predstavlja v slovenskem prostoru poseben, tretji tip Starega trga. Srednjeveški trg je v resnici samo »posodil« ime bližnjemu protituškemu taboru pri poljanskem gradu (danes Predgrad), ki se v urbarju iz leta 1576 imenuje Novi trg oziroma Novi tržič (im Neuen Marckhtl).47 43 Od sedmih posestnikov oštatov je eden posedoval dva ošta-ta, ostali pa po enega (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 134, RDA, N 205, No. 35, urbar gospostva Višnja Gora 1578, s. p.). Dvanajst let starejši urbar iz leta 1566 ponuja zelo podobno sliko: 7 posestnikov oštatov, 2 hasnovalca njiv in 3 posestnike hišic na gmajni (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 124, I/70a, lit. W XXIII-3, urbar gospostva Višnja Gora 1566, s. p., Sanct Veith), sto let prej pa je v šentviškem trgu sumarno izpričanih še 16 oštatov (prav tam, šk. 123, I/70a, lit. W XVII, urbar gospostva Višnja Gora 1460, s. p.; prim. Otorepec, Ob 500-letnici, str. 282). 44 Prim. Okoliš, Izseki iz zgodovine, str. 369. 45 Prim. Golec, Nova spoznanja, str. 110-112. 46 Golec, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 2 (74), str, 270-271, 273; Rast XII (2001), št. 3-4 (75-76), str. 391392. 47 D. Kos, Urbarji, str. 282. ¿010 O vsebini pojma Novi trg, »krivca« za ljudsko preimenovanje trga Poljane v Stari trg, bomo natančneje govorili v nadaljevanju. Prej pa si oglejmo, kakšne so bile za poljanski trg posledice nastanka in uveljavitve novega imena Stari trg. Kot bomo videli, je kraj vseskozi, četudi v zelo skromnih razsežnostih, vendarle ohranil trško naravo. Toda njegova slabo prepoznavna trška vloga je skupaj z značilnim imenom za ugasli trg — Stari trg — povzročila, da poljanski Stari trg, kot je bilo že povedano, v zavesti širšega prostora skoraj ni bil več navzoč kot trg. Pogrešamo ga pri Valvasorju (1689), dasiravno je ta kraje v svoji opevani deželi zelo velikodušno naslavljal s trgi48 in je celo pri bližnjem taboru Poljane omenil njegovo podobnost s trgom oziroma me-stom.49 Poljanskega trga nima niti Florijančičev zemljevid iz leta 1744, ki povsem upravičeno ne označuje s trgom dotlej že propadlih srednjeveških trgov Senožeče in Svibno ter polovice novoveških proto-trgov,50 zaman pa ga bomo iskali tudi na Kindermannovih zemljevidih Notranje Avstrije (1794) in dolenjskega okrožja (1796).51 A ker je poljanski Stari trg poleg gorenjskega Tržiča edini od kranjskih trgov premogel srednjeveški privilegij in je svoje zapisane svoboščine od začetka 16. stoletja tudi kontinuirano predlagal v potrditev deželnim vladarjem, je nepoznavanje poljanskega ^trga v širšem prostoru vendarle presenetljivo. Čeprav na drugi strani samo potrjuje, kako malo so pri njegovi »promociji« pomagali še toliko potrjevani deželnoknežji privilegiji, če mali in močno ruralni Stari trg sam po sebi ni dajal vtisa trškega naselja. Valvasor njegovih privilegijev očitno ni videl niti ni zanje slišal in prav to je bilo za vedenje o poljanskem Starem trgu kot trgu za naslednja tri stoletja usodno. Tako kot je kranjski polihistor otel pozabi, da so se z nazivom trg določen čas naslavljali Prem, Logatec in Sentvid pri Vipavi, kar bi zgodovinarji sicer zlahka prezrli,52 je na drugi strani nehote »pokopal« trg Poljane. Enako je sicer storil z zgodnjenovoveškima proto-trgoma Raka in (Dolenjske) Toplice, a ta dva se vendar ne po času nastanka ne po stopnji formalnih svoboščin nista mogla primerjati s poljanskim Starim trgom.53 48 Valvasor nima trga na seznamu trgov Srednje Kranjske niti ga ne omenja pri opisu poljanskega gradu (Valvasor, Die Ehre II, str. 212; XI, str. 449). 49 Valvasor, Die Ehre XI, str. 449. 50 Tako kot sta propadla srednjeveška trga Senožeče in Svibno na zemljevidu razumljivo vrisana samo kot gradova in župnijski središči, označuje Florijančič z gradom tudi Vinico, Pobrežje, Gorenji Logatec in Prem, ki so pri Valvasorju še trgi; prav tako niso trgi Raka, Dolenjske Toplice in Semič (Florijančič, Deželopisna karta). 51 Kindermann, Atlas, No. 1, 10. 52 Prim. Golec, Senožeče in Prem, str. 378; isti, Zgodnje-novoveška, str. 134; isti, Meščanska naselja, str. 219. — Za nekatere je bilo težko najti primarni vir, da so sploh bili trgi. 53 Golec, Pozabljena trga, str. 17 sl. Če ni pri zadnjem glede formalnega statusa trga prav nikakršnega dvoma, se vendarle poraja vprašanje, ali bi širša okolica in Valvasor prezrla ta sicer odmaknjeni obkolpski trg, če bi imel v deželi zadostno težo in bi bil kot tak prepoznaven. Kakšna je bila torej dejanska vsebina trga Stari trg v gospodarskem, posestnem in demografskem pogledu? V gospodarskem oziru je trg vseskozi pomenil le malo, saj se v vseh razpoložljivih virih kaže kot izrazito agraren. O neagrarnih dejavnostih sicer ni mogoče dvomiti vsaj za zgodnejše obdobje, saj trg kot tak brez njih ne bi mogel niti nastati. Zelo težko pa zaznamo v virih kar koli, kar bi kazalo na njegovo neagrarno komponento. Dejstvo, da so Tržani razpolagali zgolj z drobno razparcelirano hubno posestjo, jih je vsekakor sililo v ukvarjanje z drugimi dejavnostmi. Presenetljiva je ugotovitev, da za Stari trg, zapovrh farno vas, ni prav nikakršnih poročil o sejmih. Omembe teh pogrešamo samo še za dva dolenjska trga: za funkcijsko in dejansko ugaslo Svibno pri Radečah ter za mali Turjak.54 Takšna ugotovitev ob stanju virov iz zgodnejšega časa ne preseneča, glede na neomenjanje sejmov v zadovoljivo ohranjenih virih zgodnjega novega veka pa lahko sklenemo, da sejmov tedaj tu skoraj zagotovo niso več imeli. Na drugi strani sicer ni dvoma, da je prav tovrstno trgovanje odločilno prispevalo k pridobitvi statusa trga. Pojem trga je namreč v srednjem veku lahko upravičila zlasti redna tedenska in dnevna izmenjava blaga stalno naseljenih prebivalcev, ki so se vsaj deloma ukvarjali tudi z neagrarnimi dejavnostmi. Očitno pa v Poljanah za pisno urejanje sejemskih zadev med zemljiškim gospodom in trško srenjo ni bilo razloga. Trška srenja je sejemske ugodnosti prejkone smela samo uporabljati, ne da bi imela pravico do pobiranja sejemskih pristojbin, kar si je pridržalo poljansko gospostvo. A tudi v njegovih urbarjih omemb sejmov ne srečamo. V urbarju iz leta 1576 je v rubriki »stojnina« (Standt-gelt) celo navedeno, da ni v gospostvu in njegovem deželskem sodišču nobenih posebnih proščenj (khain sonnder kirchtag).55 Poljanski Stari trg je bil v novem veku očitno poudarjeno agrarna naselbina, kot ga sredi 18. stoletja kaže terezijanski kataster, ki v njem ne pozna niti enega rokodelca ali kramarja. Njegovih šest hub, omenjenih v privilegiju Friderika Celjskega (1421), pa je bilo v terezijanski dobi že tako močno razdeljenih, da v katastru preprosto niso mogli izraziti natančnega hubnega deleža za posameznega gospodarja. Višina posevka kaže razmeroma širok spekter posestnikov, pri čemer so dve tretjini predstavljali večji gospodarji z vsaj dvema mernikoma posejane zimske rži. Ob njivskih posevkih so Tržani 54 Golec, Družba v mestih, str. 561. 55 D. Kos, UrbarKi, str. 297. ¿010 zanemarljivo malo pridelali na vrtovih, samo en gospodar pa ob hiši izrecno ni premogel nobene obdelovalne zemlje.56 Zelo pomemben vir preživljanja je predstavljala živinoreja. Sredi 18. stoletja je namreč na 34 trških gospodarjev prišlo 8 konj, 67 glav goveje živine, od tega kar 36 volov, in 170 glav drobnice.57 Po deležu konj na hišo sta Stari trg prekosila samo dva trga dolenjskega okrožja - mali obmejni Kostel in Mokronog, po deležu goveje živine pa nobeden od devetih najpomembnejših trgov, za katere najdemo v terezijanskem katastru primerljive podatke.58 A vsi Tržani vendarle niso bili samo navadni kmetje, ampak so se med njimi znašli tudi pravi petičneži, najverjetneje uspešni tovorniki in prekupčevalci. Na prelomu iz 16. v 17. stoletje pričata o tem dve zelo visoki posojili enega od njih, Lenarta Mazoleta, zastavnemu imetniku gospostva Kočevje grofu Nikolaju Ursiniju Blagajskemu. Mazole, imenovan »tržan in krznar v Poljanah« {Lienhart Masole Bürger und Kürschner zu Pölan), je grofu leta 1599 posodil 300 renskih goldinarjev in dobil kot jamstvo v zastavo vas Prerigelj, dve leti zatem pa še 732 renskih goldinarjev, za katere mu je grof za- 56 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 77, BT, N 162, No. 1, 18. 4. 1752. 57 Prav tam, No. 15, s. d. 58 Goleč, Družba v mestih, str. 110—111. 59 Widmer, Urkundliche Beitrage, str. 87. 60 Priimka Mazole v trgu še ni bilo ob nastanku poljanskega urbarja iz leta 1576, kakor tudi ne po urbarju leta 1642 (prim. D. Kos, Urbarji, str. 282; HHStA, FAA, A—15—53, Urbar Polland 1642—1649, fol. 193—198). stavil žitni činž v vasi Hrib.59 Mazole je sploh edini poljanski tržan, ki ga srečamo v virih nedomače provenience in edini Tržan, znan tako po tržanskem statusu kot po poklicu.60 Tudi po poselitveni podobi je bil poljanski trg vseskozi eden najmanjših v deželi. Sredi 18. stoletja, ko lahko iz tereziKanskega katastra prvič dobimo precej verodostojno sliko o številu domov za vsa kranjska mesta in trge,61 se je med 22 trgi znašel pri vrhu zadnje tretjine. S svojimi 30 do 34 domovi se je lahko primerjal z Vinico (27), Vačami (36) in Litijo (39), za seboj pa je poleg sosednje Vinice pustil pet miniaturnih trgov, od tega dva skoraj povsem propadla in izpraznjena, Senožeče in Svib-no.62 Toda od funkciKsko zakrnelih dolenKskih trgov, med katere ga lahko upravičeno prištevamo, se Ke polKanski v zgodnKem novem veku demografsko držal še najbolje. Po končanih turških vpadih je namreč izkazoval postopno rast domov, povezano z drobitviKo stare posesti in v manKši meri z nastankom kajžarstva. V preglednici so za obdobje od leta 1576 do okoli 1750 podani izvlečki iz štirih urbarjev poljanskega gospostva, ki mu je trg pripadal v ce-loti.63 61 Prim. Goleč, Družba v mestih, str. 624—626. 62 Svibno in Senožeče sta imela le še tri naseljene hiše, Kostel 10, Pobrežje 11 in Turjak 16. Med 40 in 100 domov so premogli trgi (Dolenjske) Toplice, Radeče, Raka, Planina, Bela Peč, Mokronog, Ribnica in Žužemberk, nad 100 pa Postojna, Vipava, Tržič, Vrhnika in največja Cerknica z okoli 200 hišami. 63 Urbar Poljane 1576, po objavi v: D. Kos, Urbarji, str. 282. — HHStA, FAA, A—15—53, Urbar Polland 1642—1649, fol. 193—198. — HHStA, FAA, A—VII—4, Conv. 3, Extract etc., 22. 8. 1730. — ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 77, BT, N 162, No. 15, s. d. — Pomemben re- Obseg posesti Leto 1576 Leto 1642 Denarne obveznosti (goldinarji, krajcarji) Leto 1730 Obseg posesti Okoli 1750 2 oštata 1/6 - 1 0 1 neznano 34 2 oštata 5 - do 30 kr 15 kajžarji na gmajni 7 1 1/2 oštata - 1 30 kr do 1 gld 6 1 1/4 oštata - 2 do 1 gld 30 kr 6 1 oštat 9 4 1 gld 30 kr do 2 gld 2 5/6 oštata - 1 3 gld 14 kr 1 2/3 od 2 oštatov - 1 5 gld 10 kr 1 1/3 od 2 oštatov - 4 3/4 oštata - 1 2/3 oštata - 1 1/2 oštata - 4 1/3 oštata - 1 1/4 oštata - 1 vrt 2 1 vrt = kajžar - 2 hiša in vrt = kajžar 1 Skupaj posestnikov 16 26 32 34 (41) ¿010 Najtežje čase je obmejni tržec vsekakor preživljal v dolgotrajni dobi dejanske in latentne turške nevarnosti. Tako ga urbar iz leta 1576 prikazuje kot miniaturno naselbino s 14 gospodarji oštatov in dvema posestnikoma vrtov, ki so skupaj premogli 19 oštatov. Dejstvo, da je pet gospodarjev posedovalo po dva oštata, priča o opustelosti vsaj petih od nekoč 19 domov. Oštati so imeli za osnovo nekdanjih šest hub, znanih iz privilegija Friderika Celjskega leta 1421, pri čemer bi šestim hubam po merilih dobe ustrezalo 18 oštatov (en oštat je namreč največkrat štel za 1/3 hube).64 V letih 1642-1649, sedemdeset let po najstarejšem urbarju, je skupna posest Tržanov še vedno obsegala 19 oštatov, le da so bili zdaj večinoma razdeljeni na manjše dele, a pogosto tako, da so ostali v rokah iste rodbine. Število gospodarjev delov ošta-tov se je s tem povečalo za dve tretjini na 23, ob njih pa so zrastli še kajža in dva kajžarska vrtova. Posestne dinamike nato ne poznamo vse do leta 1730, ko so v Starem trgu popisali 32 obdavčencev. Njihovo število je do terezijanskega katastra še narastlo, saj je Stari trg po napovedni tabeli iz okoli leta 1750 štel 34 gospodarjev in na gmajni 7 kajžarjev, pri katerih pa je šlo za iste osebe kot v trgu. Sama posest v katastru ni natančneje opredeljena, ker je bilo prvotnih šest hub razdrobljenih do neprepo-znavnosti in niti gospodarji hubnih deležev sami niso vedeli, koliko komu pripada. Dajatve so zato poravnavali kot skupnost, pri tem pa je naveden še pomemben podatek, da je v trgu skupno 30 hiš.65 Potemtakem moramo verjetno tudi za leto 1730 sklepati na manj kot 32 hišnih gospodarjev, saj so nekateri obdavčenci nedvomno zgolj hasnovali lastna in srenjska zemljišča. Stari trg se je torej pred sredo 18. stoletja še okrepil z novimi domovi. Dokaz demografske rasti Tržanov ponujajo tudi krstne matične knjige. Potem ko je v desetletju 1710-1719 prišlo v trgu na svet 54 novorojencev, se jih je v desetletju 1751-1760 rodilo 83 ali za 54% več.66 Natančno število hiš poznamo šele po prvem hišnem oštevilčenju leta 1770. V začetku sedemdesetih let je imelo naselje vsaj 29 hišnih številk,67 nakar se njihovo število kljub rasti prebivalstva zelo dolgo ni zvišalo. Po župnijskem štetju iz leta 1782 je imel trg natanko toliko hiš in 179 duš, od tega štiri duhovnike.68 Leta 1817 je v 28 hišah prebivalo 176 oseb,69 po ljudskem štetju iz leta 1830 pa so v 30 hišah našteli 55 stanovanjskih strank (gospodinjstev) in 208 prebivalcev.70 Pol stoletja pozneje (1880) je ljudsko štetje pokazalo sicer manjši porast hiš - na 36, a je prebivalstvo upadlo na 184 ljudi.71 Tudi zunanja podoba trga se v 19. stoletju -kakor danes - ni opazno razlikovala od slike, kakršno so ponujale sosednje vasi. V cenilnih operatih malo po letu 1830 so hiše in gospodarska poslopja starotrške katastrske občine označeni kot navadne nizke stavbe brez nadstropja, večinoma lesene in krite s slamo ter v slabem stanju. Od takega opisa sta se ločila le kamnita župnišče in cerkev, oba s skodlasto streho.72 Toda po katastrski mapi iz leta 1822 je Stari trg med tukajšnjimi naselji vendarle nekoliko izstopal. Vasi so bile namreč v celoti lesene, v trgu pa najdemo med 29 hišami poleg žup-nišča še sedem hiš, zgrajenih iz kamna, skupaj torej približno četrtino zidanega hišnega fonda.73 V osemdesetih letih 18. stoletja so po jožefinskih vojaških merjenjih šteli k trdnim zgradbam le cerkev in dve hiši.74 Zadnje vprašanje, pravni status trga in njegovih prebivalcev, je dejansko poglavitno, zato mu v pričujoči obravnavi namenjamo prvo in zadnje mesto. Vedenje o pravnem položaju Starega trga bi bilo močno okrnjeno, če še vedno ne bi mogli uporabiti virov v Auerspergovem rodbinskem arhivu na Du-naju.75 A tudi na podlagi veliko skromnejših virov v Sloveniji bi lahko prišli do temeljne ugotovitve, da Stari trg v novem veku ni bil toponim za ugaslo trško naselbino, ampak je kraj vse do 19. stoletja veljal za trg. Med trgi dolenjskega okrožja ga, denimo, leta 1752 navaja poročilo novomeškega okrožnega glavarja o stanju tamkajšnjih trgov.76 Kot ferenčni vir o pripadnosti gospodarjev zemljiškim gospostvom predstavlja terezijanski kataster, v katerem najdemo Stari trg le pri gospostvu Poljane (ARS, AS 174, Tere-zijanski kataster za Kranjsko, šk. 77, BT, N 162; šk. 121, RDA, N 162). Potrditev takšnega stanja ponuja leta 1819 Alphabetische Tabelle, fol. A2. Po franciscejskem katastru sredi 20. let 19. stoletja so pod gospostvo Poljane spadali prav vsi trški domovi razen župnijskega kompleksa (ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 4, k. o. Stari trg, Cenilni operati, zapisnik zemljiških in stavbnih parcel, 30. 3. 1823). Na podlagi tega lahko sklepamo, da stanje tudi v preteklosti ni bilo bistveno drugačno. 64 Običajna merska enota za oštat znaša v terezijanskem katastru 20 krajcarjev ali tretjino hube. 65 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 121, RDA, N 162, No. 14, s. d. 66 NŠAL, ŽA Stari trg ob Kolpi, R 1703-1718, R 1737-1758, R 1758-1791 (manjka celo leto 1759). 67 Prav tam, R 1759-1791. 68 NŠAL, SAL/Ž, fasc. 323, Stari trg ob Kolpi, Concentrations Tabelle etc., 17. 8. 1782. 69 Haupt-Ausweis, str. 54. 70 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 4, k. o. Stari trg, Cenilni operati, cenilni elaborat, uvod, & 3. 71 Orts-Kepertorium, str. 146. 72 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 4, k. o. Stari trg, Cenilni operati, cenilni elaborat, uvod, & 13. 73 Prav tam, mapni list III. 74 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, sekcija 246, str. 156. 75 Auerspergov rodbinski arhiv je slovenskim raziskovalcem po skoraj polstoletni zapori ponovno dostopen šele dobri dve desetletji. Od leta 1956 je kot depo shranjen v dunajskem Hišnem, dvornem in državnem arhivu (HHStA, FAA). 76 ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljub- ljani, šk. 88, fasc. XXVIII, 23. 11. 1752. 2010 trg je vse do prve polovice 19. stoletja nedvoumno označen tudi v matičnih knjigah starotrške župnije (Oppidum Altmarkt, Oppidum, In oppido ipd.).77 Res pa bi brez privilegijev v Auerspergovem arhivu vedeli znatno manj o pravnem položaju naselja. Na privilegij Friderika Celjskega je opozoril Simonič (1978),78 Dušan Kos (1987) pa je citiral dve njegovi potrditvi iz let 1538 in 1567 v notranje-avstrijski privilegijski knjigi 1564-1568.79 Ce bi ostalo pri tem in bi poznali le potrjevanje privilegija do šestdesetih let 16. stoletja, bi zelo verjetno obveljala teza, da je poljanski trg doživel enako usodo kot drugi Stari trgi na Slovenskem, zato ga že Valvasor upravičeno ni prišteval k trgom. Omembe trga po Valvasorju, zlasti v matičnih knjigah domače župnije, bi se zdele pač le relikti minulih časov. Vedenje o potrjevanju in celo razširitvi privilegija postavlja takšno podobo na glavo. Zlasti deželno-knežje potrditve po vsebini sicer skromnega privilegija Friderika Celjskega dajejo Staremu trgu navzlic njegovi majhnosti, malopomembnosti in obrobni legi prav posebno veljavo. Se posebej zato, ker je bera trških privilegijev pri kranjskih trgih več kot skromna. Znanih je namreč le peščica parcialnih de-želnoknežjih privilegijskih listin in poleg poljanskega en sam temeljni zapis t. i. trških svoboščin. Edini tovrstni še srednjeveški privilegij je premogel Tržič, ki ga je deželni knez leta 1492 na prošnjo njegovih dveh zemljiških gospodov tudi formalno povzdignil iz vasi v trg. Svoj skromen zapis svoboščin, koncesijo krškega škofa iz leta 1531, je skušal pri poznejših zemljiških gospodih uveljavljati Mokronog, cesarjeva potrditev privilegija malemu trgu Vače leta 1667 pa se opira zgolj na domnevno tradicijo, ki naj bi segala v sedemdeseta leta 15. stoletja.80 Da je poljanski Stari trg med kranjskimi trgi v tem pogledu velika izjema, priča poplava potrditev vseh vrst svoboščin konec 16. stoletja. Slo je za sistematično obvezno obnavljanje privilegijev po nastopu vlade nadvojvode Ferdinanda, zato se mu nikakor niso mogli izogniti tisti imetniki svoboščin, za katere je bil deželni knez zemljiški, mestni ali trški gospod. Tako so v notranjeavstrijski privile-gijski knjigi 1592-1619 zabeležene konfirmacije svoboščin prav vseh dvanajstih kranjskih deželno-knežjih mest. Zgovorni so tudi podatki o potrditvah trških svoboščin. Po Ferdinandovem nastopu, večinoma v letih 1598 in 1599, je svoje temeljne pri- 77 Npr. NŠAL, ZA Stari trg ob Kolpi, R 1759-1791, R 17711812, P 1812-1816, P 1816-1883, M 1771-1812. 78 Simonič, Grad Poljane, str. 40. - Zgolj s seznama uporabljene literature ni moč ugotoviti, na kaj se je Simonič oprl, glede na kontekst pa je napačna letnica 1321 tipkovni spodrsljaj. 79 D. Kos, Bela krajina, str. 52. - Kos je uporabil prepis knjige na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. 80 Golec, Dolenjska mesta, Rast XIII (2002), št. 3-4 (81-82), str. 360-362. vilegije predložilo v potrditev 33 trgov iz notranje-avstrijski dežel, od tega 25 štajerskih, 7 koroških in samo en kranjski - trg Poljane (!).81 V posestnopravnem oziru so Tržani odstopali od svoje okolice in bili izenačeni z večino drugih trgov na Kranjskem.82 Mogoče je namreč sklepati, da so svojo posest že ob nastanku privilegija v prvi četrtini 15. stoletja uživali po kupnem pravu, čeprav je njihovih šest drobno razparceliranih hub izrecno označenih kot kupnopravne šele v terezijanskem katastru sredi 18. stoletja.83 Tržani so tedaj kot skupnost plačevali gospostvu določeno vsoto, v katero so bile vštete vse obveznosti - činžno žito, činžno vino, mala pravda in tlaka,84 pač v skladu s kontinuirano potrjevanim privilegijem Friderika Celjskega, ki je naturalne dajatve šestih hub prevedel v denarne.85 Kot je bilo že omenjeno, so imeli Tržani pravico sodelovati po svojih predstavnikih pri krvnih pravdah poljanskega deželskega sodišča. Na tovrstne sodne procese, kjer je krvni sodnik iz Ljubljane skupaj s prisedniki, praviloma iz vrst meščanov in tržanov, odločal o težjih deliktih, za katere je bila zagrožena smrtna kazen, so poleg mest pošiljali zastopnike celo nekateri prav nepomembni dolenjski trgi. Reformirani urbarji iz sedemdesetih let 16. in z začetka 17. stoletja razkrivajo, kdo so bili prisedniki na krvnih pravdah deželskega sodišča Poljane (1576)86 ter v dveh sosednjih deželskih sodiščih Kočevje (1574)87 in Metlika (1610).88 Bržkone ni naključje, da so poljanske Tržane vabili za prised-nike samo na »krvave rihte« domačega deželskega sodišča, kamor so prihajali še predstavniki meščanov iz Črnomlja in Kočevja ter tržanov iz Žužemberka. Nasprotno pa Stari trg ni naveden med meščanskimi naselji, iz katerih so bili vabljeni prisedniki krvnih pravd v Metliki in Kočevju. Metliško de-želsko sodišče je prisednike izbiralo med Metličani, Crnomaljci, Novomeščani in Žužemberčani, kočevsko pa je vabilo celoten mestni svet domačega mesta 81 Prim. stvarno kazalo v: Puschnig, Gnaden und Rechte, str. 179-180. - Na slovenskem etničnem ozemlju je dobilo de-želnoknežji trški privilegij 15 trgov, od tega 11 na Štajerskem, trije na Koroškem ter eden, poljanski, na Kranjskem. Med zgornjimi niso bili izključno deželnoknežji trgi, temveč tudi privatni, pri čemer vsaj še nekaj drugih privatnih trgov svojih svoboščin ni dalo v potrditev vladarju. K trškim svoboščinam v ožjem smislu (marktprivileg, marktfreiheit) ne štejemo 19 podelitev in potrditev sejemskih svoboščin, ki sta jih med kranjskimi trgi prav tako pridobila le dva, Radeče in Litija, ter šest slovenskoštajerskih trgov: Sevnica, Konjice, Podsreda, Lemberg (pri Mestinju), Žalec in Velenje. 82 Prim. Golec, Družba v mestih, str. 352-358. 83 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 77, BT, N 162, No. 15, s. d. 84 Prav tam, šk. 121, RDA, N 162, No. 14, s. d. 85 Listina 1421 II. 24., Celje, insert v: HHStA, FAA, Urkunden, 1599 IV. 4., Gradec. 86 Objava v: D. Kos, Urbarji , str. 295. 87 Objava v: Wolsegger, Das Urbarium, str. 34. 88 Objava v: D. Kos, Urbarji, str. 419-420. 58_KRONIKA ¿010 BORIS GOLEČ: TRGI, KI JIH NI BILO? PREZRTA TRŠKA NASELJA BELE KRAJINE IN NJEN NIKOLI OBSTOJEČI TRG, 593-630 ter prisednike iz trgov Ribnica in Turjak, čeprav je bilo od Kočevja do Starega trga bliže kot do Turjaka- V zvezi s statusom trga se kot temeljni postavljata vprašanji, ali je Stari trg poznal delitev na polnopravne tržane in tržane v širšem pomenu besede in ali je premogel lastne trške organe. Niti najmanjšega dvoma ni o pravici Tržanov do naslavljanja s tržani. Tako jih je namreč imenoval privilegij Friderika Celjskega iz leta 1421, nato v različnih variantah vse njegove deželnoknežje potrditve od Maksimiljana I. do Marije Terezije89 in končno viri poljanskega gospostva do tridesetih let 19. stoletja.90 Toda na drugi strani ni nobenega namiga, da bi v malem Starem trgu obstajala delitev odraslih moških na polnopravne tržane in netržane ali trške gostače. Formalnopravni status tržana (marktbürger, bürget), ki so ga kot posameznika sprejeli v skupnost (občino) tržanov, je na Dolenjskem poznalo sicer le vseh pet sodno-upravno avtonomnih trgov - Radeče, Mokronog, Litija, Žužemberk in Ribnica -,91 ni pa zanesljivih dokazov, da bi tovrstna diferenciacija obstajala v polavto-nomnih in neavtonomnih trgih, kjer zanjo zvečine ni bilo ne pogojev ne potrebe. Ni sicer dvoma, da je bila trška družba v Starem trgu, četudi maloštevilna, notranje diferencirana neformalno. V zvezi s tem so pomenljiva poimenovanja v deželnoknežjih potrditvah privilegija, ki zelo verjetno izvirajo od Tržanov samih. Potrditvi iz let 1567 in 1599 govorita o »burger vnd vrbars leüth«,92 potrditev iz leta 1719 pa o »burgern, inn-wohnern vnd vrbars leüthen«.93 Končno je v privilegiju, ki ga je Tržanom leta 1781 izdal vojvoda Henrik Auersperg, govor zgolj o nediferenciranih tržanih (auf 6 kaufrechtlichen huben ansässige bürger).94 Izraz »Bürger« je imel sicer zelo širok pomen, saj je zajemal vse meščane od miniaturnih mest do velemest kakor tudi tržane širokega spektra trgov vse do ruralnih tržcev. Prebivalci prenekaterega trga, ki so se smeli z njim ponašati, so bili le nekoliko »imenitnejši« podložniki. Se posebej pri gospodarsko šibkih trgih je temeljno razliko med trgom in okolico zarisalo samo prestižno naslavljanje s trgom 89 Kot v op. 23. 90 HHStA, FAA, A—VII—4, Conv. 3, 30. 5. 1830, 18. 6. 1830, 4. 2. 1833, 20. 2. 1838. 91 Golec, Dolenjska mesta, Rast XIV (2003), št. 2 (86), str. 230. — Referenčni vir za pravnoformalno diferenciacijo so predvsem župnijske matične knjige, ki potrjujejo kontinuiran obstoj pojma »civis» le v omenjenih petih trgih (Golec, Družba w mestih, str. 468). 92 HHStA, FAA, Urkunden, 1599 IV. 4., Gradec, z inse-riranimi listinami: 1514 XI. 27., Innsbruck; 1538 XII. 8., Dunaj; 1567 IV. 4., Ljubljana. 93 Prav tam, 1719 V. 17., Laxenburg z inseriranima listinama: 1706 V. 8., Dunaj in 1666 V. 30., s. l. 94 Prav tam, Urkunden, 1781 VIII. 1., Dunaj. in tržani — »purgarji«. Vsebinsko opredelitev trških »purgarjev« in razliko z mestnimi »purgarji« je leta 1730 jedrnato opisal upravitelj gospostva Poljane, pri katerem si izposojamo naslednjo oznako prebivalcev Starega trga: prebivalci trga so le »urbarski tržani« in se ne morejo primerjati z meščani v mestih, saj morajo poljanskemu gradu letno plačevati tlako, robotnino, činžno vino in činžno žito.95 Da so se tržani Starega trga v slovenščini imenovali »purgarji« oziroma »burgaiji«, priča prisega njihovih predstavnikov iz leta 1751 pred ograjnim sodiščem v Ljubljani: »v polansko trgo stanejočeh burgeijov« (w polansko tergo staneozech burgeriou).96 Na drugi strani ponuja prisega tedaj še živeči sinonim za Stari trg — »polanski trg«. /,£l „/»« - MLSU^^I - HL , / / fi> fo >/■ A. A J? ' I mC ti c 'i A 1 -1 C ' : t* ¡1 š ™!fc< ,t C ijc t, (i<£ti.} cChoU /J . iO^-ft, , JJ; n-icjrut. 7" !t/i ftU rtia 9t> fjc-^A ff'1 '/ " ^'1,1 AnSa.. /C-^J-e-J f ni -f-- J ¿tL. /!it rt: J-jyU ! . /LO ''< r1:. ' ' .■ .' ( ■ i - r •! Hjt '"■-•'i O ■ P , ^ . '•'a f-v Ul J-/C, £ &M ¿'v iSJ.Vit.it,. ¿i I ■ /OS • ¿V 'S ^ fl°/r,ri!a,n jiai /C „O 4? >ru~z a SL ^ ' A O1/ >/n- L-.' .'i-ic Ar f t Trt/ ^ nn/'o-sAcna t "11 t&n MX— ^ tfičj i Ki-Cf-a m pScJ/fn '-^'- ¿/ic ^iji ¿T' ""n met ca. rir}^ v ¿t- L /0 & Tn-trt, / '-¿* /f f fl / ffl t ¿O /, o r> J " l , ^-t/Ctt L Slovenska prisega poljanskih tržanov iz leta 1751. 95 »... das die markter nuhr urbars burger seint und mit anndern statt burgern sich nicht gleichen können, massen die dero robath nebst des robath geldts auch zünßwein und zünßgetreider alhero in das geschloss [...] jährlich zahlen müssen« (HHStA, FAA, A-VII-4, Conv. 3, 14. 8. 1730). 96 Golec — Okoliš, Turjaški arhiv, str. 127. ¿010 Dejansko je poljanski trg funkcioniral kot privilegirana soseska, katere značilnost je bila tudi pod-ložnost vseh gospodarjev enemu samemu zemljiškemu gospodu - gospostvu Poljane. Za razliko od vasi trg ni bil vključen v gospostvo kot župa (supp) na čelu z županom,97 ampak kot naselje, katerega posestniki so vseskozi označeni s kolektivnim pojmom tržani (burger).98 Pri tem se neizogibno postavlja vprašanje, kdo je skupnost trških prebivalcev vodil in predstavljal. V deželnoknežjih potrditvah srednjeveškega privilegija (od leta 1514 do 1744), v katerih se naziv naslovnikov sicer trikrat spre-meni,99 ni nikoli ne sodnika ne občine tržanov. Pogrešamo ju tudi v spisih sodnega pravdanja z gos-poščinskim upraviteljem (1722-1751).100 Neobstoj stalnega predstavniškega organa končno potrjuje zaključek procesa pri deželni pravdi leta 1751, ko so morali Tržani po sklepu sodišča določiti predstavnike (ausschuf nambhaft machen) — pet mož, ki so se v njihovem imenu zavezali spoštovati razsodbo glede stavbne tlake.101 Na mestu je vprašanje, ali trg vendarle ni imel nekega stalnejšega zastopstva, če nič drugega, vsaj nekoga, ki je pobiral dajatve za zemljiško gospostvo in urejal zadeve z gosposko. Potrebe po posebnem nižjem upravnem organu, primerljivem z vaškim županom, so se vedno pokazale v trgih, ki so bili samostojno, od gradu odmaknjeno naselje. Tako kot župani različnih gospostev na Vrhniki ali svoj čas župan postojnskega gospostva v Cerknici, t.j. v trgih brez gradov, je že od srednjega veka obstajal župan še v enem iz vasi nastalem trgu — v Šentvidu pri Vipavi.102 Iz analogij lahko sklepamo, da je županski podobno vlogo opravljal v poljanskem Starem trgu rihtar. Ta je sicer izpričan zelo pozno, tak naslov pa je imel pač le zato, da se je trg na zunaj razlikoval od okoliških vasi. Od svetnih virov govori o rihtarju zgolj Auer-spergov trški privilegij iz leta 1781.103 Kot referenčni vir za čas njegove pojavitve ostanejo tako matične knjige starotrške župnije, v katerih vseskozi 97 Prim. objavo poljanskega urbarja iz leta 1576 v: D. Kos, Urbarji, str. 259—312. — O župah in županih prim. prav tam, str. 91. 98 D. Kos, Urbarji, str. 286, 293. — Terezijanski kataster jih imenuje tudi »urbars burger« (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 121, RDA, N 162, No. 14, s. d.). 99 Privilegij Friderika Celjskega iz leta 1421 naslavlja Tržane kot: »vnsern burgern daselbst zu Pöllan«, potrditvi iz let 1567 in 1599 kot: »N. burger vnd vrbars leüth zu Pöllan«, leta 1719 pa: »n. burgern, innwohnern vnd vrbars leüthen des Alten markhts Pöllan«. 100 HHStA, FAA, A—VII—4, Conv. 3, s. d., predstavljeno 8. 10. 1722, 7. 8. 1730, s. d., predstavljeno 29. 8. 1751. — Prim. Goleč — Okoliš, Turjaški arhiv, str. 126—127. 101 HHStA, FAA, A—V—4, Conv. 3, No. 2, 29. 8. 1751, 14. 12. 1751. — Prim. Goleč — Okoliš, Turjaški arhiv, str. 127. 102 Goleč, Zgodnjenovoveška, str. 120—121; isti, Meščanska naselja, str. 221—222. 103 HHStA, FAA, Urkunden, 1781 VIII. 1., Dunaj. pogrešamo individualno oznako tržan (civis, oppi-danus), pojem rihtar (judex) pa se pojavi šele v sedemdesetih letih 18. stoletja. Ni sicer rečeno, da ga pred tem ni bilo, a se fUnkcija domačim duhovnikom ni zdela vredna posebne omembe, enako kot še pri katerem drugem trgu.104 Oznaka judex - sinonim za leta 1781 izpričanega rihtarja - se začne v maticah pojavljati leta 1776, zlasti pogosto po letu 1802, nazadnje 1811, vendar nikoli z dodatkom kot »judex oppidi«, da bi jo lahko razlagali s trškim sodnikom.105 Tako kot ni gotovo, da ni bila precej starejša od prve omembe, ne moremo z gotovostjo vedeti, ali je morda v sedemdesetih letih 18. stoletja niso šele uvedli. Zato pa je na dlani, da ni šlo za voljen organ, saj o tem jasno priča svoboščinsko pismo - privilegij tržanom iz leta 1781, s katerim je lastnik poljanskega gospostva knez Henrik Auersperg Tržanom potrdil tržanski naslov (bürger) in kupnopravni status njihovih šestih hub. Rihtar je v privilegiju označen kot »njihov«, a ga je vsakokrat imenoval gospoščinski upravitelj (durch ihren richter, welchen jederzeit unser Verwalter zu ernennen hat). Pri tem je potrebno poudariti, da je rihtar omenjen zgolj mimogrede kot pobiralec deželnoknežje kontribucije. Prav tako mu niso pripadale nikakršne nižjesodne ali upravne pristojnosti, saj je izrecno zapisano, da so Tržani kot rojenjaki podvrženi gospostvu (mit der erbholdschafts instanz unterworfen) ter kot taki dolžni dajati vsa pisma in listine v sestavo gospoščinski uradni pisarni.106 Rihtarja iz vrst Tržanov je gospostvo morda imenovalo še pred terezijansko dobo, pri čemer pa njegova nedokumentiranost in končno izpričana majhna vloga nazorno pričata o ustavljenem upravnem osamosvajanju poljanskega trga. Ni sicer povsem izključeno, da je Stari trg kdaj prej premogel celo rihtarja kot arbitrarnega sodnika in voljenega predstavnika trške skupnosti, a nosilec rihtarske funkcije v 18. stoletju vsekakor ni imel veliko več pristojnosti od vaških županov. Veljal je namreč za navadnega gospoščinskega uslužbenca, in ne za izvoljenega predstavnika tržanov, tako da ga je nad župane dvigal predvsem ali zgolj naslov, sicer podoben oziroma enak naslovu mestnih in trških sodnikov - tedaj ljudsko imenovanih »rihtarji« (iz nemške oznake za sodnika Richter). Izključiti moramo možnost, da bi šlo v Starem trgu za terezijanskega rihtarja, pomožni organ nabornih okrajev, saj so 104 V zadnjih dveh desetletjih pred francosko odpravo trških organov (1812), denimo, v župnijskih maticah zaman iščemo trške sodnike trga Litija (prim. NSAL, ZA Šmartno pri Litiji, R 1793—1800, R 1801—1811, P 1788—1811). 105 NŠAL, ZA Stari trg ob Kolpi, R 1771—1812, pag. 252, 19. 1. 1776 in 12. 7. 1776, pag. 267, 2. 9. 1802, pag. 270, 25. 3. 1805, pag. 271, 26. 11. 1806, pag. 272, 16. 12. 1808, pag. 274, 22. 6. 1811. 106 HHStA, FAA, Urkunden, 1781 VIII. 1., Dunaj. ¿010 začeli te postavljati šele na podlagi patenta iz leta 1777,107 starotrškega pa srečamo že poldrugo leto prej- V tem za lokalno upravo prelomnem času ob smrti Marije Terezije in nastopu vladavine Jožefa II. kot samostojnega deželnega kneza, so Tržani izpo-slovali še zadnji privilegij. Prejšnjega iz leta 1421, zadnjič potrjenega po Mariji Tereziji leta 1744, zdaj niso predložili Jožefu II., ki potrjevanju mestnih in trških privilegijev ni bil naklonjen, temveč svojemu zemljiškemu gospodu vojvodi in knezu Henriku Auerspergu, lastniku Auerspergovega fidejkomisa in poljanskega gospostva. Privilegij, ki ga je Henrik izdal 1. avgusta 1781 na Dunaju,108 je v pravnem pogledu zelo zgovoren, saj potrjuje stare in podeljuje nove pravice, omenja pa tudi druge pomembne podatke o notranjem ustroju ter položaju trga in njegovih prebivalcev. V uvodu povzema samonaslovitev Tržanov v prošnji knezu Auerspergu: »fidejkomisnemu gospostvu Poljane pripadajoči, v vojvodini Kranjski v odmaknjenem trgu Stari trg na šestih kupnopravnih hubah naseljeni tržani« {die in dem zu Unserer Fürstlichen Fidey Comiß=Herrschaft Pölland gehörigen, und in Herzogthum Crain entlegenen Marckht Altenmarkt auf 6. Kaufrechtlichen Huben ansässige Bürger). Svojega gospoda so prosili za potrditev privilegijev, ki so jih obdržali vseskozi {bishero durchaus beygehaltene Privilegia) od podelitve po Frideriku Celjskem, nadalje za potrditev kupnopravne narave svojih zemljišč {Kaufgerehtigkeiten) in določitev, česa so oproščeni {verschont und befreyt). Knez je svojemu gospodarskemu direktorju na Kranjskem naročil, naj temeljito razišče stanje in mu sporoči svoje mnenje. Ta očitno ni imel pomislekov, kar je privedlo do izdaje razmeroma obsežnega privilegija s petimi točkami. Knez Auersperg je tržanom Starega trga {Bürgern in Altenmarkt) potrdil stare svoboščine {althergebrahten Gerehtsamen und Freyheiten), ki so jim zagotavljale, da ostajajo tudi v prihodnje »naši častiti in zvesti tržani« {für ehrsame, und Unsere getreue Bürger angesehen), njihovih šest že pred časom razdeljenih hub pri Dragi pa skupaj s hišami in drugimi nepremičninami v Starem trgu uživa kupnopravni položaj - pravico do posedovanja, uživanja in prodaje. Umrščino {Sterbrecht), tj. dajatev ob smrti podložnika, plačujejo le vsakih 24 let v pavšalu 24 goldinarjev nemške veljave, vsa pisma in listine jim proti plačilu ustreznih taks izstavlja uradna pisarna gospostva Poljane, ob prodaji zemljišč plačujejo gospostvu deseti delež, t. i. deseti pfenig, Auersperg pa jih oprošča dajatve dvajsetega pfeniga. Knez daje pri tem jasno vedeti, da so Tržani podvrženi poljanskemu gospostvu kot osebno nesvo- 107 Prim. Žontar, Struktura uprave, str. 133. 108 HHStA, FAA, Urkunden, 1781 VIII. 1., Dunaj. bodni rojenjaki {mit der Erbholdschafts Instanz unterworfen). Po dotedanjem običaju vse dajatve, tako deželnoknežje kot gospoščinske, poravnavajo izključno v gotovini in prav ničesar v naturi, v poljansko uradno blagajno pa odvajajo tudi deželnoknežje izredne dajatve. Deželni davek {kontribucijo) pobere in plača v celoti ter hkrati njihov rihtar {durch ihrem Richter), ki ga vsakokrat imenuje poljanski gospoščinski upravitelj {welchen jederzeit Unser Verwalter zu ernennen hat), tako pa se dajatve zbirajo zato, ker ni znano, kolikšen delež od omenjenih šestih hub ima posamezen tržan v posesti {ein jeder Bürger). Enako velja za žitno desetino v snopih in za desetino od prirastka živine, ki ju Tržani plačujejo kakor drugi podložniki. Tržani in njihovi nasledniki smejo enako kot doslej tudi v prihodnje zastonj pridobivati stavbni les in drva iz gospoščinskih gozdov, in sicer ob vnaprejšnji najavi in toliko, kolikor jim odmeri gospostvo. Za večne čase naj bodo oproščeni plačevanja činžnega žita, vina in druge male pravde, opravljanja živinske in ročne tlake, običajne robotnine, tovorjenja žita in vina ter stražarjenja {Wachthaltungen). Iz oprostitve so izvzeti le v treh primerih: če je razpisana izredna deželna tlaka, če v deželo vdrejo razbojniki in kadar se pri gradu Poljane ali na njegovi pristavi opravljajo velika gradbena oziroma obnovitvena dela. Tedaj so Tržani tako kot drugi podložniki dolžni opravljati vse obveznosti, le da pri gradnjah dajejo samo vozno tlako, ne pa tudi ročne. Gledano v celoti je privilegij samo še utrdil poseben položaj Tržanov, za katere sicer ne dopušča nikakršnega dvoma, da so poljanski podložniki oziroma rojenjaki, a uživajo na drugi strani vendarle v marsičem ugodnejši položaj od navadnih podlož-nikov po vaseh. Toda trški status, pravica do naslavljanja s tržani in privilegijski zapisi očitno niso zadoščali, da bi poljanski Stari trg v očeh širše okolice veljal za trg. Ko je v letu potrditve privilegija po Mariji Tereziji izšel Florijančičev zemljevid Kranjske {1744), so na njem označeni vsi sosedni trgi {Kostel, Vinica, Pobrežje, Žužemberk), le Starega trga ni.109 Zadnje znano eksterno pričevanje o njem kot o trgu najdemo v poročilu dolenjskega okrožnega glavarja iz leta 1752 o stanju trgov na Dolenjskem, ki ga zgolj bežno omenja kot »Stare Poljane« {Alt-Pölland).110 Pred koncem stoletja pa je bil trg pri deželnih in državnih oblasteh kljub okrepljenemu privilegiju že povsem pozabljen. Kin-dermannov zemljevid dolenjskega okrožja {1796) pozna zgolj vaško naselje »Altenmarkt«, še vedno pa sta - gotovo zaradi še ohranjenega obzidja - vrisana kot trga Kostel in Pobrežje, vendar ne tudi Vinica, 109 Florijančič, Deželopisna karta. 110 ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, šk. 88, fasc. XXVIII, 23. 11. 1752. ¿010 Stari trg in vas Močile z ledino V Dragi na katastrski mapi iz leta 1822.111 ki je obzidje medtem izgubila.112 V leto dni starejšem šematizmu za Kranjsko (1795)113 in po uradnem pregledu naselij iz leta 1817 je v Pokolpju obstajal le še en trg, miniaturni Kostel.114 Poljanski Stari trg si torej tudi po potrditvi in razširitvi trškega privilegija (1781) ni pridobil pričakovane veljave navzven. Upravičeno ga lahko imenujemo »pozabljeni trg«, izvirno krivdo za njegovo prezrtost pa pripišemo sekundarno nastalemu »nesrečnemu« pridevniku Stari. A kljub vsemu je v okviru domačega poljanskega gospostva in Auerspergovih posesti veljal za trg vse do zemljiške odveze. Naziva mu ni nikoli nihče odrekal, vendar pa Tržanom v spremenjenih razmerah predmarčne dobe ni bilo več tako lahko braniti vseh pridobljenih pravic, za katere so menili, da so jih prejeli enkrat za vselej. Potem ko jih je upravni urad poljanskega gospostva podučil, da bi moral privilegij kneza Henrika iz leta 1781 lastnoročno potrditi vsak njegov naslednik, lastnik gospostva, so se čutili v svojih pravicah prizadeti. 30 starotrških tržanov 111 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 4, k. o. Stari trg, mapni list VI. 112 Kindermann, Atlas, No. 10. 113 Schematismus, str. 187. 114 Haupt-Ausweis, str. 53. (Bürger von Altenmarkt) je zato 30. maja 1830 na Auerspergovo odvetništvo naslovilo prošnjo po obnovitvi svoboščin izpred petdesetih let.115 Poljanski upravnik je bil mnenja, da veljajo privilegiji samo do smrti vsakokratnega lastnika fidejkomisa in da njegovih dedičev k ničemur ne zavezujejo.116 V osnovi je takšno stališče tri leta pozneje podprl tudi za mnenje vprašani jurist iz Prage, ki je posamezne točke privilegija soočil z interesi zemljiškega gospostva.117 Sporno se je zdelo zlasti izkoriščanje stavbnega in kurilnega lesa iz gospoščinskih gozdov, ki je, kot vse kaže, tudi sprožilo prošnjo tržanov po potrditvi privilegija. Poljansko gospostvo je vedno znova, še v letu 1838, vztrajalo, da koncesija ni zavezujoča za nadaljnje lastnike Auerspergovega fidejkomisa po smrti kneza Henrika.118 Iz zadnjega desetletja pred zemljiško odvezo ni poročil ne o potrditvi trškega privilegija ne o njeni zavrnitvi. Dejansko je vse ostalo po starem: privilegij je v omejenem obsegu - temeljnih zadevah - obveljal do leta 1848, ko je z zemljiško odvezo izgubil vsak pomen. 115 HHStA, FAA, A-VII-4, Conv. 3, 30. 5. 1830. 116 Prav tam, 18. 6. 1830. 117 Prav tam, 4. 2. 1833. 118 Prav tam, 20. 2. 1838. ¿010 Postavlja se vprašanje, ali je dotlej obstala tudi funkcija trškega rihtarja, izrecno omenjena v privilegiju kneza Auersperga iz leta 1781. V sta-rotrških cerkvenih maticah je izpričana od leta 1776 do 1811, nato pa ne več.119 Bilo bi prav mogoče, da Ke v času Ilirskih provinc s francosko upravno-po-litično reorganizaciKo ugasnila, čeprav neomenKanKe rihtarKev v maticah po tem času še ne pomeni, da se je to res zgodilo. Kakor koli, leta 1830 se v prošnji za potrditev privilegija na čelo tržanov ni postavil trški rihtar, ampak je vsak od 30 prosilcev posebej naveden kot Bürger in podpisan s križcem.120 Eno je pri tem gotovo: po avstrijski restavraciji oblasti v letih 1813-1814 je novonastala občina Stari trg - ta ni obsegala samo trga, ampak še štiri okoliške vasi -tako kot vse predmarčne občine premogla rihtarja (Richter) in dva odbornika (Ausschußmänner). Zanimiva Ke ugotovitev, da se Ke v zapisnikih franci-scejskega katastra leta 1823 poleg omenjenih treh podkrižal še četrti podpisnik, enkrat naveden brez funkciKe in enkrat kot Richter, kar kaže, da sta bila rihtarja dva (!).121 Morda gre pri enem vendarle za trškega rihtarja iz časa pred francosko zasedbo, kajti soobstoj dveh rihtarjev v eni katastrski občini nikakor ni logičen. Funkciji pa sta v takem primeru vsekakor morali biti ločeni, prva izklKučno za trg in druga za lokalno upravo kot pomožni organ okraKne gosposke Poljane. Domneve ni mogoče ne potrditi ne ovreči, saj je ugotovljivo le to, da je bil prvi rihtar gospodar iz trga, drugi pa iz Deskovske vasi. OmenKena prošnKa Tržanov iz leta 1830 še enkrat nazorno priča, da v polKanskem Starem trgu niso poznali delitve na polnopravne tržane in tržane v širšem smislu besede. Za tržane oziroma »pur-garje« so preprosto veljali vsi hišni gospodarji.122 PoKem tržani so tu sicer poznali že od nekdaK, vendar ne v pomenu »purgarKi«, ampak kot lastno ime za prebivalce kraja - Tržani.123 V lokalnem okolju nikoli ni bilo v rabi ime PolKane, s katerim se Ke naselbina izkazovala navzven, ampak zgolK Trg, po zgraditvi Novega trga ob gradu pa alternativno Trg 119 NŠAL, ŽA Stari trg ob Kolpi, R 1672-1685, R 1685-1701, R 1703-1719, R 1737-1758, R 1758-1791, R 1771-1812, R 1812-1819, R 1819-1837, R 1838-1857, P 1767-1770, P 1812-1816, P 1816-1883, M 1771-1817, M 1819-1836, M 1838-1857. 120 HHStA, FAA, A-VII-4, Conv. 3, 30. 5. 1830. 121 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 4, k. o. Stari trg, zapisnik stavbnih parcel in zapisnik zemljiških parcel, 30. 3. 1823. - Cetrti podpisnik je kot rihtar podpisan v zapisniku stavbnih parcel. 122 Franciscejski kataster (kot v prejšnji opombi) potrjuje, da so bili prosilci, podpisani v prošnji kot »Burger«, vsi hišni gospodarji Starega trga. 123 O rabi tega imena za prebivalce kraja Krajevni leksikon Slovenije II, str. 58. in Stari trg.124 Slovensko ime - ex Stari Terg -srečamo prvič v krstni matici leta 1690125 in od leta 1686 večkrat tudi v skrajšani obliki ex Terg.126 Od 18. stoletja je lastno ime Trg izpričano še v drugih virih. Tako beremo leta 1750 v viniški poročni matici: ex Terg parochiae Polonensis,127 jožefinski vojaški zemljevid (1784-1787) pravi kraju Terg oder Altenmarkt,128 krstna matica starotrške župnije (1819) Altmarkt Terg,129 Freyerjev dvojezični seznam krajevnih imen (1846) v nemščini Altenmarkt in v slovenščini Terg,130 Kozlerjev »Zemljovid slovenske dežele in pokrajin« (1853) pa Terg.131 Od zgodnjega novega veka do novejše dobe je imel Stari trg vseskozi močnega konkurenta v vasi Predgrad ob poljanskem gradu. Vas, prvič izpričana leta 1576 v imenu župe Vor dem Haiifl132 je namreč opravljala funkcije prigrajskega središčnega naselja, ki so drugod običajno pripadale podgrajskim trgom, občutno manjši in od gradu odmaknjeni Stari trg pa je bil nasprotno predvsem cerkveno središče Poljanske doline. Predgrad tudi po videzu ni zaostajal za Starim trgom, saj je ob nastanku franciscejskega katastra prav tako premogel več večjih zidanih do-mačij.133 Po ljudskem štetju iz leta 1782 je s 83 hišami in 461 dušami za skoraj trikrat prekosil Stari trg z vsega 29 domovi in 179 ljudmi,134 po popisu hiš in prebivalcev iz leta 1817 pa se je razlika med njima samo še povečala: Stari trg se je za malenkost zmanjšal - na 28 hiš in 176 prebivalcev, Predgrad, največje naselje poljanskega gospostva, pa je tedaj premogel že 95 hiš in 585 ljudi,135 skoraj toliko kot mesto Kočevje (107 hiš, 617 ljudi).136 Tu je, kot pričajo matične knjige, prebivala tudi edina »gospoda« - grajski uradniki in njihovi družinski člani, nasprotno pa prebivalci Starega trga, razen duhovnikov, v maticah niso nosili nikakršnih »odličnejših« 124 V najstarejši župnijski krstni matični knjigi 1672-1685 je Stari trg mestoma imenovan »in oppido» oziroma »ex op-pido«, največkrat »ex antiquo foro«, redkeje z nemško us-treznico »ex Alten Markt« in le izjemoma kot »ex antiquo pago« (NŠAL, ŽA Stari trg ob Kolpi, R 1672-1685). 125 Popolno slovensko ime zasledimo sicer samo dvakrat: »ex Stari Terg« in »ex opido Stari Tergh« (NŠALJ, ŽA Stari trg ob Kolpi, RMK 1685-1701, 24. 3. 1690 in 13. 11. 1692). 126 Prav tam, 27. 6. 1686, 8. 12. 1686. 127 NŠAL, ŽA Vinica, P 1746-1784, 28. 11. 1750. 128 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, sekcija 246, str. 156. 129 Knjiga je vodena po posameznih krajih, tako da je bilo ime kraja navedeno le ob njeni nastavitvi (NŠAL, ŽA Stari trg ob Kolpi, R 1819-1837). 130 Freyer, Alphabetisches Verzeichniß, str. 4, 124. 131 Kozler, Zemljovid Slovenske dežele. 132 D. Kos, Urbarji, str. 264-265. 133 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 336, k. o. Predgrad, mapa 1822, mapni list VII. 134 NŠAL, ŠAL/Ž, fasc. 323, Stari trg ob Kolpi, Concentrations Tabelle etc., 17. 8. 1782. 135 Haupt-Ausweis, str. 54. 136 Prav tam, str. 49. ¿010 predznakov. Rivalstvo med krajema137 je bilo končno še v polpretekli dobi eden od vzrokov, da se je Poljanska dolina leta 1957 razdelila med dve občini, Kočevje in Črnomelj.138 Je bil Novi trg v Predgradu res kdaj trg? Za razumevanje, zakaj je bil Stari trg kot eden od kranjskih trgov prezrt, je tem pomembnejše poznavanje vloge Predgrada, saj je ta prigrajska vas v svojih nedrjih skrivala jedro vsega problema. Tu je ob gradu Poljane kot protiturški tabor najpozneje v prvi polovici 16. stoletja zrastlo naselje z imenom Novi trg ali Novi tržič. Mikrotoponim Tržič (mestnik: v Tržiči) se je za pobočje tik pod cerkvijo sv. Fabijana in Boštjana oziroma nekdanjim gradom Poljane ohranil do najnovejše dobe, vendar ne tudi spomin na protiturški tabor in izvor imena.139 O refugialni vlogi poljanskega tabora ni nikakršnega dvoma, kot eno temeljnih pa se poraja vprašanje, ali se za imenom Novi trg resnično skrivajo trške značilnosti ali ne in je torej tabor dobil ime trg zgolj zaradi videza. Je mogoče, da je obgrajsko taborsko naselje za nekaj časa celo prevzelo del funkcij trga Poljane, ki se je prav zato začel imenovati Stari trg? Poleg reformiranega urbarja iz leta 1576 predstavlja izhodišče za razumevanje problema primerjava poljanskega Novega trga s sosednjim taborskim trgom Kostel, ki je prvič izpričan v istem času, v šest let starejšem reformiranem urbarju kostelskega gospostva iz leta 1570. Tudi Kostel se v urbarju imenuje »tržič« (Markhtl, Mdrkhtl) in zanj enako kot za poljanski Novi trg pogrešamo značilnosti, kakršne srečamo v sočasnih reformiranih urbarjih pri drugih dolenjskih in notranjskih trgih; ti se kot urbarialna naselja po dajatvah in delovnih obveznostih razlikujejo od podeželja, posestniki pa se pri vseh imenujejopurgarji (burger,purger).140 Za oba obkolpska »trga« sta v urbarjih jasno izpričana poglavitni namen nastanka in naselbinska funkcija: obramba gradu z refugijem. Trg Kostel in poljanski Novi trg zasledimo šele na koncu urbarjev pri opisu posebnih prihodkov. V zvezi s kaščnim činžem (Khasstenzinj!) je za Kostel zapisano, da omenjeno dajatev plačuje vsak podložnik s Kočevskega ali Hrvaškega, ki postavi kaščo v tržcu (im Markhtl). Število kašč se je po navedbi urbarja pogosto spreminjalo in je tedaj znašalo 27, neupo-števaje kašče domačih kostelskih podložnikov. Ne- 137 O Tržanih oziroma »trški vasi« je sicer krožila zbadljivka, ki se je začela takole: »So prišli fantje iz trške vasje...« (informator Jurij Šuster (1909), Predgrad 10, 24. 7. 1998). 138 Krajevni leksikon Slovenije II, str. 58. 139 Prim. Simonič, Grad Poljane, str. 39. — Najstarejši Pred-grajec in neposredni sosed nekdanjega gradu Jurij Šuster je zgolj sklepal: »Tu se je menda nekoč trgovalo« (24. 7. 1998). 140 Golec, Nastanek in razvoj, str. 528. posredno na kaščni činž so se vezale dajatve stalnih naseljencev - trških oštetarjev (von den hofstetten im Markhtl)-, koliko jih je živelo v trgu, ne vemo, saj sta poimensko navedena samo dva, nihče razen njiju pa po izrecni navedbi ni plačeval ničesar (diennt nie-mandts nichts). Končno je pri tlaki razvidno, da so bili podložniki dolžni v trgu drug za drugim opravljali stražarsko službo (zu der wacht im Markhtl).141 Ob izraziti funkcijski različnosti Kostela od trgov v drugih deželnoknežjih zastavnih gospostvih je nasprotno opazna njegova precejšnja skladnost s poljanskim Tržičem. V reformiranem urbarju gospostva Poljane iz leta 1576 se ta imenuje »Novi tržec« in je prav tako kot kostelski trg naveden le v rubriki prihodkov od kašč (Cassten dienst im Neuen Märckhtl). Enako kot v Kostelu so kaščno dajatev tudi tu naložili zgolj tujim podložnikom, tedaj skupaj 25 osebam za prav tolikšno število kašč.142 V skladu z navedbo, da gre za tuje podložnike, ni med kaščarji nikogar iz Starega trga, pri šestih pa so označeni kraji bivanja, raztreseni na obeh bregovih Kolpe na vzhodu do Dragatuša.143 Po urbarjih iz sedemdesetih let 16. stoletja tako torej med obkolpskima sosedoma, poljanskim ob-grajskim taborom Tržič in kostelskim Trgom ni tako rekoč nobenih razlik. Zato pa se oba jasno ločita od dejanskih trgov, kakršen je bil obema najbližji Stari trg v Poljanah. Povezuje ju nadalje skupen izvor imen Tržič oziroma Trg, ki se v urbarjih odraža v prevedenih nemških oblikah »im Neuen Märckhtl« oziroma »im Märckhtl«, vsekakor posnetih po živi govorici, pri čemer sta stvarni imeni postali lastni. Trško ime se je pri obeh taborih povsem uveljavilo, najbrž v ljudskem jeziku celo brez druge ustreznice. Ker je bil pojem trga v rabi za zelo širok spekter različnih krajev, ne da bi imel jasno pravno vsebino, se je tem laže prilepil obzidanemu podgrajskemu kompleksu, po temeljni funkciji sicer protiturškemu taboru, a nekoliko drugačnemu od klasičnega tipa tabora. Presenetljivo je, kako močno se je pri Kostelu uveljavilo krajevno lastno ime Trg, ki je ostalo živo do najnovejše dobe. Tu je bilo trško ime za taborsko naselje novo, pri poljanskem taboru pa je bilo treba razlikovati med že obstoječim srednjeveškim trgom Poljane in novo nastalim taborom, ki je zato v razliko od »starega trga« postal »novi trg«. Ali se je kostelski Trg zgledoval po imenu tabora ob poljanskem gradu, 141 Prav tam, str. 528—529. 142 D. Kos, Urbarji, str. 282—283. 143 Po en kaščar je bil iz (Stare ali Nove) Lipe pri Dragatušu, štirje iz Blaževcev na desnem bregu Kolpe in eden iz Ra-dencev. Od ostalih 19 imetnikov kašč lahko tri pogojno identificiramo kot podložnike Poljan: v istem urbarju so njihovi soimenjaki navedeni v bližnjih naseljih Kovača vas, Jelenja vas in Dolenji Radenci (prim. D. Kos, Urbarji, str. 264, 266 in 270). 2010 Grad in trg Poljane v Valvasorjevi Topografiji (1679)144 niti ni pomembno. Za izbiro imena kvalitativno novega - obzidanega naselja namreč ne pri enem ne pri drugem ni imela večjega pomena vsebina pojmov, temveč naselbinski videz. O poljanskem Novem trgu tako zapiše še Valvasor dobrih sto let pozneje (1689): »Pod gradom [Poljane] vidimo velik tabor, v katerem je veliko majhnih hišic, zato spominja na trg ali mestece (!), zlasti ker je najbolje preskrbljen z okroglimi stolpi in obzidji. V vojnih časih je nudil zatočišče okoliškim podeželanom, ki so se semkaj zatekali s svojim premoženjem in imetjem ter odbijali sovražni napad. V mirnih časih so hišice nenaseljene in stojijo prazne.«145 Odločilnost zunanje podobe pri poimenovanju je zaslediti tudi za trg Kostel ali Trg: vir iz leta 1581 ga namreč enkrat imenuje »grad« in drugič celo »mesto«.146 Toda poljanski Tržič in kostelski Trg sta se ob vseh skupnih značilnostih vendarle že od nastanka razlikovala v nekaterih temeljnih potezah, zaradi 144 Valvasor, Topographia, št. 189. 145 Valvasor, Die Ehre XI, str. 449: »Unter dem Schloß zeigt sich ein grosser Tabor, in welchem viel kleine Häuslein und er daher einem Marckt oder Städtlein nicht ungleich zumal weil er mit runden Thürnen und Ringmauren bestens versehen: und dieses die Zuflucht der hier herum=wohnenden Landleute zu Kriegs= Zeiten gewesen allwohinein sie sich mit aller ihrer Haab und Gütern geflüchtet und den feindlichen Anfall abgetrieben. Zu Friedens=Zeit aber lässt man diese Häuslein unbewohnt und leer stehen.« 146 V nekem sodnem sporu se najprej omenja podložniška kašča v »gradu« Kostel (gaden im gschlos Khostl), ki jo je zastavni imetnik gospostva podrl, ker je bila preblizu »mestnim« (!) vratom (dem statt thor zu nahent) (Goleč, Nastanek in razvoj, str. 530). katerih sta imela tabora pozneje različno razvojno pot. Drugače kot Tržič, ki je bil tipičen kmečki protiturški tabor na sicer »netipični« legi ob gradu, je kostelski Trg opravljal še druge vloge. Poljanski tabor denimo ni imel večjega pomena za obrambo gradu, saj je stal na naravno utrjenem skalnatem pobočju pod gradom, skozi katerega je najbrž vodil tudi edini vhod v tabor.147 Kostelski grad je nasprotno uporabljal trško obzidje za svojo predstražo. Podložniki, ki jim urbar leta 1570 nalaga stražarsko obveznost, so hkrati varovali edini dostop v grad, v kaščah shranjeno podložniško imetje in končno tudi maloštevilne stalne naseljence Trga. Prav po stalnih prebivalčih, imetnikih oštatov, se je kostelski Trg v 16. stoletju in pozneje ločil od poljanskega Tržiča, za katerega urbar iz leta 1576 o stalni naseljenosti molči, Valvasor pa sto let pozneje izrecno poudari, da so hišice v mirnih časih prazne. Tako se je ko-stelskemu taborskemu naselju Trg »uspelo« že pri Valvasorju uvrstiti med ostale kranjske trge148 in nato ohranjati status trga vse do 19. stoletja.149 Nasprotno je nenaseljeni oziroma samo občasno naseljeni refugij Tržič ugasnil, brž ko je prenehala njegova taborska funkcija. Nimamo torej nikakršne potrditve, da bi bil kdaj trg tudi po drugih, temeljnih značilnostih trških naselij, in ne zgolj po videzu in imenu. 147 Fister, Arhitektura slovenskih, str. 98—99. 148 Valvasor, Die Ehre II, str. 212; XI, str. 216—217. 149 Kostel je trg tudi na Florijančičevem zemljevidu Kranjske iz leta 1744 (Florijančič, Deželopisna karta), v šematizmu Kranjske leta 1795 (Schematismus, str. 187) in v uradnem popisu prebivalstva leta 1817 (Haupt-Ausweis, str. 53). ¿010 Ni izključeno, ampak prej zelo verjetno, da je podgrajski tabor, vključen v obzidje poljanskega gradu, ob zgraditvi služil zlasti prebivalcem Poljan — Starega trga in je tudi zato, ne le zaradi fortifi-kacijske arhitekture, dobil ime Novi trg ali Tržič (manjši trg). Bržčas so tabor zgradili še v zadnjih desetletjih 15. stoletja, za Tržane pa je morebiti nekaj časa vendarle predstavljal več kot pribežališče. Prebivalčev Starega trga, Tržanov, urbar iz leta 1576 sicer ne navaja med kaščarji, kar ne preseneča, saj so s kaščno dajatvijo izrecno obremenjeni samo tuji in ne tudi poljanski podložniki. Opozoriti kaže na dejstvi, da našteva urbar le 25 kašč, po Valvasorjevem bakrorezu (1679)150 pa je sto let pozneje moč našteti več kot 40 majhnih zgradb. Presežek je prejkone pripadal domačim poljanskim podlož-nikom in med njimi Tržanom, seveda ob pogoju, da je Valvasorjeva upodobitev realistična. Obseg tabora sto let prej zagotovo ni bil manjši, zato je moralo biti tudi leta 1576 v njem najmanj toliko kašč. V urbarju iz leta 1576, v času še obstoječe nevarnosti, pričajo o taborski naravi Tržiča kašče okoliških kmetov, nakar v priročnem urbarju 1642—1649 ni več ne kašč ne Novega trga.151 V spremenjenih obrambno-varnostnih razmerah je očitno še pred tem izgubil ves pomen, zato je vprašanje, ali ne govori Valvasor pravzaprav že o polpreteklem stanju, ko pravi, da je tabor nudil zatočišče okoliškim po-deželanom in da so v mirnih časih hišice v njem prazne.152 Jožefinska merjenja iz osemdesetih let 18. stoletja prikazujejo samo veliko stavbo podkvaste oblike, imenovano Altes Schlos, v bližini katere je zrasla manjša graščina (Schloß), pri opisu trdnih stavb v vasi Predgrad pa govorijo o kapeli in gos-poščinskem poslopju (Eine Capelle und. das her-schaftliche Gebäude). Drugače kot pri gradovih Ko-stelu in Pobrežje, tu ni vrisano taborsko-obgrajsko obzidje.153 Četrt stoletja pozneje se je fizična podoba grajsko-taborskega areala še dodatno spremenila. Leta 1809 so namreč Francozi grad požgali in sedež gospostva se je preselil v novo graščino,154 ki jo kot »Schloß« poznajo že jožefinska merjenja. Od starega grajskega kompleksa je ostala zgolj kapela, današnja podružnica sv. Fabijana in Boštjana. Franciscejski kataster iz let 1822—1823 ima nato pod nekdanjim gradom osem lesenih stavb: sedem majhnih vinskih kleti in stanovanjsko hišico, ki predstavljajo enklave sredi zelo velike gospoščinske pašniške parcele. Ni gotovo, ali so na tleh nekdanjega tabora stale vse ali nemara samo zgornje tri kleti, postavljene v vrsti druga ob drugi.155 150 Valvasor, Topographia, št. 189. 151 HHStA, FAA, A—15—3, No. 53. 152 Valvasor, Die Ehre XI, str. 449. 153 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, str. 155, sekcije 246 (Predgrad), 238 (Kostel) in 247 (Pobrežje). 154 Stopar, Grajske stavbe, str. 93, 95. 155 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 336, k. Trg Pusti Gradec - lokalni mit, izraz ambicij gospodarjev ali resnično trg? Kdor pozna vasico Pusti Gradec, poldrugi kilometer jugovzhodno od Dragatuša, si bo ob še tako bujni domišljiji komaj lahko predstavljal, da je tu od konca 17. do začetka 19. stoletja kontinuirano izpričano trško naselje. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je naselje štelo 10 stanovanjskih zgradb in 27 prebivalcev.156 Njihovo število se zadnjih sto let konstantno zmanjšuje in znaša nekaj manj kot pred poldrugim stoletjem (29 leta 1869, 44 leta 1900).157 Resda je v bližini, na okroglem polotoku v okljuku Lahinje stala graščina Pusti Gradec, na katero se je nastanek trga brez dvoma oprl, toda lega in tip naselja se zdita za trške funkcije zelo neprimerna. Gre namreč za zaselek z nekaj domovi na terasah levega brega Lahinje,158 oddaljen 300—400 metrov od gradu rahlo navkreber proti Dragatušu, brez središčnega prostora in sakralnega objekta. Med vsemi kraji na Slovenskem, ki so se kdaj ponašali z nazivom trg, gotovo ne bi našli bolj nenavadnega, kakor tudi ne teže razumljive odločitve ustanoviteljev za vzpostavitev trškega naselja na takem mestu. Tudi po skrbni analizi vsega, kar o trgu Pusti Gradec vemo, in iskanju primerljivosti s trškimi naselji v širšem prostoru, pri vprašanju o njegovih začetkih in razlogih za nastanek še vedno nismo prišli dlje kot do hipotez. Ostaja upanje, da se bodo kdaj našli viri starejšega nastanka, ki bodo za katero od hipotez dali trdnejšo podlago. Nenavadno trško naselje Pusti Gradec bomo imenovali z današnjim imenom, ki ga je nosila tudi nekdanja graščina. Do devetdesetih let 20. stoletja se je kraj sicer več desetletij uradno imenoval Pusti Gradac. Kot samostojno naselje obstaja šele od obdobja med obema svetovnima vojnama, ko se je osamosvojil od Dragatuša.159 Drugi samoglasnik -a v besedi Gradac je bil sploh še mlajši pojav160 in, kot o. Predgrad, mapni list X in zapisnik stavbnih parcel 10. 3. 1823. — Stalno naseljena je bila le hišica z malo zemlje, nastala povsem na novo ali z delitvijo ene od desetih hub. Vas Predgrad je imela po terezijanskem katastru, enako kot leta 1576 (D. Kos, Urbarji, str. 264—267), še vedno samo deset hub, vendar so bile te razdeljene med 34 posestnikov (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 121, RDA, N 162, No. 26, 30. 9. 1757). 156 http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati_naselja_osnovni. asp (25. 2. 2010) 157 Krajevni leksikon Slovenije 1995, str. 566—567. 158 Prim. prav tam, str. 315. 159 Po krajevnem repertoriju iz leta 1919 je bil še zaselek Dragatuša z 8 hišami in 33 prebivalci (Spezialorts-repertorium, str. 103). Po Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937), str. 128, je štel le 7 hiš in 35 prebivalcev. 160 V Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937), str. 128, se kraj imenuje še Pusti gradec, prav tako leta 1919 po krajevnem repertoriju (Spezialortsrepertorium, str. 103): Oeden-graz, Pusti Gradec. — Krajevno ime so v nekaterih dokumentih jugoslovenizirali že pred 2. svetovno vojno, vendar ni zaživelo, po vojni pa so v imenu bratstva in enotnosti ter ¿010 priča že pridevnik gradečki, ni koreninil v izvornem imenu. Tudi kastelološka literatura govori v glavnem o graščini Pusti Gradec,161 kot je njeno slovensko ime zapisal že Valvasor (1679 in 1689): Pufti Gra-decz.162 V večji zadregi se znajdemo, če želimo z današnjim poimenovanjem uskladiti ime trga, kakršnega zasledimo v obravnavanih virih od konca 17. do začetka 19. stoletja. Kraj se je namreč v svetnih, predvsem urbarialnih virih vedno imenoval samo Gradec, torej drugače kot graščina, le v matičnih knjigah viniške župnije najdemo zanj izmenično obe imeni: Gradec in Pusti Gradec.163 Vse torej kaže, da so ga v ožji okolici poznali samo pod krajšim imenom, pridevnik Pusti pa so mu dodajali za potrebe označevanja v širšem prostoru, zlasti da se je razlikoval od imena gradu in prigrajske vasi Gradac med Crnomeljem in Metliko ter od drugih okoliških Gradcev. Zgodbo o pustograškem trgu bomo, kot je običajno, začeli s prvo omembo kraja, in si v nadaljevanju najprej ogledali dejstva, vključno z obravnavo vprašanja, ali je bil Pusti Gradec res kdaj trg, primerljiv s »klasičnimi« trgi. Nazadnje se bomo vrnili k izhodišču in ponudili hipoteze o razlogih in času nastanka te več kot nenavadne trške naselbine -torej o njeni nedokumentirani »predzgodovini«. Ključ za razumevanje problema je prav v tej nedokumentirani dobi. Naselje Gradec se namreč v znanih virih ne pojavi pred letom 1679, kar pomeni več kot dvesto let pozneje kot večina okoliških naselij.164 Ker pa to ozemlje glede na pripadnost zemljiškim gospostvom ni bilo kompaktno, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, komu je v srednjem veku pripadalo ožje območje graščine in vasi Pusti Gradec. Se najbolj verjetno se zdi, da je bilo del posesti Auerspergov - Turjaških, čeprav ga v najstarejšem turjaškem urbarju (1463) in v razdelilni listini njihove posesti (1467) ne srečamo, a najdemo v omenjenih virih sosednje zaselke Lahinjo, Brdar- izenačevanja vseh belokranjskih Gradcev nadeli vasi ime s črko a (Milovan Dimitrič, Tudi uradno hočejo ime Pusti Gradec. Delo 36, št. 90, 19. 4. 1994, str. 9; isti, Edino pravilno ime kraja je Pusti Gradec! Delo 38, št. 234, 9. 10. 1996, str. 4). 161 Prim. Smole, Graščine, str. 396; Stopar, Grajske stavbe, str. 100-103. — Ime Pusti gradac (sic!) navaja Jakič, Vsi slovenski gradovi, str. 269. 162 Valvasor, Topographia, št. 174; isti, Die Ehre XI, str. 430. 163 Npr. ex Gradaz (10. 11. 1679, 9. 12. 1680), ex Gradez (2. 1. 1681, 8. 10. 1682, 15. 4. 1758), ex Pusti Gradecz (25. 2. 1751, 1. 3. 1758), ex Pusti Gradaz (30. 12. 1754, 9. 7. 1755). NSAL, ZA Vinica, R 1679—1685, R 1749—1757, R 1757—1784. 164 V srednjeveških virih pogrešamo sosednje zaselke Sipek, Crešnjevec in Podlog, prve omembe drugih najbližjih krajev pa si sledijo takole: Dragatuš (1359), Nerajec (1395), Obrh (1427), Lahinja (1463), Brdarci (1463). M. Kos, Gradivo, str. 38, 121, 304, 392, 397. Prim. tudi D. Kos, Urbarji, str. 77—83. ce, Nerajec in Obrh.165 Prva dva sta leta 1467 v celoti pripadla šumberški veji Auerspergov, druga dva pa sta si turjaška in šumberška rodbinska veja razdelili. Tako je tem bolj pomenljivo, da je graščina oziroma stolp Pusti Gradec (Thurn Oedengraz) ob prvi omembi leta 1593 izpričan prav v rokah šum-berških Auerspergov. Slo je za posest z imenjsko rento 3 goldinarjev in 24 krajcarjev, ki so jo tega leta v kranjski imenjski knjigi prepisali od posesti pokojnega Janeza Auersperga k tedaj še majhni posesti Gašperja Križaniča. Kaj konkretno je prepisana posest obsegala, ne vemo, kakor tudi ne, na kaj se je nanašalo imenje 4 goldinarjev in 40 krajcarjev, ki ga je Gašperju leto prej (1592) prepisal njegov brat Jurij Križanič.166 Brata Križanič sta po imenjski knjigi sicer posedovala vsak po 4 goldinarje, 40 krajcarjev in 1 denarič - skupaj 9 goldinarjev, 20 krajcarjev in pol - od leta 1587, ko sta to posest kot dar dobila prav od šumberške veje Auerspergov, od posesti pokojnega Janeza in njegovega brata Andreja Auersperga.167 Do izročitve je prišlo sicer že leta 1582.168 Gašper Križanič je tako do leta 1593 združil v svojih rokah imenjsko rento 12 goldinarjev ter 44 krajcarjev in pol, za katero vemo, da je bila še nekaj let prej v celoti šumberška in da je vsaj del, če ne vsa spadala h graščini Pusti Gradec. Se leta 1593 ali malo zatem je v imenjski knjigi nastal zapis, da se je imenjska renta zmanjšala za goldinar in 36 krajcarjev, ker je bilo Križaniču dovoljeno dve hubi priključiti k pristavi (zur Mayrschafft eingezogen).169 Ta se omenja tudi v Gašperjevem zapuščinskem inventarju iz leta 1597,170 ki, pomenljivo, razlikuje med dvema graščinskima kompleksoma: poleg stolpa v Pustem Gradcu (alda im Thurn zu Oden Graz)171 navaja tudi dvorec pri (!) Pustem Gradcu (am Hoff bey Oden Graz),172 na koncu ima pa še t. i. staro hišo (Im Alten Haujl), s čimer je očitno spet 165 Kot v prejšnji opombi. Prim. D. Kos, Urbarji, str. 77, 80, 81. — Dragatuš in gradič Turn zahodno od njega sta po urbarju iz leta 1490 spadala pod komendo nemškega viteškega reda (prav tam, str. 78, 220). 166 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546— 1618), fol. 128. 167 Prav tam, fol. 123'. — Pri Juriju je sicer navedeno, da sta mu Auersperga podarila za 9 gld, 20 kr in 2 den imenjske rente, pri Gašperju pa je zapisana vsota 4 gld, 40 kr in 1 den (fol. 128). 168 Izročilno pismo za devet hub in pol je bilo sicer datirano 1. septembra 1582 in se je glasilo samo na Jurija, Gašper pa je 1. decembra 1582 prejel pet hub; vsa posest je ležala v Beli krajini (im Motlinger Poden). ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 14, C—1, 1. 7. 1597, str. 3. 169 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546— 1618), fol. 128. 170 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 14, C—1, 1. 7. 1597, str. 26—27. 171 Prav tam, str. 1. 172 Prav tam, str. 20. ¿OIO mišljen prvotni stolp - graščina.173 Dvorec pri Pustem Gradcu bo najverjetneje poznejši dvorec pri Brdarcih, ki ga v literaturi srečamo tudi kot grajsko pristavo.174 Nosil je sicer letnico 1641,175 a ta ne pomeni nujno časa zgraditve stavbe na novo. Omenjanje več stavbnih objektov, med njimi t. i. stare hiše, vsekakor kaže na določeno starost Pustega Gradca. Žal pa v Gašperjevem zapuščinskem inventarju ni datirano kupno pismo za pustograški stolp {per den Thurn zu öden Graz), ki ga je neznano kdaj pred letom 1593 izdal Viljem Auersperg.176 Gašperju Križaniču, v zapuščinskem inventarju označenemu kot poveljniku haramij na Hrvaškem,177 je po imenjski knjigi sledil Gabrijel Križa-nič, ki je svojo imenjsko rento v letih 1596 in 1601 povečal za več kot dvajsetkrat - na dobrih 235 gol- 173 Prav tam, str. 24. 174Jakič, Vsi slovenski, str. 269. 175 Stopar, Grajske stavbe, str. 9. 176 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 14, C—1, 1. 7. 1597, str. 3. — Viljem "uersperg je najverjetneje sin viteza Volfa Engelberta s Sumberka in Žužemberka, brat Janeza in Andreja, rojen leta 1555, toda v šumberški veji sta pred njim izpričana še dva starejša odrastla Viljema, od katerih je prišel prvi na svet že sredi 15. stoletja in umrl leta 1506, drugi pa je bil njegov nečak (Preinfalk, Auerspergi, str. 509—510, 558). 177 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 14, C—1, zapuščinski inventar Gašperja Križaniča, 1. 7. 1597, str. 1. 178 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546— 1618), fol. 127'. 179 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, št. 2304, 1635 VI. 1., Gradec. — Prim. tudi D. Kos, Urbarji, str. 63. — V Plasmanovem zapuščinskem inventarju sta navedena tudi nedatirano kupno pismo za Pusti Gradec med Kacijanarjevo in Plasmanom ter njuna poravnava za isto posest 17. septembra 1635 (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inven- tarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 81, XXXIV P—31, 14. 2. 1650, str. 6 in 8). dinarjev, in sicer na račun posestnih pridobitev od baronov Auerspergov ter Janeza Ludvika Sauerja (gospostvo Trebnje).178 Zaradi »utopitve« Pustega Gradca v povečani Križaničevi posesti nimamo jasne slike o obsegu pustograške posesti vse do leta 1635, ko je bila ta po Gabrijelovi smrti v lasti njegove sestre Barbare, poročene baronice Kacijanar. Cesar Ferdinand II. je tedaj s fevdno listino potrdil Barbarino prodajo več hub in graščine oziroma stolpa Pusti Gradec (den Thurn oder Guett Odens-graz) Matevžu Plasmanu. Listina navaja poleg gos-poščinskega sedeža 19 hub, raztresenih po bližnjih vaseh Crešnjevec, Brdarci, Nerajec, Kuk in Lahinja, molči pa o zaselku ali trgu Gradec,179 ki ga pozna šele najstarejši ohranjeni graščinski urbar za obdobje 1690—1699.180 180 NSAL, ŽA Črnomelj, fasc. 1, urbar Krupa in Pusti Gradec 1690—1699, fol. 179—181, 190. Prim. objavo: D. Kos, Urbarji, str. 542—544. 181 D. Kos, Urbarji, str. 63, razlikuje med dvema belokranjskima Crešnjevcema in ima za drugega kraj pri Semiču, kar ni verjetno. 182 Velika in Mala Lahinja. 183 D. Kos je Kuk, za katerega zmotno pravi, da v listini iz leta 1635 ni omenjen, postavil v prostor »nekje med Nerajcem in Belčjim vrhom« (D. Kos, Urbarji, str. 547). Sodeč po lociranju toponima zum Polcz iz let 1458 v Belčji Vrh (M. Kos, Gradivo, str. 721), gre morda za ta kraj. Kuk se pojavlja v krupskih urbarjih kot »Khuke« in »Kucke« še globoko v 2. polovico 18. stoletja, ko je bila v vasi poldruga huba (npr. ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 18, urbar Krupa 1775—1778, fol. 106—7). 184 Gre za četrt hube, ki je prej pripadala posestniku s polovično hubo. 185 Vštete je četrt hube, ki je prej pripadala posestniku s tri-četrtinsko hubo v trgu. Fevdna listina 1635 Urbar 1690-1699 Crešnjevec (Kherschdorf) — 2 hubi in še enkrat 2 hubi, skupaj 4 hube181 Crešnjevec {Kherßchdorff) - 5 in 3/4 hube Lahinja (Lachina) — 5 hub in pol Lahinja182 {Dorff Lachina) - 4 in pol hube Nerajec (Naraz) — dve hubi in pol Veliki Nerajec {GroßNerayzdorff) - 3/4 hube Mali Nerajec {Khlain Neraiz) - 1 in pol hube Kuk (Polz) — 2 hubi Kuk {Khuckh)183 - 2 hubi ... Talcji Vrh {Dorff Kchelbersperg) - 3 1/4 hube — trg Gradec {Markht Gradez) -1 1/4 hube in 2 oštata ... pri Gradcu {Bey Gradez) -3/4 hube Brdarci (Werderaz) — 5 hub Brdarci {Werdarcze) - 2 in pol hube ... Maline {Dorff Malline) - 2 hubi Pripis iz leta 1699: trg Gradec {Markht Grädez) - 1/4 hube,184 gospostvo uživa v trgu 1 1/4 hube185 Skupaj 19 hub Skupaj 24 hub in 2 oštata ¿010 Primerjava stanja v listini (1635) in v omenjenem urbarju je pokazala, da je medtem sicer prišlo do določenih posestnih sprememb, vendar te niso bile občutne. Poleg trga Gradec sta v urbarju novi še vasi Maline in Talčji Vrh.186 Med Ferdinandovo listino, ki kot prva podaja okvirni obseg posesti Pustega Gradca, in najzgodnejšim ohranjenim urbarjem je torej minilo 65 let. V vmesnem času zasledimo 10. novembra 1679 v najstarejši krstni matični knjigi župnije Vinica prvo omembo kraja Gradec (ex Gradaz),187 ki ji kontinuirano sledijo druge, vendar ni Gradec nikoli označen kot trg (oppidum), kakor so viniški duhovniki tu in tam imenovali Vinico (hic oQido, ex opido Vinicensi).188 Postavlja se vprašanje, ali je to obdobje res ključni čas, v katerem je treba iskati nastanek trga Gradec, ali pa se je ta v omenjeni listini iz leta 1635 preprosto »skril« v navajanju graščinskih pritiklin in je torej kot tak obstajal vsaj že pod Križaniči. Iz vmesnega časa so sicer dobro dokumentirani lastniki graščine, nič pa ni znanega o njeni rustikalni in dominikalni posesti, vključno s trgom. Valvasor opisuje zgodovino gradu le za polpreteklo dobo, samo do časa, ko so ga posedovali Plasmani. Poznal ni niti osebnega imena Matevža Plasmana, pri čemer še navaja, da ni znano, kdo je grad postavil. Nato se na dolgo in široko razpiše o Plasmanovih sinovih, s katerimi je rod izumrl in od katerih naj bi prvi tukaj leta 1654 na grozovit način umoril svojega očima, materinega drugega, neplemiškega moža. O samem gradu ve Valvasor povedati razmeroma malo. Ustavi se pri razlagi njegovega imena, ki da izvira iz kranjščine, in pri prijetni legi gradu tik ob rečnem otoku (!). Tega lahko sicer le slutimo iz upodobitve nadstropne grajske stavbe z okroglim stolpom in obdajajočimi majhnimi gospodarskimi poslopji.189 Plasmani, pri Valvasorju prvi znani posestniki Pustega Gradca, so tu pustili vidne materialne sledove, najprej v cerkvici Vseh svetnikov na polotoku nedaleč od gradu, pozidani leta 1638,190 in nato še v graščinici v bližnjih Brdarcih.191 Ko so ob smrti 186 Po Kosu gre najbrž za Telčji vrh (sic!), a dopušča tudi Belčji vrh (D. Kos, Urbarji, str. 548). Glede na prepoznavno etimologijo zapisa (Kalb = tele) ni dvoma, da je mišljen Talčji Vrh pri Črnomlju. 187 NŠAL, ŽA Vinica, R 1679-1685. - Dokaz, da je v tej in naslednji omembi kraja 9. 12. 1680 resnično mišljen Pusti Gradec, predstavljajo priimki staršev in botrov, ki so enaki priimkom podložnikov v Gradcu in bližnjih zaselkih v urbarju 1690-1699. 188 Prav tam, 21. 1. 1680, 4. 10. 1682. 189 Valvasor, Die Ehre XI, str. 430-431. 190 V lok vhodnega portala sta vklesana letnica in ime Matevža Plasmana kot fundatorja (Stopar, Grajske stavbe, str. 100). 191 Graščinica ali dvorec v Brdarcih z dvema okroglima renesančnima stolpičema naj bi pozidal šele Matevž Plasman, ki je dal nad vrati poleg letnice leta 1641 ovekovečiti svoj novi plemiški naslov »Ostwindenperg« (Stopar, Grajske stavbe, str. 9). Matevža Plasmana leta 1650 popisali njegovo zapuščino, je poleg graščine Pusti Gradec posedoval hišo s pristavo v mestu Kočevje,192 od koder je sicer izviral.193 Pred poplemenitvijo nimamo o njem in njegovi dejavnosti nobenih poročil, pozneje pa ga srečamo kot zakupnika vicedomske mitnice v Kočevju (1641-1643).194 Sodeč po dolgem seznamu dolžnikov v zapuščinskem inventarju je šlo za spretnega poslovneža in posojevalca denarja, kar mu je leta 1630 tudi prineslo plemiški naslov »pl. Ost-windberg«.195 Pusti Gradec je ostal v rokah rodbine Plasman le eno generacijo. V imenjski knjigi so ga leta 1661 prepisali gospodom Sillyjem,196 ki so ga leta 1677 prenesli na Karla Vajkarda barona Purgstalla.197 S tem je gospostvo prenehalo obstajati kot posebna enota in se je priključilo Purgstallovemu gospostvu Krupa.198 Skupaj s krupskim gospostvom so ga leta 1723 podedovali Lambergi in ga 1737 prodali rodbini pl. Bonazzi.199 Z dedovanjem je nato leta 1772 prešlo na Apfaltrerje in ostalo v njihovi lasti vse do zemljiške odveze. Lastnike si je v času Apfaltrerjev delilo ne le s Krupo, ampak še z enim pomembnim belokranjskim gospostvom - Pobrežjem.200 Trg Gradec kot sestavni del gospostva Pusti Gradec je dokumentiran šele v času tesne navezanosti tega na gospostvo Krupa, v obdobju gospodov Purgstallov, Bonazzijev in Apfaltrerjev. V literaturi bomo o njegovem obstoju zaman iskali kakršno koli še tako skromno omembo,201 zato ga lahko med vsemi obravnavanimi trgi najbolj upravičeno imenujemo »pozabljeni trg«. Tudi v ljudskem izročilu ni zaslediti ničesar, kar bi vsaj namigovalo na kakšno posebnost zaselka nad nekdanjim gradom.202 Tiho, kot se oznaka v prvem ohranjenem urbarju konec 17. stoletja pojavi, v prvi polovici 19. stoletja v gospoščinskih virih tudi 192 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 81, XXXIV P-31, 14. 2. 1650, str. 1-3. 193 Priimek Plasman je v mestu Kočevje izpričan že konec 15. stoletja (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 102, I/58, lit. P VI-2, urbar Kočevje in Prem 1494, fol. 8.) in je bil v njem v drugi polovici 16. stoletja sploh med najbolj razširjenimi (Wols-egger, Das Urbarium, str. 154-158). 194 Mitnico je z začetkom leta 1641 vzel v triletni zakup (StLA, IO. HK-Akten, 1640-X-63, 22. 12. 1640, 16. 11. 1640). 195 Frank, Standeserhebungen und Gnadenakte 5, str. 83. 196 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 5 (16191662), fol. 124, 124'. 197 Prav tam, št. 6 (1662-1756), fol. 248. 198 Smole, Graščine, str. 396. 199 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 5 (16191662), fol. 64. - Po M. Smole je prišlo do kupoprodaje med Francem Bernardom grofom Lambergom in Petrom Pavlom pl. Bonazzijem že leta 1734 ali 1736 (Smole, Graščine, str. 249). 200 Smole, Graščine, str. 249, 354. 201 Prim. zlasti Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 128; Krajevni leksikon Slovenije II, str. 53. 202 Informator Danijel Klepec, Pusti Gradec 3, pismo avtorju 27. 9. 1998. KRONIKA_58 BORIS GOLEČ: TRGI, KI JIH NI BILO? PREZRTA TRŠKA NASELJA BELE KRAJINE IN NJEN NIKOLI OBSTOJEČI TRG, 593-630 ¿010 ugasne. Vse omembe trga so zgolj domače, gos-poščinske provenience, toda trška oznaka za naselje je - pomenljivo - večkrat izpričana tudi v slovenščini, kar nedvoumno priča, da so domačini kraj tako tudi resnično naslavljali. Trg (Pusti) Gradec bi ostal še naprej prezrt, ko ne bi nanj pred dvema desetletjema naletel Dušan Kos v dotlej še neuporabljenem urbarju gospostev Krupa in Pusti Gradec 1690-1699.203 V objavi urbarja (1991) je Kos pri razrešitvi toponima Markht Gradez oziroma Markht Gradez negotovo zapisal, da je kraj »verjetno Pusti Gradec, čeprav bi orig. šlo za Gradac«,204 drugo omembo trga v urbarju -markht Graz - pa je sploh razrešil kot Gradac.205 Zadnja možnost je danes povsem izključena, a se je sprva vsaj na pogled zdela veliko verjetnejša. In ko iz poznejšega časa ne bi imeli toliko drugih omemb trga Gradec, bi glede na podobo, ki jo o njem ponuja omenjeni urbar s konca 17. stoletja, lahko Prva omemba trga Gradec v urbarju Gradec 1690-1699. 203 O urbarju D. Kos, Urbarji, str. 28-29. 204 Prav tam, str. 548. 205 Prav tam, str. 535. grasa?, Pusti prej ko ne sklenili, da je šlo za kratkotrajen pojav, plod samovolje tedanjih lastnikov grofov Purgstallov ali njihovih uradnikov. V urbarju iz let 1690-1699 se trg pojavi proti koncu, in sicer na treh mestih: dvakrat v ožjem urbarskem delu in tretjič v regestu o kupoprodaji kleti. V samem urbarju je najprej naveden kot Markht Gradez, v katerem sta dva podložnika, ki imata pol oziroma tričetrt hube ter vsak še po en oštat (hoffstatt), okljuk (agkhlug, ogklug) in vrt (gartten). Po poznejših pripisih je od prve polovične hube četrtino hube užival drug gospodar z enakim priimkom, od tričetrtinske pa četrtino gospostvo. Takoj za trgom sledi krajevna enota »pri Gradcu« (Bey Gradez) z enim samim podložnikom, posestnikom polovične hube, dveh njiv in vrta ter dodatno četrtinske hube v sosednjem Velikem Nerajcu. Končno se ime trga (Markht Gradez) pojavi še povsem na koncu urbarja v pripisu iz leta 1699. Tu je ponovljeno in nato prečrtano ime uživalca odcepljene četrtinske hube ter zapis, da v trgu (in markht Graz) uživa hubo in četrt zemljiško gospostvo.206 Seštevek posestnih enot v trgu daje tako hubo in četrt v rokah dveh podložnikov, pozneje treh, ter hubo in četrt kot dominikalno posest, skupaj dve hubi in pol. Upoštevaje še pol hube v rokah posestnika pri Gradcu pridemo do treh hub. Podoba Gradca je zelo podobna kot približno desetletje pozneje v krupskem urbarju, nastalem pred letom 1707. V trgu (Marckht Gradez) sta dva posestnika obdelovala vsak pol hube in tretji če-trtinsko hubo, prj kateri je poznejši pripis, da je opustela (¿'dt).207 Četrt hube in Markht Graz, prej v posesti enega od obeh posestnikov polovične hube, najdemo med hubami, ki jih zdaj obdeluje gos-postvo,208 tričetrtinska huba pri trgu (bey Markh Gradez) pa je še vedno v rokah istega gospodarja kot v prejšnjem urbarju, le da je ta zdaj naveden v vasi Veliki Nerajec.209 Malo drugačno posestno stanje ponuja v istem urbarju razdelek o malih pravdah. V trgu Gradec (Markht Gradez) so trije podložniki, vsak s pol hube. Posestnika opustele četrtinske hube ni več, zato pa je k trgu štet podložnik Jurij Katelan, ki ima še četrt hube v sosednjem Velikem Ne-rajcu.210 Isti je kot edini gospodar iz trga (Markht Gradez) plačeval tudi desetino od mošta.211 206 NSAL, ZA Črnomelj, fasc. 1, urbar Krupa in Pusti Gradec 1690-1699, fol. 179-181, 190. Prim. D. Kos, Urbarji, str. 542-544. — Okljuk gre iskati na ledini južno od Gradca, označeni na franciscejski katastrski mapi (1824) kot Okluk (ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 174, k. 0. Obrh, mapni list VI). Tu so imeli parcele prav vsi posestniki iz Gradca (prav tam, zapisnik zemljiških parcel, 31. 1. 1825). 207 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 14, urbar Krupa pred 1707, fol. 59', 60. 208 Prav tam, fol. 62. 209 Prav tam, fol. 56'. 210 Prav tam, fol. 124'-125. 211 Prav tam, fol. 149. ¿010 V istem urbarju, nastalem pred letom 1707 in vsekakor po 1699, je še posebej zanimiva omemba povsem neznanega tabora pri Pustem Gradcu (In Taber bey Odengraz), o katerem ne vemo sicer ničesar drugega.212 Iz urbarja tudi ni mogoče razbrati njegove lokacije - pri gradu ali cerkvi - ampak lahko iz predloga pri sklepamo samo to, da ni stal neposredno ob graščini. Velikost taborskega kompleksa je posredno izražena z navedbo, da so v njem kašče (von den Behaltnujlen), za katere plačuje činž 41 gospodarjev; med temi sta tudi dve imeni pod-ložnikov iz trga in ime prej omenjenega Kate-lana.213 Vse kaže, da je bil tabor v sklopu graščinice pri Brdarcih, na kar poleg oznake pri Pustem Gradcu bržkone kaže tudi ljudski rek: »Pusti Gradec - beži v Brdarce«.214 V naslednjem urbarju iz leta 1742, skupnem za Krupo in Pusti Gradec, tabora ni več, pozornost pa vzbudijo zlasti različna poimenovanja za naselja Krupa, Vinica in Gradec. Prva dva se imenujeta zgolj purgarija oziroma purga (Purgerey Crupp, Purgerey Weiniz), Gradec pa je zdaj prvič označen s slovenskim imenom Trg Gradec (Terch Gradez). Njegova posestna podoba se je od zadnjega urbarja (pred 1707) spremenila le malenkostno; še vedno so v trgu izpričani trije posestniki - dva s polovično hubo in Katelanov naslednik s tričetrtinsko, od tega s pol hube v Velikem Nerajcu.215 Slovensko ime trga srečamo nato še nekajkrat sredi 18. stoletja v terezijanskem katastru, med drugim s polnim imenom Pusti Gradec: Terch Gratz oder Pusti Gratz,216 Terch Graz,217 Terch Graz.218 Pri tem glede na sočasno izpričano nemško ustrez-nico Marckht Gradez219 ni dvoma, da je oboje pomenilo trg. Trije trški posestniki - dva s polovično in eden s tričetrtinsko hubo (skupaj s hubnim deležem v Velikem Nerajcu)220 - se niso v ničemer 212 Prav tam. fol. 64'. — V temeljnem delu o protiturških taborih na Slovenskem pogrešamo na tem območju kakršno koli omembo tabora (prim. Fister, Arhitektura slovenskih, zemljevid med str. 164 in 165). 213 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 14, urbar Krupa pred 1707, fol. 64'— 65'. 214 Stopar, Grajske stavbe, str. 9. 215 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 10, urbar Krupa in Pusti Gradec 1742, s. p. 216 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 111, RDA, N 125, No. 15, s. d. 217 Prav tam, šk. 64, BT, N 125, No. 30, 28. 4. 1752; prav tam, šk. 111, RDA, N 125, No. 24, 28. 4. 1752; ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 12, dominikalna in rustikalna napoved 1749—1757, lit. D. 218 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 12, dominikalna in rustikalna napoved 1749—1757, lit. E. 219 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 111, RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754; No. 17, 28. 5. 1755; ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 17, novoreformirani štiftni register, s. d., s. p. 220 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 12, dominikalna in rustikalna napoved 1749—1757, lit. razlikovali od drugih podložnikov. Njihova hubna posest je bila enako kot povsod v krupskem gospostvu podeljena samo po zakupnem pravu (Mieth-weis).221 Imeli pa so tudi zelo veliko delovno obveznost, na leto kar 210 dni ročne in 20 dni živinske tlake, čeprav so nekatere vasi namesto delovnih obveznosti že poznale robotnino v denarju.222 V času po terezijanskem katastru poznamo le še dve urbarski omembi kraja, obakrat kot trga, enkrat v slovenščini in drugič v nemščini. Zadnji krupski urbar, v katerem najdemo Gradec, je priročni urbar za obdobje 1775—1778. Ker je pri skoraj vsakem urbarskem kraju pred imenom tudi oznaka Dorf, srečamo za Gradec nekoliko nenavadno formulacijo Dorf Terch Grat[, v kraju pa še vedno tri podlož-nike, dva s polovično in tretjega s celo hubo.223 Ko je naslednik enega od njih svojo posest leta 1794 z odkupom prevedel v kupnopravno, je še naveden kot podložnik v trgu (aus Markt Gradaz Haus No. 18).224 Za prvo polovico 19. stoletja med ohranjenimi pobreškimi in krupskimi urbarji ni nobenega, v katerem bi bil zajet tudi Gradec, a vsaj v prvih letih po letu 1800 v spisih pobreškega gospostva zasledimo dokaze, da sta v ta čas preživeli tako nemška kakor slovenska oznaka kraja kot trga. V knjigi posestnih sprememb gospostva Pobrežje, pod katerega je trg po letu 1794 prešel v okviru nekih notranjih zamenjav Apfaltrerjevih posesti, je navedba iz leta 1802, da sta dva podložnika iz trga Gradec (Markt Gradaz) svojo polovično hubo prevedla v kupnopravno,225 v repertoriju spisov krup-skega gospostva pa med kraji, ki so se leta 1804 pritoževali zaradi tlake, srečamo Terchgratz.226 Potem ko smo lahko do osemdesetih let 18. stoletja o legi trga Gradec in posameznih domačij sklepali le na podlagi pisanih virov, so odtlej na voljo tudi kartografske upodobitve z opisi. Najzgodnejšo in nadvse uporabno tlorisno podobo ponujajo jožefinska vojaška merjenja iz obdobja 1784—1787. Kot prvo razkrivajo, da se je sedež (nekdanje) gos-poščinske posesti Pusti Gradec — dejansko že povsem vključene v krupsko gospostvo — po Valvasorjevem času preselil iz prvotne graščine na okljuku Lahinje v dvorec pri bližnjih Brdarcih. Ime Puszti Gradecz je na zemljevidu vrisano pri tem, mlajšem dvorcu, prvotna graščinska zgradba na polotoku, ki 221 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 111, RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754. 222 Prav tam, No. 24, 28. 4. 1752; ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 17, novoreformirani štiftni register, s. d., s. p. 223 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 18, priročni urbar Krupa 1775—1778, fol. 118. 224 Prav tam, knj. 36, protokol podložniških listin gospostva Krupa, pag. 5, 20. 6. 1794. 225 Prav tam, knj. 20, protokol posestnih sprememb gospostva Pobrežje, fol. 134. 226 Prav tam, fasc. 3, repertorij spisov gospostva Krupa, s. p., III. Rothbeschwerden. ¿010 jo je upodobil Valvasor, pa se zdaj pomenljivo imenuje Altes Schloß.227 V skupnem opisu krajev Pusti Gradec in Brdarce sta kot trdni zgradbi označeni kapela, tj. cerkev Vseh svetnikov, in star grad {1 altes Schloß). Zahodno od tod, na mestu, kjer bi glede na urbarje pričakovali trg Gradec, srečamo gručo stavb, ki sestavljajo vas Zagradec {D. Za-gradecz), v kateri pa vojaški zemljemerci niso našli nobene omembe vredne trdnejše zgradbe.228 Krajevno ime Zagradec predstavlja posebnost predvsem zato, ker se pojavlja prvič; pozneje ga vzporedno s pojmom trg srečujemo tudi v domačih virih, leta 1786 v protokolu podložniških listin gospostva Kru-pa in graščine Pusti Gradec229 in leta 1805 v registru vinske desetine pustograške graščine.230 Pojasnjuje ga franciscejska katastrska mapa {1824), na kateri se majhna njivska ledina tik za hišami zaselka Gradec imenuje Sa Gradzam {!).231 Glede na stanje v času jožefinskih vojaških merjenj je zdaj največja razlika ta, da je na mestu prvotne graščine na okljuku Lahinje vrisan zgolj gos-poščinski mlin barona Apfaltreija z ostanki grajskih ruševin {Ruinen), Apfaltrerjev naslov pa je dvorec v Brdarcih s hišno številko 1 {Gült ödengratz).232 Tamkajšnjo stavbo cenilni operati malo po letu 1830 imenujejo grad imenja Pusti Gradec {das Schloß der Gült öedengratz — Pustugrad).233 V zvezi s trgom pa ni v katastrskem operatu niti najmanjšega sledu ali vsaj namiga na kakšno posebnost, po kateri bi se Gradec kakor koli ločil od okolice. Zaselek Gradec {Gratz) s štirimi lesenimi domačijami {hišne številke 18-21) ni bil niti samostojno naselje, tem- več del Dragatuša.234 Priimek Cvetič pri dveh sosednjih hišah (h. št. 18 in 21) in razporeditev njunih parcel pa priča, da je povečanje posestnikov na štiri s prvotnih treh — toliko jih je bilo še po urbarju iz let 1775—1778 — posledica razdelitve nekoč enotne Cvetičeve hube na dve polovici. Kmetije v Gradcu so medtem zamenjale tudi pripadnost zemljiškemu gospostvu — od gospostva Krupa oziroma njegovega imenja Pusti Gradec so prišle h gospostvu Po-brežje.235 Gradec je bil v času franciscejskega katastra povsem minoren zaselek, za katerega domove je, enako kot za hiše v vsej katastrski občini Obrh veljalo, da so leseni, majhni, temačni in pokriti s slamo.236 Upoštevaje, da je v katastrski občini prišlo leta 1830 na hišo 8,57 prebivalca in v Dragatušu okroglo 7 duš, se je število Gračanov vrtelo okoli 30. Tudi o kakšni vidnejši neagrarni dejavnosti tukajšnjih prebivalcev lahko dvomimo, saj se je po ce-nilnih operatih v vsej katastrski občini Obrh samo sedem od 191 gospodinjstev ukvarjalo poleg kmetovanja še z obrtjo.237 Kot smo lahko videli že pri poljanskem Starem trgu, franciscejski kataster sicer ni tiste vrste vir, v katerem bi nujno moralo biti zapisana statusna oznaka trg. Tako je prav mogoče, da so Gradec v tem času v lokalnem okolju še označevali s trgom. Nedvomno pa glas o pustograškem trgu ni segel daleč, saj že Topografija Kranjske Franca Antona Breckerfelda konec 18. stoletja ne ve o njem ničesar,238 tako kot stoletje prej zanj očitno ni slišal Valvasor. 227 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, sekcija 247. — Sočasni jožefinski kataster je za to območje žal ohranjen le deloma. Izgubljeno je gradivo za okljuk Lahinje s prvotno graščino in Gradcem, v Brdarcih pa najdemo dvorec (Guth Oden-gratz) s hišno številko 1 (ARS, AS 175, Jožefinski kataster za Kranjsko, šk. 144, k. o. Golek, fasija, s. d.). Konec 18. stoletja govori F. A. Breckerfeld o »zapuščenem gradiču Pusti Gradec, ki leži pri Crnomlju na romantičnem otoku med Lahinjo in dvema potokoma« (ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 123, Topografija Kranjske I, pag. 241). 228 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, str. 162. 229 ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 37, protokol podložniških listin gospostva Krupa in graščine Pusti Gradec 1785—1788, 24. 1. 1786. 230 Prav tam, fasc. 69, Rusticalia, register vinske desetine graščine Pusti Gradec 1805, s. p. 231 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 174, k. o. Obrh, mapni list V. 232 Prav tam, zapisnik stavbnih parcel, 31. 1. 1825; N 358, k. o. Butoraj, mapni list VI, zapisnik stavbnih parcel 25. 4. 1825. — Danes ni pri nekdanjem mlinu nobenih ostankov graščine, zaznavni naj bi bili le temelji stolpa (prim. Krajevni leksikon Slovenije II, str. 53), na dvostolpasti grad pri Brdarcih, porušen leta 1907, pa spominjajo zaraščene razvaline (Krajevni leksikon Slovenije II, str. 24). Prim. tudi Stopar, Grajske stavbe, str. 10, 102—103. 233 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 358, k. o. Butoraj, Cenilni operati, cenilni elaborat, uvod, & 1 in 13. 234 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 174, k. 0. Obrh, mapna lista II in V; zapisnik zemljiških parcel, 31. 1. 1825; zapisnik stavbnih parcel, 31. 1. 1825. 235 Po franciscejskem katastru so vse štiri kmetije v Gradcu vključno z Apfaltrerjevim mlinom na mestu nekdanje graščine pripadale pobreškemu gospostvu (prav tam, Cenilni operati, zapisnik zemljiških in stavbnih parcel, 25. 2. 1826). Temu gre pripisati dejstvo, da se je Babičeva polovična huba v trgu Gradec znašla leta 1802 v knjigi posestnih sprememb gospostva Pobrežje (ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Po-brežje in Pusti Gradec, knj. 20, protokol posestnih sprememb gospostva Pobrežje, fol. 134). Abecedna krajevna tabela za novomeško okrožje iz leta 1819 tako za vas Dra-gatuš navaja, da živijo v njej podložniki gospostev Pobrežje in Metlika (Alphabetische Tabelle, fol. C2). 236 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 174, k. o. Obrh, Cenilni operati, cenilni elaborat, uvod, & 13. 237 Prav tam, & 3. — V 107 domovih celotne katastrske občine Obrh je prebivalo 917 oseb, v 24 hišah vasi Dragatuš, pod katero je spadal tudi Gradec, pa 168. 238 ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 123, Topografija Kranjske I, pag. 241 (v prevodu): »Že pred sto leti je bil gospostvu Krupa vtelešen plemiški sedež Pusti Gradec (0EDENGRADETZ, Pusti Gradez), ki je pripadal Plas-manom in ga je leta 1677 od gospoda pl. Sillyja kupila gospa Ana Sanina, vdova Karla Vajkarda barona Purgstalla. Odtlej se obravnava kot Krupi prilepljena pristava. Ta zapuščeni gradič Pusti Gradec leži pri Crnomlju na romantičnem otoku med Lahinjo in dvema potokoma.« ¿010 Nekdanji trg Gradec in okljuk Lahinje z ruševinami gradu Pusti Gradec in cerkvijo Vseh svetnikov na franciscejski katastrski mapi leta 1824. V dobi »zapisane zgodovine« trga (Pusti) Gradec ne najdemo torej domala ničesar, s čimer bi ta skromni kmečki zaselek lahko upravičil naslov trga. Tem bolj zato preseneča, da mu domači gos-poščinski viri - najsi je šlo za zapise uradnikov gospostva Krupa ali pozneje gospostva Pobrežje - niso pozabili pripisati trške oznake. Trškemu imenu glede na znana dejstva tudi ni mogoče odrekati zasi-dranosti v ljudski govorici. Trg je bil skratka tu, vsaj v lokalnem okolju povsem prepoznaven, pri čemer pa njegova vsebina poraja celo vrsto vprašanj, na katera imamo le malo jasnih odgovorov. Vprašanja lahko strnemo takole: zakaj trg, od kdaj trg in ali v »dokumentirani dobi« sploh (še) trg? Ker Gradec pred letom 1679 ni izpričan, vse do leta 1593 pa ni izrecno potrjen niti obstoj graščine Pusti Gradec, moramo ostati zgolj pri hipotezah. Oba, trg in graščina, sta bila vsekakor starejša, toda kako stara sta bila v resnici? Sežejo njune korenine še v srednji vek ali je šlo za zgodnjenovoveški tvorbi? Do neke mere nam sicer pomaga arheologija, a ne pri glavnem vprašanju. Na naravnem okljuku Lahinje, na katerem je zrastla graščina, je izpričano že prazgodovinsko naselje, zunaj gradišča pa rimsko grobišče,239 zato bi lahko sklepali na poznejšo bolj ali manj kontinuirano poselitev. A ko- 239 Prim. Pečnik, Prazgodovinska najdišča, str. 189; Arheološka najdišča, str. 241; Dular, Topografsko področje XI, str. 67-68. 2010 likor je znano, trditve, da je enostolpni grad nastal že v srednjem veku, arheološko niso podkrep-ljene.240 Za lokacijo trga nimamo, nasprotno, nobenih dokazov o starejši poselitvi. Zahodno od nje, na ledini Ušivec, je sicer arheološko dokumentirana naselbina, ljudsko izročilo pa govori o samostanskem kompleksu.241 Ob dejstvu, da se je upravni sedež imenja Pusti Gradec v 18. stoletju prenesel v mlajši dvorec pri Brdarcih, se kot neizogibno vsiljuje vprašanje, ali ni morda tudi trg Gradec prvotno stal kje drugje, morda pri Brdarcih ali na okljuku Lahinje med prvotno graščino in cerkvijo Vseh svetnikov. Pri iskanju odgovora je gotovo vsaj eno. Izključiti moramo možnost, da bi trg nastal iz protiturškega taborskega naselja in bi se Gračani pozneje, ob njegovem iz-praznjenju, preselili na današnjo lokacijo vasi Pusti Gradec, podobno torej, kot so se sredi 18. stoletja izza taborsko-trškega obzidja razselili prebivalci taborskih trgov Vinica in Pobrežje.242 Trg in tabor sta namreč v urbarju nedvoumno ločena. Tabor pri Pustem Gradcu je, kot že rečeno, izpričan enkrat samkrat v urbarju iz časa pred letom 1707 in je najverjetneje stal znotraj kompleksa dvorca pri Br-darcih. V začetku 18. stoletja je še služil prvotnemu namenu - shranjevanju dragocenejšega premoženja okoliških kmetov. Ce se je trg po čem, kar vemo o njem, razlikoval od svoje kmečke okolice, sta to dva oštata (Hoffstatt), navedena v urbarju 1690-1699 vsak pri enem od obeh gospodarjev v samem trgu. V okoliških vaseh te posestne enote - tipične za mesta, trge in tudi za farne vasi - ne zasledimo (!), prav tako pa tudi ne v Gradcu v urbarjih po letu 1700. Se torej v oštatih skriva relikt nekoč večjega - trškega naselja, katerega posest se je z izgubo trških funkcij združila v hubno? Kot bomo videli, je taka možnost vsaj verjetna, če zanjo že nimamo trdnih dokazov. Druga posebnost, ki pa ni značilna za urbana naselja, je omemba zidane kleti (ein gemauerthen kheller in markht Graz), navedena v urbarju 16901699 med pritožbami krupskih podložnikov zoper podložnike gospostva Pobrežje. Iz opisa nekega spora, nastalega najpozneje leta 1700, lahko razberemo, da je eden od znanih posestnikov iz Gradca kupil omenjeno klet od pobreškega podložnika iz bližnje vasi Knežina.243 Ker so imeli skoraj vsi podložniki Pustega Gradca tudi dajatve v moštu, je 240 O srednjeveškem gradu govorijo: Pečnik, Prazgodovinska najdišča, str. 189; Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 128, in Krajevni leksikon Slovenije II, str. 53. 241 Dular, Topografsko področje XI, str. 68. - Dr. Janezu Dularju se iskreno zahvaljujem za interpretacijo najdišča, katerega natančna lokacija ni znana. 242 Prim. Golec, Nastanek in razvoj, str. 544-550. 243 NŠAL, ŽA Črnomelj, fasc. 1, urbar Krupa in Pusti Gradec 1690-1699, fol. 194. Prim. D. Kos, Urbarji, str. 535, z napačno lokalizacijo trga Gradec v Gradac. šlo najverjetneje za vinsko klet, kakršne so poznali tudi po okoliških krajih. Potem ko smo lahko hitro izključili razvojno pot trga iz taborskega naselja, značilno za bližnje trge Vinica, Pobrežje in Kostel, se v dolenjskem prostoru ponujata dve neprimerno verjetnejši analogiji - trga Turjak in Svibno pri Radečah. Turjak je, čeprav je nastal ob enem najpomembnejših dolenjskih gradov, izpričan zelo pozno, šele leta 1574, a glede na funkcije tržanov ni dvoma, da je bil še srednjeveškega nastanka. S Pustim Gradcem ga najbolj povezuje odsotnost v virih. Trga Turjak namreč v urbarjih turjaškega gospostva ne najdemo vse do srede 18. stoletja, podobno kot pogrešamo trg Gradec v fevdni listini iz leta 1635. Turjaški trg, v katerem so bile posestne enote kajže, preprosto zelo dolgo ni imel urbarialnih obveznosti in ker je bil majhen in nepomemben, ga niso zajeli niti drugi relevantni viri.244 Valvasor ga, razumljivo, ni mogel prezreti, a ga je komajda ošvrknil.245 Poznejše zgodovinopisne in domoznanske obravnave so se trga prav tako dotaknile le bežno, kar niti malo ne preseneča. Še več skupnih potez najdemo, če (Pusti) Gradec primerjamo s Svibnim, zato si bomo razvoj tega zasavskega trga ogledali natančneje. Če se za svi-bensko gospostvo ne bi ohranilo toliko virov iz 15. in 16. stoletja,246 bi bila podobnost Svibnega z Gradcem še precej večja. V terezijanskem katastru sredi 18. stoletja je namreč njuna posestna slika presenetljivo podobna. V trgu Svibno so leta 1755 izpričani samo trije posestniki, vsak s tretjino hube, od katerih se je eden ukvarjal še z neagrarno dejavnostjo - kovaštvom.247 Leto dni starejše tere-zijansko ljudsko štetje (1754) takšno sliko nazorno potrjuje: v trgu živi namreč vsega 15 oseb (!).248 Ob nepoznavanju predzgodovine bi se oznaki trg za Svibno čudili enako kot trški oznaki za belokranjski Gradec, saj so v obeh izpričani zgolj kmetje s hubno posestjo. Toda Svibno je bilo svojčas neprimerno večje in pomembnejše, njegov nastanek pa seže vsaj v 14. stoletje. Po urbarju svibenskega gospostva, nastalem pred letom 1439, je štelo kar 32 posestnikov (27 hiš, 2 oštata, 3 kašče, 2 kovačiji), pri čemer je skoraj polovica (15) nosila obrtniške in druge poklicne oznake, ki govorijo o izraziti neag-rarni dejavnosti tržanov.249 V edini ohranjeni kupoprodajni pogodbi za nepremičnine v trgu sta leta 244 Golec, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. 515. 245 Valvasor, Die Ehre XI, str. 22. 246 Prim. Golec, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. 513. 247 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 126, RDA, N 176, No. 10, 6. 8. 1755; šk. 81, BT, N 176, No. 8, s. d. 248 NŠAL, KAL, fasc. 119/11 (Svibno). 249 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, št. 79u, urbar Kamnik-Stari grad, s. p. ¿010 1439 izpričana tudi status tržanov in kupnopravna narava trške posesti.250 Ce to stanje primerjamo z naslednjima urbarjema iz let 1570—1571, opazimo v vseh pogledih očitno nazadovanje trga. Stevilo posestnikov je z 32 zdrknilo na 20 in samo 16 jih je premoglo hišno posest — oštat. Seštevek 21 oštatov kaže na preteklo posestno stanje, medtem pa so posamezni tržani združili v svojih rokah po dva ali tudi tri oštate.251 Poznavanje posestnega in naselitvenega stanja v prvi polovici 15. stoletja je toliko pomembnejše, saj bi zgolj na podlagi mlajših virov kaj lahko podlegli zmotnemu prepričanju, da je šlo pri Svibnem za neuspel poskus ustanovitve trga, ki zato že v srednjem veku ni bil večji, obljudenejši in pomembnejši kot pozneje. V sedemdesetih letih 16. stoletja je bil vsekakor le še bleda senca nekdanjega Svibnega. Reformacijska komisija za svibensko gospostvo je, denimo, leta 1575 ugotavljala, da se kraj sicer imenuje tržec (ain markhhtl), a nima ne tedenskega ne kakšnih drugih sejmov.252 V tridesetletju med urbarjema iz let 1571 in 1602 je posestno stanje še rahlo nazadovalo, z 20 na 15 posestnikov, ki so skupno premogli 14 oštatov.253 Zal tako kot za marsikateri drug trg tudi o posestno-demografskem razvoju Svibnega nimamo urbarskih podatkov za naslednjih sto petdeset let do terezijanskega katastra. O vmesnem času še največ izvemo od Valvasorja (1689). O samem trgu podobno kot o Turjaku ni vedel povedati domala ničesar, zato ni naključje, da je v naslovih razdelkov o gradovih samo ta dva trga preprosto prezrl. Ce-prav navaja Svibno v seznamu kranjskih trgov in upodablja celo njegov domnevni grb,254 mu v opisu nameni skromne, a pomenljive besede, iz katerih je razumeti, da je trg že stvar preteklosti: »Nedaleč odtod (t. j. od novega gradu, ki je na nižji legi nadomestil starega) stoji župnijska cerkev in nekaj majhnih hiš, ki so poprej (!) tvorile trg« (so ehedessen einen Marckt formirten)255 Koliko je Valvasorjeva upodobitev skupine strnjenih hišic na obeh straneh grajske dovozne poti še realistična, lahko le ugibamo. Toda samo naselje in trški naslov sta se vsekakor obdržala še celo 17. stoletje. V matičnih knjigah svibenske župnije srečamo namreč med letoma 1663 in 1703 še 14 različnih družin, lociranih na Svibno oziroma v trg. Glede na stanje leta 1602 250 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, št. 555, 1439 IV. 24., s. l. 251 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 108, I/61, lit. S XIX-3, urbar Svibno 1570, fol. 337-340; prav tam, I/60, lit. S III-6, urbar Svibno 1571, fol. 161v-164. 252 »Flekhen [trg Svibno] wird gleichwol ain märkhtl genandt, aber alda weder wochen noch andere märkhtaggehalten « (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 108, I/61, lit. S XIX-6, 8. 6. 1575). 253 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, II/22u, urbar Svibno 1602, s. p. 254 Valvasor, Die Ehre II, str.175; IX, str. 121. 255 Valvasor, Die Ehre XI, str. 498, 499. torej v številu domov ni bistvenih sprememb, v obeh časovnih izsekih pa sta enaka le dva oziroma trije priimki.256 Trško naselje je torej kot tako propadlo v prvih desetletjih 18. stoletja, vendar procesu njegove izpraznitve zaradi vrzeli v župnijskih maticah in izgubljenih urbarjev ni mogoče slediti v podrobnostih. Dokončna izpraznitev trških oštatov je mogla pomeniti samo zaključek daljšega naravnega procesa. Piko na i je morda dodal kak požar, po katerem že tako maloštevilni prebivalci niso več obnovili svojih uničenih domov. Razlogov za vztrajanje na odmaknjenem in gospodarsko neperspektivnem Svibnem je bilo vsekakor še manj kot prej, potem ko je za cesarja Karla VI. oživela savska plovba ter oslabel kopenski tranzitni promet po dolini Sopote skozi Svibno. V nekdanjem trgu so v prvi polovici 18. stoletja ostali poleg graščine, žup-nišča in mežnarije le trije posestniki, ki so si razdelili nekdanjo skupno trško kmetijo. Ta je kot opustela huba, ki jo obdelujejo tržani, izpričana že v urbarjih iz let 1570, 1571 in 1602.257 Kljub temu je Svibno v maticah domače župnije večkrat označeno kot trg — v nemščini in slovenščini — še vse do leta 1840,258 ko so ga uradni seznami krajev že dolgo šteli le še za vas.259 Svibenski trg torej v zgodnjem novem veku ni le funkcijsko povsem ugasnil, ampak je dejansko tudi fizično izginil. Vsekakor je Svibno doživljalo hudo gospodarsko in demografsko krizo že ob prehodu v novi vek, nakar je še nekako dve stoletji životarilo ob skromni obrtni dejavnosti, brez sejmov in pravega upanja na boljše dni. Višinska suburbialna lega in odmaknjenost od pomembnih prometnic sama po sebi še ne bi nujno pomenila popolnega zatona, če v bližini ne bi bilo konkurenčnega obsav-skega trga Radeče, ki je postal resen tekmec Svib-nemu po letu 1456, ko sta se oba znašla v deželnoknežjih rokah. Dotlej so bile namreč Radeče posest Celjanov, Svibno pa deželnoknežje.260 Je mogoče, da je belokranjski Gradec doživljal nekaj podobnega kot Svibno, čeprav morda v manjšem obsegu? So torej tukajšnji trije kmečki posestniki s konca 17. stoletja »zadnji preživeli tržani«, dva oštata pa relikt nekdanje večje, nehubne nasel 256 NŠALJ, ZA Svibno, R 1653-1658, R 1659-1671 (P 16591671), R 1671-1684, R 1685-1701, R 1701-1713. - V maticah je sprva zelo malo krajev, precej redno se navajajo od srede leta 1668, nakar jih v krstni matici 1701-1713 in poročni 1717-1768 praviloma nadomestijo soseske. 257 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 108, I/61, lit. S XIX-3, urbar Svibno 1570, fol. 337-340; šk. 108, I/60, lit. S III-6, urbar Svibno 1571, fol. 161v-164. - ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, II/22u, urbar Svibno 1602, s. p. 258 NŠAL, ZA Svibno, R 1800-1833, R 1834-1882, P 18001836, P 1836-1899, M 1800-1837, M 1838-1889. 259 Schematismus 1795, str. 187; Alphabetische Tabelle, fol. G2. 260 Prim. Golec, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. 513 ¿010 bine? Hipoteza se zdi zelo vabljiva, a nas doslej znani viri, drugače kot pri Svibnem, puščajo v popolni temi. Ce sredi 18. stoletja ni med trgoma tako rekoč nobene razlike glede posestnega in demografskega stanja, je treba vendarle upoštevati občutno ugodnejšo lego in funkcije Svibnega v tem času in v stoletjih prej. Trg se je razvil pod markantnim svi-benskim gradom in sedežem pražupnije. Do začetka 19. stoletja je tu še stala graščina kot naslednica opuščenega gradu,261 kraj pa je ohranil tudi sedež župnije. Ceprav je bila manjšega pomena, je šla skozi Svibno stara prometnica med Litijo in Radečami. Gradec se, nasprotno, ni mogel ponašati z ničimer podobnim: zaselek ni premogel niti podružnične cerkve; ta je stala na rečnem polotoku tik ob graščini, obe sta bili od trga oddaljeni nekaj sto metrov, skozi trg ali mimo njega pa vsaj v 18. stoletju ni vodila nobena večja prometnica.262 Ne nazadnje moramo pri primerjavi Svibnega in Gradca opozoriti še na pomembno razliko pravne narave. Svibenske tržane so vsaj do začetka 17. stoletja vabili kot prisednike na krvne pravde sosednjega deželskega sodišča Radeče.263 Glede na prakso, da na krvnih pravdah sodelujejo meščani in tržani sosednjih mest in trgov, bi omembo pri-sednikov iz Gradca pričakovali v reformiranem urbarju gospostva Poljane iz leta 1576, a jih pogre-šamo.264 Očitno zaradi (pre)majhnega pomena trga Gradec, ki je bil tedaj, če je že obstajal, za poljansko gospostvo najbližje trško naselje za Starim trgom. Postavlja se vprašanje, ali je trg Gradec v širšem prostoru sploh kdaj užival status trga. Obstajata še dve možnosti: prva, da trga v sedemdesetih letih 16. stoletja sploh še ni bilo, in druga, da je v razvoju zakrnel že pred tem. Z drugimi besedami: je trg Gradec nastal šele v 17. stoletju in je kot trško naselje obstajal le kratek čas, saj je bil leta 1690 že navaden zaselek, ali pa gre, enako kot pri Svibnem, celo za srednjeveški trg, ki se je že pred Valvasorjem povsem izpraznil, tako da so naslov trga pritikali zaselku na njegovem mestu le še v domačem gospostvu in ožji okolici? Pri sklepanju o »nepisani zgodovini« Gradca bi zelo veliko pomagalo, ko bi vedeli, kdaj je nastala graščina Pusti Gradec. Brez obstoja te si namreč ni 261 Stopar, Svibno, str. 10. 262 Prim. zlasti Florijančičičev zemljevid Kranjske (Florijančič, Deželopisna karta) in jožefinska vojaška merjenja (Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, sekcija 246). 263 V Radeče so po urbarjih iz let 1576 in 1602 vabili poleg radeškega trškega sodnika in sveta prisednike iz Krškega in Svibnega (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 107, I/60, lit. S X, urbar Žebnik ali Radeče 1576, pag. 318-319; lit. S XI, urbar Radeče 1602, pag. 503-504). - Urbar gospostva Svibno iz leta 1602 ne govori o mestnih in trških prisednikih, ampak so na krvnih pravdah sodelovali zgolj vsi tamkajšnji župani (ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, II/22u, urbar Svibno 1602, pag. 450). 264 Po objavi urbarja: D. Kos, Urbarji, str. 295. mogoče predstavljati nastanka še tako skromnega tržca. V domoznanski literaturi je sicer govor o srednjeveškem dvorcu, česar za zdaj ne potrjuje noben pisan vir, ni pa takšna možnost izključena. Pusti Gradec, prvič izpričan leta 1593, tedaj v rokah šumberške veje Auerspergov, bi prav lahko obstajal že leta 1467, ko so Auerspergi svojo posest delili med dve rodbinski veji in so si izpričano razdelili tudi hubno posest v bližnjih zaselkih Lahinja, Brdarce, Nerajec in Obrh.265 Ali pa je graščinica zrastla kmalu zatem kot sedež belokranjske posesti šumberške veje Auerspergov. Ne nazadnje ni izključeno, da je obstajala že pred letom 1443, ko so Auerspergi pridobili del svoje poznejše posesti v Beli krajini po tedaj izumrlih Sumberških.266 Stavbne značilnosti, ki jih razodevajo Valvasorjeve upodobitve, kažejo sicer šele na 16. stoletje,267 a ni rečeno, da ni tu stal že srednjeveški stolp, kot graščino leta 1593 pomenljivo imenuje imenjska knjiga (Thurn Oedengraz).268 Ustanovitelji trga Gradec bi bili lahko torej že Sumberški in za njimi Auerspergi. Spomnimo, da tudi o tržcu Turjak ob njihovem matičnem gradu zelo dolgo v novi vek nimamo prav nikakršnih poročil, potem pa vse do srede 18. stoletja le zelo skopa. Kakor koli, obstajati je moral dovolj tehten razlog, da je belokranjska vasica (Pusti) Gradec nekoč dobila naslov trga in da se je je ta tako trdovratno oklepal še v 19. stoletje. Ce je bil trg res srednjeveškega nastanka, mu je takšno obeležje lahko dala samo trgovska izmenjava - dovolj pogosti sejmi. O tedenskih ali letnih sejmih ni nobenih poročil, a ne pozabimo, da jih prav tako ne poznamo za trga Turjak in Svibno. Potreben bi bil tudi dovolj močan zemljiški gospod kot ustanovitelj, tega pa pri Gradcu imamo: kot rečeno, bi trg lahko vzpostavili tako Auerspergi kot že pred njimi Sum-berški. Niti neugodna lega za trško naselje se ne zdi posebna ovira. Kdo namreč pravi, da je glavna prometnica od Crnomlja proti Vinici tudi v srednjem veku potekala skozi šele pozneje nastalo Kanižarico?269 Pot skozi Butoraj, mimo Brdarcev na Veliki Nerajec je ne le krajša, ampak vodi prav skozi (Pusti) Gradec. Po jožefinskih vojaških merjenjih iz osemdesetih let 18. stoletja ni bila ne boljša ne 265 Gl. objavo listine 1467 julij 22. v: Bizjak-Preinfalk, Turjaška knjiga listin II, št. 324, str. 451-463. 266 O posesti Auerspergov v Beli krajini gl. zlasti Komac, Vzpon Turjaških, str. 152-156. - Komac je s primeri potrdil tezo D. Kosa (D. Kos, Urbarji, str. 56), da so Auerspergi ob delitvi posesti leta 1467 upoštevali provenienčno načelo, tako da je šumberška veja rodbine dobila posest nekdanjih Sumberških (Komac, Vzpon Turjaških, str. 154—155). 267 Stopar, Grajske stavbe, str. 103. 268 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (15461618), fol. 128. 269 O nastanku dvorca Kanižarica, ki je dal ime naselju, gl. Stopar, Grajske stavbe, str. 39-40; Krajevni leksikon Slovenije II, str. 40. ¿010 slabša od drugih povezav med Črnomljem in Vinico.270 V zvezi z zatonom trga pa nikakor ne smemo prezreti konkurenčnosti bližnjih urbanih naselij. Zlasti ne bližine Črnomlja, najstarejšega belokranjskega trga, od 16. stoletja mesta, in v zgodnjem novem veku vzpona Vinice kot specifičnega taborskega trga. Mogoča je tudi druga možnost, ki nastanek trga postavlja šele v 16. ali celo 17. stoletje. Glede na to, da sta v Beli krajini zaradi specifičnih razmer nastala kar dva zgodnjenovoveška trga, Vinica in Pobrežje, proti tej hipotezi ni veliko argumentov. Tako kot sta omenjeni obzidani taborski naselji postali »netipična« trga, bi lahko podobno prišel do trškega naslova tudi Gradec. Za njegov nastanek je bil poleg zemljišča — najverjetneje dominikalne zemlje graščine Pusti Gradec — seveda potreben dovolj močan zaščitnik, zemljiški gospod. Kot rečeno, bi bili lahko ustanovitelji trga Sumberški ali šumberška veja Auerspergov, lahko tudi Križaniči, manj verjetno pa poplemeniteni Plasmani in še manj Purgstalli, ki so postali lastniki gospostva Pusti Gradec šele leta 1677. Purgstallom in njihovim naslednikom gre sicer zasluga, da so trško ime ohranjali in dokumentirali. A tudi če je bil trg Gradec predvsem neuresničena ambicija zemljiških gospodov, je moral biti njegov nastanek veliko bolj kot pri obzidanih Vinici in Pobrežju vezan na sejemsko trgovanje oziroma neagrarno dejavnost. Ne nazadnje bi bilo trško ime lahko samo posledica razmeroma kratkotrajnega sejmarjenja ali naselitve graščinskih obrtnikov. Ni pa si mogoče predstavljati, da bi tu pred koncem 17. stoletja stale vedno le tri kmečke domačije. Proti temu govori že omemba dveh oštatov v urbarju 1690—1699, specifične posestne enote, ki je v navadnih vaseh praviloma ne najdemo. Poleg tega bi nagel zaton sejmov zelo težko pustil trški pečat v imenu pozneje komaj omembe vrednega zaselka. Primerjava z Vinico in Pobrežjem je več kot zgovorna še v nečem: trško ime je pri obeh taborskih trgih ugasnilo oziroma se je umaknilo oznaki purga, Gradec pa je še naprej dosledno označen kot trg. O (Pustem) Gradcu torej ne vemo marsičesa ključnega in upati je, da bodo za zdaj nedokumentirani del zgodovine tega na moč nenavadnega trga nekoč le osvetlili novi viri.271 Ob vsem povedanem pa se bolj kot svoj čas272 nagibam k tezi, da gre za trško naselje srednjeveškega nastanka, ki so 270 Prim. Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem, sekcija 246, 247. 271 Odgovor se morda skriva v Arhivu Republike Slovenije v obsežnem fondu zemljiških gospostev Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec (ARS, AS 749). V celoti sem pregledal njegove knjige (knj. 1—59), od 237 fasciklov spisovnega gradiva pa tiste, za katere je bilo mogoče sklepati, da je v njih starejše gradivo, a se je izkazalo, da ne seže v čas pred letom 1700 (fasc. 1—4, 67—71). 272 Prim. Golec, Družba v mestih, str. 293—294. ga zgodovinske okoliščine potisnile v pozabo, potem ko najbrž nikoli ni v celoti razvilo funkcij, značilnih za trge v pravem pomenu besede. Neuspeli poskus uveljavitve trškega statusa v Semiču ter vprašanje semiške in drugih belokranj skih purg Poleg Poljan—Starega trga, Vinice, Pobrežja in Pustega Gradca je kot trg izpričano še eno belokranjsko naselje, farna vas Semič. Ta kraj je imel sicer več skupnega s tistimi naselji, ki jih viri v 17. in 18. stoletju označujejo kot purge. Vseskozi je ostajal v senci bližnjih mest Metlike in Črnomlja in že zato ni imel pravih pogojev, da bi prerasel v trg. Pojavljanje trške oznake je dokumentirano zelo pozno in izolirano, v primerjavi s Pustim Gradcem pa tudi časovno precej bolj omejeno. Kolikor je znano, je Semič kot trg omenjen vsega dvakrat sredi 18. stoletja. Tako kot pri Pustem Gradcu sta bili obe označevanji s trgom povsem interne narave, zapisani samo pri domačem zemljiškem gospostvu. Vas Semič, katere strnjeno jedro okoli taborske župnijske cerkve je po franciscejskem katastru (1824) štelo le kak ducat hiš,273 so v župnijskih matičnih knjigah v 17. stoletju, začenši leta 1676, sicer precej dosledno imenovali purga. Takšna oznaka je v maticah dobršen del 18. stoletja predstavljala celo lastno ime kraja — Purga, ki se je obdržalo do prvega hišnega oštevilčenja leta 1770.274 Pri semiški župnijski cerkvi, obdani s protiturškim taborom za hrambo dragocenejšega imetja okoliških podložnikov,275 je zagotovo obstajala dolga tržna tradicija, čeprav zanjo v znanih virih ni neposredne potrditve. Toda naziv Purga, ki je bil še v polpretekli dobi živ zlasti med okoličani (»grem v Pur-go«, »bil sem v Purgi«),276 se ni nujno vezal na sejme, ampak bolj na vlogo lokalnega središča. Vzgib za poimenovanje Semiča kot trga pa je, nasprotno, mogoče razložiti predvsem s sejemsko dejavnostjo, vendar ne z njegovimi občasnimi, temveč rednimi tedenskimi sejmi. Ti so bili od srednjega veka največkrat sploh temeljni pogoj za »dvig« vaških naselij v trška. Oznako trg zasledimo pri Semiču samo v letih 1754 in 1756, in sicer v terezijanskem katastru pri 273 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 272, k. o. Semič, mapni list IV. 274 Prvič je Semič imenovan ex Burga Siemich 31. 3. 1676, malo zatem, 5. 10. 1677, izjemoma celo kot ex opido, nakar v 18. stoletju v župnijskih maticah močno prevladuje lastno ime Purga pred oznako Purga Semicensi ali samo imenom kraja (NSAL, ŽA Semič, R 1672—1689, R 1705—1732, R 1733— 1763, R 1763—1803, R 1804—1812, P 1721—1770, M 1721— 275 1784). 275 Semiški tabor je služil svojemu osnovnemu namenu vsaj še leta 1720, ko je župnišče doživelo strahovit roparski napad (prim. Slekovec, Doneski k zgodovini, str. 43—47). 276 Informator Ivan Bukovec (1949), župan občine Semič, 28. 5. 2010. ¿010 popisu posesti domače župnije.277 Pomenljivo je, da se je v kraju nedolgo pred tem razmahnilo nedeljsko trgovanje ter doseglo raven stalnega tedenskega sejma. Ta_ je prvič izpričan leta 1744, ko so se meščani Črnomlja pritoževali nad njim kot nad dotlej neobičajno novotarijo. Zaradi novega sejma, po besedah Črnomaljcev uvedenega samovoljno (propria authoritate introduciert worden), so se namreč skrčili mitninski dohodki njihovega mesta. Črnomelj je zato kranjskega vicedoma prosil za posredovanje pri najvišjih oblasteh, naj semiški nedeljski sejem odpravijo.278 Vse kaže, da sejem resnično ni imel daljše tradicije; sodeč po referenčnih popisih sejmov, na katerih ga ni, najverjetneje ni mogel seči v čas pred drugim desetletjem 18. stoletja.279 Tudi potem sicer ni dobil institucionalne podpore — pisnega privilegija, a se je tudi brez tega obdržal vsaj še v pozna sedemdeseta leta, saj je užival tiho zaščito črnomaljskega gospostva kot de-želskosodnega gospoda.280 Ne glede na nedeljsko sejmarjenje pa Semiča, kot vse kaže, po letu 1756 niso nikoli več označevali s trgom. Podpornik tedenskega sejma, vezanega na nedeljsko bogoslužje, je bil seveda domači župnik, ki je sredi 18. stoletja tudi edini uporabljal trško ime — a samo v katastrskih napovedih, ne pa tudi v župnijskih maticah, kjer bi ga prav tako pričakovali.281 V tem času je bila semiška farna vas sicer razdeljena med tri zemljiške gospode, poleg župnije še med bližnji graščini Semič in Smuk, ki Semiču v katastru nista privoščili oznake trg. Prav tako ni v virih sledu o kakršnih koli tržanih. Vsi trije zemljiški gospodje govorijo v katastru zgolj o svojih semiških »gosta-čih« (inwohner). Posest Semičanov so sestavljali iz- 277 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 104, RDA, N 33, No. 3, 24. 9. 1754; No. 2, 22. 10. 1756. 278 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 279, 1/142, lit. T II—5, predstavljeno 22. 5. 1744. — Prim. Golec, Črnomelj od nastanka, str. 188. 279 O semiških sejmih ne poznamo nobenih zgodnejših poročil. Semiča ni na seznamu 52 živinskih in 19 rednih sejmov štiri milje okoli Novega mesta (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 183, I/103, lit. K I—11, 20. 8. 1692), prav tako ne na seznamu za enako območje iz leta 1702 (ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 8, fasc. 11, Novo mesto, seznam sejmov 1702) niti leta 1713 med sejmi, oddaljenimi od mesta do tri milje (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 183, I/103, lit. K I—5, s. d., po 20. 1. 1713). 280 Leta 1777 se je mesto Črnomelj spet pritožilo nad semiškim nedeljskim sejmom. Kranjsko deželno glavarstvo je okrožnemu uradu v Novem mestu ukazalo, naj uvede strožje ukrepe, toda gospostvo Črnomelj, ki bi jih moralo izvesti, je ostajalo zgolj pri obljubah. Dolenjski okrožni glavar je sicer ponovil ukaz črnomaljskemu gospoščinskemu upravitelju kot deželskosodnemu gospodu, še prej pa je v Ljubljano sporočil, da ukazi ne zaležejo, in predlagal vojaško ekse-kucijo. ARS, AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek, šk. 52, PP M—8—2, št. 3612, 8. 12. 1777, 12. 12. 1777. 281 NŠAL, ZA Semič, R 1733—1763, R 1763—1803, R 1804— 1812, R 1812—1824, R 1824—1840, P 1784—1806, P 1806— 1812, M 1721—1784. ključno hišice, oštati in kajže v rokah 20 posestnikov, od katerih je bila slaba polovica (9) župnijskih podložnikov.282 Med podložniki semiške graščine — njena katastrska napoved govori o kraju kot o »Pfarr Semitsch« — ni izkazanih nobenih obrtnikov, žal pa v katastru ni podatkov o morebitnih obrtnikih med podložniki domače župnije in graščine Smuk. Zanimivo je, da so prav župnijski oštetarji in kajžaiji, ki edini niso imeli tlake, uživali svojo posest zgolj po zakupnem pravu, ne kupno-pravno.283 Za Semič lahko sklenemo, da je pri župniji kot njegovem glavnem zemljiškem gospodu nekaj časa obstajala volja po vsaj nominalni »povzdignitvi« naselja v trg, a je vse skupaj ostalo le pri neuspelem poskusu. Morda je bilo takih poskusov celo več — spomnimo na osamljeno omembo ex opido v krstni matici leta 1677284 — toda okolica trškega naslova ni sprejela, ampak je Semič, kot še nekateri drugi belokranjski kraji, veljal le za purgo. Pojem purga srečujemo v matičnih knjigah pri več belokranjskih krajih od 17. stoletja (ex purga, ex purg). V urbarjih se pojavlja v nemški obliki »burg«, vendar ne pred 18. stoletjem. Navzlic izvorni oznaki za grad (Burg) vsekakor niso bili mišljeni obstoječi gradovi 18. stoletja, ki se vsi po vrsti dosledno imenujejo Schlofi, ampak je šlo za neke vrste statusno oznako naselja kot celote, ne glede na obzidanost ali neobzidanost. Z enakim ali zelo podobnim pomenom se je pojem uveljavil v hrvaškem sosedstvu Bele krajine. Purga je namreč v severnem in zahodnem delu Hrvaške krajevno ime za naselja, »ki so bila nekoč mesteca oziroma trgi« (gradiči, varošice). Pomenljivo je, da nosita tako ime dva kraja ob meji z Belo Krajino — Severin na Kupi ter Bosiljevo. Belokranjske purge so torej del skupne hrvaško-slo-venske dediščine in imajo na obeh straneh meje enako ali zelo sorodno vsebino.285 Glede na pomen izraza je razumljivo, zakaj je v župnijskih maticah v 18. stoletju izpričan za taborska trga Pobrežje286 in Vinica,287 za farno središče 282 Župnijskemu imenju je bilo v trgu Semič (in dem markht Schemitsch) podložnih sedem posestnikov oštata in dva kajžarja (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 104, RDA, N 33, No. 2, 22. 10. 1756), graščini Semič osem podanikov, od tega trije s hišico in dva s kaščo ali kočo (gaden) (prav tam, šk. 81, BT, N 177, No. 1, s. d.), graščini Smuk pa trije imetniki hišic (prav tam, N 178, No. 49, s. d.). 283 Prav tam, N 177, No. 1, s. d.; šk. 104, RDA, N 33, No. 2, 23. 8. 1756. 284 NŠAL, ŽA Semič, R 1672—1689, 5. 10. 1677. 285 Golec, Nastanek in razvoj, str. 560. 286 Šele leta 1735 se pojmu oppidum pridružijo naslednje oblike: ex Purga Freythuren (14. 12. 1735), ex Purg^Freythurn (18. 12. 1735), ex Purga (21. 11. 1739) idr. (NŠAL, ŽA Podzemelj, R 1726—1740). 287 Vinica se kot purga (purga Vinicza) prvič omenja 5. 10. 1756 in 26. 8. 1757 (NŠAL, ŽA Vinica, R 1749—1757). 2010 Podzemelj,288 izjemoma za obgrajski naselje Gra-dac289 in Krupa290 in še zlasti dosledno že v 17. stoletju za Semič. Nasprotno ni znano, da bi bila purga razen v terezijanskem katastru (purg) dokumentirana še kdaj kot oznaka za trg Kostel.291 Ob izjemni rabi pojma »purg« pri Kostelu sredi 18. stoletja, a še to skupaj z običajnim »markt«, moremo sklepati, da ljudske oznake purga na Kostelskem (skoraj) niso poznali. Lastno ime Trg za kostelski obzidani tržec je bilo namreč premočno. Na drugi strani je moral biti pojem purga v Beli krajini dovolj živ, da se imenujeta »burg« trga Vinica in Pobrežje - tako v pobreškem urbarju iz let 1772-1773 kot v terezijanskem katastru sredi stoletja (Burg Freyen-turn, Burg Weiniz).292 Pri purgi gre torej za nekdaj živo ime, preneseno v pisno obliko iz ljudske rabe, danes pa takorekoč pozabljeno.293 V Beli krajini se je do danes ohranilo le še v imenu za vas pri Pobrežju, nekaj sto metrov odmaknjeno od gradu in trga,294 ter v izginjajočem mikrotoponimu za okolico poljanskega gradu v Predgradu.295 Zunaj belokranjskega prostora nastopa ime kot oznaka za zelo raznovrstne tipe naselij, praviloma vezane na grajski ali cerkveni kompleks oziroma urbani videz.296 Zanimivo je, da srečamo 288 Npr. 11. 3. 1721 — ex Purga Semal, 11. 5. 1721 — ex Purga Podsembl, 14. 3. 1722 — ex Purga ad. S. Martinum, 13. 12. 1748 — ex Purga Semel, 1. 7. 1749 — ex Semelnopurga, 23. 8. 1749 — ex Purga Podsemel (NŠAL, ŽA Podzemelj, R 1719— 1725, R 1740—1756). Čeprav je kraj izmenično naveden kot Podzemelj in drugič kot Zemelj, kakor se imenuje sosednja vas, se zdi, da se vendarle vse omembe nanašajo na Podzemelj. 289 18. 3. 1720 — ex purga Gradaz (NŠAL, ŽA Podzemelj, R 1719—1725). 290 24. 8. 1676 — ex purga Krupp in 9. 10. 1677 celo ex opido Cropa (NŠAL, ŽA Semič, R 1672—1689). Po krupskem urbarju pred letom 1707 so podložniki iz Krupe, skupno pet oseb, opravljali le ročno tlako in bili brez vseh drugih obveznosti, urbar pa jih označuje kot Burger (!) oder Inwohner vor den Geschlosß Crup (ARS, AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec, knj. 14, urbar Krupa pred 1707, 291 fol. 66). 291 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 115, R%A, N150, No. 5, s. d. 292 NŠAL, ŽA Črnomelj, Razne knjige, fasc. 1, urbar Pobrežje 1772—1773, fol. 1, 114. 293 Izraza ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika niti v Bez-lajevem (1995) in Snojevem (1997) etimološkem slovarju. V slovenskem leposlovju in strokovni literaturi se pojavlja redko. J. Kelemina (1933) razlaga purgo za vzhodnoštajerski prostor kot farno vas (Kelemina, Pravne starine, str. 79), v leposlovju pa srečamo pojem pri Franu Jakliču v pomenu trga Turjak in njegovih prebivalcev, po: ISJFR, Leksiko-loška sekcija, Listkovna kartoteka, šk. P 310, purga). — Nobenih otipljivih rezultatov ni dalo niti terensko delo v Vinici, Pobrežju in Predgradu, kjer poznajo Purgo le kot (mikro)toponim. 294 Golec, Nastanek in razvoj, str. 561. 295 Prav tam; KraKevni leksikon SloveniKe II, str. 238. 296 Na Slovenskem zasledimo poleg kraja Purga pri Pobrežju še naslednje istoimenske zaselke kot dele naselij: Predgrad ob Kolpi (Krajevni leksikon Slovenije II, str. 238), Mala Račna pri Grosupljem (prav tam, str. 136) in Hudi Konec nad So- dražico, kjer je podgrajska vasica v drugi polovici 19. stoletja belokranjskemu tipsko sorodni burg že v poznem srednjem veku kot oznako za obzidano naselje Devin na skrajnem zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja.297 Ta belokranjska posebnost se, kot smo videli, ne veže samo na naselja s širše priznanim trškim statusom, za katera je poleg nemškega »markt« in latinskega »oppidum« v ljudski rabi vsekakor živelo slovensko ime trg. Purga je torej oznaka za lokalna središča z določenimi, predvsem tržnimi in obrtnimi funkcijami, ki so hkrati lahko tudi manjši trgi. Nazadnje se ustavimo še pri enem pomembnejšem belokranjskem naselju, ki bi glede na značilnosti in pomen prav lahko postal trg ali purga, a sta zanj izpričani le osamljeni omembi »purga« (1720)298 in »burg« (1757).299 Gre za Gradac, pri-grajsko naselje nekako na sredi poti med Metliko in Črnomljem, ki ni nastalo iz hubne vasi in bi imelo veliko možnosti za razvoj v trško naselje fortifi-kacijskega tipa, kakršna sta bila taborska trga Pobrežje in Vinica. Tukajšnji rodbinski grad Gracaijev je moral namreč še v drugi polovici 15. stoletja dobiti taborski privesek, ki mu je dajal značilen pečat, a je vprašanje, koliko je tabor kot morebitno stalno naselje prevzel vlogo dotedanje prigrajske vasi. Valvasor ga je povsem določno označil kot protiturški tabor (Tabor), pri čemer iz upodobitve ni vidno, ali je šlo tudi za stalno taborsko naselje.300 Posebej je treba poudariti, da se suburbij Gradac v dvajsetih letih 16. stoletja kaže kot izrazito neag-rarno središče glede na ruralno okolico. V letih 1523 in 1527 je v naselbini, strnjeni pred gradom (vor Gratz), živelo 15 oziroma 17 podružnikov (kaj-žarjev) gradaškega gospostva, od katerih jih je, po- popolnoma izginila (prav tam, str. 563). Vse tri navedene Purge ležijo v neposredni bližini srednjeveških gradov Poljane, Cušperk in Ortnek, prvi dve tudi ob protiturških taborih v Predgradu in Veliki Račni. Zahodneje od tod živi ljudsko ime Purga za kraj Sv. Vid nad Cerknico, ki ga Fister sicer ne navaja med protiturškimi tabori, a je tudi tu utrditev cerkve v času turških vpadov precej verjetna. Belokranjskim burgom—purgam je tipsko blizu Grad na Goričkem, katerega osredje sestavlja zaselek Pürga. Naselje kot tako je tesno povezano z gradom in od 15. stoletja izpričano kot trg (Krajevni leksikon Slovenije IV, str. 295—296). V severovzhodni Sloveniji je še ena Pürga (prebivalci so Pürgarji), ki je dobila ime zaradi urbaniziranega videza, in sicer gručasto jedro razloženih Vitomarcev v Slovenskih Goricah (prav tam, str. 428). 297 Pojem burg za vas pri gradu Devin je izpričan že v 13. in 14. stoletju (ante burgum sive villam Duyni), v urbarju leta 1494 kot die burgen bey dem geschlos Tibein. Po M. Kosu pomenijo izrazne variante burgen, burg, burgus, burgum in borgo trg oziroma majhen utrjen kraj, v Devinu in okolici še danes imenovan burg, Valvasor pa Devin pomenljivo označuje celo kot mesto — Stadt (M. Kos, Srednjeveški urbarji, str. 206, op. 2). 298 18. 3. 1720 — ex purga Gradaz (NŠAL, ŽA Podzemelj, R 1719—1725). 299 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 125, RDA, N 173, No. 14, 20. 1. 1757. 300 Valvasor, DieEhreXI, str. 213. ¿010 menljivo, polovica (6 oz. 8) nosila obrtniške priimke.301 Vas Gradac je bila vsekakor precej starejša od tabora, po čemer jo je moč primerjati z Vinico in tudi s Semičem, kjer je šlo prav tako za staro naselje s taborskim kompleksom; ta je v Semiču obdajal župnijsko cerkev, Gradcu pa je funkcija cerkvenega središča manjkala. Čeprav je šlo za naselje, ki se je v 17. in 18. stoletju demografsko še krepilo,302 Gradca vendarle v nobenem znanem viru iz tega časa ne srečamo z oznakama »Markt« ali »oppidum«. Matične knjige župnije Podzemelj, v katero je spadal, denimo, z »oppidum« imenujejo Pobrežje (tudi ko je bilo že zelo izpraznjeno), nikoli pa se v njih ne pojavi »oppidum« Gradac. Ne nazadnje so imeli tako kot pobreško tudi gradaško gospostvo Purg-stalli,303 a ti prigrajskemu Gradcu očitno niso namenili statusa, kakršnega sta imela Pobrežje in Vinica. Vse kaže, da je temu botrovala socialna struktura gradaškega suburbija, ki jo terezijanski kataster sredi 18. stoletja prikazuje kot precej neugodno. T. i. kajžaiji ali gostači s krpo zemlje ali brez nje, stanujoči pri gradu (die beyn gschloss Gradaz wohnende kayschler; die inwohner beyn gschlosß alda),304 so bili namreč z delovnimi obveznostmi še močneje kot drugje vezani na sam grad in kot taki v izrazito odvisnem položaju prigrajskih tlačanov. Njihovo število je sredi 18. stoletja znašalo 24,305 torej nekaj manj kot je bilo gospodarjev v poljanskem Starem trgu. S posestniki taborskih trgov Vinice, Pobrežja in Kostela jih je povezovalo predvsem to, da so vsi štirje kraji v terezijanskem katastru vsaj enkrat imenovani »burg«.306 Tako Gradac nikoli ni prišel do stopnje, ko bi ga že mogli 301 Vilfan, Davčni privolitvi, str. 225, 229, 231. 302 V letih 1523 in 1527 je pod gospostvom Gradac navedenih 15 podružnikov (kajžarjev) oz. 17 gospodarjev (Vilfan, Davčni privolitvi, str. 229), po terezijanskem katastru pa leta 1756 skupaj 24 gospodarjev hubnih delov in kajž (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 125, RDA, N 173, No. 14, 20. 1. 1757). 303 Gospostvo Gradac je pripadlo Janezu Baltazarju Purgstallu leta 1629 (Smole, Graščine, str. 168) in bilo po imenjski knjigi v rokah Purgstallov do leta 1662, ko je prešlo na Gusiče, ki so mu leta 1737 priključili še graščino Zastava (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 6 (1662— 1756), fol. 66, 151', 152). 304 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 125, RDA, N 173, No. 9, s. d. 305 Prav tam, No. 14, 20. 1. 1757. 306 Vinica je v katastru imenovana burg pri vseh treh zemljiških gospodih: pri viniški graščini — Burg Weiniz (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 133, RDA, N 202, No. 10, 29. 11. 1756), pri župnijskem imenju — Burg Weiniz (prav tam, šk. 105, RDA, N 40, No. 12, 5. 9. 1754) in pri gospostvu Krupa — Purg bey Weiniz (prav tam, šk. 111, RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754). Pobrežje se v napovedi domačega gospostva imenuje Burg Freyenthurn (prav tam, šk. 112, RDA, N 130, No. 3, 8, 13, 30), podložniki gra-daškega gospostva v Gradcu pa le enkrat aus der burg Gra- dacz (prav tam, šk. 125, RDA, N 173, No. 14, 20. 1. 1757). Samo za Kostel nastopata oznaki trg in burg skupaj — Marckt Costl oder Purg Kostell (prav tam, šk. 115, RDA, N 150, No. 5, s. d.) ob večinoma rabljenem izrazu Markt. imenovati trg. Razlogov za to je bilo več, med njimi gotovo prevelika bližina obeh belokranjskih mest in nasprotovanje njunih prebivalcev, da bi se med konkurenčnima mestoma pojavil še tretji tekmec - trg. Namesto sklepa V Beli krajini smo priča izjemni dinamiki poimenovanj naselij kot trgi in mesta. V poznem srednjem veku je pokrajina premogla tri trge -Metliko, Črnomelj in Poljane, od katerih se je z novim imenom Stari trg obdržal v novi vek le zadnji. Druga dva sta pozno, a vendar prerastla v mesti, Metlika v 15., Črnomelj pa dokončno v prvi polovici 16. stoletja. Vzporedno sta se verjetno že v drugi polovici 16. stoletja začeli naslavljati s trgom dve taborski obgrajski naselji Vinica in Pobrežje ter najpozneje v 17. stoletje še največji posebnež -prigrajski zaselek Pusti Gradec, ki utegne biti celo srednjeveškega izvora. Oznaka Novi trg za obgrajski tabor Poljane se je, nasprotno, rodila le zaradi ob-zidanosti, zaradi česar je sosednji trg Poljane postal Stari trg in kot tak dajal zmoten vtis, da gre za ugaslo trško naselje. Zelo pozno, sredi 18. stoletja, je dokumentiran še poskus, da bi s trgom naslavljali tudi farno vas Semič. Tako je v prvi polovici 19. stoletja, ko so klasične mestne in trške funkcije začele postajati anahronizem, Bela krajina še naprej premogla izjemno gosto mrežo meščanskih naselij: dve mesti - Metliko in Črnomelj - in vse bolj bledeče naslove trg za Vinico, Stari trg in Pusti Gradec, nekdanja »trškost« drugih dveh naselij, Po-brežja in Semiča, pa je dotlej že potonila v pozabo. Posebnost pokrajine je predstavljala tudi oznaka purga, izpričana v 17. in 18. stoletju za nekatera pomembnejša vaška naselja, a tudi za oba taborska trga - Vinico in Pobrežje. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS - Arhiv Republike Slovenije AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko (= Vic. A.): šk. 83, 102, 107, 108, 123, 124, 183, 245, 279, 284 AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani: šk. 88 AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek: šk. 52 AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko: št. 4, 5, 6 AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko: šk. 64, 77, 81, 104, 105, 111, 112, 115, 121, 125, 133, 134 AS 175, Jožefinski kataster za Kranjsko: šk. 144 AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko: N 4, N 174, N 272, N 336, N 258 ¿010 AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani: šk. 14, 81 AS 730, Gospostvo Dol: fasc. 123 AS 749, Gospostvo Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec: knj. 1-59, fasc. 1-4, 18, 67-71 AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija: št. 555, 2304, 4300 AS 1074, Zbirka urbarjev: 79u, II/22u AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko: šk. 8 AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, Listine iz HHStA: 14 D/11, 14 D/12, 15 D/8, 15 D/16 HHStA - Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien FAA - Fürstlich Auespergsches Archiv A-VII-4, Conv. 3; A-15-53 Urkunden: 1599 IV. 4., Gradec; 1719 V. 17., Laxenburg; 1781 VIII. 1., Dunaj NSAL - Nadškofijski arhiv Ljubljana KAL: fasc. 119/11 ŠAL/Ž: fasc. 323 ZA Črnomelj: fasc. 1 ŽA Podzemelj: R 1719-1725, R 1726-1740 ŽA Semič: R 1672-1689, R 1705-1732, R 1733-1763, R 1763-1803, R 1804-1812, R 1812-1824, R 1824-1840, P 1721-1770, P 1784-1806, P 1806-1812, M 1721-1784 ŽA Svibno: R 1653-1658, R 1659-1671 (P 1659-1671), R 1671-1684, R 1685-1701, R 1701-1713, R 1800-1833, R 1834-1882, P 1800-1836, P 1836-1899, M 1800-1837, M 1838-1889 ŽA Šmartno pri Litiji: R 1793-1800, R 1801-1811,P 1788-1811 ŽA Stari trg ob Kolpi: R 1672-1685, R 16851701, R 1703-1719, R 1737-1758, R 17581791, R 1771-1812, R 1812-1819, R 18191837, R 1838-1857, P 1767-1770, P 18121816, P 1816-1883, M 1771-1817, M 18191836, M 1838-1857 ŽA Vinica: R 1679-1685, R 1749-1757, R 1757-1784,P 1746-1784 StLA - Steiermärkisches Landesarchiv, Graz Innerösterreichische Hofkammer-Akten (= IO. HK-Akten): 1640-X-63 SA Cilli: Sch. 3 ISJFR - Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Leksikološka sekcija, Listkovna kartoteka: šk. P 310 ZIMK - Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Božo Otorepec, Gradivo za slovensko zgodovino do leta 1500 (tipkopis). ELEKTRONSKI VIR http://www. stat. si/popis2002/si/ rezultati_naselja_ osnovni.asp ČASOPISNI VIRI Dimitrič, Milovan: Tudi uradno hočejo ime Pusti Gradec. Delo 36, št. 90, 19. 4. 1994. Dimitrič, Milovan: Edino pravilno ime kraja je Pusti Gradec! Delo 38, št. 234, 9. 10. 1996. INFORMATORJI Ivan Bukovec, Semič Danijel Klepec, Pusti Gradec Jurij Suster, Predgrad LITERATURA Alphabetische Tabelle aller Ortschaften des Neustaedtler Kreises. Laibach : Leopold Eger, 1819. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana : SAZU, Inštitut za Arheologijo, 1975. Bizjak, Matjaž - Preinfalk, Miha: Turjaška knjiga listin II. Dokumenti 15. stoletja (Thesaurus memoriae, Fontes 8). Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009. Dular, Janez: Topografsko področje XI (Bela krajina) (Arheološka topografija Slovenije). Ljubljana : SAZU, 1985. Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Ljubljana : Slovenska matica, 1975. Florijančič pl. Grienfeld, Janez Dizma: Deželopisna karta vojvodine Kranjske. Ljubljana 1744, faksimile (Monumenta slovenica VI). Ljubljana : Slovenska knjiga. 1995. Frank, Karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806. 5. Band. Schloß Senftenegg : Selbstverlag, 1974. Freyer, Heinrich: Alphabetisches Verzeichniß aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Herzogthums Krain, in deutsch undkrainischer Sprache, nebst der Decanats- und Pfarr-Eintheilung, in welcher die Ortschaft liegt, sammt Angabe der Entfernung derselben vom Curat-Orte als Commentar zur SpecialKarte des Herzogthums Krain. Laibach : Josef Blasnik, 1846. Golec, Boris: Črnomelj od nastanka trške naselbine do izgube mestne avtonomije. V: Weiss, Janez (ur.), Črnomaljski zbornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta. Črnomelj : Občina, 2008, str. 161-203. Golec, Boris: Dolenjska mesta in trgi v srednjem veku. Rast XII (2001), št. 2 (74), str. 369-276; Rast XII (2001), št. 3-4 (75-76), str. 391-395; ¿010 Rast XII, 2001, št. 5 (77), str. 511-515; Golec, Rast XIV (2003), št. 2 (86), str. 227-231. Golec, Boris: Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja (doktorska disertacija na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Ljubljana, 1999. Golec, Boris: Meščanska naselja Vipavske in njihove posebnosti do konca fevdalne dobe. Kronika 55 (2007), str. 201-230. Golec, Boris: Nastanek in razvoj slovenskih meščanskih naselij - naslednikov protiturškega tabora. Zgodovinski časopis 54 (2000), str. 369393, 523-562. Golec, Boris: Nova spoznanja o začetkih Višnje Gore. V: Groznik, Pavel (ur.), V Višnjo Goro. Druga knjiga. Višnja Gora : Krajevna skupnost, 2008, str. 106-115. Golec, Boris: Pozabljena trga Raka pri Krškem in Dolenjske Toplice. Kronika 46 (1998), str. 1741. Golec, Boris: Senožeče in Prem - nenavadni trški naselbini na t. i. Kraških gospostvih. Kronika 54 (2006), str. 365-384. Golec, Boris: Zgodnjenovoveška xkajžarska« trga Vrhnika in Gorenji Logatec. V: Jerše, Sašo (ur.), Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, str. 105-138. Golec, Boris - Okoliš, Stane: Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti. Arhivi XIX (1996), str, 118-133. Haupt-Ausweis über die Einteilung des Laibacher Goubernements in Provinzen, Kreise, Sektionen, Bezirksobrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser und Seelenzahl in Jahre 1817. Höfler, Janez: O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnij. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986. Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine. Dopolnjeni ponatis. Ljubljana : DZS, 1999. Jug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXIV (1943), str. 161. +ug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593). Zgodovinski časopis 9 (1955), str. 26-62. Kelemina, Jakob: Pravne starine slovenske v filo-loški dobi. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XIV/ZS (1933), str. 52-94. Kindermann, Joseph Carl: Atlas von Innerösterreich. Reprint. Wien : Archiv Verlag 2005. Komac, Andrej: Vzpon Turjaških v srednjem veku. Zgodovinski časopis 54 (2000), str. 15-48, 151178. Kos, Dušan: Bela krajina v poznem srednjem veku. Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev, 1987. Kos, Milko: Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU, 1975. Kos, Milko: Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek tretji. Urbarji Slovenskega Primorja. Drugi del (Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga tretja). Ljubljana : SAZU, 1954. Kos, Milko: Stari trg in sorodna krajevna imena. Geografski vestnik VI (1930), str. 160-173. Kosi, Miha, »Onstran gore, tostran Ogrske« (Bela krajina v poznem srednjem veku). V: Weiss, Janez (ur.), Črnomaljski zbornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta. Črnomelj : Občina, 2008, str. 119-157. Kozler, Peter: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. [Dunaj] : Peter Kozler, 1853. Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertory z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tuj-skoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine. Ljubljana : Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937. Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga. Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana : DZS, 1971. Krajevni leksikon Slovenije. IV. knjiga. Podravje in Pomurje. Ljubljana : DZS, 1980. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana : DZS, 1995. Okoliš, Stane: Izseki iz zgodovine Loža in okolice. Zgodovinski časopis 49 (1995), str. 353-378, 557-581. Orts-Repertorium von Krain. Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien : K. k. Statistische Central-Commission, 1884. Otorepec, Božo: Ob 500-letnici mesta Višnja Gora. Zbornik občine Grosuplje. Gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika. X. Grosuplje : Občinska konferenca SZDL, 1978, str. 277-294. Pečnik, Jernej: Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XIV (1904), str. 185-196. Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005. Puschnig, Reiner: Gnaden und Rechte. Das steirische Siegelbuch, ein Privilegienprotokoll der Innerösterreichischen Regierung 1592—1619 (Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives 14), Graz : Steiermärkisches Landesarchiv, 1984. Rajšp, Vinko (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787. Opisi. 1. zvezek. Ljubljana : Znanst- ¿010 venoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1995. Schematismus für das Herzogthum Krain 1795 mit verschiedenen nützlichen Nachrichten geographischen, und statistischen Inhalts. Laibach : Ignaz Merk, 1795. Simonie, Ivan: Grad Poljane ob Kolpi. Kronika 26 (1978), str. 39-41. Slekovec M., Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko VIII (1898), str. 41-47. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana : DZS, 1982. Spezialortsrepertorium von Krain. Berarbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Wien : Statistische Zentralkommission, 1919. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. II. Dolenjska. Bela krajina. Ljubljana : Viharnik, 2004. Stopar, Ivan: Svibno (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 114). Maribor : Obzorja, 1982. Valvasor, Janez Vajkard: Topographia ducatus Car-nioliae modernae. Bogenšperk na Kranjskem 1679. (faksimile). Ljubljana : Cankarjeva založba, München : Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1970. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain. II, IX, XI. Laybach 1689. Vilfan, Sergij: Davčni privolitvi Kranjske za leti 1523 in 1527 in popis prebivalstva gospostva Gradac iz teh let. Zgodovinski časopis 19-20 (1965-1966), str. 219-232. Widmer, Georg: Urkundliche Beiträge zur Geschichte des Gottscheerländchens (1406-1627). Wien : Verein der Deutschen aus Gottschee, 1931. Wiessner, Herman: Die Kärntner Geschichtsquellen 1335-1414 (Monumenta historica ducatus Ca-rinthiae X). Wolfsberg : Ernst Ploetz, 1968. Wolsegger, Peter: Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. Mitteilungen des Musealvereines für Krain III (1890), str. 140183; IV (1891), str. 13-45. Zontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1998. SUMMARY Market towns that never existed? Overlooked market settlements of White Carniola and its never-existent market town One of the specific features of White Carniola, the south-easternmost part of Carniola and the present-day Slovenia, is the until-recently unnoticed unique appearance of urban settlements - towns and market towns. What immediately attracts attention is that two historical towns, Metlika and Črnomelj, were founded so close to each other. Not only that, the already small area surrounding them also saw the emergence of five market towns and several settlements referred to as purga. Although the latter were highly characteristic of White Car-niola, the market towns and both towns exhibited some specific features of their own. Two market towns, Pobrežje and Vinica, as well as the nearby market town Kostel on the Kolpa river, may be classified as so-called tabor market towns. Representing permanent tabor settlements protected by the castle, the latter did not manifest any typical characteristics of market towns. Nevertheless, they were acknowledged as such due to their external appearance - encirclement walls. The paper deals with other four other settlements in White Carniola that were also designated in sources by the term market towns. With regard to two, historians have so far disposed of very scarce data and interpretations, while other two have remained completely unknown as market towns. The settlements first appeared in written sources in the following chronological order: Poljane in 1377, Novi trg near the Poljane Castle in 1576, Pusti Gradec in 1690 and Semič in 1754. Two were recorded as market towns only sporadically: Novi trg, which was in fact an anti-Ottoman tabor, only appeared once as a market town in an urbarium of 1576, whereas Semič was referred to as such twice, in 1754 and 1756, both times in a Theresian cadastre. The market town Poljane, which was renamed Stari trg [Old Market Town] to be distinguished from Novi trg [New Market Town], actually retained its market town status until the land redemption in 1848. However, it was never regarded as a market town by its surroundings and local studies literature because of its misleading name (Stari trg), at least not from Valvasor (1689) as the key reference onwards. Another two settlements that have gone completely unnoticed as market towns Semič and Pusti Gradec. Although Pusti Gradec was in fact a settlement adjoining the castle, ¿010 local urbarial sources consistently referred to it as a market town for over one hundred years, from the end of the 17th century to the beginning of the 19 th century. The market town Poljane, presently known as Stari trg ob Kolpi, is the sole verifiably medieval market town. Moreover, it was one of two market towns in Carniola to have obtained the basic medieval privilege. The latter was issued by Count Frederick of Celje in 1421 and continually reissued by provincial dukes in the period 1514-1744, that is, even after 1623, when the Poljane seigniory ceased to be the chamber estate of provincial dukes. The privilege was last confirmed and even extended by the Princes of Auersperg in 1781, while the request for its re-confirmation in 1830 was no longer granted. Throughout its history, the market town only exhibited a few characteristics of market settlements. In times of greatest prosperity it counted about thirty houses. Its inhabitants mostly lived off the land and there are no traces of any administrative-judicial autonomy, except for a short period of time (1776-1811) during which records were made of the so-called rihtar (chief of the village) - however, not as a representative of the autonomous community of the market town but rather as an agent of seigniorial jurisdiction. Novi trg near the Poljane Castle in Predgrad never amounted to a market town but remained an anti-Ottoman tabor. The only record that referred to it as a market town dates back to 1576; nevertheless, there does not even seem to be any confirmation that it was a permanent tabor settlement. Novi trg obtained the designation market town due to its external appearance (walls), associating it to the nearby tabor settlement Kostel, which was later acknowledged as a market town. Following the establishment of Novi trg [New Market Town], the neighbouring medieval market town of Poljane was given an alternative name, Stari trg [Old Market Town], which eventually prevailed. The most peculiar and mysterious is the appearance of the title market town granted to an insignificant hamlet of Gradec located not far away from the mansion of Pusti Gradec. The hamlet was persistently referred to as a market town in local urbarial records, from the first urbarium for 16901699 to the beginning of the 19th century. The origin of the title will remain subject to speculation until new sources are found on the market town as well as the mansion, which was first mentioned in sources as late as the 16th century. However, by analogy with the market town of Svibno, it cannot be excluded that Gradec was a medieval market town that was, like Svibno, completely abandoned by the early modern era. Subsequently, the hamlet may have retained its anachronistic designation market town, which was known only to its immediate surroundings. In contrast to the above, the Semič parish village only appeared twice as a market town in the local parish records, i.e. in 1754 and 1756. Its »elevation« to a market town was an obvious ambition of the parish as the most powerful of its three feudal owners, and it based on the arbitrarily introduced Sunday weekly fair. Semič was otherwise a so-called purga as major local centres engaging in certain, especially marketing and craft activities were called in White Carniola and nearby Croatian areas.