V Trstu dne 11. Decembra 1908. St. 50. ' Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetta št. 5. II. nad. št. 1570 = V Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. T j Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. jugoslovanska sociaino-demokratična delavska stranka. ■--—- < s% > - Y nedeljo dne 13, decembre 1908 ob 10 uri zjutraj se bo vršil v «De¬ lavskem domu» ul. Boschetto štev. 5. II. nad. ljudski shod s sledečim dnevnim redom: Slovensko vseučilišče in socialna demokracija. Ker je stvar zelo važna vabimo vse naše sodruge in slovenske delavce, da se tega shoda udeleže v čim večem številu. Nihče naj ne manjka. Politični odbor v Trstu. Shod v Narodnem domu za slovensko vseučilišče. Najprej kratko in resnično poročilo : Shod so sklicali slovenski visokošolci v Trstu. Naznanili so to tudi nam in mi smo ! objavili v „Delavskem Listu' ter posebej t še vabili. naše sodruge, da se shoda udeleže v velikem številu. N To so naši sodrugi tudi naredili in menda ne pretiramo ako trdimo, da je bilo na shodu več nego tretina naših sodrugov. Gledališčna dvorana v Narodnem domu je bila kakor še nikdar polna slovenskega ljudstva, ki je hotelo za trenotek pozabiti na različnost političnih načel in socialnih in gospodarskih stremljenj, da bi skupno manifestiralo za slovensko vseučilišče. Shod je otvoril dr. Rekar. Za predsednika je bil izvoljen akademik g. Borštnik. Prvi je poi'očal o dnevnem redu akademik gosp. Čok, ki je ob koncu poročila predložil sle- ; dečo resolucijo: * Javni shod celokupnega tržaškega slo¬ venstva, sklican po slovenskem tržaškem akademičnem dijaštvu, v „Nar. domu v Trstu dne 6. grudna 1. 1908. 1. slovesno zahteva vseučilišče v Ljub¬ ljani, ter poživlja vlado, da stori brez od¬ loga vse potrebne korake k oživotvorenju te naše kulturne zahteve in se popolnoma strinja s stališčem «Narodne zveze» na Dunaju. 2. najodločneje protestiramo proti div¬ jaškim nastopom nemškega dijaštva in proti gazenju najnaravnejših pravic s strani aka- demične oblasti nap ram slovenskemu di¬ jaštvu v Gradcu in na Dunaju; 3. pošilja iskrene pozdrave slovenskemu dijaštvu, bodreč jih k daljnemu složnemu nastopu in delu.* v Za njim je govoril dr. Stare. Toliko g. Cok kolikor dr. Stare sta govorila samo o slovenskem vseučilišču in se nista — kakor je bilo za shod potrebno — dotaknila dru¬ gih političnih vprašanj. Tudi jima je treba priznati, da sta govorila popolnoma nepri¬ stransko. Tretji se je -oglasil za besedo dr. Rybar, ki je — kakor po navadi — povedal da je ravnokar prišel iz Dunaja na shod. Go¬ voril je o zadnjih dogodkih, na Dunaju, o pretepih med ital. in nemškimi dijaki, o nekem shodu dijakov, na katerem je bil tudi on. Nadalje je govoril o vmešavanju ital. vlade v notranje zadeve Avstrije in o enakih rečeh, ki niso imele z dnevnim re¬ dom prav nič opraviti. Tudi je govoril proti ital. vseučilišču v Trstu. Za njim je govoril, — ker je bil že pripravljen, — preds. narodnih krumirjev dr. Mandič. Go¬ voril je o vsem samo ne o slovenskem vseučilišču, tako, da je bil predsednik pri¬ moran poklicati ga na red. Toda namen Mandiča je bil jasen kot beli dan. Raz¬ dražiti njegove pristaše, da ne bodo dovo¬ lili mirno govoriti socialističnemu zastopniku in sploh pripraviti na shodu opozicijo zoper socialističnega govornika. Streljal je vse¬ slovanske kozle na desno in levo, da smo se naravnost čudili njegovi spretnosti. Za njim se je oglasil za besedQ sodr. Regent, ki so ga navzoči sodrugi burno pozdravili. Toda takoj za tem so začeli narodnjakarji pod vodstvom klovna Jakliča u piti in tuliti, da se je človeku nakrat zazdelo, da je v zverinjaku. Na sodruga Regenta so letele psovke, ki se jih sliši navadno samo v najnižjih staromestnih beznicah. Dvigale so se pesti in palice. Dr. Mandič in Gregorin sta se pa za hrbtom sodr. Regenta proti ljudstvu smejala ter dajala narodnjaškim pretepačem potuho in odobravala njihovo početje. Med vedno naraščajočim hrupom, med vednimi klici «ven ga vrzite*, sem nam ga dajte itd. je sodr. Regent v raz¬ trganih stavkih povedal približno sledeče: «Že v prvem zasedanju državne zbornice so socialistični poslanci na Dunaju podpi¬ rali predlog poslanca I. Hribarja in drugih za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Tudi na današnjem shodu ni smel izostati glas slovenskega socialističnega delavstva. Slo¬ venski akademiki smejo biti gotovi, da bodo v tem boju za slovensko vseučilišče imeli vedno na svoji strani tudi slovenske socialistične delavce*. Rekel je nadalje, da se strinja s vsemi točkami resolucije razven odstavka v katerem je rečeno, da se shod strinja popolnoma s stališčem Narodne zveze na Dunaju. Narodna zveza odreka itatijanoin ital. vseučilišče v Trstu. Socialni demokratje pa smo za ital. vseučilišče v Trstu. Ako hočemo, da bo vlada smatrala našo zahtevo po vseučilišču resno, moramo se v tem oziru združiti vsi Slovenci tudi za sedež vseučilišča. — Danes pa imamo osebe, ki se na Dunaju navdušujejo za vseučilišče v Ljubljani, v Trstu pa za vse¬ učilišče v Trstu. Zopet imamo druge, ki zahtevajo pripoznanje izpitov ki jih narede avstrijski dijaki na univerzi v Zagrebu. Večina slovenskega naroda se je izrekla za vseučilišče v Ljubljani. Združimo se tedaj in združeni zahtevajmo od vlade, da naj da slovenskemu narodu slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ni prav da med tem ko manifestiramo za svoje pravice, da odrekamo iste pravice drugim. Ako hočemo imeti pravico, da si sami izberemo sedež svojemu vseučilišču ne smemo tega odrekati italijanskemu narodu*. Ker so pa sodrugu Regentu vonomer vpili tudi «izdajalec naroda* je končal rekši, da bomo mi še nadalje kot izdajalci naroda delali vedno za narod, toda proti vsakemu narodnjaštvu. Odgovoril je sodr. Regentu dr. Rybar, ki je hotel dokazati, da med peticijo društva «Edinost» in stališčem Narodne zveze ni nobene razlike, češ, da zahteva tudi društvo «Edinost» vseučilišče v Ljubljani ako se kot sedež ital, vseučilišča ne določi Trst. Ako se pa da Italijanom vseučilišče v Trstu naj bo Trst tndi sedež slovenskega vseučilišča. Sodr. Regent je hotel zopet od¬ govarjati dr. Rybaru. Toda predsednik shoda se je bal, da bi se narodnjakarji vsled Regentovega nastopa še več razbu¬ rili in da bi potem komisar razpustil shod kay je že pred večkrat grozil. Dal je tedaj najprej resolucijo v celem obsegu, na gla¬ sovanje, ki je bila tudi sprejeta. Socijalni demokratje niso glasovali ne za ne proti resoluciji. Nato je podal predsednik besedo sodi - . Regentu. Toda jedva je izgovo- voril par besed mu je predsednik pretrgal besedo ter zaključil shod. Shod tedaj ni bil pravilno zaključen marveč razpuščen. In dijaki nam ne bodo šteli v zlo ako smo tako radovedni, da bi radi vedeli, na če- gavo povelje je je ravnal tako predsednik shoda? Se po končanem shodu so narod¬ njakarji sili k odru kjer se je nahajal sodr. Regent. Radi bi ga dobili v svoje roke, da bi bili pokazali svojo kulturo. — Sodruga Regenta so žalili tudi uredniki „Edinosti“. Vpili so mu med govorom da je kamorist itd. Urednikom „Edinosti bi priporočali naj v prihodnje raje pazijo gori na odra ne pa še podpirati neumne kričače v pso¬ vanju in tulenju. Toda kdor ni kulturen ne more delati za kulturo. Tako klavrno je končal ta shod, ki je imel biti manifestacija tržaških Slovencev za slovensko vseučilišče. Končal je tako zaradi tega, ker narodnjaški vodje niso hoteli imeti manifestacije, marveč narod¬ njaško obrekovanje in zasramovanje. Saj se dr. Mandič ni mogel uživeti v mani¬ festacijo in je zato klepetal tisočkrat pre¬ mlete reči. Po shodu je kakih 300 narodnjakov priredilo po mestu demonstracijo in so razbili par šip. *** Tako se je vršil ta shod, ki bi res bil lahko manifestacija za slovensko univerzo ako ne bi bili dovolili narodnjaški gospodi zasesti oder in od tam dirigirali narodnja- karje zoper socialističnega govornika. Di¬ jaki so trdili, da shod nima nikakega po¬ litičnega značaja, pa so vseeno vrinili v resolucijo izjavo, da se shod strinja popol¬ noma s postopanjem «Narodne zveze*. — * Narodna zveza* ne zastopa načel vseh Slovencev. Morali so že prej vedeti, da za tako izjavo socialni demokratje ne bodo glasovali. In vendar so dijaki povabili tudi socialne demokrate! Nadalje moramo opo¬ zoriti, da je bil shod sklican, da se mani¬ festira za slovensko vseučilišče, ne pa, da se protestira zoper ital. vseučilišče. Naj bi se bili držali vsi dnevnega reda in ne bi bilo treba shoda razpustiti. Kadar se vabi ua take shode vse Slovence, se mora tudi jemati v poštev mnenje vseh Slovencev. Na nedeljskem shodu se je pa hotelo vsi¬ liti socialnim demokratom mnenje, ki ga na noben način niso smeli sprejeti. Po iz¬ javi sodr. Regenta, bi bil moral (bila je njegova dolžnost) predsednik resolucijo lo¬ miti in staviti jo na glasovanje brez izjave, da se shod strinja s postopanjem «Narodne zveze*. Tega niso storili. Ako so se pa dijaki hoteli prikupiti narodnjaškim vodi¬ teljem in mesto manifestacije za slovensko vseučilišče, hoteli imeti shod za narodnjaško agitacijo, potem niso smeli izkoristiti tako važnega vprašanja kakoršno je slovensko vseučilišče, ki je vprašanje vseh Slovencev in ne morda agitačno sredstvo narodnjaških strank. Potem niso smeli povabiti na shod socialne demokracije. Ital. dijaki niso rav¬ nali tako, v ko so sklicali shod za ital. vse¬ učilišče. Če je pa kedo, ki misli, da se bo dala socialna demokracija zapeljati od ko¬ gar si bodi na teren, ki ni njen in ni zanjo, potem moramo povedati, da se dotičnik kruto moti. Socialna demokracija je stranka delavstva. Ona ima ves interes, da podpira s vsemi močmi vse upravičene' zahteve in potrebe celokupnega slovenskega naroda, toda v interesu delavstva mora odvračati vsak poskus netenja narodnega sovraštva v imenu vprašanja slovenskega vseučilišča, kakor tudi v imenu katerega si bodi dru¬ gega narodnega vprašanja. S tem shodom so slovenski narodnjakarji pokazali, da jim ni toliko na stvari sami, kolikor na stran¬ karski agitaciji. Toliko v pojasnilo za danes glede našega: nastopa. U miranj o. (Češki napisal za „Nar. Obzor“ dne 31. okt. 1908. št. 46. zdravnik Dr. K. BULIR, prevel Dr. I. F.) Na «Vse svete* in «Vernih duš dan» K ,se spominja človek v tihem bolu na umrle drage prijatelje in nehote razmišlja z raz¬ ličnimi čustvi in na svoj lasten konec, na * zadnjo uro* vsakega človeka. Ni posebno prijazen pozdrav, ki ga čitamo navadno nad vhodi pokopališč: «Bili smo, kar ste vi, — vi bodete, kar smo mi;» vedno ima _ nekaj neprijetnega na sebi misel, da bomo morali danes ali jutri zapustiti ta krasni svet in podati se v neznane kraje.... Smrt — grenak požirek! « Mnogim osebam — piše Claretie v «Revui» — je že sama ^®isel na smrt tako strašna, da nočejo na a °ben način, da bi se jih spominjalo na Poslednje stvari človeka*. V tem oziru je ml znan knez Kaunic, ki si je kategorično Prepovedal, da bi kdo v njegovi navzočnosti samo izrekel «smrt». Ko mu je nekega t ® e imel oglasiti njegov sluga smrt zaup¬ na prijatelja, storil je to po ovinkih na >* sledeči način: « Visokost*, — je rekel — barona Binderja ni mogoče nikjer več dobiti!» In vendar umiranje samo na sebi in smrt nista tako strašna, kakor si predstavlja večina ljudij. Praviloma nastane «.smrtni boj», ki se ga tako bojimo, v dobi, ko je človeška zavest že izginila ali pa vsaj za- koljena. Tudi neprevidena smrt (pri raznih nez¬ godah in nesrečah: pri utopljenju, padcu z visočin, ustreljen ju itd.) je brez groze in bolesti; to trdijo vsaj ljudje, ki so se po¬ nesrečili, n. pr. s padcem z visočine, ki so se iz nezavesti zopet povrnili k življenju: ti vsi slikajo trenutke, ko so gotovo že stopali črez prag neznanega sveta, kot zelo lahke, da celo prijetne. — Celo vrsto po¬ dobnih vestij in izrekov je zbral in izdal v posebni brošuri («Fizijologija umirajočega človeka*) francoski pisatelj Varigmj. Sploh se je že cela vrsta učenjakov pe¬ čala s problemom smrti (posebno Rus Mernikov ); med drugimi razpravlja Dr. Mačke temeljito o «psihologiji poslednje ure*. Značilno je, — pravi — da tako malo vemo o zadnjih trenutkih človeka. Samo o neki vrsti ljudij smo dobro infor¬ mirani v zadnjih trenotkih, posebno v psi- hologičnem ozira: to so na smrt obsojeni. Vendar tudi tukaj, — po eni strani je dotični individij večkrat nenormalen, po drugi strani se pa tu zadnja ura umetno in pred časom povzroči tako, da niso tu okoliščine dovolj naravne. V resnici v zadnji uri odpade deloma ali pa popolnoma «smrtni boj» : od čutov se ohrani najdalje sluh; četudi je zavest popolnoma skaljena, vendar lahko še sledijo na močnejša vpitja zavedni migljaji z ust¬ nicami, roko, da celo razume besede. Pred¬ stave vida izginejo navadno že poprej. Kar se tiče duševnega stanja, si lahko mislimo dve možnosti: jasna misel prav do zadnjega trenutka, ali pa več ali manj omračena zavest daljšo ali krajšo dobo pred smrtjo. Slučaji prve vrste so redki, večkrat pa se vzbudi jasna zavest po silnem omračenju. Mnogo slavnih mož je umrlo z nasme¬ hom in šalo na ustnih; drugi so zopet do zadnjega trenotka mislili na to, kar jim je bilo v življenju najdražje in jih niti za malo ni skrbelo, kar je imelo priti. Mal- herbe, početnik klasične, poetične dikcije na Francoskem, se je prepiral v zadnjih trenutkih z gospodinjo, zatri ker se v raz¬ govora s spovednikom pregrešila zoper čistost materinega jezika. Na opazko spo¬ vednikovo, da bi v tej važni uri mislil raje na bolj važne stvari, odgovoril je umi¬ rajoči ogorčeno : «Jaz ne poznam bolj važne stvari, kot je čistost francoskega jezika*. če se pečajo jezikoslovci v zadnjih urah življenja s sintakso, rojijo računarjem v zadnjih življenjskih bojih matematični pro¬ blemi po glavi. Slavni matematik Lagny se je bojeval tiho s smrtjo, obkrožen od svoje družine, ki bi bila rada slišala še besedico iz dragih ust. V spalnico je vsto¬ pil prijatelj umirajočega Monpertuis in je vprašal, kakri je. «Ne sliši več in ne go¬ vori več», je odgovorila soproga Lagny- jeva. «Izsilim iz njega vsaj besedico*, je rekel Monpertuis, nagnil se k umirajočemu in zaklical: «Gospod Lagny, koliko je kvadrat od 12?» «144.» je zašepetal matematik, obrnil se in umrl. Učeni anatom fizijolog, botanik in zdrav¬ nik A. pl. Holler si je poslušal v posled¬ njih trenutkih svojega življenja žilo: «Žila 2 DELAVSKI LIST Odgovor drju. Rybaru in drju. Slaviku. Zasedla sta torej vsak svojo Rozinanto ter se zatelebila v boj, v svesti si svojega viteštva in svoje hrabrosti, in res sta zma¬ gala slavno čedo ovac in mlin na veter, in z burnim veseljem Vaju pozdravlja Vaše južnokrvno občinstvo. Po trditvi predsednika velikanskega shoda dne 29. novembra, dr.ja Slavika, je zborovalo dne 22. t. m. 25 do 80 socijal- nih demokratov v Delavskem Domu in zato je bilo treba sklicati velikanski shod za Trst in okolico in zato je bilo treba, da je državni poslanec dr. Rybaf nalašč prišel z Dunaja, “dasi je imel gori tako važnih poslov, ki mu jih nalaga državnozborski mandat», in zato je govoril dr Rybaf pol¬ drugo uro in «vsak njegov argument je bil udarec s kolom. In imela sta lahek boj in lahko zmago!» Pred seboj občinstvo, znano po Edinosti, ki za vsakim «argu¬ mentom s kolom* napravi «silen hrup*, «frenetičen aplavz*, razne “vsklike ogorče¬ nja* in pritrjevanja, «pojave silne ogor¬ čenosti* itd., sta si stavila sovražnika v moji osebi in mi podlagala besede in obna¬ šanje, kakršnega — ni bilo. Ako bi se bila obrnila dr. Rybaf in dr. Slavik na količkaj verodostojno osebo, potem bi bila izvedela, da sem na socijalnodemokratičnem shodu dne 22. novembra podpiral stališče poro¬ čevalca sodr. Regenta, naj socijalni demo- kratje nastopajo samostojno, ne glede na narodne stranke, v mestu in okolici. Ute¬ meljil sem svoj predlog takole: Narodnjaki Vas plašijo s tem, da ste protinarodni, ne poslušajte jih ! Edino socijalnodemokratična stranka ima od leta 1899 jasen narodnostni program, program, ki zahteva polno enakost vseh narodov tako, kakor posameznih oseb. Nasprotno pa narodna stranka nima nobe¬ nega narodnostnega programa in ga tudi ni nikoli imela. Ne poslušajte narodnjakov, ako Vam govore, da so pridobili slovensko šolo. Sodite po zdravem razumu. Četudi ste priprosti delavci, vsak ve, kako v takih zadevah vlada postopa. Brez drugega je dr. Rybar kot poslanec tržaške okolice sto¬ pil k naučnemu ministru ter zahteval slo¬ vensko šolo za mesto. Brez drugega mu je naučni minister priznaval, da je njegova zahteva upravičena, kakor je moral tudi dostaviti, da se taka vprašanja rešijo le sporazumno s strankami. In sodite zopet, vi delavci, po zdravem razumu, na koga se je moral naučni minister obrniti v zadevi slovenske šole v Trstu ? Pač mi odgovorite: na zastopnike tržaškega mesta. In kdo so ti zastopniki? Štirje socijalni demokratje. Naučni minister je torej v zadevi vpraša¬ nja slovenske ljudske šole v Trstu vseka¬ kor dal klicati zastopnike tržaškega mesta. Kakor hitro bi bili ti izrekli, da so proti slovenski šoli in da bodo izvajali iz tega konsekvence, še danes ne bi bilo slovenske šole v Trstu. Bržko pa so socijalnodemo- kratični poslanci izrekli, da priznavajo upra¬ vičenost slovenske šole v Trstu, s tem tre¬ nutkom je postalo vprašanje rešeno. Več kot 20 let so se borili slovenski narodnjaki za slovenske šole v Trstu in dokler so imeli proti sebi italijansko narodnjaško šo¬ vinistično stranko, niso mogli doseči niče¬ sar. Kakor hitro pa je v Trstu vrgla so- cijalna demokracija liberalno italijansko šo¬ vinistično stranko, s tem trenutkom je po načelih socijalnodemokratične stranke vpra¬ šanje moglo biti rešeno. Vsak izmed vas po prostem razumu sodi, da se je stvar bije -še bije ... ne bije več_ » izgo¬ voril je in končal. Gossandi je umrl z besedami; « Rodil sem se, ne da bi vedel kak6; umiram, ne da bi vedel, kako in zakaj?* Takti imenovani “strah pred smrtjo* je iz velike večine produkt in izraz kulture; divji in neizobraženi narodi ga ne poznajo ravno tako, kakor ne vedo otroci o njem. Tudi verski motivi zamorejo potlačiti v ve¬ liki meri strah pred smrtjo. Vendar ni dvoma, da raste z rastočo kulturo tudi nagon k samoohrani in ljubezen do življe¬ nja, zato ker ima tu življenje bogatejšo vsebino in zato tudi večjo ceno za posa¬ meznika. Je torej slabo znamenje časa, ako slabi ta nagon in ljubezen do življenja in če se množi število samomorov. Je li pa smrt sama bolestna in se je-li moramo bati? Če bi tudi trpljenje, ki pov¬ zroči smrt, bilo združeno z bolestjo, lahko rečemo z gotovostjo, da v trcnotku, ko je nastala nezavest, človeško telo nič več ne čuti in da je smrt sama na sebi usmiljena, brez trpljenja. morala edino po taki poti rešiti, in ako narodnjaki trdijo, da so oni pridobili slo¬ vensko ljudsko šolo v Trstu, potem je to goli narodnjaški švindelj. Po drugi strani narodnjaki trdijo, da je njih zasluga, ako je danes Trst za tretjino slovenski. In sedaj zopet apeliram na Vaš zdrav razum delavci! Zakaj ste prišli v Trst? Mar vas je narodnjaštvo privedlo v Trst? Ali vas ni pripodila v Trst beda in iskanje dela? Od leta 1880 naprej, ko se je začel Trst industrijalno razvijati z or¬ jaškimi koraki, ste prišli delavci, od siro¬ mašnega slovenskega ozadja iskat kruha in našli ste ga v Trstu. Zaradi tega Vas je toliko Slovencev tu, in uverjen sem, če bi vaša domovina nudila več, da bi so vsi drage volje povrnili v rodni kraj. Poznam Trst od leta 1877 naprej. Takrat, ko je absolutno vladala šovinistična italijanska liberalna stranka, se ni smel Slovenec v Trstu pokazati, za vsako besedo je bil “Ščavo*. In ako se danes prosto gibljete in prosto govorite, se imate zahvaliti temu, da je socijalnodemokratična stranka strla moč italijanskega šovinizma in je šele sedaj mogoče, da se slovenska narodnost prosto razvija. Ako vam narodnjaki trdijo, da so oni vstvarili slovenstvo v Trstu in ga oni oprostili italijanskega šovinizma, potem to ni nič drugega nego drugi narodnjaški švindelj. Sedaj Vaju pa vprašam, dr. Rybar in J dr. Slavik: ali moreta Vidva drugače go- , voriti? Ali sem koga osebno napadel? Priznavati morata, da je moje utemelje¬ vanje docela istinito, in priznati morata resnico tako, kakoršna je, in obsojati sama Vajino čudno obnašanje. Ker sta pa že j rabila argument s koli in da ne bo nika- kega dvoma, Vama pa izjavljam tole: Ako trdita, da so slonvensko šolo izvojevali na¬ rodni slovenski voditelji v Trstu in da so oni vstvarili narodnostni položaj, kakršen je d in.es v Tr stu, potem Vama osebno očitam, da propagirata politični narodnjaški švindelj. Tega na shodu nisem govoril, zato Vama pa danes to pribijam črno na belem in ad personam. Za danes drju. Rybafu še tole: Rekli ste, da Vam je težko nastopati proti možu, s katerim Vas veže staro osebno prijateljstvo, in da umejete prav dobro, zakaj sem postal socijalni demokrat, da bi zato moje postopanje ne motilo naji¬ nega osebnega prijateljstva!! Če smo si tudi politični nasprotniki, da se ne sme 1 odrekati eden drugemu poštenja. In tega j nisem odrekel Vam. No, Vi, moj stari, ! osebni prijatelj, ste mi odrekali na shodu 29. novembra poštenje. Vi dobro veste, da nisem jaz pričel boja z drjem. Antonom Gregorčičem, marveč sem se pismeno od¬ povedal v roke drju. Gregorčiču deželnemu odborništvu in deželnemu poslanstvu, ko sem videl, da je politično delo pod drjem. Gregorčičem neplodno. Veste tudi, da je Andrej Gabršček drja. Gregorčiča radi moje osebe napadel, češ, da sem edina oseba, ki dela, da se je meni zahvaliti za j ves gospodarski preporod na Goriškem in da ne pusti, da bi se takega človeka ubi¬ jalo. Zato sta se ona in ne jaz z drjem. Gregorčičem skregala in je dr. Gregorčič kupil tiskarno v politične svrhe. Veste, da sem s tem trenutkom dal na razpolago svojo delavno moč Andreju Gabrščku, ker nisem hotel pustiti od svoje strani, da se njega ubija. Veste tjidi, da sem ustanovil napredno stranko pri Gabrščkovi volji in proti Vaši in dr. Gregorinovi volji, kamor je šel Gabršček po svet. Svetovali ste, naj se vrši boj naprej kakor se je pričel toraj za imeni: dr. Tuma in dr.Gregorčič.Zame pa je bil pogoj, če ostanem v politiki, da nastopam in delam za stranko. In napredna stranka je pod mojim vodstvom izvojevala ' v kratkem času odločno zmago. Znano Vam je, da se je dr. Anton Gregorčič podvrgel in priznal napredno stranko, in da je priznala napredno stranko tudi vlada in da je tržaški namestnik sam posredoval, da bi se nepotrebni osebni boj na Goriškem polegel in da bi se za Goriško pričelo plodno gospodarsko delo. Veste tudi, da je Gabršček preprečil izvršitev dela in za¬ hteval zase prvo in zadnjo besedo. Veste, ker sem Vam sam to pravil in ste morali slišati in čitati tudi drugod, da sem od¬ kritosrčno stopil pred Gabrščka in zahte¬ val čist odgovor: ali za stranko ali pa od¬ stopim od vodstva (in ne iz stranke) ker mi je Gabršček odklonil mojo zahtevo, sem vodil najostrejši in najhujši boj še leta 1901 in potem v seji izvrševalnega odbora pošteno izročil politično vodstvo Gabrščku. Veste tudi, da sem do leta 1904 delal na političnem polju z vsemi silami in tako intenzivno, kakor i Vi niste v stanu in da sem šele po bridki izkušnji, ko nisem imel v deželnem zboru niti ene osebe za svojo zaslombo, zastopanje napredne stranke v deželnem zboru prepustil dr.ju Treo in Al. Štreklju in se odtegnil v ozadje. Ako torej zastopate in ponavljate strupeno natolce¬ vanje Gabrščkovo in njegove laži, ako se drznete trditi javno, da škodujem vsaki stranki, da sem jaz liberalno stranko usta¬ novil in jo razdiral, in mi očitate zopet, da vkratkem popustim tudi socijalnodemo- kratično stranko, potem je to za starega prijatelja — podlost. In kaj je to nego podlost ako ste rekli: «nečem govoriti o osebnih lastnostih dr. Tume, ker me vežejo prijateljski odnošaji do njega*. Pfuj, stari prijatelj! Ali ne čutite gnusno, hinavsko protirečje tega stavka na sebi ? Osmešili ste se s svojo trditvijo glede brošure o avstro-ogrski nagodbi. Ako ste jo čitali, je niste razumeli, ali pa je niste hoteli razumeti. Brošura sama pa je spisana na podlagi avtentičnih poročil madžarskih časopisov. Kake Renerjeve brošure niti ne poznam ne. Ostre izraze, ki sem jih rabil v knjižici, sem nalašč vzel od znanih pu¬ blicistov in jih označil kot take. Izrekel sem svoje mnenje proti nagodbi tudi v „Rdečem Prapor ju', ko še nisem bil član socijalne demokracije, in ker ste državni poslanec, bi morali vedeti, da je še v državnozborski seji 11. decembra 1907, torej celo leto po moji brošuri dr. Renner izrekel, da bo socijalnodemokratična stran¬ ka glasovala proti nagodbi. In Vi kot dr¬ žavni poslanec vzbujate pri politično zao¬ stalem slovenskem občinstvu senzacijo in veselost, dočim ste pokazali svojo zlobnost ali ignoranco, kar hočete. Kakor so mi poročale verodostojne priče ste govorili na shodu še v drugem tonu. No mislim, da nimate poguma doslovno povedati besede, ki ste jih semtertja rabili. Dobili bi nanje pač drugačen odgovor nego ta! Čudne pojme pa imate o medsebojni ljubezni, ako se tako ponašate, kakor na javnem shodu 29. novembra. Vam je, bilo žal nastopati proti meni zaradi starega pri¬ jateljstva ! Jaz zaradi tega starega prija¬ teljstva Vaše osebe na shodu 22. nov. niti nisem omenil, danes pa mi ni žal, da moram proti Vam nastopati, ker ste me prepričali, da so narodnjaški voditelji pač povsod enaki in da osebnega prijateljstva ne zaslužijo. Na korist Vaši stranki in «celega naroda* pa Vam svetujem, da na¬ stopate drugo pot, in sicer pot boja z „uma svitlim mečem". Napišite svoje mnenje o socijalizmu in zakaj ste nam kot stranki nasprotni. Na shodu tega niste povedali, ker ste se bavili s trivijalnostmi in oseb¬ nostmi in ker ste govorili za Vaš dresirani publikum. Resen odgovor socijalnodemo- kratični stranki ste zakrivali z narodnjaško komediio na shodu, kajti le komedija je to, o čemer in kakor poroča „Edinost“. Toliko za danes na Vaše « argumente s kolom*. Ob priliki pa nekoliko argumentov na adreso Vaše stranke, ki se bori za ■“skupni slovenski narod*. Dr. H. Tuma. Dopolnilne volitve v predstojnico delavske zavarov. proti nezgodam Nakane delavskih sovražnikov. In zopet si bodo morali delavci izvoliti zastopnike v delavsko zavarovalnico zoper nezgode. Voliti bodo morali svoje zastop¬ nike v ta pomožni socialni zavod katerega delokrog obsega Trst, Istro, Goriško, Kranj¬ sko in Dalmacijo. šest let je že preteklo, ko je delavstvo potom naše stranke prvič poslalo v ta za¬ vod svoje upravičene delavske zastopnike. Sedaj se boj ponovi. In boj bo brezdvomno zelo hud. Poseben odbor slovenskih na¬ rodnjakov dela že več časa s vsemi silami in s vsemi sredstvi, da bi mesto delavskih prodrli njihovi narodnjaško meščanski kan- didatje. Pravimo s vsemi sredstvi in sicer ne pravimo tako slučajno, ampak ozirajoč se na dejstva. Naše delo je odkrito. Naši odbori, stro¬ kovna komisija in politična odbora, so že naznanili imena naših kandidatov. Brez- programni slovenski narodnjaki pa tega še niso naredili kljub temu da smo že na predvečeru volitev. (To so naredili včerai. Op. ur. J Poda slovenski narodnjakarji delujejo tajno in njihovo delo je nesramno, ki po¬ nižuje delavstvo. Narodnjaški odvetniki in narodnjaški de¬ lodajalci odrekajo narodnim vsako vmeša¬ vanje v to zadevo in tem narodnim de¬ lavcem skrivajo celo imena kandidatov. Slovensko-narodnjaški delodajalci se niti ne ozirajo na statu arične predpise. Ne da bi naredili v svojih delavnicah med delavci potrebne volitve, prisilijo kakega dobrega nadzornika, da podpiše glasovnice v imenu vseh delavcev in nato pošljejo tako podpi- sane prazne glasovnice piodscdniku tega protidelavskega volilnega odbora odvetnik^ dr. Slaviku. Zoper tako nepravilno postopanje strani delodajalcev imajo zavedni delavci na raz¬ polago samo eno sredstvo. Javijo naj , ako v delavnici se ni vršila med delavci potrebna volitev predpisana v pravilih zavarovalnice , da volitev ni za to delavnico veljavna. Take izjave ali protesti pravilno podpi¬ sani naj se pošlje komisiji naših strokovni! organizacij do 15. t. m. Potrebne nadaljne korake bo naredila že strokovna komisija sama. Imena naših kandidatov, za katere mora voliti vsak zaveden delavec so: Predstojništvo : I. Kategoria (zeleni volilni listek). Član: Mulon Fran, težak v zadrugi z a nakladanje blaga v prosti luki v Trstu. Namest.: Zollia Ivan. uslužben pri Lloydu (Hangars) v Trstu. II. Kategoria (modri volilni listek). Član: Paulich Štefan, mehanik v Lloy- dovem arzenalu v Trstu. Namest.: Vittori Ivan, kotlar v Lloydovem arzenalu v Trstu. VI. Kategoria (rožnati volilni listek). Član : Fabbro Josip, uslužben v papir¬ nici Leykam-Josefsthal v Podgori pri Gorici. Namest. : Kmet Anton, uslužbenec v Mlinu občnega konsumnega društva v Idriji (Kranjsko). Slovenski delavci! Glasujte vsi samo za te naše sodruge. Ne pozabite nikdar, da samo razredno zavedni delavci poznajo trpljenje in potrebe delavstva in da samo ti morajo odkritosrčno zastopati delavske koristi. Opomba: Delavci vseh industrij in skladišč, ki so zavarovani v zavarovalnici proti nezgodam si izvolč lastnega zaupnika, ki naj ima nalogo dvigniti volilne listke, retin« podpisane strani delodajalca na ktere zapiše imena kandidatov; volilne listke ki morajo biti podpisani tudi strani zaupnika, se mora odposlati v zaprt«! pismu volilni komisiji zavarovalnice proti nezgodam v Trst (Via Valdirivo št. 40 I. nad.). Volitev se vrši Id. decembra 1008. Volitev se zaključi še isti dan ob 4. uri popoldne. Doktor Otokar M (rani in dež. poslu v Mn - obrekuje. Kakor znano je v nedeljo, dne 29. nov. imel govor v «Narodnem Domu* v Trstu poslanec Rybar proti osebam — ker se ne upa proti stremljenju — socialne demo¬ kracije. Njegov govor objavlja „Edinost" dobe¬ sedno, a vsak dan nekoliko. V št. 4. t.® čitamo sledeče: “Zasluga za slovenske šole v Trstu s® hoče, naj bo od Pittonija in Pagninij*- Res pa je, da je bil v tej zadevi poklicno poslanec Pittoni k ministru in ni hotel iti (klici: čujte! čujtel). če jc šel sam, * znam (smeh).* j Takoj ko smo to čitali smo se podali poslancu Pittoniju. Našli smo ga v «Pela' - ' škili zadrugah* in smo mu povedali ome¬ njeni odstavek Rybarevega govora ter vprašali pojasnila. , Poslanec Pittoni je naravnost osupne ob tej Rybafevi trditvi ter rekel: , “Povejte, da je to, kar je Rybaf (( re , na shodu — če poročilo v „Edinosti ® govarja resnici — čisto nesramna laž, sem pri ministru prej, ko on in ko ® e .j. on poklical, naj greva, sem mu odgo' 01 * “Gospod Rybar, mi smo že bili pri b cC ^ in opravili v korist tržaškim Slovence®', Izjavljam tudi, da takoj poiščem prijatelja, ki naj vprašata v mojem inie g. Ryba!a pojasnila v tej zadevi. v< . ^ Pripravljen sem gosp. Rybara poučiti- ne bo zavijal v prihodnjč — resnice”• . Dolžnost vsakega sodrugaJ biti naročen tudi na glavno g a silo jugoslov. soc. demokrati^ stranke »Rdeči Rrnpor“ DELAVSKI LIST 3 Domače stvari. Shod v Sv. Križu. Javen shod se vrši v yi' t, m. ob ^ pri Majanji mi red: in delavstvo. uri četrtek dne zvečer v gostilni > v Sv. Križu pri Trstu. Tržaška volilna re- Poroča sodr. pnev: forma Jlilost. Križani! udeležite se tega shoda v velikem številu. Politični odbor jugoslovanske soc. dem. stranke v Trstu. Javen shod skliče na nedeljo dne j 3 . t. m. ob 12 uri opoldne v dvorani «Tersicore» ul. Chigzza št. 7. tržaška skupina društva trgovinskih uradnikov in uslužbencev v Avstriji. Razpravljali bodo stališču, ki ga imajo zavzeti uradniki napram zakonu penzijskega zavarovanja privatnih uradnikov. Slov. uradnike vabimo, da se tega shoda udeleže v velikem številu. so vabljeni na sredo dne 16. zvečer v Delavskem Tržaški zaiipmiško sejo, ki bode v tega mes. ob 8. domu. Nice naj ne manjka. Šviiullarija. Naši prijatelji pri Edi¬ nosti" bi zelo radi citati v našem listu o svojih švindlarijah. Dobili smo iz narodnega tabora dolg dopis v katerem so po vrsti zaznamovane vse narodnjaške švindlarije. S tem dopisom postrežemo gospodi pri „Edinosti prihodnjič in bo gospoda potem morda zadovoljna. Učitelj Unica Jelenc, ki so ga hoteli ljubljanski liberalci kandidirati pri volitvah v deželni zbor Kranjski v splošni kuriji v Ljubljani, je to kandidaturo od¬ klonil. Rekel je, da noče kandidirati proti socialni demokraciji ter da bodo vsi učitelji na Kranjskem glasovali za socialistične kandidate. Kakor se vidi ne opravijo na- rodnjakarji s svojimi pripovedkami o brez- narodnosti socialnih demokratov pri pa¬ metnih ljudeh več ničesar. Učitelji vedo, da socialna demokracija ni protinarodna, marveč da dela za narod, za svobodomi¬ selnost in so sklenili podpirati socialistične kandidate. To store tudi radi tega, ker vsled kompromisa med liberalci in kleri¬ kalci, ne bodo imeli učitelji, ako ne pride izvoljen kak socialni demokrat, v deželnem zboru nobenega zagovornika razven učitelja Gangla, ki se že sedaj smatra za sociali¬ stičnega poslanca. Sodrnge in somišljenike prosi odbor, ki pripravlja veselico za Silvestrov večer, da se ga spominjajo in mu pošljejo za loterijo kaj daril. Za to veliko veselico se že sedaj dela velike priprave. Na Sil¬ vestrov večer se bo zbralo v Delavskem domu veliko število slovenskega delavstva, ki bo skupno med zabavo pozdravilo veseli dan novega leta. Imeli bomo petje, drama¬ tično predstavo, deklamacijo, recitacijo, šaljivo pošto, tombolo, šaljive prizore ples itd. Naši sodrugi se za tp veselico že sedaj pripravljajo. Narodni lmrši. Dne 2. t. m. je slu¬ čaj zanesel tri naše sodruge v gostilno « Pri stari breskvi* v ulici Belvedere. Med temi in narodnjakarji, ki so se nahajali v gostilni, se je vnela razprava o narodnosti, socia¬ lizmu itd. Ko so narodnjakarji po dolgi razpravi uvideli, da z besedami ne morejo biti kos našim sodrugom so začeli najprej vpiti in potem se pripravljati na tepež. Napadli so te tri naše sodruge kakor čisto navadni razbojniki. Naši sodrugi, ki se za pretep niso navduševali, so šli iz gostilne. Narodnjakarji so pa za njimi metali bu- tiljke in kozarce od katerih je eden zadel sodruga Mokole. Slavni redarji so — se¬ veda — kakor vedno bili na strani na¬ rodnih pretepačev in jih celo branili pred našimi sodrugi, ki so takoj odšli v našo kavarno Union. Za njimi so prileteli tudi narodnjakarji ki v kavarni niso imeli niti poguma povedati kaj da so. Toda sodrugi so jih z lepo maniro spravili na cesto, kjer je bilo — slučaj — zbranih zopet par na- rodnjakarjev pripravljenih na pretep. Toda reveži so morali takrat pokazati podplate. Ne da se tajiti. Narodnjakarji rešujejo ponos narodnih pretepačev. Društvo zoper kričanje. „Slov. Narod'* poroča, da v Hanovu je ustanovil zdravnik Lessing nemško zvezo proti vrišču, k 1 hna svoje glasilo: «Der Anti-Riipel», mesečnik za boj proti vrišču, surovosti in nekulturi. „Slov. Narod" priporoča ta list spodnještajerskim nemčurjem in «akade- mičnim pretepačem* v Gradcu. Mi pa pri¬ poročamo ta list tržaškim narodnjakarjem, ki imajo na sebi vse tiste lastnosti, ki jih ta list pobija, namreč: surovost, nekulturno in grozno veselje do vrišča. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. V goriški lokalni organi¬ zaciji je življenje vedno živahnejše. Zlasti se to pozna ob nedeljskih sestankih. Vrši j se dosledno vsako nedeljo kratko preda¬ vanje, kateremu se pridruži potem razgo¬ vor v popolnoma prosti obliki. Zadnji čas so bili na dnevnem redu sami aktualni predmeti: narodnost, mednarodnost in brez- narodnost, (poročal sodr. dr. Dermota); italijanska univerza v Trstu in slovenska univerza (por. sodr. dr. Tuma); buržnazija in socialisti (por. dr. Dermota. Udeležba je na sestankih povoljna. Dokaz, da se sodrugi zanimajo za take razgovore, je najboljši ta, da se pridno udeležujejo de¬ bate. Sovodnje. Kakor županstvo, tako ne pozna niti naš gospodarski svet svoje na¬ loge. Predsednik tega gospodarskega sveta je, pri kozarcu vina, ali pri čašici žganja, — naravnost povedano — imeniten kričač. Kadar ga ima nekoliko pod klobukom vpije, se prička in pretepa z uprav tako vnemo, kakor da je to naloga načelnika našega gospodarskega sveta. Naših peklen¬ skih cest pa ta gospod na vidi. Naši voz¬ niki so se že večkrat pritožili, da po seda¬ njih cestah ni mogoče niti voziti ker se živino pokvari. Vozniki peska morajo pla¬ čati občini za vsak meter peska eno krono. Naš gospodarski svet ve te kronice v bla¬ gajno spraviti ampak, da bi — voznikom na ljubo — ceste popravil, tega ne. Upamo, da bo teh par vrstic zadoščalo da se streznijo možgani ponočnjaškega na¬ čelnika našega gospodarskega sveta in da bomo imeli ceste kmalu v najlepšem ledu. Sicer bo pa treba že pri prihodnjih volitvah obračunati z njim tako, da bo ostal doma. dela. Delavci so ali delavci na žemlji, t. j. mali posestniki, ali pa delavci, rokodelci v tvornieah in kot tretji delavec razumniki, ki se posvete vedi, da se vzdržuje družabni red in da se rezultati vede uporabljajo v prospeh človeškega dela. Izkoriščajoči raz¬ red se sestavlja iz veleposeztnikov, veletr¬ govcev in velindustrijalcev, ki plačujejo pravemu delavcu komaj toliko, da životari, največji del se kopiči v prid malega števila gospodujočih. Splošen cilj socijalno-demo- kratične stranke je zaraditega: osvobojenje ljudstva od političnega zatiranja v državi, kakor tudi osvobojenje ljudstva od dušev¬ nega suženjstva in odvisnosti od organizi¬ rane sile razumnikov. Socijalnodcmokratična stranka ni le delavska stranka, marveč je splošna stranka, ki zahteva enak način življenju človeku, ki proizvaja človeštvu potrebno blago. Predavatelj je potem na¬ vedel iz splošnega programa glavne zahte¬ ve, ki jih stavlja ljudstvo proti sedanji dr¬ žavi, in končno navel posebne zahteve, ki jih stranka stavlja za pravi delavski stan. — Največ se danes socijalnodemokratična stranka napada kot protinarodna. Zaradi tega je predavatelj prečital narodnostni program stranke od leta 1899. To je edini narodnostni program sploh kake politične stranke. Ta program obsega vse, kar je na korist zatiranih narodov, zaradi tega bi mo¬ rali ravno Slovenci priti k socijalnodemo- kratični stranki, ker se edino po teli na¬ čelih pride do narodnostne enakopravnosti. Shodu je predsedoval Karel Braun, za¬ pisnikar pa je bil Josip Bokalič. Koncem shoda se je sestavil pripravljalni odbor petih članov, ki si izbere potrebno število zaupnikov in kolporterjev in sprejema pri¬ glasitev k stranki. V kratkem se skliče krajna konferenca, da se določi strankarski davek in izbere stalen krajni odbor. ISTRA. Dobravlje. Kako se zavzemajo naša županstva za ljudske koristi je res zelo čudna stvar. Kmečka delavska zadruga v Dobravljah je sprejela po od¬ boru, resolucijo, ki je bila sklenjena na shodu v Dobravljah dne 15. nov. 1908. To resolucijo je podpisalo županstvo v Skriljah, Kamnjah, Brjah in v Velikih Žabljah. Samo župan v Sv. Križu ni hotel podpisati. Da ni podpisal te resolucije ga je menda užalil odstavek v njej, ki je pri¬ jemal veleposestnike kot izkoriščevalce ma¬ lega kmeta. Dr. Tuma je imel na shodu tedaj popolnoma prav, ko je trdil, da so veleposestniki sovražniki malega kmeta in delavca. Gospod župan Križki je v svoji občini menda edini veleposestnik in kot tak ni maral podpisati resolucije, ki je imela dovesti velikih koristi njegovim Občinarjem, a je prijela za ušesa njega samo, kot ve¬ leposestnika. Kaj naj revno ljudstvo tedaj še pričakuje od tega «mirnega» in ''do¬ brega« župana, ki ni hotel narediti za ljud- stve niti te usluge, da bi ljudstvu v korist podpisal rečeno resolucijo? Želeti bi bilo, da bi Občinarji vprašali svojega župana, če hoče delati zase ali pa za ljudstvo. Tudi priporočamo tamošnjim Občinarjem, posebno malim kmetom, da v bodoče ne vole več takih županov. Ako pa hočejo še nadalje robotati kakor tedaj ko so tudi Dobravci in drugi okoličani nosili svoje desetine križkim grofom, naj pa vole še nadalje take župane, kakoršnega imajo do sedaj. Toda naša rdeča straža bo že poskrbela da prestriže peruti takim "miroljubnim* in "dobrim* županom, ki drugega ne vedo nego ljudstvo izkoriščati in slepariti. Socialist. agitacije obeh na- Divaca. vršil pri nas Na javnem shodu, ki se je dne 6. t. m. se je ustanovila nova krajna politična organizacija socijalno- demokratične stranke ter se je sestavil pripravljalni odbor. Za pristop se je ogla¬ silo lepo število sodrugov. Na shodu je predaval sodrug Henrik Tuma o ciljih in stremljenju socijalnodemokratične stranke, zložil je ime in pomen socialnodemokratične stranke na sploh ter razvil zgodovinsko, kako je moralo priti do razdelitve ljudstva na razrede, od katerih sta dva razreda: eden, ki proizvaja s svojim delom, in drugi, ki uživa in izkorišča kapital brez pravega Pulj. Javen ljudski shod priredi ju¬ goslovanska soc. dem. stranka v Pulju, v soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Arco Romano s sle¬ dečim dnevnim redom: 1. ) Vprašanje slovenskega in ital. vseučilišča in delavstvo. 2. ) Zavarovanje za starost in one¬ moglost. Delavci ! Zadnje narodnjaške ki so jih uprizorili narodnjakarji rodnosti zaradi ital. in slov. vseučilišča, nas silijo, da izrečemo svoje stališče napram temu kulturnemu vprašanju, tudi mi delavci. Zato in tudi zaradi dejstva, da se bo na ravno tem shodu razpravljalo o drugem zelo važnem delavskem vprašanju, namreč o starostnem in invaliditetnem vprašanju, je naša dolžnost, da se tega shoda udele¬ žimo v velikem številu. Nihče naj ne manjka! Delavsko izobraževalno društvo in zveza pekovskih delavcev v Pulju pri- rede na božični večer t. j. v četrtek dne 24. t. m. Veliko družinsko zabavo s sle¬ dečim vsporedom: 1.) Koncert — igra mestna godba. 2.) Dramatična predstava. — proizvajajo diletantje dramatičnega od¬ seka izobraževalnega društva. 3.) Šaljiva pošta, loterija in druge zabave. Sledi ples, ki bo trajal pozno v noč. Delavcem pripo¬ ročamo že danes, da se že sedaj pripravijo in agitirajo za to našo domačo zabavo, ki kakor druge, bo prav gotovo vspela naj¬ sijajnejše. Sodrugi, ki še niso poravnali stranki¬ nega davka za leto 1908, so naprošeni, da store to še v tem mesecu v društvenih uradih ali pa potom zaupnikov. Z novim letom bodo izdane nove izkaznice. GLEDALIŠČE Slovensko gledališče. V nedeljo 6. t. m. se je predstavljalo dve enodejanki in sicer: "Povratek* in "Bogata edinka*, v torek 8. pa trodejanka, selska drama «V nižavi*. Igralci so v splošnem dobro rešili svojo nalogo, dasiravno moti igralca, posebno diletante skoro prazna dvorana. Žalostno je vsekako, ako vpričo takega števila Slo¬ vencev v Trstu ni mogoče napolniti tako malo dvorano. Marsikateri igrale si misli "čemu se truditi in dobro igrati za ne- navzoče občinstvo. Upamo, da bo to prih. nedeljo naredilo svojo dolžnost. *** V nedeljo 13. t. m. ob 7, uri zvečer se predstavlja komična burka v štirih dejanjih »Vražja misel". Hrvatsko gledališče v Pulju. Drama¬ tični odsek hrvatskega sokola v Pulju, je prevzel nalogo prirejati v tak, Narodnem domu nedeljske dramatične predstave. Najel si je v ta namen stalnega režišerja v osebi hrvatskega igralca g. Veselinoviča. Toliko gospodu Veselinoviču kakor mladim dile¬ tantom moramo priznati, da vrše svojo na¬ logo nepričakovano dobro. Vodstvu teh dramatičnih predstav priporočamo pa, da bi skušalo spraviti na oder tudi nekoliko boljših iger. Tistih klerikalno patrijotičnih igrokazov ima puljsko občinstvo že dovolj. Saj je naš narod itak že preveč pogreznjen v klerikalizmu in patriotizmu. Dajtemu tudi nekoliko poduka in vžitka, ki ga pri takih dosedanjih predstavah ni našel niti v najmanjši meri. Slovenskim in hrvatskim sodrugom pa priporočamo naj na te pred¬ stave redno zahajajo in tako podpirajo to edino domače gledališče. j. p. bruštvene stvari. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica „Glasbene Matice v Ljubljani" priredi v nedeljo 13. decembra 1908. svoj redni XIII. koncert \ dvorani „Trgovskega doma". Vspored koncerta: 1. Stanko Pirnat: „Pomlad in jesen" (Stri¬ tar) moški zbor. 2. Stjepan Mokranjac: „Srbske narodne pesmi s Kosova", mešan zbor. 3. Josip Michl: „Nezakonska mati" (Prešeren) sopran solo s klavirjem. Poje gospodična Klementina Hrovatin. 4. Em. Chvala: a) „Hubičky“ b) „Zalety“ ženski zbor. 5. Josip Michl: „— da jo ljubim ‘. (Prešernova gazela št. 3) tenor solo s kla¬ virjem. Poje gosp. Viktor Črnko. 6. Josip Michl: „Atila in ribič". (Aškerc) balada za možki zbor. 7. P. H. Sattner; „0 ne¬ vihti" (S. Gregorčič) mešan zbor. Zboro¬ vodja gosp. Jos. Michl. Začetek ob 8. uri zvečer. Iz stranke. Važna seja treh deželnih političnih odborov jugoslov. socialistične stranke na Primorskem se je vršila v nedeljo dne 22. p. m. popoldne. Trst je bil zasto¬ pan po sodrugih Gaspari, Milost, Regent, Kermolj, Jernejčič F. in Vaupotič; Goriško po sodr. dr. Tuma in Bitežnik; Istra po sodr. Petejan in Haramina. Najprej se je razpravljalo o »Delavskem Listu". Kermolj je dal natančno poročilo o stanju lista. Iz njegovega poročila po¬ snemamo : „Delavski List" je od 127 naročnikov poskočil na 600, od 1000 izstisov, ki se je tiskalo početka se tiska danes 1700. Dohodkov je bilo v osmih mescih 7035'62 Izdatkov 7203‘22. Deficit 167'60 kron. Poročilo se je vzelo na znanje in sklenilo s prihodnjo številko tiskati 2000 iztisov, da se zadovoli vsem trem deželam. Ob enem se je sprožilo misel za večkratno iz¬ dajanje lista na teden. List je postal s tem dnem last cele politične organizacije na Primorskem. Za obliko lista kot je današnja, se je sklenilo za leto 1909 proračun, h kateremu bodo morali prispevati z delom vsi so¬ drugi. Po dolgi debati o političnem položaju v deželi se je sklenilo sledeče: "Nobena deželna politična organizacija (goriška, istrska ali tržaška) naj ne sklepa na lastno roko kompromisov z meščanskimi strankami, ampak za vsako važno politično vprašanje sploh naj se skliče vse tri de¬ želne pol. odbore na Primorskem v po¬ svetovanje. Glede deželnozborskih volitev v Istri se je sklenilo sledeče: "Hrvatsko-slovenska meščanska nacijo- nalistična stranka v Istri je s kompromi¬ som, ki ga je sklenila v tekočem letu z italjanskimi meščani izdala interese večine istrskega prebivalstva. Posledica takemu izdajstvu je bilo to, da so Slovenci izgu¬ bili njim namenjeni mandat v Pulju. Ju¬ goslov, soc. dem. stranka obsoja že a priori vsako obstrukejo v istrskem deželnem zboru, ki bi jo hoteli uprizoriti slovenski narod¬ njaki radi izgube tega mandata. Izjavlja pa, da edino le enaka, splošna, tajna in dire¬ ktna volilna pravica s proporcjonalnim vo¬ lilnim sistemom zamore zagotoviti enake pravice vsem narodom v deželi. Sodrugom se nalaga, da vrše agitacijo v tem smislu*. Ko se je rešilo še nektere notranje zadeve, je predsednik zaključil sejo. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. 4 DELAVSKI LIST Slovenci in Čehi v Trstu in na Primorskem. Pozoi „ » 1 Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron » 8 50 » » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. i. U Gostilna „Alla Lealta ANTOStf SA1TZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja - Družinske zabave. f Po; Pozor! V novem skladišču — vina in likerjev = * FONDA S ni. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Hefosk nov. . po 56 vin. Ur Ho novo . go 48 vin. liter Istrsko staro po 48 in 56 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko lia doni. Vzorci na okus brezplačno. 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče vina in likerjev FONDA TRST, ul. Madonnina št. 11. PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcij oniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. - VELIKA ZALOGA ===== Likerjev v steklenicah. UMETNI ICNI ATELJE pri sv'. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov, porce¬ lanaste, plošče za spomenika, itd. itd. POSEBNOST POVEČANJE VSAKATERE FOTOGRAFIJE. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doma ali zunaj mesta. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER • TRST -- ulica delle Acque št. 20. - -- T PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D OBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO ZELO NIZKIH CEV AH se dobi tudi ra* n ob ar v n e in črne moške In deške obleke kakor tudi kostume *a otroke. Hobi se tudi svršnike, kratke zimske jope, jopiče in hlače. Plave obleke *a kovače in mehaiiiltarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, sploh vsakojaka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se slovenski. Vpiše se t aii/s o vsak dan v zadružnem uradu ulica JBoschetto 5, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. JBelvedere št. 34, ul. delVIstria št. lO, ul. del Salice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 07. , < < ,,Delavski List se prodaja: V Pulju : v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUF0, ulica lircolazione del Arsenaie; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN H0VANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Vakrežinu: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gabrovica: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Caterina 66 Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. Slovani! Podpirajte edino Slovani! I Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenj ca, Trst, ul. Valdirivo 40 = KAROL G E R e E C = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Eoug. Zbirka parfumarij in mila. itmtnn z TRST z Ulica Caserma = in ulica — Torre Bianca. mu m n n m n = Napitnina je odpravljena. ===== Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. = m i = v Dobravljah na Goriškem == Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih - bližnjih vasi. : — - ** LASTNE. KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem - Koroškem v Trstu in drugod. - Postrežba točna in prava. = Cene zmerne. ZADRUŽNO VODSTVO.