Posamezna МетДКа RW 0,18 Нашшпкеп Uprava Klegenfurt, Poetfach 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec _____ Ster. 81. Krainburg, 3. decembra 1941. 1. leto Slovesna uvedba Gauleiterja dr.RainerjavsIužbo Viharno pozdravljen v Klagenfurtu — Svečani čin v deželni hIŠi '■"Itlagenfart, 2. decembra. Gaulel-(мгја dra. Rainerja je njegova doroo-Tfaa Gan K&mten eloveeno sprejela, ko je Ж soboto zvečer dospel z Reichsorganlsa-tkmeleiterjem dr. Leyem, ki ga je v nedeljo uvedel v njegovo novo službo. Vee to, kar je v zadnjih dneh razgibalo celo deželo, )e izneeel Reicheorganieationsleiter dr. Ley, ko je T imenu FUhrerja uvedel v dužbo Gauleiterja in Reicheetatthalterja, ki je bil hkrati postavljen za šefa civilne uprave zasedenih poikrajin Kftrntna in Krama. Viharno pozdravljanje, ki je na celi vožnji ^remljala odposlanca FUhrerja in novega voditelja ueode d^le, je bilo najboljši dokaz, kako zelo se ga veseli prebivalstvo »v K&mtnu. V M a 1 n i t z u, na meji dežele so Reiche-organiaationsleiterja dr. Leya in Gauleiterja dr. Rainerja pozdravili nadomeetu-joči Gauleiter Franc Kutschera in predstavniki stranke. Kreisleiter Zmolnig je izrekel prihajajočim dobrodoSlico v Spitallu, Kreisleiter Piron pa v Villachu. Sprejem v Klagenfnrln Deželna prestolnica Klagenfurt je bila, povodom sprejema Reichsorganisationslei-terja in novega Gauleiterja bogato okrašena z zastai^ami. Slike cest, zlasti onih, skozi katere sta se vozila, so spominjale na velike dneve povratka Ostmarke k Reichu. Točno ob 22,15 je dospel vlak v Klagenfurt. S prenosom po zvočnikih so naravnost nepregledna množica ljudi, ki se je znašla pred kolodvorom, in postrojeni možje strankinih formacij doživeli pozdrav, ki so ga novodošlima izrekli na kolodvorskem pločniku po službi najstarejši Gauamtsleiter Gaurichter Herzog, Kreisleiter dr. Po-totschnig, Gauobmann Egger, vladni predsednik v. Pawlowsky, zastopnik vojaškega poveljnika baron Eschwege in nadžupan dn, v. Franz. Viharno pozdravljana po prebivalcih iz Klagenfurta sta Reichsorganisa-tionsleiter in Gauleiter korakala ob frontah formacij in se potem podala v hotel S a n d-w i r t, kjer se je vršil tovariški većer. Slovesni Hm v Wappensaain V nedeljo dopoldne ob lOih ee je v Wap-©eaeaalu vršila slovesna uvedba novega Gauleiterja, ki ee je j« udeležila cela vreta kastnih gostov. Ob dospetku Reichsorgani-eationsleiterja in Gauleiterja je Bereiche-leiter dr, Pachnek dal poročilo, na kar je po odigranem godbenem komadu nadomestu-joči Gauleiter Kutschera povzel besedo. V daljšem govoru je podal obširno računsko poročilo o štirih letih obnove Gau KSmten. Dobršni del izvajanj nadomestujočega Gauleiterja, ki so obravnavala težko^e in prikazala velike, na vseh področjih dosežene uspehe, se je pečal z njegovim delovanjem v svojstvu šefa civilne uprave zasedenih pokrajin K Krnten i n K r a 1 n. V tej zvezi je izjavil: »Nalogo šefa civilne uprave zasedenega ozemlja v K&mten in Krain, ki mi jo je poveril FUhrer dne 14. aprila 1941., nisem občutil samo kot osebne naloge, ampak kot nalog za celokupni Gau Karaten. Možje Btranke in države, ki so mi kot sotrudniki Btali ob strani, so bili izključno pripadnici ehižbenih mest v Reichsgau Karaten. Nova ozemlja obsegajo 4000 kvadratnih kilometrov e preko 200.000 prebivalcev. FUhrerjev nalog, ki ga je posnel v stavku: »Napravite mi to deželo zopet nemško', temelji na dejstvu, da je ta dežela nekoč bila nemška. Videz ljudi te pokrajine, čedne hiše na Sonetih in v mestih, so zgovorno spričevalo Ea to. Moč vzgoje, katere vrednost mi na-Icionalni socialisti pač najboljše poznamo, je dosegla, da se danes 95% prebivalstva priznava za Slovence. Gre zato, da se v teh ljudeh zopet obudi ponos na njihovo nemško kri in da se jih z nemško vzgojo zopet pri/dobi.« Svoja izvajanja je končal nadomestujoči Gauleiter Kutschera s sledečimi besedami; »Za to, kar smo dosegli, se imamo ^hvaliti trem činjenicam; Pomoči Reicha; za to pomoč sem vodečim možem v državnem Vodstvu globoko hvaležen; Razgovor med GOrlngom In Petalnom Paris, 2. decembra. Dne 1. decembra ^ je T St. Florentin-Vergigny vršil daljši ^^govor med Reichsmarschallom G o-la maršalom Pžtainom o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Fran- iclM delu mojih sotrudnic in mojih sotrud-nikov in tovarištvu, s katerim sem bil povezan tako z njimi kakor z možmi države. Za Vaše storitve, sotrudnice in sotrudniki se mi ni treba zahvaljevati, ker so utemeljene v zakonu časti in dolžnosti. Pač pa bi se Vam rad iz globočine srca zahvalil za zvesto tovarištvo, ki me je družilo z Vami skoroda štiri leta, in bi Vas prosil, da sporočite to zahvalo tudi onim, ki danes niso tukaj, onim ženam in možem, ki so svojo dolžnost opravili poleg težkega dnevnega dela. Vsem Vam želim, da Vam naj bo vsaki-krat podeljena moč pa tudi notranja ve-drost, da lahko dovršite one stootve, ki jih Fuhrer' od Vas zahteva. Gauleiterju za Gau Karaten, našemu tovarišu Pg. dr. Friedrichu Rainerju, pa želim pri njegovem delu najboljše uspehe. Naj bi bil Gau Karaten ne samo najlep- Slovesni čin v »dvorani grbov* Reichsorganisationsleiter dr'. Ley izroči zastavo Gauleiterju dr. Rainerja. Na desni: nadomestujoči Gauleiter Kutschera. (Bild Illk) ai Gau Reicha, ampak tudi FUhrerju naj-zveste jši! < Reidisorg^nlsaiionsleiler govori Ko je bil govor nadomestujočega Gauleiterja sprejet z viharnim odobravanjem, je Reichsorganisationsleiter dr. L e y povzel besedo. Bavil se je najprej s položajem Gauleiterja v nacionalno socialističnemu Reichu, v katerem je vodja, prihajajoč iz narodove sredine odgovoren, za ljudsko blaginjo. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je pečal s posebnostmi dežele K&mten. Davljenje slehernega samožitja, h kateremu so bile dežele Ostmarke obsojene v stari Avstriji, je primerjal s specifično nalogo, ki mu je bila kot pristnemu stavbnemu kamnu države po zlomu stavljena po Kiihrerju. Dežele si morajo prizadevati, da dobijo zopet njihovo kulturo, in mora uspeti, da postanejo deželne prestolnice središča kulture. (Nadaljevanje-na 2. strani.) Kaj Ш \e storil Gauleiter dr. Rainer v Salzburgu Težke izgube sovjetov v prostoru pri Roslovu Brezuspešni posliusl Izpadov čez led reke Neva — Pri poskusih poleta v Nemčijo ]e bilo sestreljenlb 15 britanskih letal težko poškodovana vslcd bombnega zadetka. Nadaljnji napadi iz zraka so bili naperjeni proti Moskvi in Leningradu. Iz Piihrerjevega glavnega stana, 2. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 1. decembra naznanilo; V prostoru pri Rostdvu je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje protinapade z brezobzirno uporabo ljudi in materiala. Utrpel je pri tem zopet težke krvave izgube. V okolišu pri Moskvi prodirajo skupine pehote in oklopnic v napadu naprej proti sovjetski prestolnici. Pred Leningradom je sovražnik tudi včeraj znova brezuspetoo poskušal izpade. Pri obrambi z močnejšimi silami preko zmrznjene Neve izvedenega napada Je sovražnik ob visokih krvavih izgubah izgubil številne ujetnike kakor tudi 30 oklopnic, med tem šest težkih. Luftwaffe je v srednjem in severnem odseku fronte z dobrim uspehom napadla dovozne poti sovjetov. Vzhodno od Volhova smo bom,bardirali stane čet in materialna skladišča. V vodovjih pri Kronstad-tu so bojna letala potopila nekega ledolo-шДса. Neka ye£Ja tovorna ladja |e bila Na škotski vzhodni obali je Luftwaffe po dnevi napadla z bombami in krovnim orožjem neko letališče. V lopah in stanovih so bili doseženi polni zadetki in več na tleh nahajajočih se letal je bilo poškodovanih. Po noči 80 bojna letala napadla pristaniške naprave na jugovzhodnem Angleškem. V severni Afriki trajajo še boji jugovzhodno od Tobruka. Od juga sem izvedeni protinapadi so bili uspešno odbiti. Nemške in italijanske skupine bojnih in lovskih letal so podpirale te operacije. Britanski bom&iiki so v zadnji noči napadli severno nemško obrežje. V Hamburgu In Emdenu je civilno prebivalstvo imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Britansko zračno brodovje je pri teh napadih imelo zopet težke izgube. Izgubilo je 15 letal, od katerih je bilo 10 sestreljenih po edMcah vojne mornarice. #->- Salzburg, 2. decembra. Dr. Friedrich Rainer, novi Gauleiter za Gau Karaten, je sam sin Karatna in prijatelj pokojnega prvega Gauleiterja za Karaten, Huberta Klausnerja. Iz lastnega zaznavanja pozna ne samo vse probleme te dežele, ampak je vrhutega sam dplga leta z uspehom vodil alpski Gau, ki meji na K&ra" ten. Dr. Rainer je po svoji krepkoeti, energiji in iniciativi znan daleč preko granio njegovega prejšnjega salzburškega področja. Ime male dežele salzburške je po njegovem neutrudljivem revolucionaraem udej-stvovanju zaslovelo po celi državi; to vedo tudi njegovi ožji rojaki in bodo svojega novega voditelja z vsemi močmi podpirali pri rešitvi bodočih nalog. Kdor pozna to, kaj je storil dr. Rainer v, Salzbur^u, ta ve, da bo pod njegovim vodstvom Karaten , nadaljevalo svoj razmah, Njegbvi ukrepi so večinoma že postali dejstva, tako da so več kakor enkrat bile oči Reicha obrajene na sosedni Gau. Vsled energičnega dela dr. Rainerja eo bile po prelomu v celoti in popolnoma odpravljene škodljive posledice sistema. Roko v roki s tem se je vršila načrtna izgraditev in dograditev političnega vodilnega aparata, ki je dobil odločilno osredje, ko je bila ustanovljena Gauschulungsburg Hohen-werfen, najosebnejše delo Gauleiterja, ki ga je Se v zadnjih dnevih obiskal. S kako širokim pogledom je Gauleiter dr. Rainer opravljal svoje delo, pokazuje najbolj proglasitev salzburške dežele za »Gau der Jugend«, ki je bil deležen njegove posebne podpore. Bodočim nosilcem nemških činov je* uravnal vsa pota za njih razvoj na področju lastne vzgoje, prosvete in športa. Ni se štedilo ne naporov ne sredstev, da se ustvari .mladini potrebne naprave in ji omogoči prireditve, zlasti na prbsvetnem polju. Mladina naj vzrašča v kulturno misijo, ki daje salzburškemu delu obeležje za celo bodočnost. Zato se je Gauleiter tudi zelo živo zanimal za vsa vzgojna vprašanja in je njegovo delo postalo vzor za celo državo. Vodstvo in dovršitev icele vrsto znamenitih zgradb Ijudakih k Stran 2, — Stev 81. KARAWANKEN-BOTB Sreda, S. decembra 1941. glavnih šol je samo podčrtavanje njegovega obsežnega dela na tem važnem odseku nalog. ' V prosvetnem oziru je dr. Raiiier prevzel dediščino, ki je zadostno označena po imenih Žida Reinhardta, Toskaninija z židovskim sorodstvom in njegovega vzhodnega priveska. Salzburške slavnostne igre, prej pridržane inozemcem s težkimi funti in dolarji, so bile noVo Izgrajene in postale središče gojitve nemške umetnosti, ki je osredotočena na dela Mozarta in drugih mojstrov enako vedre temeljne barve. Te igre danes niso več zadeva snobistov, ampak so postne zbirališče najboljših sinov naroda. To se je najjasneje izražalo v vojnem poletju 1941, ko se je slavnostnih iger udeležilp nad 20.000 vojakov iz cele države. Predpostavka za preoblikovanje salz-burških iger je bila med drugim preureditev pozorišča za te igre in deželnega gledališča, kakor je bilo omogočeno vsled bogate podpore FUhrerja in dr. Goebbelsa. Začasno je dr. Rainer zaključil to delo obnovitve s tem, da je postavil vodečega gledališkega strokovnjaka, ki bo v bodoče upravljal slavnostne igre in gledališče v ozki povezanosti. Veliko delo je bilo storjeno nadalje tudi s tem, da se je Mozarteum preobrazil za prvo državno visoko šolo za godbo. Pri tem jamči šola za mladino in ljudstvo za to, da se bo godbeno delo razširilo na celi narod. Končho je omeniti tudi Ustanovitev Mozartorkestra in Mozart-kvarteta. Na področju upodabljajočih umetnosti je Gauleiter podpiral domače umetnike čim najbolj z razstavami in nakupom slik in Vrhu tega povabil tudi umetnike iz drugih dežel, da razstavljajo svoja dela. Gau K&ni-ten je dr. Rainerju hvaležen za razstavo del ■domačih slikarjev, katerih delovanje je na tak način postalo znano krogu, ki ga v Kiagenfurtu ne bi bilo mogoče doseči. Dr. Rainer je tudi položil temeljni kamen za deželno galerijo. Kot najbolj vneti pospeševalec prirodo-slovnega dela je pridobil dra. Abela za usta. novitev instituta za življenjeelovje, kojega zbirke se že nahajajo v Salzburgu. Značilno za delovanje Gauleiterja je nadalje njegovo pospeševan je ved, ki mu je omogočilo števBne kongrese, od katerih je treba omeniti le Paracelsuskongres, zasedanje zdravnikov iz alpskih dežel in zaeedanje v domo-znanstvu. Njemu se ima zahvaliti za ustanovitev obsežna Mozartova knjižnica, on je povzročil ustanovitev salzburškega pesniškega krožka, povabilo znanih pesnikov v Salzburg itd. Merodajno za razvoj salzburškega prosvetnega življenja je bila pridobitev vseh v stranki in v državi na vodečih mestih slu^ujočih mož, da so se zanimali za razvoj Salzburga v kulturno središče • Reicha. Delu dr. Rainerja se mora tudi pripisati, da se je hroz trenja odvijalo v SalzburgU tudi zunanje politično delo, to je med Berg-hofom in Fuschlom, vsled česar so s Salz- Slovesna uvedba Ganleilerja dr. Rainerja v slnžbo (Nadaljevanje s 1, strani.) Kot drugI problem za K&mten je označil njegovo posebnost obmejne dežele. Na meji mora ljudi navdajati največja ljubezen do domovine. Prebivalci v KSmtnu-vedo kaj to pomeni. Pri junaških obrambnih bojih proti srbski premoči v letih 1918. do 1920., je Reichsleiter navajal kot vzgled zvestobo prebivalcev iz K&mtna do domovine. 2e takrat je stopal v ospredje tudi Hubert Klausner, prvi Gauleiter Kamtna, ki nas je žal prezgodaj zapustil. nadaljeval Reichsorganisationsleiter, »je »Naš zvesti prijatelj Kutflchera«, tako je marljivo in vrlo upravljal dediščino. Prisrčno se mu zahvalimo za njegovo delo in napore. Zdaj prevzamete Vi, Pg. Rainer, sveto dediščino. Vi sami ste iz te dežele, tukaj ste se borili, tukaj ste rojeni, poznate ljudi in njih posebnosti, tukaj ste doma. Starši Vam stanujejo tukaj. Vaša obitelj je tukaj. Zdaj lahko ustvarjate izvirne sile Vašega lastnega bitja. Rojak iz K&mtna se vrača k rojakom iz Kamtria. Uverjen sem. da nam FUhrer ne bi mogel dati boljšega Gauleiterja. Ravno tako, da FUhrey Vam nI mogel dati lepše dežele. FUhrer in Gauleiter sta združena v enem hotenju, in prepričan sem, da bosta mogla rešiti vprašanja, ki sem jih v kratkem omenil. Napravili boste to mesto za centralo kulture v Karnt-nu in v Nemčiji. Nastala bo tukaj bastija za nemštvo. Tako bo ustvarjena obramba zoper vse tuje, istočasno pa boste most k našim prijateljem tam preko v Italiji. Uverjen sem, da bodete Vi to vse rešili in vsled tega vem, da je ta dežela v dobri oskrbi. Po nalogu FUhrerja Vam Izročam ta Gau hkrati pa tudi to listino.« Nato je Reichsleiter zastavo, ki jo je od nadomestujočega Gauleiterja Kutsctiera prevzel s pohvalnimi besedami za njegovo delo, predal Gaulei-terju dru Rainerju v varstvo z besedami: »Izročam Vam, Gauleiter Rainer, zastavo. Nosite jo hrabro in ponosno In ne dajte jo 4z rok, za Adolfa Hitlerja in Nemčijo!« Hoiemo nsivarlli sreino KSnilen Po tem slovesnem činu je povzel besedo Gauleiter dr. Rainer, ki je pred vsem izrekel globoko zahvalo FUhrerju zato, da mu je poveril to odgovorno mesto. Obljubil je, da bo izpolnjeval to, kar FUhrer In prebivalci KSmtna od njega zahtevajo: voditi ta Gau po tradicijah Kamtna. To se pravi, v nemškemu duhu, ki je navdajal že veliko borcev in mučenikov te dežele. Po minuti spomina, v kateri so bili počaščeni borci dežele, ki so v svetovni vojni v obrambnih bojih," v času, ko je NSDAP bila v Avstriji prepovedana, in v sedanjih bojih za svobodo Nemčije dali svoje življenje za državo, je Gauleiter nadaljeval s pozivom na svoje so-trudnike, da se spominjajo velikih vzgledov v deželi in zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti. »Karnten pa,« tako je izjavil Gauleiter *dr. Rainer nadalje, »tudi nikdar ne bo pozabilo Pg. Kutschere, kakor mu nikdar ne bo pozabilo činjemice, ki jo je on dovršil, ko je v najtežjem času, pozvan po Klaus-nerju na vodstvo, dne 11. Ш. 1938. mogel kot prvi v Wien javiti prostost Gau Karnten. Midva sotrudaika Klausnerja, Pg. Globo tschnik in jaz, to lahko potrdiva. Želimo mu, da se mu izpolnijo,vse njegove želje. Ostal bo vedno naš rojak in vedno z nami povezan. Fiihrer je tej deželi v največji meri izpolnil njeno tradicijo. Karavanke so sedaj postale nemške gore in pokrajina južno od nje se je povrnila k nemški diiavi. Nemško prpvo in nemški red vladata sedaj tamkaj in obljubil sem FUhrerju, da bom to ozemlje vzel popolnoma v svoje roke. Skrbel bom za to, da bo ta pokrajina skoz in skoz po- stala del nemške države in ■ tem nemika dežela. Prevzeli so jo bili pred več sto leti nemški oboroženi kmetje, ki so tej deželi vtisnili pečat nemške kulture, tudi takrat, ko je postala gnezdišče panalavizma. Kdo% je tam nosilec nemške kulture, ta oetano tam zaščiten. S tem je pa K&mten dobilo qglog, da izpolni svoje dolžnosti napram; Reichu. K&mten je tako dobilo svojo dokončno podobo in obliko. Zaveda se svoje naloge. Uresničili bomo to, kar ste nam, Pg. Ley, danes predočili. Vam pa velja moj klic : Na delo! Sedaj hočemo mi prijeti! Hočemo pokazati, da lahko kaj izvedemo! Deželo sonca in sreče hočemo vzeti v roke X revolucionarnim 'zanosom in krepkoetje. Lepa in krasna je ta dežela, ki lahko tudi celi državi nekaj da, dežela sonca in sreče. In zato velja za to deželo parola; hočemo ustvariti zedinjeno nemško, srečno K&mten! Heil-Kamten!« ' Po sklepnih besedah Reicheleiterja- dr, Pachneka je slovesni čin izvenel s pozdravom na FUhrerja in nemško oborožene silo. Nato sta se Reichsleiter dr. Ley in; Gauleiter dr. Rainer s spremstvom podalai k mestni hiši. Po kratkem nagovoru nad-, župana dr. v. Franza so se Reichsleiter dr. Ley, Gauleiter dr. Rainer, nadomestujočt Gauleiter Kutschera in Gauleiterji doktofl Uiberreither, Hofer in dr. Scheel vpisali X zlato knji^ mesta Klagenfurt — Reich#-leiter dr. Ley je že v nedeljo popoldnde za« pustil Klagenfurt burgom zvezana meradajna data nemške zunanje politike. V gospcdarsBkem pogledu je ustanovitev Gaukommissariata za gospodarsko obnovo omogočila združitev vseh strankinih in državnih sil. Nadalje so se lotili odločno izkoriščanja dežzlnih vodnih sil, pri čemur je pred vsem omeniti veličastno napravo v Tauem, ki bo široke pokrajine oskrbovala z električno energijo. Velikopotezno so se pospeševala vsa dela za ureditev prometa. Tukaj je treba v prvi vrsti omeniti državno avtomobilsko progo, ki veže Karnten in Salzburg, ki mu je dr. Rainer na svojem dosedanjem ozemlju z napravo avtomobilskega kolodvora, postajališč in velegaraž začrtal pot do velikega razmaha. Gauleiter je tudi skrbel za tujski promet, ki je za Salzburg tako važen in ki je tudi v K&mtnu potreben intenzivne pospešitve. Njegova prizadevanja so veljala predvsem ureditvi hotelov in gostiln, izgraditvi zavetišč, posebno v takih krajih, ki pridejo v poStev za zimski fiport, nadalje Izgraditvi Žičnih železnic in smučarskih liftoV ter velikemu številu drugih naprav za spoznavanje lepe alpske pokrajine. O-sebno^ si je prizadeval tudi glede rudniških ukrepov in glede zasiguranja gradbenega gradiva za bodočnost. V pičlih štirih letih je Gauleiter doktor Rainer ustvaril v sosedni deželi tako delo obnove, da bo njegovo ime neločljivo zvezano 1^ Salzburgom. Ker je sam rojak iz Karatna, ker pozna od mladih nog vse potrebe naše zemlje, bo povečano Karaten, ki mu v bodočnosti naraščajo velike naloge, imelo na čelu moža, kateri bo, podprt po navdušenem in k službi pripravljenem prebivalstvu, to obmejnd deželo privedel v srečno jutranjo zarjo. Skupna Izjava Japonske, Kitajske in Mandžukoa Tokio, 2. decembra. Japonski ministrsM. predsednik To j o je povodom obletnice izjave treh sil priobčil ostro izjavo proti sebičnim spletkam sovražnih narodov in pri tem povdaril, da stremijo Zedinjene držav« in Anglija predvsem za tem, da bi prevladovale v vzhodni Aziji. V skupni izjav! treh vzhodnoazijskih držav Japonske, Kitajske in Mandžukoa se vnovič podčrtava to, kar je ministrski predsednik že povda-ril v svoji izjavi. Te tri sile da so se odločile, da ne dopustijo nobenega posega . Zedinjenih držav in Velike Britanije v razvoj vzhodne. Azije. Narodi vzhodne Azijo se bodo združili, da osvobodijo vzhodno, Azijo tako od kapitalističnega napada, Zedinjenih držav kakor od komunistične kuge, da izgradijo sfero skupnega blagostanja, * Zimsko-športna konferenca na Zugspitze. Nedavno so sklicali konferenco zimsko-Športnih strokovnjakov na Zugspitze. Ob tej priliki so izvedli Bradi, Palme in Lantschner svoje prve smuške skoke v letošnji sezoni. O teh skokih poročajo, da so bili sigurni in lepi. Umetnost skakanja je ostala mojstrom v živcih in nogah, v zimsko sezono pa gredo z nad ami na nove uspfehe. Verlag und D ruck: NS.-G»uverlag uuZ lažnimi človeškimi postavami hočeš napolniti svoje možgane ter uganjati laž in prevaro kakor dobičkanoeno rokodelstvo, od katerega se hoČeš debeliti? Ali so zapustile tvoje arce vse očetove čednosti? »Tvoj oče — ime ti je Engelbreht — ne če slišim, da tako pravijo tebi, nočem verjeti, da je to ime mojega tovariša, ki je bil poosebljena čednost in poštenost, ampak da preko njegovega groba satan zasmeho-valno oponaša njegovo ime in tako ljudi zavaja, da smatrajo pravnega lažimodri-,jana v resnici z sina" vrlega tesarskega mojstra Bogomira Engelbrehta— poberi ве, nisi več moj rejenec, kača, ki jo strgam s svojih prs, ki jo pahnem od sebe.< V tem hipu se je Ančka z vreščečim, v grče eegajočim tarnanjem vrgla pred mojstrom Stražo na kolena. >OČe,« je zaklicala vsa objokana oi skeleče bolečine in brezupne razdvojenosti, »oče, če zapodiš njega, zapodiš tudi mene, tvojo najljubšo hčerko, on je moj, moj Andrej, za nič na svetu ne pustim od njega!« Onemogla je revica z gla%o butnila ob vzidano omaro, da so ji kaplje krvi porosile nežno belo čelo. Barbara in Metka sta pri-■BkočUl t$r nezavestno zanemli na blazinjak. Andrej pa je stal tukaj, otrpnjen, kakor nadet od sttele, nezmožen elehernega giba. Težko bi bilo opisati vtis, ki se-^je izražal .na Stražinem obrazu. Namesto ognjene rdečice je bilo videti v njem mrliško bledost, mračen ogenj je žarel le še v srepih očeh, mrzle smrtne sfage so mu stopile na čelo; nekaj trenutkov je strmel pred se, nato so stinjena prsa dobila duška in z nenavadnim glasom je izpregovoril: »Takale je torej ta stvar!« — Nato je počasi stopil k durim, med katerimi se je Se enkrat ustavil in napol nazaj obrnjen zaklical ženskama: »Ne štedita s kolonjsko vodo in te norčije bodo kmalu minile!«' Kmalu nato so videli, da je mojster iz hiše ven naglo hodil proti goram. Lahko si mislimo, v kakšno globoko bol je bila pogreznjena obitelj. Metka in Barbara prav za prav niste mogli doumeti, kaj se je zgodilo groznega, in tesno jima je postalo pri srcu Še le takrat, ko so mojster, česar doslej še nikoli ni storil, do večerje ni povrnil, ampak izostal pozno v noč. Potem 80 ga slišali prihajati, odpirati hišna vrata in jih s silo zaloputniti, kakor tudi, da je s težkimi koraki stopal po stopnicah navzgor in se v svoji sobi zaklenil. Uboga Ančka si je kmalu zopet opomogla in je tiho jokala pred se. Pfi Andreju pa so se množili divji izbruhi brezupne zdvojeno-sti in večkrat je rekel, da se bo ustrelil; k sreči pa pištole ne spadajo nujno med premičnine mladih občutljivih advokatov, če se pa tam nahajajo, pa vsai nimajo petelinov ali pa drugače niso za rabo. Ko je bil Andrej kakor nor predirjal ne-kaj ulic, ga je njegov tek nagonski dovedel do njegovega visokega zaSčitnikaj kateremu je med izbruhi najglobokeje boli potožil vse svoje nečuveno srčno gorje. Ni treba niti pristaviti, ker se to razume samo po sebi, da je bil mladi zaljubljeni advokat po vsebini njegovih obupnih zagotavljanj prvi in edini človek na svetu, ki se mu je pripetilo kaj tako groznega; zato je pa tudi obtoževal usodo in vse sovražne sile, ki so ee bile zarotile proti njemu. Domlcelar ga je poslušal mirno in z nekim sočutjem, ki pa vendar očitno ni uva-ževalo vso pezo boli, kakršno je advokat v njegovi domišljiji občutil. »Dragi moj mladi prijatelj,« je dejal do-micelar k advokatu, ki ga je prijazno prijel za roko in posadil na stol, »dragi moj mladi prijatelj, doslej sem imel gospoda tesarskega mojstra Janeza Stražo za neke vrste velikega moža, sedaj pa uvidim, da je pri tem tudi zelo velik bedak. Veliki norci 80 pa kakor uporni konji, težko se jih pripravi do okreta, ako pa to uspe, potem pa dirjajo veselo po zapovedani poti. Zaradi današnjega hudega nastopa in nespametnega srda starega Straže Se nikakor ne smete obupati nad lepo Ančko. »Toda prej nego se še naprej meniva o vaši v resnici ljubki in romantični ljubavni spletki, bova tukaj malo pozajtrkovala. Prišli ste ob kosilo pri starem Straži, in jaz obedujem šele ob štirih popoldne v See-hofu« (vas in razkošni grad pri Bambergu). Na malo mizo, h kateri %ta prisedla oba, domicelaf in advokat, so postavili resnično slastno zakuako. Bayonsko gnjat, garni-rano okrog z reSnji portugalske čebule, mrzlo i (Slanino pretaknjeno jerebico, E«/ pravljeno na rdeč način, torej nekaj novega, v rdečem vinu kuhane gomoljike, krožnik s strassburško gosjo jetrno pašteto, nazadnje še krožnik s pristnim strakinom (mehkim italijankim sirom) in Se drugega g sirovim maslom, tako rumenim in bleščečim kakor same Smamice. Naklonjeni nam čitatelj, ki pride v Bamberg, se bo veselil, ako ima rad tako slastno sirovo maslo, da mu ga prinesejo na mizo čim najlepše in najčistejše, hkrati se bo pa jezil, kadar zve, da ga prebivalci zaradi pretirane štednje razpustijo v salo, ki je . navadno žaltavo in pokvari vse jedi. Poleg tega se je v lepo zbrušeni kristalni steklenici iskril žlahtni šampanjec, n® P®" neče se sorte. Domicilar, ki spredaj privezanega prtiča, s katerim je bil sprejel advokata, niti ni odpel, ko je bil komorni stre-žaj naglo že v drugič pogi^H' Je pred obupanega ljubavnika položil najlepše koee, natočil mu vina in sam srčno posegal po jedeh. Nekoč je nekdo zadosti smelo trdil,-da stojita želodec in ostali fizični del človeka al pari. To je sicer brezbožno in grdo naziranje, toda toliko je gotovo, da želodec kot despotski trinog ali porogljiv mistifi-kant uveljavi svojo lastno voljo. Tako se je tudi tukaj zgodilo. Kajti nagonski, ne da bi se tega točno zavedal in kakor to niti ne pristoja mlademu, skelečih bolečin polnemu advokatu,, je ta v nekaj minutah použil mogočen kos bayonske gnjati, strašno pustošil v portugalski garnituri, snedel pol jerebice, ne malo število gomol jik, kakor tudi več Str M-bujških paštet. (Dalje pribodnjiii ^ Breda, 8. decembra 1941. KARAWANKEN^BOTE Stran J. — Stev. 31. Ponovne najležfe izgube soijelov Pridobitev terena v prostoru okrog Moskve — 207 rdečih letal le bilo uničenih v teku enega tedna Iz FUhrerjevega glavnega stana, 2. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 30. novembra naznanilo: Pri Rostovu in v loku Doneča so nemške čete ob sodelovanju Luftwaffe pri-zadjale sovražniku tudi včeraj ponovno najtežje izgube pri obrambi njegovih ponovnih množestvenih napadov. Bojna letala so v vzhodnem delu zaliva Taganrog zažgala neko skladišče olja. V prostoru okrog Moskve je napad skupin pehote in oklopnic pridobil zopet na terenu. Pred Leningradom je bil odbit moč-rtejši, po oklopnicah podprti po sovražniku poekušeni izpad. Visoko na severu so skupine vojnih letalcev nadaljevale razdejanje važnih naprav na murmanski železnici. Nadaljnji uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni zoper letališča in železniške naprave v južnem in srednjem odseku fronte.'Leningrad in Moskva sta bila bombardirana po dnevi. Pred britansko obalo so brzi čolni v noči na 29. novembra napadli močno za-zavarovani sovražni konvoj in potopili nek tanker s 7000 brt. Nek nadaljnji veliki par-nik je bil torpediran in bržkone potopljen. V severni Afriki so nemško italijanske čete nadaljevale protinapade. Pri tem so bile uničene nadaljnje sovražne o- . klopnice. Nemška bojna letala strmoglav-cev kakor tudi skupine lovcev in razdejal-cev so razpršile britanske kolone in pripravljalne postojanke oklopnic. Dovozne ceste sovražnika pri Marsa-Matru-ku so bile uspešno bombardirane. V zračnih bojih so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili pet britanskih letal. V času od 22. do 28. novembra je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 207 letal. Od teh jih je bilo 79 sestreljenih v bojih v zraku in 53 po obrambnem topništvu, ostanek je bil uničen na tleh. V Istem razdobju smo na vzhodni fronti izgubili 24 lastnih letal. Napad na Moskvo ]e tudi nadalje uspešen Poskusi razbremenitve so se izjalovili — Najtežje izgube bolševikov Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 2. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 29. novembra naznanilo: V napadih na Moskvo so bili doseženi nadaljnji napredki. Pri Rostovu in v lokuDonecaje sovražnik pri pvnovnih napadih, ki jih je podvpel z močnimi zbranimi brezobzirno uporabljenimi močmi, utrpel težke krvave izgube. Posadka Roslova po ukazu izpraznjuje ožje obmeetje, da se bodo sedaj brezobzirno mogli izvesti potrebni ukrepi povračila napram prebivalstvu, ki se je kršeč mednarodno pravo za hrbtorti nemških čet udeležilo boja. Pred Leningradom so bili odbiti močnejši sovražnikovi poskusi izpada. V severni Afriki izvršujejo zavezniške čete koncentričen napad proti močnim britanskim silam, ki so ponovno potisnile od jugovzhoda naprej proti Tobruku. Nemška bojna letala so z dobrim učinkom bombardirala železniške naprave pri S i d i B a r a n i j u. Čolni sprednjih straž so v Kanalu uspešno odbili napad na nek konvoj od strani neke britanske flotilje brzih čolnov. Deloma že poškodovane sovražne čolne so zasledovali nemški torpedočolni, pri čemur je bil potopljen nek britanski brzi čoln, dva nadaljnja pa sta bila iz bližine tako težko poškodovana, da se jih lahko šteje med izgubljene. Vse nemške ladje so se vrnile na določena jim mesta. IVa vzhodn so se lz|aIoviU protinapadi Prodor Skozi sovražnikove obrambne postojanke v srednjem odseku — številne angleške oklopnice v severni Afriki uničene, iz Fiihrerjevega glavnega stana, 2. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 28. novembra naznanilo: Pri Rostovu in v loku Doneča so bili močni, po letalcih in oklopnicah podprti sovjetski protinapadi ob velikih krvavih izgubah sovražnika odbiti. Na nekaterih postojankah fronte so boji še v teku. V srednjem odseku vzhodne fronte so bile predrte močne sovražnikove obrambne postojanke. Težko topništvo vojske je z uspehom napadalo ladijske cilje pred Leningradom. Nadaljuje se razdejanje sovražnikovih železniških prog na vsej fronti, pri čemer je sovriažnik imel težke izgube na prevoznem materialu. Dnevni in nočni napadi bojnih skupin so bili naperjeni proti vojaškim napravam v Moskvi in Leningradu. V boju proti Veliki Britaniji je Luftwaffe v pretečeni noči napadla pristaniške naprave na jugovzhodni obali otoka. V še trajajočih bojih vseverniAfri-k i, posebno pri obrambi sovražnikovih poskusov izpadov iz Tobruka, so bile zopet uničene številne sovražnikove oklopnice. Zbrane čete in kolone vozil sovražnika na Marmarika-fronti so bile razpršene po nem-Skih skupinah strmoglavcev in lovcev. Pri poskusih napadov britanskega zračnega brodovja proti kan^1 ski obali so bila sestreljena štiri sovražna letala. Britanski bombniki so v noči na 28. novem- bra napadli stanovanjske četrti v zapadni Nemčiji, zlasti v Aachenu in Kttlnu, razde-. j ali ali poškodovali številna etanovan^ka poelopja in povzročili izgube med prebivalstvom. V času od 16. do 21. novembra so sovjetske zračne bojne sile izgubile 168 letal, med temi 73 v zračnih bojih in 24 po obrambnem topništvu; ostanek je bil razdejan na tleh. V isti dobi smo na vzhodni fronti izgubili dvanajst lastnih letal. Berlin, 2. decembra, Flihrer je v teku 27. in 28. novembra v prisotnosti državnega ministra za zunanje posle v Ribbep-tropa v posebni avdienci sprejel slovaškega ministrskega predsednika dr. T u k o, kraljevskega ogrskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra pl. Bardos-B y - j a, kraljevskega romunskega podpredsednika Antonesca, kraljevskega bolgarskega ministra za zunanje posle P o-poffa, kraljevskega danskega zunanjega niinistra Scaveniusa, španskega zunanjega ministra S u n e r j a, finskega ministra za zunanje posle Witt in g a, hrvaškega zunanjega ministra Lorkovića kakor tudi cesarskega japonskega posla-SSa I ZWW geciMvla, Flihrer |e sprejel državnike Državniki antikomlnternsklb pogodbenic so odpotovali Iz Berlina Državna delovna služba pred Leningradom Zopet je dogotovljen zaklon za poveljnika. Delavci odhajajo, častnik prevzame službo in vodi od tukaj ogenj svoje baterije. . , . (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Tomaschek, RAD., Z.)" Bolnišnica v vlaku 2e med vožnjo so ranjenci deležni čim najboljše pomoči, (PK. Aufnahme; Kriegsberichter Kurachat, PBZ., Z.) Iz peči seže kadi in kmalu bo tudi v našem jarku gorko, tako pripoveduje rojak poročevalcu za slike, ko je odkril to »kurilno napravo^. SovletI Izplačulejo denarne nagrade za prlgon nemških ujetnikov Berlin, 2. decembra. 34. bolševiSka armada je izdala sledeči ukaz, ki so ga Nemci na svojem pohodu dobili v roke: »Pri podrejenih edinicah naj se ustanovijo posebni fondi za nagrado in izpodbudo drznih izvidnikov. Za prigon ujetega nemškega častnika s papirji dobi izvidnik od-nosno njegova skupina, nagrado 300 rub-Ijev, za ujetega podčastnika ali jetnika f papirji 100 rubljev, za vsakega vojaka e papirji 50 rubljev.« Ako bi bilo vodstvo nemške vojske razpisalo sli&ie denarne nagrade, bi bilo moralo spričo Števila ujetnikov, ki je narastlo na 3,7 milijonov bolševikov, izplačati ie nad 2 milijardi rubljev. Vse imetje je uničeno Prebivalci vasi se v obupnem brezdelju ozirajo na plamene, ki so jih zanetili sovjeti, da krijejo lastni umik. (PK. Aufnahme: Kiiegsberichter Kratzech, ИН., Z.) i?'. . 'A' ■: ' а1ал1ка cesarstva Mandžukoa L u e -1 -W e n - a. V teku včerajšnjih avdijenc je FUhrer popoldne v prisotnosti državnega ministra za zunanje posle v. Ribbentropa sprejel zunanjega ministra zavezniške Italije grofa C i a n a in kraljevskega poslanika v Berlinu Dina A1 f i e r i-ja k daljšemu razgovoru, prežetemu od duha prijateljstva in nemško-italijanskega soborstva. % V teku četrtkovega popoldneva in petkovega dopoldneva so povodom berlinskega sestanka tukaj bivajoči reprezentanti v protibolševiiki fronti združenih držav e člani njihovih delegacij zopet 'zapustili državno prestolnico. Od državnikov se je poslovil &iavni zunanji minister » zunanje Roxdt SB) ВМжаксов, __ Splavi leda na Volgi Plavajoče ledene grude ogroSajo pomoine mostove, ki so jih izgradHi naSi piemr/i Hez Volgo, tako da morajo straie na mostu z dolgimi drogovi stalno drobiti ledena polj^ stran 4. — Ster. 31. KARAn'ANKEN-BOTB Sreda, 3. decembra 1941« Zahvala Pg. Francu Kutscheri Po Štirih letih dela za Earnten ga Je RclAsIlihrer vpokllcal v Berlin Skoro cela štiri leta, od 20. februarja 1938. je Pg. Franc Kutachera vodil usodo najjužnejše državne pokrajine NSDAP, Karntena. Sedaj izstopa Pg. Kutachera iz političnega vodstva te pokrajine, ko dobi Karnten, kojega prvo mesto po smrti Huberta Klausnerja, to je od dne 11. februarja 1939., ni bilo več zasedeno, v osebi dr. Friedricha Rainerja svojega novega Gau-leiterja in Reichsstatthalterja. Reichs-fUhrer hji je Pg. Franca Kutschera vpokllcal za posebne naloge v štabni glavni urad (Stabshauptamt) državnega komisarja za okrepitev nemške narodnosti v Berlinu. Ta poziv ni slučajen, kajti za pričetka svojega političnega dela je iail Pg. Kutschera, ki je danes Brigadefiihrer, posebno ozko povezan s (Ч; tudi mu je njegovo delovanje v Karntnu omogočilo najbolj točno spoznavanje vprašanja narodnosti in vseh problemov, ki so s tem v zvezi. Političen tek življenja Franca Kutschera je absolutno premočrten. Od leta 1930. je član NSDAP in nosi njen zlati častni znak. Leta 1931. se je včlanil v in je v tem evojstvu takoj po vstopu, posebno pa v letih prepovedi, razvijal živahno delavnost. Ze leta 1933. Je postal vodja St&ndarte Karnten, ki mu je bila ostala do 20. februarja 1938., ko mu je na podlagi njegovega političnega dela bilo poverjeno, da vodi Gau Karnten NSDAP. Petkrat je bil Pg. Kutschera v času prepovedi zaprt in je vsega skupaj enajst mesecev preživel v ječah sistema. Najlepše plačilo za njegovo delo v službi pokreta mU je bilo, ko je 11. marca 1938. kot prvi Gauleiter Ost-marke takratnemu Landaslejterju Klaus-nerju mogel v Wien javiti izvršeni prevzem moči v Karntnu. Po ljudskem glasovanju dne 10. aprila 1938. je postal Pg. Hubert Klausner Gauleiter za K&rnten. Vodstvo in obnova pokrajine pa sta bila še nadalje v rokah na-domestujočega Gauleiterja Kutschere, ko je Gauleiter Klausner kot namestnik državnega komisarja za priključitev Ostmarke z Reichom bival v Wienu. To stanje je ostalo neizpremenjeno tudi potem, ko je Gauleiter Klausner v februarju 1939, nenadoma Umrl. V marcu 1940. je Pg. Kutschera odrinil na vojaško službo. Svojo vojaško izobrazbo je dobil pri gorskih lovcih v Klagenfurtu. Pri. vojnem pohodu na zapadu si je pri-bojih v Vogezih pridobil železni križec 11^ Kot podčastnik je novembra 1940. zopet izstopil iz oborožene sile, da se je iznova posvetil političnim nalogam. Pred nekaj meseci je bil za njegove storitve med vojno odlikovan z vojnim easlužnim križcem I. razreda. Karaten se ima svojemu nadomcstujo-čemu Gauleiterju veliko zahvaliti. Z neumorno tvorno silo se je lotil številnih in velikih nalog, ki so ga čakale po prikljii-čitvi Ostmarke v Reich, njegova uspešna prizadevanja so zvesti prebivalci Karntna vedno vneto podpirali. Njegova in njegovih sotrudnikov moč je odpravila velikanske gospodarske težave, v katere je zašla dežela pred letom 1938., zlasti brezposelnost in gospodarstvo je navdahnil nov duh, ki se je kmalu kazal v mladem cvetečem življenju. Njegova zasluga je, da so kmetje gorjanci kakor sploh kmetijstvo v Karntnu bili rešeni preteče propasti in ohranjeni kot vir moči naroda. S posebno preudarnostjo so bili načeti in izvedeni tudi nadaljnji problemi kakor izgraditev stanovanjskih hiš in poprava cest. Vzporedno z delom na gospodarskem polju se je opravljalo tudi ono na kulturnem in političnem. V tisočih apelov, zborovanjih obratov in velikih manifestacijah je bilo prebivalstvo K&rntna zakoreninjeno z nacionalnim socializmom, za katerega so se skoraj vsi že pred prevzmemom oblasti borili in žrtvovali. Kultura je postala zopet življenjski element tudi najpriprostejšega človeka, kakor je to dokazala živahna udeležb apri vseh prosvetnih prireditvah dežele. S posebnim razumevanjem je politični vodja dežele podelil svojo zaščito tudi mladini. Popolnoma nove naloge je dobil nado-mestujoči Gauleiter Kutschera, ko ga je Fiihrer postavil za šefa civilne uprave v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske. Dobil je nalog, da naj napravi iž'ljudi tega ozemlja, ki so se bili v jugoslovanski državi po milosti Versaillesa potujčili, zopet Nemce, jih navaja k nemškemu mišljenju, čustvovanju in delovanju, kar vso ustreza njihovemu poreklu in plemenu. V svesti si velike odgovoraoti, ki jo je zahteval ta nalog, se je Pg. Kutschera kot šef civilne uprave lotil izvršitve te nove naloge. Kot organ za upravo političnega hotenja in za usmeritev prebivalstva v SUdkaratnu je bil ustanovljen K VB, ki je takoj pričel s svojim delom. Morale so se odpraviti v Siidkarntnu tudi posledice po belgrajskih zarotnikih objestno naanovarie vojne. Sicer dežele ni zadelo kakšno opustošenje, pač pa je bilo vsled vojne Tazdejano celokupno gospoidarstvo in javno življenje. Energično se je pričelo z obnovo, ki je tudi v izredno kratkem času dovedla do popolnega uspeha. Prebivalstvo Siidkiirntna jo odatopajočemu šefu civilne uprave hvaležno za to, da sta bila vsled njegove iniciative odpravljena množestvena brezposelnost in s tem vzrok za stisko in bedo ter da se gospodarstvo danes že zopet odvija v urejenem tiru. Preko tega je Pg. Kutschera v Siidkarntnu v nacionalno-so-cialističnem duhu zgradil upravo, ki ne obstoja zaradi same sebe, ampak zato, da koristi interesu skupnoti. Tudi prosvetno življenje je bilo vzbujeno in privablja vedno več prebivaltva. Vse to v Siidkarntnu uva-žujejo in cenijo in tako se zahvali prebivalstva Karntna nadomestujočemu Gauleiterju pridružuje zahvala prebivalstva osvobojenega ozemlja južno od Karavank poslavljajočemu se šefu civilne uprave. Karnten se zahvaljuje za ljubezen in za razumevanje, ki jih je Pg. Kutschera vedno izkazoval lepi deželi na nemškem jugu in njenim ljudem. Ta ljubezen se je dojmljlvo izražala v prisrčnosti, s katero je Pg. Kutachera skrbel za dobrobit vsakega posameznika iz Karntna, v radostni podpori mladine Karntna in prav posebno še v njegovem trajnem prizadevanju, da zopet poživi in pospeši domačo kulturo. Povečano Kilrnteh v povzetku svoje zahvale izraža odkritosrčno žoljo, naj bi bile v bodočnosti Pg. Francu Kutacheri usojene . zadovQljive naloge v službi države. ^ospodaistvo Nemško pravo o davkn na poslovni promet Kadaljne oproslilve — Dobave vode, plina, elektrike in kuriva Po § 4 štev. 5 U.St. G. so dobave vode, plina, elektrike ali kuriva proste davka na poslovni promet. 1. Ce jih opravlja država, dežele, občine, občinske zveze ali zveze, ki imajo gotov smoter; ■ 2. že jih opravljajo skupna vodstva več podjetnikov razen prve dobave v tuzemstva. Ljudska preskrba z življenjsko važnimi gospodarskimi potrebščinami, kakor z vd-do, plinom, elektriko in kurjavo se vrši večji del v javnem interesu po takozvanil preskrbovalnih podjetjih, ki imajo značaj javnopravnih zavodov. Taka podjetja so urejena po teh smotrnih načelih in ne streme za dobičkom. Ta podjetja ga uspežao uveljavljajo za lažjo delavnost v javno korist po navedenem oprostilnem predp'su. Določba § 30 zakona o poslovnem davku posega 8 svojo stvarno oprostitvijo po § 4 točka 5 U.St. G (z. o posl. davku) tudi na postranske dobave in druga postranska dela v kolikor se nanašajo na vodna, plinska, električna ali kurilna podjetja, ki imajo značaj državnih ali splošnih zavodov-te Špori Ghristl Cranz, športna učltlellca Chrlatl Cranz je kljub zasluženi športni slavi ostala skromna, resna in prikupna v vsem svojem vedenju. Dolgo vrato let je obiskovala vsa znamenita alpska smučišča, tekmovala v sniuku in slalomu ter zmagovala. Njene vedre pojave so se v vsaki smučki družbi razveselili. Neštetokrat je bila prva med prvimi, svojim zmagam pa ni pripisovala posebne važnosti. Samo enkrat nI mogla prikriti svoje zmagovalske sreče. To je bilo po prvi olimpijski zmagi v Garmisch-Partenkirchenu, ko se je razjokala ob sporočilu, da je dosegla olimpijsko prvenstvo. To so bile solze sreče . Sedaj ne bo več tekmovala in je za vedno odložila tekmovalne smuči. Postala je športna učiteljica, ki bo svoje bogate izkušnje delila svojim mlajšim tovarlšlcam. Telovadba na tleh v tej panogi telesnih vaj so Danci pravi mojstri. Kadar koli bo nastopali na mednarodnih telovadnih prireditvah, so navdušili gledalce s svojimi spretnimi in drznimi vajami na tleh. Brez telovadnega orodja — večinoma kar na travnikih — so izvajali učinkovite kozolce, salte, premete, stoje na rokah, zlasti pa efektne preskoke čez dolge vrste telovadcev. Talna telovadba se je polagoma udomačila tudi drugod. Zdaj 80 se odločili tudi nemški vodilni krogi, da. obogatijo svoj telesnovzgojni program z dansko telovadbo na tleh. V ta namen s pokliteli v Berlin dva danska učitelja, ki vodita v Državni akademiji tečaj talne telovadbe. Posebno zanimanje za pouk Dancev je pokazal tudi ReichaportfUhrer von Tschamer und Osten, ki se osebno zanima za metode, s katerimi bodo danski strokovnjaki seznanili nemške športne učitelje. Gotovo je, da ima telovadba na tleh Se veliko bodočnost. Njena prednost je v tem, da razvija spretnost in srčnost, izvaja pa se lahko povsod. vrste, tako n. pr. najemodaj merilnih posod in položitev napeljav (zunanjih napeljav do priključitve na poslopje). Davka proste so torej le one dobave in druga dela, ki spadajo med vodne, plinske, električne in kurilne naprave. Vse druge dobave in dela, ki so pa lahko uvrščena v kako drugo podjetjetje ne spadajo v to vrsto. Davku podvržena je n. pr. prodaja predmetov za razsvetljavo, kurjavo ter za instalacijo teh predmetov, dobava prgizvo-dov iz tera in takozvana pomožna opravila kakor n. pr. prodaja strojev, Ip niso več uporabni ali ki ne odgovarjajo več smotrom podjetja. Preskrbovalna podjetja omenjene vrste z mačenjem zasebno pravnih družb so s a-m o takrat davka prost'a, če so družbeni deleži last, države, dežele, občin, občinskih zvoz ali smotrenih ustanov in če se stekajo dohodki izključno v korist teh ustanov. v Drugi del oprostilnega predpisa pospešuje na enak način akkor pri veletrgovini izključno vmesno trgovino — vmesna podjetja. Davka proste so dobave imenovanih gospodarskih predmetov, če jih dobavi edinstveno vodstvo enega in istega proizvodnega podjetja, b Brez pomena pa je, če podjetnik dobavi blago drugemu podjetniku ali zadnjemu potrošniku ali če se n. pr. električni tok pred daljno uporabo preusmeri ali če se plinski pritisk spremeni in če se plin odžreplja v vmesno priklopljenem očiščevalnem zavodu, ne da bi se prekinil stik "v napeljavi. Ce je treba mešati lastno napravljen in pridobljen tok, plin itd., ostane del dobljene dobavne mešanice davka prost. Proizvajalec je pa nasprotno obdavčen za tako svojo prvo tuzemsko dobavo ,v kolikor on in pod točko 1 navedena ustanova ali zasebno pravna družba, čije deleži pripadajo izključno taki ustanovi ter se njeni donosi iztekajo v korist te deležne ustanove. V varstvo domačega gospodarstva se obdavči tudi prva dobava v tuzemstvu za tok, ki je bil proizveden v inozemstvu. Glavnični poell Davka proste so v smislu § 4 točke 8 dovolila kreditov ter poeli denarnih terjatev (n. pr. menic in čekov), vrednostnih papirjev, družbenih deležev in ostalih društev, bančna vrednost papirnatega denarja, denarnih vrst in tuzemskih uradnih vrednosti. Posebno naj se oproste davka najbolj važni bančni posli, ki so obdavčeni z borznim poslovnim»ali menično poslovnim davkom. Pri bančnih in borznih, poslih (§ 32 UStDB, Z,o.p.d.) spadajo k davka prostim poslom dobave vrednostnih papirjev, deviz, obrestnih nakazil, menic, aval, ki jih kak podjetnik izvrši v lastnem imenu, prejemki in dovolila kreditov in konto-korenčni promet, diskonti in lombardski po-' sli, plačilni in preodkazni promet. Oprostilni predpia je stvarni In ne mor-dji osebni. Poslovnega davka so oproščeni po § 32 NStDB o izpeljavi davka na poslovni promet navedeni bančni poell, ne oziraje »e na to, kdo jih ustvarja ali Ce so bili izvedeni v teku bančnega poslovanja. Nasprotno pa niso davka prosti vsi poell bančnega svojstva, kakor n. pr. prodaja čekovnih knjižic ih safemijet. Pri dovoljenih kreditih so pa davka proste obresti posojil, ki so bile plačane za dajatev posojila kot odškodnina in sicer z izdatki in povračilom stroškov vred. V smislu tega predpisa pa spadajo med kredite samo denarni (glavnični) krediti, ne pa tudi takozvani blagovni kredit. Vsled tega je' n. pr. davku zavezan povišek, ki pritiče prvemu dobavitelju in ki se izvrši prvi dobavi blaga s pravico trimesečnega prevzemnega roka. Kot najvažnejše denarne terjatve se po zakonitem predpisu imenujejo menične In čekovne terjatve. Davka prosto je tudi povračilo stroškov, nastalih v meničnem In čekovnem prometu, ki ima bančni značaj, kakor n. pr. menični stroški, pismene in telefonske pristojbine. K terjatvam, ki uživajo to ugodnost, spadajo tudi vse druge zavarovane in nezavarovane denarne terjatve (n. pr. zastavnopravni zavarovani dolgovi —Hypothekarschulden), ne pa terjatve na dajatve denarnih vrednosti. Ce n! pr. odstopi podjetnik terjatev na kupnini brezplačno, mora kljub oprostilni določbi § 4 točka 8 UStDB obdavčiti epr». jeto odškodnino s pogojem, da je podjetnik obdavčen še-le po prejemu odškodnine in če ga ne zadene druga davčna oprostilna določba. To, na prvi pogled čudno dejstvo postane takoj jasno, če razpodelimo de-jannski položaj v dva medsebojno zvezana gospodarska slučaja — protidajatev za prejšnjo dajatev in odstop terjatve. Denarni predujem za odstop terjatve na kupnini. nima v smislu § 4 točka 8 UStDB ugodnosti protidajatve za predidočo dajatev sprejemniku dajatve ali drugačno dajatev, z drugimi besedami povedano, da se za odškodnino pri odstopu kupne cene ne plača obenem odškodnina za prvo dajatev od prejemnika, marveč od tretje osebe — sprejemnika (akceptanta) kupne terjatve in se v naprej sprejme od odstopnika (ce-denta). Isto velja za prodajo menic trgovskega odjemalca v svrho diskontiranja. Za vrednostne listine se smatrajo listine o terjatvah (n. pr. obligacije), zadružne listine (n. pr. akcije) in stvamopravne listine (zastavna pisma). Sem ne spadajo enostavne izkazilne listine (n. pr. hranilne knjižice, zastavne listine. Davčni izkazi o dobropisih I. in П. po novem finančnefti načrtu so deloma vrednostni papirji, deloma plačilna sredstva. Nasprotno so pa posli s srečkami (n. pr. loterijske sre.čke) zavezani poslovnemu davku, ker se srečka po davčnem pravu ne smatra za vrednostni papir, pač pa kot pobotnica o znesku na mogoči dobiček (kupljeno upanje, pogodba na srečo). Obdavčeni so tudi posli o vrednostih izven tečaja in denarne vrste (pisemske znamke ter trgovci z novci). strašna beda za sovjetsko fronto Po ukazu Stalina so bili pregnani iz domačij Berlin, 2. decembra. Prebivalstvo za sovjetsko fronto se po "odredbi ljudskega ko-misarijata za notranje zadeve brezobzirno evakuira. Nek predstavnik tega ljudskega komisarijata v štabu 4. armade poroča o izlvustvih pri tej izpraznitvi na vojni svet 4. armade sledeče: »Kljub pred.pisom se brani civilno prebivalstvo kategorično, da bi se izselilo iz krajev, ki ležijo v bojnem polju 4. armade in je do sedaj ostalo v domačih krajih. To upirMje ima v glavnem vzrok v tem ker manjkajo vozila. In v stremljenju, da si ohranijo nepremičnine. V nekaterih primerih gre tudi za politično nezanesljivost. Krajevne oblasti, ki tudi nimajo nobenih prevoznih sredstev na razpolago, odklanjajo preskrbo beguncev s kruhom. Ta ukrep je povročil pri beguncih veliko nevo-Ijo, posebno pri onih, ki imajo može in sinove pri rdeči armadi. Stalin je s svojim ukazom, se mora vsa dežela pred zapustitvijo uničiti, nakopal — kar je že sedaj jasno — prebivalstvu strahovito bedo. Pred-stoječa zima bo pa še odkrila vso grozovi-toet tega ukaza. * Matti Mikkola padel. Zadnjič enkrat smo omenili Finca Mlkkolo kot svetovno znanega metalca kopja. Kakor poročajo zdaj finski listi, je ta odlični atlet padel na vzhodni fronti v junaškem boju zoper bol-ševikom. Mikkola se je udeležil številnih mednarodnih nastopov in je bil Se letos poleti pred izbruhom vojne dosegel pomembno znamko 73,76 m, И je sploh letošnja najboljša na vsem svetu. Breda, s. decembra 1941. KARAWANKENBOTE stran 5. — Stev. 31. Proizvodi upodaliljajote nmelnosli v SiidliariUnn Iz delovanja gojiteljev spomenikov Da se ugotovi in zasigura obstoj umetniške in za zgodovino umetnosti dragocene kulturne dobrine v osvobojenih pokrajinah Siidktlmtna, j« namestnik Gauleiterja in šef civilne uprave po predlogu urada za negovanje spomenikov v Altgau Karnten postavil štiri poverjenike za negovanje spomenikov v SUdkarntnu, ki so kot strqjiovnjaki ia doslej delovali na tem področju in ki Imajo tudi sposobnosti, da zmorejo po stvarnih navodilih pokrajinskega konservatorja postavlejne jim naloge. Poverjeniki v tem oziru 80 baron Michelangelo Zois in dr. Schontar za okraja Stein in Krain-burg, ob podpori šolskega nadzornika Kraschischniga v okolišu L a a k, dr. Gilnther Neckheim za okraj Rad-mannedorf. TI imajo nalogo, da proizvode stavbene umetnosti, slikarstva in plastike inventarizirajo in skrbijo za njihovo ohranitev. Kako ee to delo razvija, smo zvedeli iz razgovora z dr. N e c k h e i m o m, ki o-premi jen s kamero obrede svoje področje do najbolj odročnega kotička in si o vseh cerkvah ter gradovih ogleduje umotvore in ki je pretaknil skoraj vse stare hiše. Izsledene umotvore njegovih dolgih oglednih obhodov bosta dobila Gaudenkmalamt in centralni arhiv-v Krainburgu. Dr. Neckheima so v njegovih prizadevanjih podpirali na eni strani po znanstveni raziskavi že prej dobljeni material, spisi in knjige, kakor tudi dva poznavalca pokrajine, od katerih je eden zbral in obdelal za zgodovino umetnosti dragocen material glede cerkev, medtm ko je drugi lahko dal na razpolago zgodovinske podatke o cerkvah in zvonoznanstvu. Ta že gotov material se-veida delu gojitelja spomenikov zelo koristi. Dosedanja dela-dr. Neckheima so že rodila celo vrsto važnih izsledkov. Tako je bilo ugotovljeno, da so razmeroma še dobro ohranjene stare slike mest, v" katerih se odkriva značilen nemški način stavbe (na pr. Radmannsdorf, Neujnarktl, Laak), Tudi se najdejo številne stare gotske hiše, ki imajo prostore z rebernimi obloki in lepim starim okrasom. Gradovi izvirajo brez izjeme iz 16. stoletja in so po večini prezidani. Ono malo število v okraju Radmannsdorf Se nahajajočih se gradov — naj navedemo tukaj Dernitzhof pri Vigaun, grad Podwein pri MSschnach, grad Radmannsdorf in grad Grimschitzhof pri Vel-des — je gleide njihove osnove posebno značilno. Kot edina grajska zgradba iz srednjega veka je ohranjen grad Veldes; razveseljivo je, da se nahaja v dobrem stanju. Zcne se nčijo šivati copate Iz delovanja Frauengruppe KVB Pri poduku za Abteilungsleiterinnen v pomožni službi ženskega urada, se je ženam predočila izvršitev praktičnih domačih del. Ker so udeleženke k temu pouku prinesle seboj vse potrebne reči zk izdelavo copat, se je s praktičnim delom lahko takoj začelo. Z navdušenjem so se lotile dela in vsaka žena je hotela izgotoviti najmanj eno copato, da jo lahko v svoji Ortsgruppe pokaže kot vzorec. Posamičnim voditeljicam oddelkov ženskega urada je bilo omogočeno, da so s prinešenimi vzorci ženam lahko razložile postopek izdelave, tako da je v resnici v kratkem času bilo gotovo precejšnje število copat. Tako upravljajo tudi žene v Frauengruppe KVB praktično delo. V vzhodni smeri narašča število gradov, vendar pa gre tudi tukaj z malimi izjemami za zgradbe iz 17. stoletja. Cerkvene zgradbe so deloma trpele zaradi prenareditve v baročnem slogu. O dltilaje sem se je v 17. in 18. stoletju zaradi njenega vpliva uveljavil nov način stavbe v večjem dbsegu, zaradi česar je bil deloma pokončan gotski značaj stavb, ker se niso zadovoljevali z zmernimi izpremem-bami odspredja, ampak so hoteli, da izpre-membe stavb ljudem očitujejo novi duh časa. Kot čisto jjotskfe stavbe so ohranjene le še župne cerkve v Radmannsdorfu, Krainburgu in Laaku. Iz njih še diha duh nemške gotike, ki diči številne cerkve v Altgau Karnten. Posebno zanimivi so sklepni kamni cerkve v Laaku. Svojevrstni po-znogotiški strop cerkve v Kronau razodeva zvezo z delavnico mojstra Bartolomeja-Fier-telerja iz Karatna. Pozornost vzbujajo gotske stenske slike v okolišu Radmannsdorla, proti katerim kipotvorstvo iste dobe popolnoma stopi v ozadje. Krasne slike se najdejo v Petrovi cerkvi v Vigaunu, nadalje v Sche-raunitzu, v mični cerkvici St. Johannu am . Woeheinersee, v Ratschachu (Tomaževa cerkev) in v Moschnachu. Pomembne so tudi nekatere baročne plastike oltarjev. Med najznamenitejše stavbne spomenike se mora uvrstiti bogata fasada starega gradu iz RaJimannsdorfa, ki izvira iz 18. stoletja in imenitno stopnišče gradu, ki je sicer zazidano. Omembe vredna sta tudi slikovita kraja Kropp in'Steinbtichl. F.D. Množesivena udeležba pri občnih zborih Gaufrauensdiaftsleiterln je govorlia v SUdliSrnlnu • v Steinu je več kakor tisočglava množica, segajoča preko ceste, napolnila telovadnico in njeno okolico, ko je stopila v veliko zborovališče Gaufrauenschaftsleiterin iz Kamtma, Pgn. v. Mitterwallner. Vsled tega se je morala, da se vsem roja-iknjam omogoči poslušati govor, zvečer prireditev ponoviti. Vzlic temu so pri obeh zborovanjih pred dvorano in v nabito polni dvorani »tale žene, ki so prišle od vseh strani, da poslušajo besede, ki jih je Gaufrauenschaftsleiterin govorila o Fiihrerju, nacionalnem socializmu in nalogah žene v skupnosti. Poslušalci bo v duhu zasledovali ponosno pot, po kateri sta hodila nemški narod in naš Fuhrer. Pozabilo ee je na čas in na kraj, ko je Gaufrauenschastsleierin po opisu Flihrerja kot državnika in največjega voskovodje pripovedovala o njegovi človeški prostodušnosti in priproetosti. Ganjene po doživetju te ure so se poslušalke zahvalile z obljubo, da bodo na njihovi strani s svojim zadržanjem pripomogle k ogromnemu delu za blaginjo domovine. Po teh dveh prireditvah je Gaufrauenschaftsleiterin v Littai govorila pred Amts-walterinnen ženske skupine KVB o nalogah nemške žene. Tudi v okraju Domschale je bila mno-žestvena udeležba pri občnem zboru. Nad 600 žen, ki so deloma prišle iz daljnjih krajev, se je gnetlo v kinodvorani in poslušalo z veliko napetostjo besede, ki jih je govorila Gaufrauenschaftsleiterin, katera jim je po uvodnem govoru BezirksfUhrerja Justa pripovedovala o Adolfu Hitlerju in simbolu zastave. Na koncu izvajanj je pozvala žene, naj s svojim delom v ženskih krogih pomagajo, da bo zaplapolala zastava Reicha v večnosti. 3% naše đommtne Novo športno življenje v Slidkarnten Zasedanje poverjenikov Ortsgruppen т Radmaiutadorfu Pod vodetvom poverjenika za Spjrt zveznega vodstva KVB, Fg. *Kollenza, se je v Radmnnntlorfu vnSllo zasedanje za Ortsgruppenbeauftragtea. Zasedanje je imelo namen, da м razpravlja o ustanovitvi in izgraditvi Športnih skupin v okvirju večjih Ortsgruppen T KVB. Športni poverjenik zveznega vodstva Je obravnaval naloge, ki jiWm*j9J3##Wke«iuftrag:te In-Ortaeportgesneinachaftftihrer. Pri večjih Ortsgruppen, ki že Imajo izurjene Iportaše, se ustanovijo Orbignippengemeinechaften. Razen tega м mora gledati na to, da ee ustanovijo Športna in druga Igrišča odnos-no telovadnice tam, kjer poetoje predpogoji za šport. Ravno v tem oziru se je prej malo zgodilo. Vzdrževanje in izgraditev smučarskih skakalnic bo nadaljnja naloga športnega urada. V bližnji bodočnosti ee bodo vršili tudi tečaji za razsodnike. Športni poverjenik zveznega vodstva je pozval so-trudnike k požrtvovalnemu delu za šport v nacionalno socialističnem smislu. • ABling. (Preimenovanje ulic.) Področje mesta in občine ABling je sedaj dobilo dokončno nemško označbo ulic. Te so dobile tudi enotne številke. S tem je končano stanje, ki se ni dalo vzdi-žati. V kraju Jauernburg na pr. se tudi človek, ki pozna ta kraj, ni mogel več znajti. Zraven številke |3 se je nahajala številka 100 In zraven številke 60, številka 254. Pri označbi ulic se je posebno vpoštevalo značaj kraja. ABling. (Nezgode.) Delavec Matevž Klinar je dobil po cevi, odrezani po ločilnem stroju, udarec po glavi, ki mu je povzročil pretrganino in zmečkanino ter pretres možganov. — Zaradi mokrote nek žerjav ni mogel^prijeti klade. Ta je zdrknila do tam zaposlenega delavca Viktorja Va s p o t i č a, ter mu zlomila desno gole-nico. Poškodovanca sta bila sprejeta v bolnišnici v ABlingu. Radmaimsdorf. (Izdaja članskih izkaznic KVB.) V Ortsgruppen Vigaun, Bressnitz in GGriach je Bezirksfiihrer Pg. K o 11 n i t z činovnikom izročil članske izkaznice KVB. Apeli v posameznih Ortsgruppen So bili obeležje za splošno izročitev članskih izkaznic članom KVB, Bezirksfiihrer je v teh apelih govoril o delih, ki se imajo Se izvršiti, zlasti je obrazložil delovno področje činovnikov KVB. Neumarktl. (Nezgoda.) Znanega industrijalca Emesta Schallgruberja iz kraja Slap pri Neumarktlu je te dni v njegovem stanovanju zadela težka nezgoda. Spodrsnil je na tleh tako nesrečno, da je padel in dobil dvakratni kostolom. Takoj priklicani rešilni avto iz Krainburga je ponesrečenca pripeljal takoj v bolnišnico Gallenfels. Neumarktl. (Smrtna kosa.) V preteklem tednu je po daljši bolezni v visoki starosti 83 let umrla vdova gospa Uršula fVerderber. Povsod znano gospo so pokopali na tukajšnjem pokopališču. Mannsburg. (Olepšava kraja.) Mannsburg se je zelo izpremenil, ceste so bile popravljene, tudi drugod so popravlja in gradi. Slika kraja je danes že veliko prijaznejša in redna. Mannsburg. (Smrtnanezgoda.) V kamnolomu Hudo pri Holm-Radomle se je v zadnjem tednu smrtno ponesrečil 16 let stari pomožni delavec Marjan R o i t z. Nad mestom njegovega dela se je bil nenadoma sprožil okrog 100 kg težki kamniti sklad in ga pokopal pod sabo tako, da mu je bilo vtisnjeno oprsje in Aomljena hrbtenica. Te poškodbe so povzročile takojšnjo smrt. Mannsburg. (Prosvetno delo km^ tov.) Inž. Reicher iz Steina je imel na zborovanju kmetov iz Mannsburga in okolice predavanje o tem, kako je treba pravilno obdelovati in izkoristiti zemljo in pravilno uporabljati razne • vrste gnoja. Govornik je dajal tudi nasvete, da se dvigne proizvoidnja krme in mleka. Zborovalci so glede* vseh teh vprašanj pokazali živahno zanimanje. Aich. (Obisk Gaufilmstelle.) Nad 200 ljudi je obiskalo zadnje predavanje Gaufilmstelle. Najnovejši tedsnski pregled, ki je prebivalstvo zelo zanimal, je dal prebi\Balstvu pregled v uspehe nemške oborožene sile. Altlak. (Iz delovanja KVB.) K a-pelu ženskega urada so vse žene prišle pol-noštevilno. BezirksfrauenfUhrerin je potem, ko je bil OrtsgruppenfUhrer otvoril zborovanje, govorila o nalogah in dolžnostih so-trudnic ženskega urada. Pri apelu uradnikov v službenem mestu Ortsgruppe Ermem je Ortsgruppenfvihrer Wagner priobčil delitev občinA Altlak. Ortsgruppankassen-leiter je podučeval vodje blokov o njihovem delu. Pravall. (Živahno delo KVB.) Izdanih je bilo članom nadaljnjih 400 članskih izkaznic KVB. Pristopna zborovanja so se vršila v Liescha in v PrKvali. Pri teh prireditvah sta govorila Geschaftsfiihrer KVB W e I s c h in Kreispropagandaleiter iz Volkermarkta, Bernsdorf. OrtsgruppenfUhrer je Izvršil zaobljubo novih članov. — Mladina KVB v MieBtalu je v Pra-vali nastopila k apelu. Bannfiihrer MUller je razložil naloge mladine KVB in postavil voditelje. JHate ^оароЛтлке navite Romunski delavci na tehnično izvežbanje T Nemčijo. Romunska vlada je sklenila ustanoviti izbrani zbor specializiranih delavcev. V ta namen se je sporazumela z nemško vlado, da naj 10.000 mladih romunskih delavcev odide na tehnična izvežbanja v velike nemške tovarne. Pred nekaj dnevi je bil podpisan sporazum med romunskim ministrom za socialno politiko in gospodarskim izvedencem pri nemškem poslaniku v Bukarešti. Romunski delavci so pred kratkim odpotovali z vso opremo v Nemčijo. Banke r Srbiji pridejo pod nadzorstvo Beoorajski listi poročajo, da bodo razen narodne banke vsi drugi srbski denarni zavodi, tudi državni, reorganizirani in bo u-stanovljeno nadzorništvo nad bankami. Abgabo von Rels und Graupen in der 81. Periode. In der 31. Kartenpeiiode kommen pro Person 90 g Rei# uad 60 g Oraupen lur Ausgabe. Um elne rlchtlge Lenkung der Auegabe durchfUhren zu kBnnen, wlrd angeordnet: Jeder Versorgungsberechtlgte muQ den Abschnitt 4 der NtlhrmitteMiarte* 30 bel dem Klelnverteiler, bel dem er die Waren bezlehem wlU, ale Vorbeetellung ftlr die 81. Periode bis l&agstene 10. Dezember 1941 abgeben. Die Abgabe dee Abechnlttee 4 der Nilhrmlttelkarte 30 hat der Kaufmann auf der RUckselte zu beet&tigen (Flrmen-Btempel, >Reis< und »Graupen«). ' Die abgefUhrten Abechnltte Nr. 4 aind sodann vom Klelnvertelleir (КалЛпаап) auf Bogen aufzukleben und bel dem zustancjlgen Emfthrungeaante B aibzuHefem. Dae Ern&hrungsamt B »telit sodann elnen Beesugacheln fUr Rela und elnm fUr Graupen an den Kaufmann aua. Mit dem Beeugscbednen Uber Reda und Graupen kann der KletoverteUer (KMifmann) die Ware bel selnem GroBverteller bezlehen. Es 1st unbedlngt notwendlg, dafi die Kaufleute und die G«melndeftmter der BevOl-kerung zu wlseen geben, daB der Stammabschnltt der Nahrmittelkairte 80 aufbewelirt werden muS, da derselbe als Nachwels zum Bezug der Waren In der 81. Pentode gilt. (Glelch wle bel Bezug von Bohnenkaffee.) Die Abgabe der Waren In der 31. Periode erfolgt auf die hlerfUr vorgesehemen Abschnltte der NtlhrmlUelkarte 31. Em&hrungB&mter, Getnelnden und Kaufleute habea die BevOlkerung entq|>rMlumd auf dies* BezugsmSgUcđikelten aufmerkeam zu machen. Veldes, am 27. November 1941. EroUmmgMmt B L A: Kgger e. h. UPW-i Oddaja riža In ka«e (pSena) v 81. dobi. V 81. dobi živilskih nakaznic se odda na osebo 60 g rlža In 60 g kaše. Da se oddaja pravilno uredi se odreja: Vsak do preskrbe upravičeni mora odrezek 4 Usta za hranila 80 najpozneje do 10. decembra 1&41 oddati kot prednaročilo za 31. dobo pri prodajalcu na drobno, pri katerem hoče prejemati blago. Oddajo odrezka 4, lista za hranila 80 naj potrdi trgovec na zadnji stremi (Mg tvrdke, »Rels« In »Graupeo«). Oddane odreake 4 naj nalepi prodajalec na drobno (trgovec) na polah In odda pristojnemu uradu za prehrano B. Urad za prehrano B paj potem Izstavi trgovcu dobavno nakaznico za rlž in dobavno n^aznlco za kašo (рбепо). Z dobavnimi nakaznicami za lii ki kašo more prodajalec na drobno (trgovec) prejemati blago pri svojem veletrgovcu. Neobhodno Je potrebno, da obveste trgovci In županstva prebivalstvo o tem, da Je treiba shraniti Izvirni odrezek hranilnega Meta 80, ker Je leti dokaz za prejem blaga v 31. dobi. (Tako kakor pri prejemu pristne kave.) V 81. dobi se oddaja blago na tozadevne odrezke hranilnega Usta 81. Uradi za prehrano, obilne in trgovci naj primemo opozarjajo prebivalstvo na te možnosti dobave. v e 1 đ • •, da« 27. novwinlbM IMl, Prebnmlvralsl orad B p. n. Eg-g«r s. r. ammF Stran в. — Stev, SI. KARAWANKENBOTE Sreda, 3. decembra 1941. Dr. F. J. Lokae Izrežitel Hranite! OlenuiinxL тЉиЈшш in џткШпп n)mJbj£h mjdhiulhjelt and fu^aJdheli 28. LEKCIJA LSsung der Aufgabe I. 1. Ich leihe es ihr. 2. Ich leihe ee ihm. 3. Ich leihe «8 ihnen. 4. Ich leihe es ihnen. 5. Ich leihe sie ihm, 6. Ich leihe ihn ihr. П. 1, Der Titel unserer kleinen Geechichte heilJt: »Der Fuchs und die Trauben«. 2. Der Fuchs ist ein Tier. 3. Er ist aehr echlau. 4. Eine Traube ist ein Obst, 5. Der Fuchs sah einige Trauben. 6. An einer Weinrebe. 7, Er wollte sie fres-een. 8. Die Trauben waren zu hoch. 9. NeLn, der Fuchs konnte sie nicht er-reichen. 10. Der Fuchs entfemte sich wieder. 11. Er entfemte sich wieder, well er die Trauben nicht erreichen konnte. 12. Der Fuchs sagte: »Ich will diese Trauben nicht, sie sind zu sauer.t in. 1. Wenn uns der Zahn weh tut, gehen wir zum Zahnarzt. 2. Wenn wir mit dem Zuge verreisen wollen, gehen wir zum Bahnhof. 3. Wenn wir Geld wechseln wollen, gehen wir in die Bank. • 4. Wenn wir Schuhe ausbsssem lassen wollen, gehen wir zum Schuhmacher. 5. Wenn wir uns die Haare schneiden lassen wollen, gehen wir zum Fri-seur. 6. Der Bleistiftapitzer diemt zum Blei-stiftspitzen, 7. Das Lineal dient zum Zeichnen. 8. Die Nahmaschine dient zum Nahen. 9. Die Waschmaschine dient zum Wa-schen. 10. Die WSscherin wascht die W&sche. 11. Der Schuhmacher repariert die Schuhe. 12. der Tischler macht die Mqbel. 13. Der Friseur rasiert. 14. Der Schleifer schleift Meager und Scheeren. 15. Der Baumeister baut die H&user. 16. Der Fotograf fotografiert, 17. Der Buchbinder bindet die BUcher. 18. Der Zahnarzt plombiert Zahne. 19. Der Arzt behandelt die Kranken. 20. Die Bank wechselt fremdes Geld. IV. 1. Ich fand diese Ausserung geschmack- los. 2. Du sangst wie ein Hahn. 3. Das Schiff sank in wenigen Minuten. 4. Er trank jeden Tag ein Kriigel Bier. 5. Wir zwangen ihn mit uns zu gehen. 6. Die-ser Hund bis jeden Unbekannten. 7. Er Hit an Magenschmerzen. 8. Die Solda-ten pfiffen eine flotte Melodie. 9. Die Kompanie ritt zum Tor hinaus. 10. Die-se Messer schnitten nicht mehr. 11. Warum etrittet ihr immer? Weitere wichtige unregelmiissige Zeitworter Nermform 2. Pers. Elnzahl Gegenwart Vergangeohelt Mlttelwort der Vergangenheit 1. bleiben du bleibst blieb geblieben 2. schreiben du schreibst schrieb geschrieben 3. leihen . du leihst lieh geliehen 4. schreien du schreist schrie geschrien 5. verzeihen du verzeihst verzieh verziehen 6. schienen du scheinst schien geschienen 7. achweigeii du schweigat echwieg geschwiegen 8. steigen du steigst stieg gestiegen 9. hei&en du heiGt hieQ geheiSeu 10. fallen du f&llst fiel gefallen 11. fangen du fangst fing gefangen 12. halten du h<st hielt gehalten 13. h&ngen du hangst hing gehSngt 1 14. lassen du l&8t Иев gelassen 15. raten du ratst riet geraten 16. schlafen du schlafst schlief geechlafen 17. gehen du gehat ging gegangen 18. laufen du laufst lief gelaufen Weitere wichtige unregelmiissige Zeitworter Ubungssfttze. Ubungssfttze. 1. Der Patient blieb den ganzen Tag im Bett. 2. Wo sind Sie so lange geblieben? Ich war bei meinem Bruder im Bi^ro. 3. Er echrieb an Dr. Skalka, den politischen Kom-missar von Krainburg einen Brief. 4. Was haben Sie hier geechrieben? Nichts, ich habe mir nur eine kleine NotLz gemacht. 6. Warum lieh er Ihnen das Geld nicht? Er hatte Angst um sein Geld. 6. Haben Sie ihm die 100 Mark geliehen? Nein, es war mir zu unsicher. 7. Warum schrie dieses Kind so? Eine Biene hat & in die Hand ge-etochen. 8. Heute konnte ich nicht schlafen, mein Jiingstes hat die ganze Nacht ge-echreiben. 9. Verzieh Sie ihm die Liige? Nein, Sie hat sie ihm nicht verdehen. 10. Die Sonne schien heifi vom Him-mel. 11. Heute hat die Sonne den ganzen Tag nicht geechienen. 12. Er schwieg zu allem, was sein Freund sagte. 13. Ich habe mir meinenTeil gedacht und habe geechwie-gen. 14. Der Bauer atieg mit der Leiter auf den Baum, um die Apfel zu pfliicken. 15. Sind sie schon auf einen Berg geetiegen? NatUrlich, schon oft. 16. Wie hieB der Herr, der eben mit Ihnen sprach? Haben Sie ihn -0#0- GeeprSchlibungen Also gut, wenn nichts dazwischen kommt sehen wir uns Sonntag nachmittag bei mir zum Kaffe. FUr alle Falle werde ich vorher nochmals bei Ihnen anrufen. Haben Sie Diensttag Zeit? Leider nein, fUr Dienstag habe ich schon eine Verabredung. Wo treffen wir uns? Um 5 Uhr im Parkkaffee. Sagen wir lieber um secha Uhr. Einverstanden, ich hoffe, dass Sie piinkt-lieh win wenlen. Pogovori. Verzeihung, ich habe mich etwae verep&-tet, warten Sie achon lange? Ja, schon seit einer halben Stunde, ich wollte gerade wieder weggehen, Kommen Sie zu uns, wann Sie wollen, Sie sind uns immer ein lieber Gaat, Fiir Sie sind wir immer zu Hause. Ich reise morgen ab und wollte mich noch van Ihnen verabschieden. Vielen Dank fUr Ihren lieben Besuch. Machen Sie doch keine Umstande! Ich mdchte Ihnen dicht lastig fallen. Ganz im Gegenteil, ich freue mich, dass Sie gekommen sind. Darf ich Sie nach Hause begleiten? Heute haben wir uns sehr gut untefhal-ten. Hoffemtlich sehen wir uns bald wieder. Viele Griifle an Dire Frau Gemahlin. Bleiben Sie gesund und vergessen Sie uns nicht ganz. --oeo Oprostite, malo sem м sakaanil(-«); aU že dolgo čakate? Da, že pol ure, ravno sem hotel (-a)' oditi. ( Pridite k nam, kadar hočete, vselej ste nam ljub gost. Za Vas smo vselej doma. Jutri že odpotujem in hotel (-a) sem se še od Vas posloviti. Hvala za Vaš obisk. Ne trudite se preveč zaradi mene. Nočem Vas najdlegovati. Nasprotno, veseli me, da ste prišli. Ali Vas smem spremiti domov? Danes smo se prav dobro zabavali (imeli). Upam, da se zopet kmalu vidimo. Mnogo pozdravov Vaši goepej (soprogi). Ostanite zdravi in ne pozabite nas. nicht gekannt? E3s war der politieche Kom-miesar von Krainburg, Dr. Skalka. 17. Der Apfel fallt nicht vom Baum. 18. Er fiel von der Leiter unid war solort tot. 19. Der Fischer 1st aufl Unvorsichtigkeit in den Bach gcfallen. 20. Womit f&ngt man Fo-rellen? Mit der Angel, 21. Er hBrte seche-mal auf und fing immer wieder von vome an. 22. In dieaer eindgen Schiacht wurden ilber 300.000 Russen gefangen. 23. Er halt die Hand iiber das Feuer. 24. Ich hielt ihn an der Hand und lieB ihn nicht los. 25. Er hing sein Studium an den Nagel und wurde Fotograf. 26. Diese Frau UeB mich einfach nicht zu Worte kommen. 27. Wae riet er Ihnen? Er riet mir zu einem ProreB. 28. Ich habe ihm geraten, sein Haus zu verkau-fen. 29. Wielange schlief daa Kind heute? Heute echlief es mindestene 9 Stunden. 30. Haben Sie gut gescMafen? Danke, ausge-zeichnet. 31. Wir waren beim Theaterring und gingen diess Jahr zwSlfmal ins Theater. 32. Wohin ist Karl gegangen? Ich glaube nach Hause. 33. Er lief wie ein Irr-ainnlger zur nftchsten Telefonzelle und ver-st&ntdigte die Polizei von dem Verbrechen. 34. Mein Herz echlftgt fUrchterlich, ich bin zu sehr gelaufen. Torej dobro, če ne pride kaj vmes, se vidimo v nedeljo popoldne pri meni pri kavi. Na vaaJc način vam ie prej telefoniram. Ali imate v torek čas? Ne, na žalost, za torek sem že zgovorjen. Kje se dobimo? Ob petih v Park-kavarni. Recimo raje ob Šestih. Dobro, upam, da boste točni. Aufgaben I. Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Wieviel Stockwerke hat Ihr Haus? 2. Wieviel bezahlen Sie im Monat Miete 3. Wieviel Zimmer hat Ihre Wohnung? 4. In welchem Zimmer iBt man? 5. In welchem Zimmer schlast man? 6. In welchem Zimmer badet man? 7. Wo kocht man? 8. Wo bewahrt man die Lebensmittel auf? 9. Wo bewahrt man die Kohlen auf? 10. Wo trocknet man im Winter die Wasche ? 11. Wohin gehen die Fenster Ihres Schlafzimmers ? 12. Haben Sie in Ihrem Speisezimmer Tapeten oder sind die W&nde ge-malt? 13. Wae liegt vor der Tiire Ihrer Wohnung? 14. Worauf legt man den Kopf, wenn man schlaft? П. Tvorite sledečim odgovorom primerna vprašanja: 1. Ja, ich war schon in Kla-genfupt. 2. Nein, dieses Meisch schmeckt mir nicht. 3. Ich trinke zum Friihstiick eine Schale Kaffee. 4. Ich lerne seit 5 Monaten deutsch. 5. Dieses Buch koetet 3.80 RM. 6. Der nachste Zug nach Villach f&hrt um 18 Uhr. 7. Morgen fahre ich nach St. Veit. 9. Ich habe k ein Intereese fiir dieses Buch. 9. Ich etehe um 7 Uhr auf. 10. Ich wohne in der 10. OktoberstraBe. 11. In meinem Schlafzimmer sind 2 Betten. 12. Ich rauche nicht. 13. Ich verkaufe mein Haus, weil ich Bargeld brauche. 14. In diesem Gltise ist Wein. 15. Ja, morgen abend werde ich ins Theater gehen. 16. Ich gehe zweimal wochentlich zum Friseur. 17. Ja, ich habe noch Hunger. 18. Ich war geetem nicht zu Hause. Worter anfangen (ich fange an) — začeti (začnem) Angel (w) — trnek, tečaj Angst (w) — strah; Angst haben — bati se anrufen — poklicati; telefon (anrufen — telefonirati) aufhdren (ich hfire auf) — prenehati (preneham) Bargeld (s) — gotovina bleiben, blieb, geblieben — ostati ostal, -a, -o sem. Bi, je; ostal itd.) Dachboden (m) — podstrešje dazwischen — vmes, med tem eben (soeben) — pravkar, ravno fallen (du fftllst, fiel, gefallen — pasti (padeš, padel itd.) FuBabstreifer (m) — snažilo za čevlje gehen, ging, gegangen — iti (šel, šla, šlo sem, je; šel itd.) GruB (m) — pozdrav h<en (du haitst, hielt, gehalten) — držati (držiš, držal, -a, -o sem, je, itd.) hftngen, hing, geh&ngt — obesiti, obesil, -a, -o, sem, je heiB — vroč, -a, -e heiBen, hieB, geheiBen — imenovati se, pisati se, ukazati itd. (imenoval itd.) irreinnig — blazen Konnnissar (m) — komisar lassen, lieB, gelassen — pustiti laufen, lief, gelaufen — leteti, teči (tekel itd.) listig fallen —. nadležeir biti (komu) Leiter (w) — leetva ^ loslassen (ich lasse los) — spustiti, oprostiti (epuetim)^ pfliicken — trgati, nabirati politisch — političen, -a, -o Polster (m) — blazina raten, riet, geraten — svetovati, svetujem svetoval itd.) scheinen, schien, geschienen — sijati; zdeti se (sijal itd.) schlafen, schlief, geschlafen — apati (spal itd.) Schlafzimmer (s) — spalnica schreiben, schrieb, geechrieben — pisati (pisal itd.) schreien, schrie, geschrien — kričati (kričal itd.) Speise (w) — (Vorratskammer) — Jedilna shramba Speisezimmer (s) — obednica stechen, stach, gestochen — pičiti, pikati (pikal, -a, -o) steigen, stieg, gestiegen — iti, stopati, plezati (šel itd.) Stockwerk (s) — nadstropje Studium (s) — učenje, štuldij Tapete (w) — tapeta, opona Telefonzelle (w) — telefonska celica Theaterring (Vereinigtmg) (m) — gledališki krog troclmen — sušfti Tiirvorleger (m) — predpražnik Unvorsichtigkeit (w) — neopreamost Verabredung (w) — dogovor verabschieden — posloviti se Verbrechen (s) — zločin versp&ten (sich) — zakasniti, zamuditi (se) verzeihen, verzieh, vendehen — odpustiti weggehen (ich gehe weg) — oditi (odidem)] Redewendungen dazwischen kommen — vmes priti die Fenster gehen auf die StraBe — okna so obrnjena proti cesti etwas an den Nagel h&ngen — na klin obesiti kaj jemanden an der Hand halten — za roko koga držati jemanden anrufen (telefonisch) — telefonirati komu jemanden zu Worte kommen lassen — do besede pustiti koga sich seinen Teil denken — misliti si svoje sich treffen — sestati se, dobiti se Umrl, ker se ]e preveč smejal v Aalborgu na Danskem je neki mož prisostvoval v kinu smešnemu filmu. Prikazi na platnu so tako učinkovali nanj, da je bruhnil v glasen, neprekinjen smeh. Ta smeh je trajal cele pol ure in je okužil vse poslušalce oziroma gledalce, da so se morali istotako držati za trebuh. Nenadoma pa je krohotajoči se možak utihnil, občinstvo se je obrnilo vse v tisto stran — moi je ležal na tleh in se ni več ganil: od preobilnega smeha ga je bila zadela srčna kap, Na]več]l Upov gozd Ni splošno znano, da se razprostira največji evropski lipov gozd sredi Nemčija, Nahaja se blizu Mag^denburga in meri tri in pol kvadratna kilometra. Ta lipov goad pa ne služi gospodarskim svrham, marveč! je edinstven prirodni spomenik. Veliko fcw« risti prinaša samo čebelarjem, kajti vsaka leto je v tem gozdu na paši 3000 uljev in čebele nabero mnđgo lipovega medu. r. Zimmer-, Fensfer- und ' Heberfhermomefer Mpl.-UpHkef C KrontuD Kiatcalorl ваштешгаи l* Sreda, s. decembra 1941. K A B A W A N R E N - BOTE »ren 7. — Štev. il. Ah Ше StkuUeUet! Soeben erschienen LEHRSTOFF FUR DIE GRUHDSCHilLE Preis 7,80 RM VorrStig: BUCHHANĐIUNCEN des NS. ■ Gauverlages u. Druckerei Karnlen Klageniurt, Krainburg Villa*, Wolfsberg Beadilen Sle die Anzeigen im „Karawanken-Boie" Ihr seld )еМ deufsch Darum lesef das Buch: Moschner, Karnien Grenziand im Suden. Ein BerIchI Ober Arbeit und Erfolg der NSDAP. tn Kirnfen Prels 1.20 Reichsmark * VorrAHg: Buchhendlungcn NS. • Gauverlag KSrnten Klagenfuri — Krainburg ill AUe BeUietsfiikeee braudien die neuen Lohnsteueriabellen VorrStig Budihandlung NS.-6aoverlag und Drudterei Karnien - Krainburg, Klageniurt Trikofagen und Handsdhulimclusfrie Johann Sawn i k Kraink urg ЛМст^' - Andutlmiodikd -HadoHogeH' w.goerner Fabrik: Klageniurt, Feldklrchn«r str.37 Sđilnfeovelz FraniisKa Gcmischtwaren-handlung und Seller« Hralnbartf SPEDITIONSHAUS /LlillNSTlsSCHNE 'dfloSeiitanAporic Speđitionen aCCe\ Citi KLAGENFURT Rosentaler Str. 6 Kreissparkasse Krainbory Hauptanstalt Krainburg —< Hauptzweigstelle Laak Wir ubemehmen Einlagen auf Sparbuch und in laufender Rechnung. Alle Einlagen genielien durch die Haftung der Gemeinden im Kreise Krainburg groIJte Sicherheit, \ Unser Spargiroverkehr (bargeldloser Zahlungeverkehr der Spariiassen) er-m5glicht die Durchfiihrung aller Uberweisungsauftrage auf echnellste und ' billigste Art. Wir gewahren Darlehen gegen eretrangige Hypothek und Wechsel. Beim AbschluG vcxn Baueparvertr&gen fllr Eigenheime wirken wir ale Auskunfts- und Einzahlungastelle mit, Zur Beratung und Durchfiihrung aller Geldgeschafte etellen wir una bereit-willigst zur Verfiigung. 1. LEDERWAREN ERMERN Nr. 16 POST BISCHOFLAAK ERMAN FERNRUF, ST. VEIT Nr. 716 ARHAR MOBELTISCHLEREI ST. VEtT/SAVE tpielwaren Kinderwasen Kinderbetten GRDNER Klageniurt, Balinlioistr. Priedrich Jungbauer Lebensmittel • Grosshandei Klageniurt, lO.-Okiober- Slrasse 26 Fernrilf 17-73 Lager in: Klagenfurt, KUhnsdorf Villach, Friesach IZUbLOVANib HARMONIK JOS. FLE 1 s s _ дТ. VRIT л. 5ev (Postno Gam* EleklrowerkslSllan Ing. F. DnIInig, Klageninrl PIscheldorfer SIrasse 4-Telefon 16-22 Bau: Elektrische Kraftanlagen Frcileitungcn usw. Raparaluren; Elcktr. Maschinen, Motoren jeder Art und Grosse Ankauf: Gebrauchte Motoren, Transfer, matoren, aucti schadhaftc Ma5chinei\ Spar- und Darlehenskasse Krainburg G. m. unb. H. (Goetheplate) FOhrung von laufenden Konten. - Entgegennahme von Einlagen auf Sparbudi. Darlehen aller Art. Amlsfnnden fon 8-12 Dhr. - VraOnc nre xa ifranlic od 6.-12. nrc Vodimo tekoče račune. - Sprejemamo hranilne vloge na hranilne knjižice. Dajemo posojila. Hersiellung folgender Gerbsiotfes Pinoian N, Pinotan CC, Pinptan __CC Sp, Fiditenrindencxiraki, KC" -ZWISCHEHWMSERH mqtan If u. ТС, Summach etz. Laufender Einkauf jedes Quanturns Fidiienrinde nnii KRAINSURGER TEXTILFABRIKEN S. m. b. H, Urnim ■ ■ B H ШШЖ 11 U II П. KRAINBURG ВЖм 8. St«f. Si. KARAWANREN-ВОТБ Sreda, 3. decembra 1941, LED ERWARENERZEUCUNC p. KAISER TASCHHIREI UUU(,lnnent27 Л. Kasdimann Eisenhandlung Laak a. d. Zamer ^ UEPERI У RASCH UMD SAUBEft D^WHmmRABITSCH ST-VEITajuSAVE Kreissparkasse Krainbnrg Centrala Krainburg Glavna podružnica Laak Prevzamemo vloge na vložne knjižice in na tekoči ra^un. Vee hranilne vloge so popolnoma varne, ker jamčijo zanje vse občine okrožja Krainburg. Naš »Spargfiroverkehr« (brezgotovinski plačilni promet hranilnic) nam omogoča izvedbo vseh nakazil, in sicer na najhitrejši in najcenejši način. Dovoljujemo posojila proti vknjižbi na posestva na prvem mestu in na menice. Pri sklepanju pogodb glede varčevanja za zidavo lastnih stanovamjskih hiš dajemo informacije in sprejemamo vplačila. Za nasvet in za izvršitev vseh denarnih poslov smo vedno z veseljem na razpolago. Rudolf Widmar MECHANISCHE WEBEREI I7scfker nu fee fk « J>omscAaIe tosdtket F.NOSCHEK St. Veil a. d. Save Karawanken Bote spada v vsako gorenjsko hišo I Socialna zaiarovalna blagajna za zasedene pokrajine Koroške in Kranjske Centrala: KM1\BIRG, Am Veter ? Иргатпа mesta blagajne so na sledečih sedežih: AsBling, pristojno za sodni okraj Assling, krajevne občine Wodieiner-FeisWtz in Wodieiner-Mitterdorf, kakor tudi za kraje Dobrava, Ober- in UntergčriaA; Neumarkil, pristojno za krajevne občine Gallenfels, Heiligenkreutz, Kaier, Neumarktl, St. Anna unfer dem Loibl in St. Katharina; PrttTall) pristojno za osvobojena ozemlja Koroške; Radmannsdorf* pristojno za okraj Radmannsdorf, izvzemM pokrajin, ki so dodeljene upravnima mestoma Assling irt Neumarktl; Sieln, pristojno za okraj Steinj Oiemlje okrožja Krainburg je raiven krajevnih občin Gallenfels in Heiligenkreutr dodeljeno neposredno centrali. Socialna lavaewalna blagajna je prietojtat vee zavarovalne zadeve (bolniškega, nezgodnega, onemogloetnega to etarostnega zavarovanja delavcev in nameščencev). Upravna meeta eo dolina sprejemati prijave vseh vrmt socialnega zavarovanja in vplačila prispevkov, dovoljevati dajatve bolniškega zavarovanja, (prispevke za bolezen in domačo oekrbo, bolniško овкЛо, tedensko pomoč, poemrtnlne itd) kakor tudi dajati pojaenila obratovodjem in zavarovancem. Za zadeve rent (nezgodne, onemogloetne in starostne) upravna meata niso pristojna. Takšne zadeve rešuje neposredno in izključno centrala sama. Poelonte ш* «e občevanje s strankami eo določene pri centrali in upravnih псаШ! od 8. do 12. «re. _ „ Vodja* Anton Tpoppep 1. r. Verwaltungsdirektor Infolge nur teilweieer Moblierung werden zur Unterbringung der Skilehrkursteilnehmer ge-braucht gut erhaltene Mobel, Matrazen, Betten, Decken, Bettwasche, Geechirre, Teppiche, Vor-hange, Olbilder, Ofen fUr Holzfeuerung zu kaufen gesucht. Anbote an Holzindustrie Vintgar Johannes Dippold in Buchheim, Post GSriach bel Veldee. Ker še nedostaje hišne opreme kupimo za nastanitev udeležencev smučarskega tečaja že rabljeno toda dobro ohranjeno pohištvo, žimnice, postelje, odeje, perilo za postelje, posode, preproge, zastore, oljnate podobe in peči, ki se kurijo z drvmi. Ponudbe na lesno industrijo Vintgar, Johannes Dippold, Buchheim, pošta Goriach pri Veldes. Textilindustrie'Oeselis^aft m.b. H., Krainburg * Baumwollspinnerei, Wel^- unci Bunf-Wekerei, Fariserei, Bleidie, Rauherel, Ausrusfung und Filmdruck ^atanUjija, SAVICI H pfrffr KRAINBURG Herrenhiite JOHANN JANZ • Moški klobuki JOHANN JANZ • Sprejemajo se klobuki v popravilo • KRAIN BU RQ Albin JUSBEZ HokfekUeu iniversale KRAI^BIRG Stroh- FilZ" hut und Stumpen- Erzeugung fur Domen und Herren Doimchale UekUoHtaiouu BELEUCHTUN6SK0RPER Installallonen von F. Czernowsky EitktratMisiat - Klagenfurt FUCHSE MARDER ^ kauft I 1^ J I J J ^ WIBNER PBLZWBRKSTATTB UND ALLE J>* ROHFELLE 2 Ch. Grollitsch & Co. Kohlengrosshandel Klagenfuri, Frohlichgasse Nr. 40 Ruf Nr. 2623. 2624