Politični ogled. A.vstrijskemu prestolonasledniku je povila njegova soproga na gradu KonopiSte deklico. Volitve v kranjski deželni zbor se bodo vršile v kmetskih občinah dne 12. sept., za mesta in trge 19., za veliko posestvo 23. septembra. Med katoliško-narodno in liberalno stranko se bo vnel hud boj za mandate v kmetskih in mestnih občinah. Transvaalski predsednik Kriiger je odgovoril na predlog drž. poslanca Reitza, ki je hotel pri Angležih prositi za mir, da z ozirom na vsak dan mogoče zmešnjave v Evropi, naj Buri boja za svojo prostost še ne opuste. Avstrija in Anglija. Nekaj nemogočega se kuje v italijanskih krogih. Namreč nič manjega, nego to, da bi se pridobilo Nj. Vel. cesarja Fran Josipa I., da bi obiskal — Italijo. In sicer naj bi prišel naš cesar v Benetke, Florenco, ali pa celo v — Rira. Ta obisk pa bi želel vrniti potem italijanski kralj našemu cesarju. — Da se skuša od strani Italije približanje k Avstriji, je nekako umevno, ali popolnoma neumevno, da {celo predrzno pa je le misliti na to, da bi se podal naš cesar v deželo anarhistov. Ali ne vedo v Rimu, da je bil morilec naše cesarice — Italijan? Ali ne vedo, da je bilo celo pri navzočnosti cesarja v Gorici lansko leto vse — v železju in stražah — pa naj bi mislilo na obisk cesarja v Italiii, kjer je vsak deseti človek rojen anarhist? Ako so Italijani umorili svojega lastnega dobrega kralja, kdo naj si upa v tako deželo? To so stvari, katere treba javno naglašati. Italija na[ svoje ljudstvo najprej osreči, potem naj goji take načrte. Grof Waldersee, ki je vodil evropske čete po Kitajskem, se vrača domov. Na Nemškem se mu bo priredil lep pozdrav. V Brunshausenu ga bo pozdravil nemSki cesar sam. V Hamburg dospe grof Waldersee okoli 10. avgusta. Prisega angleškega kralja. Ko se kralj krona, mora priseči na ustavo. V prisegi angleškega kralja so se nahajale jako žaljive besede o preblaženi Devici Mariji. Katoličani so zahtevali, da se odstranijo in res se je njih zahteva uslišala. Napredujoča katoliška cerkev. Pred sto leti je bilo izven Evrope in Amerike le okolu 2 milijona katoličanov. V 19. stoletju je sv. cerkev tako napredovala, da jih je dandanes okolu 30 mil'jonov. V 19. stoletju je okolo 100.000 katoličanov prelilo kri za sv. vero. Veljava Anglije pada. V spodnji zbornici angleški je tožil poslanec Gibson Bowles o propadanju ugleda angleSke države. Povdarjal Je, da je Rusija takoj, eim se }e vnela južnoafričanska vojna, odposlala 6000 mož v Afganistan, 45 milj od Herata. Tožil je potem, da je Srbija popolnoma v oblasti Rusije in da Nemčija gradi železnico v Bagdad ter da angleška poslanika v Parizu in Madridu nista bila v stanu ohraniti si prijateljstva Francije in Španije. V predni Indiji vzdržujejo katoliški Skofje in duhovnik. 2562 šol z 155.000 otroki in 162 sirotišč. Ko bodo po stoletjih dobili te Sole v roke napredni učitelji, poreko, da je sv. cerkev sovražnica Sole!