I*ctcc Svetozar ItanoiiMr
Rodil se jc 20. marca 1094 v Ljubljani.
Po šestih razredih osnovne šole na Grabnu je konta) še šesl razredov gimnazije na Poljanah, kmalu zatem - ■ 1915. ko mu je bilo dvajset let — jc moral na vojsko, ki jo- je pretolkel kot poročnik.
V gledališče je prišel v začetku 1919, a je bil že prej ‘i njim lesno povezan, »saj je kot fant trnovske Fare že iz mladosti z njim ,g<>r rasel" ter doživljal njegove dvige m padce“ (Slovence; 7. mara 1944). Podpisa! je namreč 1919 pogodbo s- Slovenskim gledališkim konzorcijem in bil angažiran	pevec-zborist v
operi ¡n opereti« s- tristo kronami na mesec, Pokazal se je uporabnega, zato je še v istem letu —■ I. julija — postal član gledališča. Pesno jeseni sc je vpisal na konservatorij in pri Maleju Hubadu končal šest razredov. Medtem jc bil eno leto [1921—1922) pisarniški uradnik konservatorija in se j c v tem času —
3. maja 1922 — tudi poročil. Solist Narodnega gledališča v Ljubljani (najprej za manjše vloge) pa je postal 1. avgusta IS22. Plače dobi 1923 1500, 1924 3000. 1925 pa že 4000 dinarjev - vzporedno z marljivostjo in uspehi. Svoj pevski vrh je dosegel že pred drugo vojno, vendar je pel še dolga leta po osvoboditvi. Sivel je predvsem za petje in svojo družino (bili so trije: on, žena Marija roj. Pretnar in 1932. leta rojena hčerka Jelena), za vse drugo kot kažejo njegove avtobiografske pripombe na službeni vprašalni poli — ni imel posebne nagnjenosti.
Umrl jc 26. septembra 1978 v visoki starosti 84 l.ct.
*
2e 1919 so hvalili njegov glas, manj igro. Na-povedali so mu, da si, »če vzdrži, lahku skuje lepo bodočnost« (Slovenec 4. decembra 1923] in da -vanj stavi slovenska opera po pravici na ¡lepše nadv« (Jutro 29. novembra 1924). Posebno v letih 1923 do 1926 je bilo ob velikih vlogah, ki jih je neprenehoma pel (Rudolf v .-Bohéme*. Des Grieus v »Manon«, Vatek v »Prodani nevesti«, Franjo v »Gorenjskem slavčku*. Vojvoda v »Rigoteitu«, Ernest v »Don PosquaEu«, Hoffmann v «-Hofimannovih pripovedkah« itd.) nemalo pohval in vzpodbud: »Saj že davno vemo, da je dober pevec z brezhibno Šolanim glasom; da pa je pevskih lepot celo toliko V njem, kol jih j c pokazal ta večer, pa nismo vedeli" (Slovenei' 20, avgusta 1924); in -Njegov organ se zeEo uspešno uveljavlja, pevec je uporaben v vseh vlogah, prodoren je in ambiciozen« (Narodni dnevnik 31. marca 1925); in »Ta pevec zasluži s Svoj itn talentom, ambicijo in materialom prav posebnega uvaževanja. Ko si pridobi več čustvenosti in igre, bo g. Banovec izvrsten lirski tenor« (Jutro 21. junija 1925); Govekar pa zapiše celo; »Njegov glas je zlato« (Jutro 2, oktobra 1925). Potrebovali so ga in ga preveč izkoriščali; »V tednu je v tenorskih partijah največkrat na odru* (Narodni dnevnik, 31. marca 1925). Res se jo prav zaradi tega. nenehno razvijal, vendar je imel kritik v Slovenskem narodu (14. oktobra 1925) prav, ko je o njem zapisal; »Kako bi se mladi mož šele razvil, ko bi ime! priliko potovati, poslušati slavne vzore. Kje so štipendije za naše najboljše ljudi? Skoro bi želel, da bi pel nekoliko slabše, ker nam ga sicer prej ali slej vnemo ...« Njegov sloves je rasel, hkrati z njim zasedenost- Starim vlogam so se pridruževale nove, tako njegov znameniti Aim aviva, Le n ski. Princ (»Zaljubljen v tri oranže«) in še. Tako je do jeseni 1929 odpel 36 partij in absolví ral 5 60 predstav,
Takrat jo odšel na koncertno turnejo v Združene države (Cleveland, Chicago, Calumet, Me Rocks Pa itd.), ki je trajala od I. septembra 1929 do 1. junija 1931 — anu leto in devet mesecev Poleg opernih arij jc pel tudi slovenske narodne (»Tiha luna«, »Gor tez jezero«, »Ko so fantje«) in umetne pesmi (Volarič. Matek, Vilhar, FJeLšman, Foerster, Gcrhič, Sattner. Pavčič. Adamič, Ravnik. Lajovic, Škerjanc), češka Opera v Chicagu ga je angažirala za štirikratno gostovanje v glavni vlogi v -JIoFFmannovih pripovedkah«, nekajkrat je pel tud; v radiu. Slovenski in ameriški časniki so pisali o njem navdušeno; -Nastopil je sigurno-, zmagovito, zanosite, simpatično... Zmagonosno je prodrl pred ameriško publiko. Triumfirat je njegov glas, njegova umetnost, umerjenost in finesa nastopa, triumfi ral a je Hubadova šola. Skratka Banovec je prodrl na Celi črti ter' dobil mednarodno priznanje-- (Slovenski lisi 10. junija 1930). Ko je v
Calumciu pel Hrvatom hrvaške narodne in umetne (»Brate, Sto si tužan-), je nekdo iz obči tisi v a dajal; ~Kad ne bi radian sam d oči na Banovčcv koncerat. morali bi me donijeli,«
Ameriške izkušnje so mu - kot so 1931 opazili ocenjevalci Juira, Slovenskega naroda in Jugoslovana prinesle »svobodnejšo igro*, pridobil je ™a živahnosti tn moškosti nastopa«. ¡poje z manj rezerve kot prej«, »postal je zelo samostojen, giblje se mnogo svobodnejše, v vsakem oziru se je poživel, Zrasel ta k n kol pevec, a še bolj kot igralec-. Tako je postal «najboljši naš A1mayiya« (Govekar v Slovenskem narodu 29. marca lf!32) in se jr »kol pevec tesno približal ns; vzorne j ši izvedbi svoje pevsko si! mi mike padi je* (Jutro 5, oktobra 1932). ^Izredno je dvignil samega sebe v vlogi pisarja- (v Musorgskega »Hovan-fiEim*). -Toliko pristnosti in verjetnosti še nismo doživeli pri njem. Nedvomno je ta svet oblikovanja njemu bližji; naj ostane v njem m dal nam bo lahko Se mnogo lepega« (V. Ukmar, Slovenec (5. oktobra 1934). Čez tri leta isti kritik zapiše o njem, da se »v poslednjem času vse bolj razvija v smeri ostro karakternih pa rti.! (Slovenec 28. oktobra 1937). To je bilo zapisano nekaj mesecev po BanovČevem velikem uspehu na gostovanju ljubljanske Opere s Prodano nevesto- v Trstu; "Ko jc pel gospod Banovec svojo groteskno, pa vendar ginljivo vlogo, jo bil(» vse gledališče liho, tako da bi vseh 5(100 ljudi moglo slišati žepni robček, če bi komu padel na tla- (Slovenec 11. junija 1937), Ko je med drugo vojno slavil 25-lelnico opernega udejstvovanja (maja 1944), gaje nekdo v Jutro-vetn ii*iku takole označil; »Svetozar Banovec pripada Listi generaciji naših igralcev in pevcev, ki niso šli v svojem raz vojn in umetniškem oblikovanju skozi znanstvene modele raznih pevsko vzgojnih sistemov,., marveč so stopili na oder s svojim; prirojenimi sposobnostmi in z zdravo ambicijo, ki jih je gnala od uspeha do uspeha. Dozorevali so v praksi, .. J3il ju eden izmed posebno pri-
D-OhUilnEnli SGFM XV (3il, IJllUIJiin» 197i
99
ljubljenih tenorjev naše opere, ustvaril s: je lep repertoar in dosegel nesporne uspehe tildi v tujem sretu, kamor je Žel propagiral naje ime in Tta$o kulturo-(S. maja).
Po drugi vojni je Se zmeraj pel, vendar le manjše vloge ter Vaška, Z vlogo Pednlla [Mozart. Beg iz seraja) je slavil HO-letnico umetniškega de tov a oj fi-Takrat je mojster Betetto napisal o njem znamenito pismo (ohranjeno v 5G1VI. priobčeno v Gledališkem listu Opere Ljubljana 1952 52), v katerem je najprej podal celovito oznako pevea, nato pa razčlenil tri njegove najboljše kreacije: Des Grieu.va, Misaila in Vaška: Banovec je »tipično slovenski gledali&ki delavec ... eden. tistih redkih ... ki je na lastni koži občuti! vse peripetije v razvoju slovenske Opere od leta 1322 dat je.. . Hubadov učenec .,, pevec A dušo in telesom, obdarjen z lepim, zvočnim tenorjem, polnim kovine, postavljenim na solidnem tehničnem znanju ter vodenim od zdravega, naravnega glasbeno estetskega čuta ... v letih 1925 do 1923 je skoraj sam nosil vse breme v repertoarju liričnega značaja...* O Des Grieuxu: »Slišal sem tenorje večjega slovesa in visokih hi mora r jev, ki mu zdaieka niso bili kos. . . Koliko smisla za lepoto fra^e, koliko tehnične spretnosti v obvladanju voiic miksta ter agogičnih in dinamičnih fines je bilo v njegovem petju...« O Misailu: »Njegov naravni humor v glasu, mimiki in kretnjah je vselej izvabijai meni kakor vsem zakulisnim opazovalcem prisrčen smeh,. .« In o Vašku: >Kako preprosto, nelzumet-ttičeno podaja tega v bistvu tolikanj dobrodušnega vaškega tepčka . .. m uničen izraz, kretnje, glas vse je zaokroženo, naravno, zato prikupno in toplo...«
[Vse njegove partije so naštete v Gledališkem listu Opere, Ljubljana, 1952'53, št. 2, str. 34—36, vsega skupaj 93 opernih vlog.)
Svetozar Banovec
Le lénor do ]'o|)(ra Ranovoe fnñ on 111)4) dunliil d runi» IH lil Jusqa'aux: premieres alinees de la denxléme pnro mondíale. II fit dos etude» de Chúnt úUprós lili r-hof ri'nrrhoslro rí dircelBitr de Popéra Mulej Itubad et ÉL íviilus lt(S vite — déji ílans les années —ifl2.fi — en un i'hunlcur txcdkiii et laburíCUx ¡i la fois. >9es roir» [es plus ¡mportanls furent eouv do línrtnifn, do Dúo, de iJMlimitm, de VüSek. do Misan el surlout rrlui ríe des Lrielis. II eltaillu bHJ rül-es L'Ut tout, II til uno toUrnée iS'IHI ílU 01 9 niihis íiuv fíat» |inis el euminl un vrai slLCCoS. Il rolo urna rjcllO en expí-rieures el surtoilt encoilraffé et plus síir de »on arl lie chlillelir ct d'inleriirélalínn. Ijnrsqp’il elianlall le rule da Vaáek j Trieste en ISSI, un critique éerivil’. «QUAtld i! ehimtíiit son rolo erotesqni! el luuitutll ii la lols. tont le ttnüátre s'p»i in fíe maniere mu1 tu üs los uOOl) persono es pnurrúcut rntend.ro le muLteliuir tombo r si iilldpiiuu Jo lilis»jit Lamber par torro.’* II monrut le 3(¡ »i'ptonnliro 1-97H.