Tečaj XXXVII. lahajajo vsako s red o po po posti pa poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiijane leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr f Ljubljani v sredo 14. maja 1879. Obseg: Kdo je najhujši sovražnik gozdom in poljedelstvu? e nekaj o krtu niti. da se ne skisa Gospodarske novice. Gospodarske skušnj Kako mlato (ječmenove tropine) hra- 0 zadevah poročevalcev v komisijali za uravnavo zemljiškega davka Anton Janža, mladi slovenski kmet, ces. kr. profesor čebelarstva na Dunaj Kranjci, snujte kmetu na pomoč posojilnice ali založnice agovornik. (Dal.) Dopisi Novičar Ceska opozicija Mnogovrstne novice. Iskren Gospodarske stvari Mnogo se delstvu? je uže pisalo in se še piše o pokonče- vanji polju in gozdom škodljivih mrčesov. S pridnostjo more člověk o tej zadevi res mnogo koristiti, a s sla- bim gospodarstvom še več škodovati. Zapoved, da se ima hosta subega drevja itd. trebiti , ostaja večidel na papirju in zato brez vspeha , ker mrčes se brez ovire dalje plodi in širi. Zalibog pa moramo reči , da naj- hujši sovražnik dandanes je člověk sam. To je tišti žužek, ki s sekiro v roki neprenehoma v gozdu drevje dolbe in tako rekoč gozde od kraja kosi. Gola rebra vničenih gozdov nam čeda!je bolj to pričajo. Vzrok žalostnih teh prikazin je v prvi vrsti rev-ščina kmetova. Dasiravno je slab gospodar večkrat sam revščine kriv , je vendar tudi gotovo , da so silni davki, slabe letine in nezmerne tirjatve oderuhov (up-nikov) kmeta malo da ne popolno uničile. In tako se skoraj v vsaki sili zateče v gozd, da se še za enkrat kake eksekucije ali drugega dolga anebi. Kaj pa more učitelj na kmetth o tej zadevi storiti? Podučevati in svariti in kolikor more z zgledom kazati na slabe nasledke vednega pokončevanja gozdov in ca žalostné nasledke, ki izvirajo iz tega. Največe zaslage za pokončevanje škodljive golazni imajo brez dvombe ti ce. Zato smo ravno přetekle dni přejeli vládni ukaz zarad varstva tičev. Ali kaj po-maga, če ukaz zopet le na papirji ostane? Brez dvombe bo vsak učitelj svojo dolžnost storil, mladež v tej zadevi podučil in tudi s kaznijo žugal, ako bi se kdo pre-drznil poljedelstvu največe dobrotnice, tiče ali njih zarod Kdo je najhujši sovražnik gozdom in polje- suies!« n tako pridemo zopet na važnost gozdov. Vse to odstraniti, bodi skrb vsacega člověka po svoji moci, za bolj izdatno pomoč pa: „videant con- J. Božja, učitelj. moriti,, vendar pa ni bilo še slišati, da bil kdo zarad tega kaznovan. Da se pa število teh dobrotnic manjša, vzrok je prvič tuja roka Lahov y ki jih na tisoče po- konča, da jih na pomlad iz onih toplih deželá zmirom manj k nam dohaja. Drugi vzrok je slabo, mrzio vreme, ki na pomlad ticja jajčica aii neugodne mladiče vkonČ8. Tretji vzrok y rekei f so zraven hudobnih ali vsaj brezskrbnih morilcev vedno redkejša prebivališča ? zakaj, kjer nimajo tiči zavetja, nimajo tudi ob-; kjer je bilo nekdaj polno dreves, nahajamo zdaj tičev stanka tako rekoč obrita tla. v Se nekaj krtu. 18. listu „Novic" bilo je zopet ponavljano > da je krt kmetijstvu neprecenljiv dar, in da v svojo škodo delà, kdor ga preganja. Da je temu res tako, naj do-kažem s svojo laatno skušnjo. Pred kacimi 10—11 leti sem prevzel gospodarstvo za svojim ocetom, ki so bili strasten sovražnik krtom; ni se jim smilil čas, cele ure in tudi dnave žrtovaii enemu krtu; kedar 89 jim je po- srećilo ubiti ga, brž so se pohvalili, rekši: „pa sem ga spet". In tako so jih leto in dan najmanj 20 do 35 in še več pokončali. Jaz o tem nisem bil celó nič pod- učen j .y» hisi. 1869. } kajti kake kmetijske knjige ni bilo nikoli Po nasvetu dobrega prijatelja naročil sem se pri na )y Novice", katere so ravno takrat tudi svoj Da glas povzdignile zoper pokončevanje krtov. sem se jaz dolgo in trdovratno držal tega, kar sem videl pri svojem očetu in njega očetu, sme mi vsakdo verjeti, a naposled vendar opustim po ocetu podedovano misel in neham preganjati krte, ker sená bilo je borno malo in mnogo prostora od podzemeljskih črvov popolnoma uničenega. Prvo spomlad potem, ko nisem krtov če smo vec preganjal, bilo je krtin grozno veliko jih danes razgrebli, bilo jih je juter ravno toliko } m uže sem jel misliti y da jim zopet napovedal vojsko y vendar beseda „Novic": „ne ubijaj krta" šuměla mi je zmirom po ušesih. katere kraje y to je y dveh letih preorali so krti ne-tiste kraje, kjer je več crva bilo, , — al na moje za- tako popolno, da nič celega ni bilo čuđenje jeli so polagoma zapušČati jim priljubljeno po- krajino, in danes se ie še sèm ter tjè pokaže kaka kr- tina tedaj v se in to gotovo v znamenje, da pod zemljo ni črvov krtom živeža primanjkuje. Da pa sená skoro enkrat toliko nakosim kot prejšnje čase, je pa tudi res. Kdor ne veruje, prepriča naj se! Jaz se tedaj popolnoma strinjam s časnikom družbe kmetijske gornje-avstrijske, ki pravi, da vsak, kdor krte pokončuje, sebi škodo nakopuje. Še danes mi je žal, da sem kdaj katerega krta ubil. J. B. v Dolu. 154 Kako mláto (ječmenove tropine) hraniti ne* skisa. » da se » Novicam" je došla od nekega gospoda > ki je v Gospodarske novice. * Svajcarji prosijo papeza pomoci za varstvo ticev. Svajcarsko društvo za varstvo ptić je nedavno sv. očetu v Rim poslalo latinsko spomenico, v kateri ga prosi, Kozlerjevi pivarni kupil mlato za živinsko krmo, naj Italijanom na srce položi usmiljenje do ptić pe-pritožba, da je to mlato tako skiaano, da ga nobena valic, ki so kmetijstvu nezmirne dobrotnice. Znano je živina pokusiti noče in zdaj ni za drugo ko za gnoj. namreč, da se nikjer na svetu ptice ne ubijajo tako so „Novice" lansko leto to živinsko krmo Ker Čaie skličuje na to opraviciti se , priporo- nemilostljivo kakor na Laskem v ' «www wv wv/ j/* v/k VF JLL w uu UU91IJ t y vj a« avi u c% juaoagui ^ w X t ci i IJ 1J y i\.o luui og v živinorejcem in se oni gospod v svoji pritožbi pozni jeseni iz mrzlejših dežel selijo, da bi ondi čez kamor se v se nam je častna reč zimo oetale in se spomladi zopet vrnile v domače de- Ai Talijani jim neuamiljeno strežejo po življenji, priporočilo, zdela da svet ne misii, da priporočamo nalašč žele. slabo blago. Poslali smo toraj zanesljivega moža v pi- ker jim je rajž z majbnimi ptički zeló priljubljena a varno bratov Kozlerjev in ta nam po tem videl in slis a ; poroča sledeče: ) kar je Mlato je pri živinorejcih, vzlasti pri mlekarjib ljub- cem znano postavo za varstvo ptičev , je obljubila d. Ko je dunajska vlada leta 1870. skor po vseh de- bral- da žeinih zborih našega cesarstva dala snovati našim ljanske okolice tako obrajtana krma za govejo živino, pri italijanski vladi doseže milost da se zá njo kar trgajo; pivarna ga jim komaj sproti mara za usmiljenje, kjer gré za njegov'želodec. 9 ptičem, ai Lah ne dosti daje. Ko je bii naš poročávalec v pivarni 9 je ča- tudi ni pričakovati, da bi sv. oče kalo več voz na mlato, in ko je to prišlo s kotla, so navedeni spomenici švajcarskega društva. mogli zadostiti Zato gori kmetje ša gorko naložili na vozove ter odpeljali. Pravili so, da njihova živina kar niČ več ne mara druge ■ i pHi hi kr me, in kmetica , rekla ki je naložila mlata dva Čebra y da krave dajó zdaj skoro dvakrat toliko mleka zadevah poročevalcev v komisijah za urav kakor o navadni klaji. „Kako pa ravnate, da se praša naš poročevalec. y vam mlato domá ne skisa?" 99 Ej 9 to ni nobena umetnost", odgovori kmetič ga dOmU pripeljem, ga ucu^ui v aau , «aujcui u vuuvj, „v/aovivi guojjwu ticuuia« j * cvuuuj vvujvu«ui until da par pratov nad mlatom stoji, in tako se mi drži 14 smo nedavno čitali článek: „Enkrat tudi kaj za poro- ga denem v kad, zalijem z ko vodo navo zemljiškega davka. V 9. listu dunajskega časnika „Grundbesitzer- Organ fur die Grundsteuer-Regulirung" beremo sledeče 9 9 91 poslano" : Častiti goepod vrednik! vašem cenjenem listu dni in y se več, ne spridi se pa ne. Še celó voda se ne čevalce in ne proti poročevaicem.' < tem članku se vmaradi, ampak živina To .Ie jo prav rada ima, ker je sladka." je med drugim povdarjalo, da se poroČevalci (referenti) komiaij za uravcavo zemljiškega davka ne izpuščajo iz služeb drugače , kakor če so bili po disciplinarni pre zvede lnaš poročevalec od kmetov, ki uže več let jemljo mlato iz pivaren Ce se toraj mlato skisa, je krivo temu kaj dru- iskavi krivi spoznani. Ta trditev pa je v nasprotji zega, in to je: če se pusti dolgo nepokrito na gor- temu, kar smo uže mnogokrat doživeli in to posebno koti ali na zabuhlem kraji, kjer je razpostavljeno zraku, na Kranjskem, kjer deluje 12 poročevalcev. In nič da začenja gnjiti. Glavna reč je, za kri ti ga tako, da manj kot 24 poročevalcev je v tej „srečni" deželi iz nima nobenega duška. Zato se dolgo hrani tudi v ka- službe odstranjenih bilo in še le letos malo pred začet- déh, _ PBP j ■ BBBBBBB ■ BBi B m B BI bu BB B kamenjem obtežé tako, da ne more zrak donjega od no- .služba odpovedala , kateri so > ako se te s slamo in deskami pokrijejo in še s kom vcenitve se je več takim domaćim poročevalcem do let bene straní. Take kadí so najbolje, ako jih zakoplješ zemljiškega davka tukaj služili, in to brez pri uravnavi poprej snje v zemljo. Kako pokladati miato živini, o tem so lansko leto < odpovědi in brez preiskave malo mesecev pred popolno končano vcenitvijo; maboma jim je ministerstvo službo BlfllBBBBBlBH „Novice" uže obširneje pisale. Vsaki pot se namreč vzelo brez vsakoršne denarne odškodnine, kakor JV b dodá po dve do tri lopate v vodi namočenega mlata re- 20. pristojbinega regulativa předpisuje. Lahko se raz zanici lije (škopi), ki se navadno živini daje; vse to se za- ume y kakošen žalostěn vtisek je to postopanje naredilo z vodo tako, da živine ni treba pozneje še na vodo na uradnike, ki so zdaj še v siužbi ! Dotični provizo- britka osoda zadela, in ki goniti; zato zadostuje že navadni škaf. Pokládá se pa rični uradniki, katere je ta po trikrat na dan, če 3e živina ne goni na paso; tudi če se zunaj pase, je dobro dati jej te zmesi zobe opere pa y da si yy so svoje zdravje žrtvovali svoji slabo plaćani službi ter dolžnosti svoje v okrajnih cenilnih komisijah zvesto spoinovali, mislijo zbornici poslancev ali pa cesarski Mislimo, da bo dotični gospod zadovoljen s tem kraljevi državni sodniji pritožbo vložiti zarad tacega MV « i AV * /\ M r] rv mt 1 /l fen "I /% VM 1 IřM lni1 /\ M « m ) /\ mrm ** A /% M mj*% M rt ř« i n r^ ftf* rM n ir\ /% n 4 /% A ÈT\ "1 n WTF M 1 1 V C C mlato skisalo zato, ker ali pojasnilom; morda se je njemu se ž njim ni tako ravnalo, kakor je tu povedano pa je dobil iz pivarne ver j etno zdi, kajti le ostanke, kar naš poročevalec je y nepostavnega postopanja Mnogo njimi se nam pa maní videl, da ni prav poročevalcev, ki vsi potrti in z veliko skrbjo za-se in za svojo rodovino v prihodnji čas gledajo. nobene zaloge, ampak se mlato sproti prodaja in od- vaza. Anton Jauža, mladi slovenski kmet § Gospodarske skusnje. # Da se sir obvaruje črvov, naj se poper v moko zmelje in ta poprova moka s kropom popari, ž njo pa hleb umije. Ce se to dvakrat storí, se do dobrega po-končajo črvi v siru. — Tako svetuje „Prakt. Landwirth." ces. kralj, profesor čebelarstva na Dunaji Zgodovinska črtica. Da je nas Janža čebelarstvo učil na Dunaji zeló znana stvar y ke daj in kako pa je přišel tje za učitelja čebelarstva, je žemo mnogim našim manj znano, zato gotovo vstre-čitateljem, ako jim to na kratko povemo po popisu, ki ga o zgodovini čebeloreje na Kranjskem nahajamo v poslednjem listu dunajské „Landw. Zeitg." od pl. Radicsa. 155 Anton Janža, leta 1741. v Rodnah blizo Ra- veliko pomnoženje drago plačanih uradnikov za posle- . dico ima f zato bi mi ne priporocali , da bi snovanje doljice na Gorenskem rojen , je po vsem Slovenskem kjer se nasi kmetje od nekdaj radi s óebelorejo pečajo, takib^zavodov vlada v roke vzela. slovel tako, da je pri goapóakah veljal za prvega izve- denca v čebelarstvu in da je celo cesarica Marija Tere- cem bile? Ce mu bi pa okrajne posojilnice ali založnice Kranj zija, katera je a posebno Ijubeznijo skrbela za napredek kmetijstva in pod katero se je ustanovila naša kmetij-ska družba, izvedela njegovo slavo. lj ani Kranjska dežela ima denarne zavode samo v Ljub- f namreč branilnico, eskomptno banko, novo os- novano po8ojiinico in trgovsko pomoćno društvo. Zunaj Poklicaia je leta 1769. našega Antona, takrat Ljubljane ne najdeš nikjer denarnega zavoda.*) Ako naj začne učiti si kmet ali kdorkoli prihrani krajcar, ki ga ravno neob-ćebelarstvo termu zato solo prepustila najprej cesarski hodno nf3 potřebuje, ne more ga drugod kor.stno zalo- 28 let starega, na Dunaj z naukazom, vrt v A u gar ten", pozneje pa vrt v Belvederu. žiti 7 kakor ravno v Ljubljaai, kjer ga navadno zalo r/t Là v Janža přišedši na Dunaj ni ne beaedice znal njemu edino znani „hranilnici". Ali tu mu vendar to nemški in je v nemškem Dunaji začel čebelorejo predavati v slovenskem, maternem svojem jeziku. Kako težko dé, da dobi tako majhne obresti, namreč samo 4V2 od sto. ïoda ti ijudje, kateri denar na obresti nalagati to? Na strani je imei nemškega jezika zmožnega rojaka morejo, nam se še toliko ne smilijo, kolikor tišti, kateri Kranjca, ki je učencem Janževim slovenski govor toi- nagle po m oči potrebujejo. In teh je žalibog veliko število! Redko dobi že kranjski kmet iz ljubljanske mačii v nemško besedo toliko časa i da Je Ja a za sam inogel podučevati učence svoje v nemškem jeziku } in to, kar je učil ) s pomočjo Elaža Ku mer de ja spieal škov ga to stane! hranilnice pomoci, in če je dobi, koliko potov in stro- ? V drugih deželah pomagali so si v nemškem jeziku. razni okraji s tem, da so osnovali svoje posojilnice pri teh Leta 1770. uže je Janža postal pravi cesarski ali založnice. Dasiravno veselo delovanje kraljevi profesor in kmalu potem je v nemškem napravah nekaj zavira to, da vlada od čistega dobička jeziku pod naslovom : „Kleine Abhandiung iiber das jako velik davek zahteva, vendar naj bi to kranj- Schwarmen der Bienen" ua svitlo dal poduk o roj en ji skih domoljubov ne strašilo, da ne bi poskušali v posa- cebel, s katerim si je pridobil veliko hvalo tadanjih meznih okrajih take deoaratvene zavode v življenje čebelorejcev. sklicati. Koliko bi s tem ljudstvu vstregli, ne more se Do izdanja cele knjige o čebelarstvu pa ni přišel v kratkih potezah obrisati. Janža f kaj ti 1774. Je umri ; ne še polnih 33 let star. Njegove spise v čebelarstvu je potem na svitlo dal skem nekem kraju na Slovenskem, a na Kranj - ne f osnovala se je bila pred leti po3ojilnica y in njegov následník, prof. Jožef Miin zbe r g, leta 1775. zdaj je vse ljudstvo ž njo neizmerno zadovoljno. Kdor pod naslovom: ,,De3 Anton Janacha sei. sehr erfahre- koli si je krajcar prihrani), lahko ga nese v bližnji trg nen Bienenwirthes und kais. konigl. Lehrers der Bie- v založoico , kjer se mu obresti po 6y2 od sto zaraču-nenzucht zu Wien, hinterlassene vollstaadige Lehre von UCUŮUUílt CA L4 T I ICJJj UlUlCUftOOCUO VUHOUVUUl^C JU ^mc vuu nijo. ««.v, der Bienenzuchť*. To nemško knjigo^je leta 1792. po- jila dobiti, druzega mu ni treba, kakor da se vpiše v slove nil župnik J. Goličnik na Stajarskem. Nem- društvo kot dru žab nik. Kot tak mora plaćati sko knjigo pa v drugem natisu je v Levovu In ako hoče posestnik od zavoda pomoč poso- 1807. na svitlo spravil Kranjec Martin Kuralt. gid. vstopnine in se zavezati, da plača na leto 6 gold, dru- štvenine. Toda vplačani ta denar je njegova lastnina, Na podlagi Janževega čebelar3tva je Dainko, dobiva od njega 6'/2 od sto obresti in kedar mu ta kaplan v Radgonu na Stajarskem , leta 1831. v Gradcu glavnica (kapital) naraste do 60 gld., sme jo vzdigniti. To so družabnikove dolžnosti. Pravico pa ima do na svitlo dal ,,Ce be lar s t vo" ltd. To so zanimive zgodovinske črtice o našem rojaku, izposojil iz društva. Ni mu v ta namen treba vlagati ki je redko čast dosegel, da je kot mlad kmet přišel kolekovanih prošinj in toliko plačevati, kakor pri izpo-za učenika čebelarstva na Dunaj, kjer je s sloven- sojevanji iz hranilnic. Iz posojilnice dobi denar na me- skim jezikom Nemce uČil čebelarstva. njico y ako pripelje seboj dva zanesljiva moža kot po Vredno bi bilo, da bi bili leta 1869. Slovenci ob roka ali akceptanta menjice, ki se navadno izdajejo na hajali stoletnico v spomin slavnému Antonu Janži. Naj te vrstice nameatujejo zamujeno 1 me3ecev in se večkrat tudi na daljši čas podaljšajo. ) zginili Podučne stvari. Odkar se je v tem kraju posojilnica osnovala so vsi oderuhi, kateri so neizmerne visoke obresti za htevali. Koliko je še na Kra nj skem takih oderuhov Kranjci 9 ki pijejo člověku kri kakor pijavka! Dokler se ne naredi snujte kmetu na pomoč posojilnice p°aiaya z°p®r °Lderu:he>**** posojilnice velike do: 1 1 w brotnice. rn teh vzaiemnih drustvih se nabere, če tudi je davek od njih celo velik, vendar precejšnji dobiček ali založnice! državnem zboru so se pri pogovoru o oddelku ki se more razdeliti med družabnike, ali pa v kakošen proračuna kmetijskega ministerstva čuli razni glasovi > so tožili o žalostném stanji kmetskega ljudstva. poslanec je radi tega zahteval ki Poljsk občno korišten namen obrniti. Fred vsem se ve da je treba, da pride vodstvo naj vlada osnovala društva v poštene, delavne in izvedene može, kateri za- da pri četkoma obilno delo zastooj opravljajo in se le takrat kmetske posojilnice. To me je napotilo, poročam kranjskim rojakom ustanovitev posojilnic ali odškodnino zahtevajo, kedar društvo s precejšnjim let založnic. v 1 a d Najprvo se hočem izjaviti proti predlogu to je, uradniki, take zavode osnovali. da bi nim dobičkom delà. Možje nadalje, kateri društvo vo-dijo, poznati morajo materijalno stanje družabnikov a Od t i « u « j iiu jdj uiaum&ij bacio ůcivuuu uauu van* vu ene j/ v ^ v » u « » w» v u»j »v ^wv^iutat^ »»«vt 3trani bi sicer dobro bilo, ako bi po kakem sklepu dr- skoro čisto ubožali, ne jemljó; taki bi društvo popolnem. V društvo naj se posestniki, kateri souže radi žavnega zbora vlada svojim starim ali novim uradnikom molzli, in mu le malo poroštva dajali. Pri izposojevanji to naročila, kajti potem bi morda vsaka dežela nekaj - takih zavodov dobiti utegnila. «».VV4W»* viuvib« uicguu«. AI ker vemo iz izkusnje, J LU »iuusuki, naturu Jtj IJU svmu uaia, Kraiijsiiu irgov- da v Avstriji novi uradi tudi nova bremena, nove ska in obrtnijska zbornica, se nahaja neka založnica v Met- davke nalagajo, ker pomnoženje njihovih, poslov tudi liki in Zagorji. Vred. Po štatistiki, katero je na svitlo dala kranjska trgov- * 156 denarja pa je treba največe previdnosti, in se mora gledati na vse tri akceptante menjice. Ako se s tako pre-vidnostjo delà, postaja tak zavod neizmerno korišten za dotično okolico. Kranjska žalibog še nima razen Ljubljane takih posojilnic, zato pa je kranjsko ljudstvo, zlasti dolenjsko in gorenjsko, tako zeló opešalo, da se kmetija za kmetijo na boben deva. L. Politične »tvari. Ceska opozicija. Čeravno se ne skladamo v vsem, kar je v zadnjem svojem listu pod naslovom „Die bôhmische Opposition" objavil Slovanom pravični časnik konservativne stranke „Polit. Fragm.", in tudi na besede ministra Taaffe-a tako dolgo nic ne damo, dokler ne vidimo dejanj, ima vendar omenjeni časnik marsikatero resnično zrno v sebi, in zarad tega naj ga objavimo svojim bralcem. Glasi^ se blizo tako le: Cehi so zmirom bili velevažen faktor v zgodovini avstrijski in so tem veČ zdaj, ko gre za to, da bi tudi oni stopili v državni zbor, ki se še le tedaj more imenovati državni zbor, to je, zbor. dežel cele države avstrijake, če tudi Cehi v njem sodelujejo. Al častit-ljiva česka stranka, katero ves svet pripoznava za mo-gočno stranko, zarinila se je , kakor po čaanikih be-remo, dandanes v neko stališče, ki škoduje njeni veljavi. O domače m prepiru med staro- in mladočehi, ki ga imajo zdaj med seboj, ne govorimo, ker je ni nikjer politične stranke, da bi med njo ne prišlo kaj navskriž; isto tako ne maramo razpravljati tega, kar se poskuaa uže nekaj časa z boljo voljo kakor ugodnim vspehom, namreč sprave med Cehi in Nemci, katero mislijo nekateri napraviti brez ministerstva le s Herbstom, ki za tako spravo celó nima srca ne. Kar se nam ne zdi prav, je le postopanje nekaterih mož češke stranke proti sedanjemu načelniku ministerstva grofu Taaffe-u. Mi smo radostni pozdravljali Taaffe-a, ko je v sedanjem ministerstvu prevzel mesto ministra notranjib zàdev — toraj za notranjo politiko avstrijsko najvažnejse mesto; to smo smatrali za velik korak na poti sprave avstrijskih narodov med seboj, in še danes smo tega prepri-čanja, da je in da mora biti ta sprava glavni namen delovanja grofa Taaffe-a. Cemu li bi se bilo staro ministerstvo ponovilo, čemu bi bil grof Taaffe stopil vá-nj , Če ne bi bii namen njegov ta, da na razvalinah propadle „ustavoverne" stranke, privzemši novih močí, osnuje si novo merodajno stranko? Ako bi bilo dru-gače , pač starému ministerstvu ni bilo treba odstopiti. Ali mar kdo misli, da je grofu Taaffe-u namen, tako zvano „ustavoverno" stranko ukrepiti, na novo instali rati ter vladati ž njo? Do tega po tej stranki toliko-krat žaljeni nekdanji tirolski dež. predsednik (Taaffe) pač ne more imeti veselja, in če bi ga tudi imel, so dandanes „ustavoverci" med sabo tako razdjani, da jih ne bo nibče več spravil do tako trdne celote, kakor so bili prej. V ostanke prejšnjega ministerstva pa je stopil grof Taaffe še le potem, ko je videl, da mu ni mo-goce o 8edanjih razmerah sestaviti druzega ministerstva. Po vsem tem ni bilo nič'naravnejšega, nego to, da bi bili Cebi, ki so se do zdaj odtezali državnemu zboru, čakali vsaj še tako dolgo, da bi bili videli, na katero stran bo stopila vlada o novih volitvah za državni zbor. To bi bili imeli storiti uže zato, ker mora tudi v Pragi znano biti, v kako sitnem stanu je grof Taaffe zdaj, ko se zboru je stari državni zbor, čegar večina je nasprotna vsaki koncesiji narodni opoziciji na Ceskem; zato in iz ozira do svojih mini- sterskih tovarišev ne more grof Taaffe spustiti ae 9 Cehi v nobene odlocilne pogovore. Namesto tega, namreč da bi potrpěli in čakali vsaj se par tednov, se zakadé nekateri v ministra notranjih zadev in zahtevajo kar naprej uže takih koncesij , kakoršnih jim zdaj se obljubiti, o katerih zdaj še ziniti ne sme! In kako se to godi! Ne prijemajo ga po navadni javni poti, da bi mu dovolili časa za premišljenje, kako bi se lotil svojega delà o spravi političnih strank, tudi ga ne pritiska ona stranka, za katero stoji 3ij,1 milijona prebivalcev českega kraljestva , marveč lotih so se ga posamezni, poklicani in nepoklicani, resnobni politikarji pa tudi taki pritaknjenci, ki se smuČejo povsod okoli veljakov in bi radi tudi zá se posebej kaj vjeli ; taki si podajajo kljuke po ministerskih sobah in se ponujajo — ta za to, drugi za ono koncesijco — spraviti česko opozicijo v državni zbor! „Politiscbe Correspondenz" pravi, da je iz gotovega vira zvedela, da je zadnj e dni j ko se je obhajala cesarjeva sloveanost, pri grofu Taaffe-u biio niô manj ko devet čeških prvakov. Je li to politično zrelo za možé, ki hočejo biti velika politična stranka? Se li more miniater spustiti v pogajanje z vsa kim posebej? Je li prav to, da se zdaj v Pragi hudo jezé , da jim minister ni vedel druzega povedaíi nego to, da jim nic gotovega obetati ne more zdaj, ko še ne vé, kakošen bo jeseni državni zbor. Naj bi se ti gospodje vendar postavili na Taaffđovo mesto. Pred sabo je imel in ima stari državni zbor, ki bi bil v zadnjem trenutku še v stanu vladi odreci dovo-ljeoje proračuna, ako bi le slutil, da minister napravlja spravo s Cehi na škodo decemberski ustavi, katero si je „ustavoverna" stranka skovala za ,,sv. piamo"; — zraven sebe ima Taaffe ministersko tovariše, ki so vkljub všemu, kar se je do zdaj zgodilo, še zdaj na j-zvestejši prijatelji viadajoče „ustavoverske" stranke, toraj hudi nasprotniki češke opozicije; — za hrbtom mu pa stoji stranka, podobna armadi, v kateri hoče biti vsak poveljnik, nobeden pa ne vojak. Na take stebre se ne more nobena vlada, najmanj pak še en sam minister opirati. Dalje naatane^ še vprašanje: kaj si mora trezen politikař misliti o Cehih gledé vstopa v državni odbor? Ali ne bi tiatim , ki bistva državopravne opozicije ne poznajo, toraj tudi ne vedó, kako pogumno se zna čeaki narod boriti za svoje pravo, se vrinilo prepričanje, da češki poslanci komaj čakajo trenutka, da bi leteli po vsaki ceni^v državni zbor? Zato Cehom prijazni dunajski listi zeló obžalujejo vse ono, kar se je zadnji čas med česko opozicijo godilo. Ce vkljub vsemu temu napačnemu ravnanju vendar pride do sprave avstrijskih narodnih strank, se bo zgodilo to le zato, ker je politično potrebno, zaslug 0 tem ne bo imel nihče. * Ko je unidan deputacija tržaškega odbora „Italie irridente" pri Garibaldiju bila;, jej je obljubil, da hoče v osvobojenje vseh Italijanov nabirati novcev za nakup enega milijona pušek, da se narod oboroži za boj, ki se ima skoro priče ti. Italijanskega ministerstva predsednik Depretis, ki ni znal najti sredstva, da bi bil uata zamašil Garibaldiju, ko se je proglasil za varuha „neoslobojenih bratov", bo zdaj težko zabranil, da ne bi se od njega zahtevala pomoč za izvršitev tega, kar jim je obljubil za „rešitev cele Italije!" 15? Zabavno berllo. svojega imena je priiel zato ker W .UiVU« pwooi «CLV , aui je „«moMi gu- Ijufa, o katerih je bilo vse mesto prepričano, da sta res Naj- slavo izrezal" dva go goljufala. Se vé, da sta ga za to dobro plačala. očitnejša lastnost njegova je bila slavohlepnost ; doseči ni se vstrašil nobene reci. Ker se je ravno isti čas pričelo tako zvano „liberalno" gibanje, je on sodnijskega življenja. Po spominu starega skušonega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. Iskren zagovornik. (Dalje.) Policija, ki je bila med tem pregledala vse kote srce govoriti, kakor po svoji juristični bistroumnosti prvimi se vpregel v liberalni voz, govoril povsod je mogoče bilo, in metal med kjer liberalne fraze krog sebe, da se je vse kadilo. Svoje vspehe pri brambi zatožen- bolj zato, ker je znal porotnikom na cev je dosegal f ker hi se in temne stopnice, ni nasla nič druzega , kakor se »i po krivici trdilo, da je juristicno znanje njegovo gumbo, čisto podobno gumbam na Frankovi suknji. Ko nekoliko plitvo; bolj ko svoje paragrafe je poznal ljudi pokličem Franka in mu jo pokažem ne taji, da on take po mestu in deželi. Zato so se pa k njemu zaletavali ima a ni a 5 ua SU k D J 1 ^ua il JL c* uj ao« v^iavuu p c% j^ž iu f ~ ~ ~ v M ^ -j ^ ~ j w 7 1 sumljivo, on vendar reče , da jo je lahko zgubil kak kajti reklo se je, da drugi dan, ker je večkrat tam skozi hodil. Mogoče pa ga sam 1 U UiU J sj \J Ol IXJ y UÇ va j I y SJLGk XJLi tC% CV o v----- — — w..» ^^ w ^ ^^ ^ «J WUM vw . v,.. celó ena manjka. Čeravno pa je to posebno ljudje, katerih reč je bila skoro zgubljena; h . • •. y kogar dr. Grabar ne „izreže", bi ne. 9 tudi gumbe nosi. da jo je zgubil kdo drugi ker več ljudi take Cez kake tri tedne je bil da je mogel sam priti meni. trdovratno, mu postavim Burgarja nasproti Tega moža si je izbral Frank za zagovornika. Res je tudi brž pritožil se zoper zatožbo, a više pravdništvo je zavrglo pritožbo in sodnija je odločila dan obravnave Ker je Frank vse taji! pred porotniki. Jaz sem bil vsa pisma oddal sodniji, toraj nisem imel s Frankom nič več opraviti ; vendar Burgar toliko ozdravljen da mu naj v obraz pové, cesar ga dolži. Take konfrontacije so vse lej važne za sodnika, večkrat se tudi hudodelnik narav- sem bil radoveden 9 bo Frank obsojen ali ne. Da je on poškodoval in oropal Burgarja, o tem sem bil sam nost udá. Z mirnim obrazom pové starček še zeló slab pri sebi do dobrega prepričan. Dan obravnave pred porotniki pride. Iz lahko um nihče drusri. Frank komaj vidno vtrene z oče- ljive radovednosti sem med poslušalci tudi jaz. Med po ^ _ 1/ m m m %ci« i« ^t « « • « ili 1 « Franku naravnost v obraz , da ga je on po stopnicah jpahnil, som, a zá-me dovolj. Potem pa se vstopi pred starčka rotniki so bili ljudje raznih stanov, meni je bil maloka 4 1 JL fc 1 i i « 1 « « ft 4 w f 1 1 U . in ga osorno prasa: 99 99 Toraj sem vam jaz tudi denar vzel ne ? a Mogoče" odgovori Burgar 9) nisem, ker sem bil isti hip ob zavednost." videl pa tega 99 nicah?" Brez druzih namenov vas toraj ni pahnil po stop- teri znan; kar sem jih poznal, bili so večidel spošto válci dr. Qrabarja. Obravnava se prične. Popisal jo bom le zato ne koliko obširneje, ker pojasni napis te povesti. (Dalje prihodnjič.) vprašam jaz Burgarja. rVHA ft^ 1 Tt A Ml H /\ /I A 99 To skoro ni verjeti odgovori Burgar „saj mu nisem nikdar nič žalega storil." Daljna preiskava ni spravila nič novega na dan. Frank je vse tajil, prie razen Burgarja ni bilo nobenih, o denarji nobenega sledů, čeravno sem dal vdovo in Naši dopisi. Livno maja M. dan t. m. smo tu zopet njeno rodovino strogo opazovati. A zvita ženska je mo- rala to slutiti, kajti živela je prej ko slej enako. Na ta način je bilo gradivo za zatožbo zeló lahko in jaz nisem imel posebnega upanja, da bi se dali porotniki imeli veliko svečanost; bila je namreč blagoslovljena nova zastava našemu polku. Pri tej slovesnosti se je sosla ne samo vojaščina naše garnizije, ampak tudi prepričati, da je Frank kriv, če bi konečná obravnava mnogo Bošnjakov, radovednih videti naše svečanosti. Vse ~ ob stotinje našega polka, ki so v l^ivnu, so se Livnu zbrale ne spravila kaj 9 novega na dan. uri pri samostanski carkvi, kamor ste se přinesli B ur g a r je bil v tem posebno po skrbni po- strežbi otrok, toliko ozdravil, da je zopet nastopil službo, v katero ga je M. brez vsega ugovora nazaj vzel. Vendar se mu je dobro poznalo poškodovanje in tožil je večkrat, da ga glava boli. Predno sem oddal vse spise državnemu pravdniku, se je še nekaj zgodilo, kar je zatožbi dalo še nekoliko listič, katerega nagovor ce- ese vec temelja. Jetničar mi namreč prin je našel zašitega v likani zavratnik (krôgelj) Frankov. Ta list je bil od vdově, ki mu je oskrbovala perilo v záporu. List, popisan z zeló okrajšanimi besedami, sem po několikem trudi raztoimačil si tako-le: „Le prav nič se ne bojte! Zagovornika si zberite dr. Grabarja. Ta Vas bo izrezal, sem uže govorila njim. Vse je dobro spravljeno. Le tako naprej, kakor do zdaj. stara in nova zastava. Potem je bila maša; po maši pa bila je nova zastava blagoslovljena po navadnem običaji Na to se je v čast stari zastavi še enkrat streljalo in v tem času bila je prenešena v sredo zbranega polka. Naš goap. polkovnik Priger je imel lep lemu polku, po katerem je on novi zastavi zvestobo prisege!. Opomniti moram še, da je bila naša stara zastava blagoslovljena leta 1845. in da je bila leta 1843. in 1849. v mnozih bitkah, isto tako leta 1858., pozneje je bila zopet v bitki pri Kustoci leta 1866. in preteklo leto v 3 bitkah v Bosni, toraj je zbirala kranjske ro jake v peterih vojskab. Iz vseh teh vojsk je prišla 9 naša zastava s svojo staro častjo. Za trđno se nadejam da pod novo zastavo se bode 17. peš-polk zmirom po-gumno bojeval in tako varoval novo zastavo, kakor so naši predniki varovali svojo. u Dunaja 11. maja Rer bo menda ta teden List sam na sebi ni bil nikakor nevařen, to bi mu konec državnemu zboru in se bližajo nove volitve 9 so bila lahko tudi pred vsem svetom povedala. Cemu ga ustavoverni nemčurji > ki so po 6letnem delovanji Av tedaj zašiti v zavratnik? Le to je bilo sumljivo, sem dal odslej pridno preiskavati vse njegovo perilo zato strijo skoro na kant spravili, pa se tudi med seboj zia- a sali, začeli uže volilne programe na svet sipati, v zastonj v/uoicj puuiiu \J i vionct va iti voo ujegu vu jjtžiiiu, c* ot»i«, «au^ji uíjo »uuiuo p l «j ^ i u« o.v^v ««jj« našlo se ni nič več. So bili pač tiči ti ljudje! terih obetajo volilcem, da hočejo sleči starega ka- državi >uj, uaaiu ae m uio veu. ou uiu pau uui ti ijuuje i i-ciiii uumaju vuniueui, ua, uuucjv oíouí 0^105» , Državni pravdnik naredi zatožbo. Ko jo dobi Frank naši pogubnega člověka, pa obleči novega njej koriat- v roke, si izbere zagovornika dr. Grabarja. Kdo je bil ta dr. Grabar? Še zeló mlad člověk, ki je pa po mestu slovel zavoljo svoje zgovornosti. Do nega in vsem narodom pravičnega. Da jim kdo to ver jel ! programom Prvi 9 ki so stopili s svojim voli Ini m dne m. na dan, je ona koterija, ki 158 Iteje 112 glav, ki so v zbornici poslancev glasovali zoper zasedo Bosne in Hercegovine ; na čelu tej koteriji stojé Herbst, Sturm, Walterskirchen. Al čujte! Iz prvotne te armade 112 protivnikov Bosne in Hercegovine je podpisalo oni program samo 37 junakov, namreč: poslanci obojnega „naprednega kluba" in pa poslanci „skrajne levice", se le pozneje so jih, kakor nekateri njihovi časniki trdijo, vjeli se toliko, da je vseh skupaj zdaj podpisanih 68, po takem le polovica cele one sto- in dvaoajsterne armade , polovica jih je pobegnila iz tega tabora. Ta program o beta volilcem vse, česar želijo: pospeh narodno-gospodarski, pomoč obrtniji, hranilnice, založnice, stranske železnice in druzega več, pa vrh tega še zahteva zmanjšanje armade, mirno vnanjo politiko in s Turčijo, kateri se ne sme ne ped zemlje več vzeti, prijateljsko zvezo. Vse to komandant je Herbst, Sturm in Walterskirchen obetajo svojim volilcem, če jih zopet volijo za poslance v državni zbor. Da se volilcem pred volitvijo bribe in doline obetajo, po volitvi pa obljube splavajo po vodi; je dosti znana reč. Vsaj je Dolencem gosp. Dežman tudi železnico obetal: ali je pa v državnem zboru se kedaj oglasil za-njo s tisto burno besedo, s katero včasih v deželnem zboru kranjskem rezonira? Program zastop- nikov sto- in dvanajstorice pa ni ministru vnanjih za-dev po god u, ker je protiven njegovi iztocoi politiki.— Za tem programom je prifrčal na dan zdaj program kluba „levičniko v", to je tistih ustavovercev, ki^odo-bravajo iztočno politiko, pa se gledé sprave s Cehi stavijo na-stališče brezpogojnega prihoda Cehov v državni zbor, češ^, da potem še le hočejo preiskovati težnje in predloge Cehov. Evo! kaka posebna „milost" levičnjakov, dozdaj zagrizenih nemčurjev in vladi vedno zvestih podložnikov. Ta program pa nasproti unemu na veo moč hvalijo ministerstvu Andrassyevemu privrženi časniki in njim na čelu stara „Presse", ki ne more za-kriti svoje nevolje, da se v obče s Cehi kedo pogaja, dokler niso v zboru. Po tej jezi ,,Pre3sini" se je vendar v shodu dr. Riegerjevim z dr. Herbs to m pri ministru Taaffe-u moralo izcimiti kako osobno zbližanje Cehov z Nemci, katero ni po godu stari ,,Pressi" in to tem manj, ker sliši, da po binkoštih se dr. Rieger, bivši minister Jireček, dr. Sladko vsk i, Skarda in grof Clam-Martinic snidejo z Nemci v posvet, kajti za tem, da je v tem shodu po grofu Clam-Mar- tinicu nadomestovana aristokracija česka, zasle-duje stara „Presse" — reakcijo! Da, da! reakcije, to je, upora proti sedanjemu pogubnemu liberalizmu je Avstriji treba, da ne propade popolno. V Gorici 11. maja. — Na stran pustivši še raz- pravo o volitvah za državni zbor naj povem, da bomo tudi v Gorici imeli volitve ta teden — v meatno starešinstvo. Zapazili smo nekako dokaj živo gibanje med meŠčani, ki niso prijatli sedaj vladajoči stranki v starešinstvu ; delà se pa na tihem in po brez-imnih razglasih tako , da ce vemo , kam prav za prav nasprotniki sedanjih vladavcev merijo. Razvidno je le toliko, da bi radi napravili stranko, ki bi hotela in znala vstavljati se zapravljivcem. „Dobro gospodarstvo" — to je načelo večini opozicije. — V Ruši ču nad Kaprivo (ne daleč od Karmina) je — kakor sem ni davno pisal — čuden zavod g. grofioje Latour-ke , v katerem se katoliške deklice pripravljajo za pre-stop k protestantovski veri, in to — pod p!aj-ěčem „dobrotnosti". Deželni šolski svèt je bil uni dan sklenil, ta zavod zapreti, če se grofija Latour-ka v 14 dneh postávám ne podvrže. Gospá grofinja se noče vdati, ampak je podala rek u r s proti omenjenemu sklepu solske oblastnije. Rekurs gre sicer na Dunaj, ali ne-postavni zavoci se mora zapreti; tako je sklenil dež. šolski svet 7. t. m. Tacih samovolj nosti, s ka- koršnimi „blaga" gospá grofioja postávám vkljubuje, še v tistih casib ne nahajamo, ko je voleja pravica veljala» Iz Krailja. — Gosp. Edvard Pour, preskuseni gozdni tebnikar in kmetovalec, tukaj v Kranji stanujoc, se kot postavno pooblaščen gozdni taksator priporoča občinam in posamesnim posestoikom za delà v servitutnih zadevah. Iz Borovnice 5. maja. — Pač je strměl veličastni^ kamenorezani velikán naš, ko je 23. aprila, na predvečer cesarjevega slavljenja, razlivalo se morje avetlih žfcrkov iz poelopij na-nj in čarobno prošinjalo skozi vznešene mu kolone tje po zelenem polji ljubljanskem t Strměl je — in kako bi tudi ne? Kako prerodilo in prenovilo ee je V3e v njegovem podnožji, tù doli, odkar jo tako krasno zaklepa , kakor da bi hotel jo čuvati vseh nevšečnib pritiskov, sovražnih duhu intelesu! Žalostěn mu je bil pogled prvi pred 25 leti, ko bil se je dvignol orják prvikrat, video, kako mračno in temno je bilo v tej dolinici — jasnil se mu je obraz, ko so se podložniki mu jeli zavedati se svojih moči in čvrsto rasti v omiki narodni in splošni, vzbujeni po blažih ro-doljubih in sosebno po sadunosnem „brainem društvu",» in radosten mu je prizor sedaj , kako neutrudljivo in Vrpešno se likajo in mikajo v prid svoj , v ponos slovenski domovini in čast mogočni Avstriji! Iu tako je tudi ooi večer pričal glasno in 3vetlo o zavesti naši, o udanosti svitlemu prestolu — a to vse v slavo slovensko! — Náčrt slavno&ti se je nepričakovano dobro izvrši!. Na večer 23. aprila, ko so se zasvětila okna, jela se je pomikaíi od Vrbičevega krasno razsvetljenega poslopja predolga vrsta obeanov tje proti vaši. Na čelu se jej je nesla obČinsko-narodna zastava, vrhniška godba je pohvalno svirala in lučice lepih lampijonov so se raznobarveno zablisuevale v noč. Dospevše v vas pozdravljalo nas je ljubko tisoč in tisoč žarkov; veselili so nas krasoi transparenti tu in tam, a ginevala nas je tudi slaba luč, ki jo je postavila si uboga vdova na okno — vse in vsak po svoje je izrazil blagemu vladarju svojo zaresno ljubezen. Tako je prav! Tu in tam je postala in zasvirala godba poseben komád, kateremuje vsakokrat priorilo ljudstvo buren ,,živio", in se po drugi strani vasi vrnila na kolodvor, kjer se je zbralo skoro do 700 ljudi. In tù se je pevalo, igralo tombolo in kramljalo še pozno v noč, med tem ko so ogromni kre-sovi na sosednih holmih in topiči veselo razgrinjali čute zvestobe slovenske po nočni tišini. In po kratkem po-čitku se je zopet sešla obilna množica k šolski maši ob 8. uri, kojo je ginljivo poveličavalo petje mladih gri, izurjenih po vzorném učitelju g. Fr. Paplerju. Mikavno pa je bilo tudi gledati po konćanem opravilu duhovnem nedoižno veselje na otročjih obrazih , ki ste je napravile osobito gospé Kovačeva in Vrbičeva s tem,, da je dobil vsak otrok šolski eno pogačico; tudi so se ta dan obdarovali primerno demači reveži iz obeinske blagajne. In tako hoče ostati vsacemu v veselem spo-minu ta dan: in hvala vam vsem, sosebno pa imenovanima gospema in vodstvu županovine! — Kaj neljubo mi je, pridevati tej pisani sliki kalno in kaljivo senco^ Omeniti moram tù Člověka, ki pač ni vreden besede, sosebno javne ne; a ker sploh se protiviči vsaki dobri stvari v svoji surovosti — se vé, da le ko žaba na leš-nik — in je posebe o tej priliki zaradi neotesanega svojega vedenja zasluži! javno grajo , naj ga doleti malo leskove*ga. To človeče — kratke postave, a še krajše pameti — nekak zakoten „omnibus", ki komaj pozná petrolej, Če tudi ga prodaja, je stalo oni večer na pragu svoje najete, edico čisto ten?ne hiše in se režalo očitno mimo idoČemu sprevodu ter tako divjasko demonstriralo! Tako se imamo — žal! — se vedno ia vedno 150 boriti poleg zavednib protivnikov še s tacimi zagoved-neži in surovaki. A to so le pojedini surovaki med narni ! Mi pa ostanimo še v bodoče zvesti zdravim in domoljubnim načelom, zvesti svojemu domu avstrijskemu, vredni sinovi Slave mile, da „věčna bo Slovencev £ast!" Iz Ljubljane. (Narodna Čitalnica ljubljanska) je z dopisom od 3. t. m. přejela od si. dež. predsednika přepis lastnoroČnega pisma Nj. veličanstva do ministra grofa Taaffe-a, v katerem se zahvala izrekuje lojalnim izjavam vsem prebivalcem Avstrije o priliki sreberne poroke. SI. deželno predsedátvo v navedenem dopisu povdarja, da tudi narodni čitalnici velja isto visoko priznanje presv. cesarja. Ob enem s toplo besedo g. deželni predsednik izreka svojo zahvalo čitalnici sa povekšanje javne svečanosti pri večernici 23. aprila. — (Matica slovenska) tudi je od si. deželnega pred-sedstva isti dan přejela přepis ovega cesarjevega pisma z dostavkom, da ie predsedstvo izraz verne lojalnosti matičinega društva 24. aprila naznaniio Nj. veličanstvu. — Presv. cesar je daroval za napravo nove strehe na cerkvenem stolpu v spodnji Id rij i 200 gold., našemu domorodnemu pesniku, pekovskemu pomoćniku gosp. Fr. Silvestru v Vipavi, ki mu je poklonil v našem listu ob svojem času pohvaljeni zvezek domo-rodnih in cerkvenih pesem, 10 cekinov. —- (Iz občnega zbora katol. rokodelske družbe 4. dne t. m.) Iz poročila predsednikovega smo izvedeii, da je družba to leto štela 42 rednih in 10 častnih udov. Spre- jelo se je med letom 28 novih udov, med temi 11 bivših rokodelskih ucencev, ki so šolo za rokodelske ucence, katera je tudi letos blizo 70 marljivih ucencev štela, vseskozi prav pridno obiskovali. Toda od teh moralo jih je 18 Ljubljano zapustiti, ker delà tukaj dobiti niso mogli. To poslednje pač kaže, na kako slabih noga h rokodelstvo dandanes tudi pri nas stoji. Tudi se je 56 skozi Ljubljano potujočih pomočnikov, udov drugotnih"družeb, ki tukaj delà niso mogli dobiti, kolikor je bilo moči, podpíralo. Učilo se je v družbi, kakor prejšnja leta, in sicer: krščanski nauk, račun-stvo, nekoliko zgodovine in zemljepisja, lepopisje, petje in risanje. Trudili so se z učenjem poleg mnogozasluž-nega gosp. predsednika in njega vrlo podpirajočega gosp. podpredsednika, zlasti še: gosp. Ant. Kržič, nunski katebet, ki je poduČeval pomoćnike; častiti o. Angelik Hribar, ki je podučeval v petji rokodelske učence; gosp. J. Czermak, ki je z lepim vspehom učil risanje, gospoda J a n o v s ki in Trošt pasta učila v 2 razredih računstvo. Hvala vsem ! Kar se tiče ver-skih vaj, imeli so jih družbeniki letos tako, kakor druga leta; vdeležili so se nadalje procesije na sv. Rešnjega Telesa dan in na veliko soboto, imeli tudi 27. aprila v spomin 251etnice poroke cesarjeve, ravno tako tudi 4. majnika kot na dan obletnice skupno sv. mašo v nunski cerkvi. Ker pa se poleg duše tudi za teló skrbeti mora in je slavni oče Kolping hotel, da rokodelske družbe tudi poštena veselost oživlja, storilo se je tudi na to stran, kolikor je bilo mogoče. Imela je družba svojo lepo božično veselico, še posebej božićnico za rokodelske učenčike, pri kateri so bili lepo obdarovaní, nadalje tudi o pustu primerno zabavo in pa improvizirano veselico na dan obletnice. Take skupne veselice so velicega pomena, kajti one vzájemnost ter slogo v družbi močno pospešujejo, udom pa priložnost dajejo poštenega razveseljevanja. — V priročni blagajnici se je kazal koncem leta ostanek od 154 gld. 47 kr., tedaj 25 gld. 48 kr. več mimo lani, za kar se je mnogo zahvaliti g. Gerberju, ki marljivo in previdno račune vodi. Sicer ima družba zdaj blizo 1000 gld. skupnega kapitala. — Prečastiti predsednik je pa v zboru omenil tudi to, da prihodnje leto družba doživi svojih 25 let in da bo tu treba obhajati 251etnico, za kar je treba mislit, že naprej in v ta namen potrebnih novcev nabirati. Obrnil se je toraj do gosp. pokroviteljev in jih prosili naj v ta cilj in konec uže zdaj pridno delovati začnó. Tudi je opomnil gosp. predsednik , kako lepo bi bilo, ako bi naša družba o tej priliki uže svojo last no hišo imeti mogla, kakor jo bo dobila ce i o vš ka ro-kodelska družba, ki jej je uže letos temeljni kamen postavila. Naj bi se tudi pri nas ta blaga misel ne izpu-stila iz oči! Zato zopet ponavljamo, kar smo zmirom trdili: Daj Bog za sedanji čas toliko potrebni in važni družbi se zanaprej in še čemdalje več blagih dobrotni-kov in prijateljev, da bi se lepo razcvetati mogla v blagor rokodelskemu stanu! Velika pomoč v to bila bi pa lastna hišica, kakor jih imajo rokodelske družbe drugod. In to Bog pomozi! — (Zbornici kupčijski in obrtnijski ljubljanski) je c. k. kupčijsko ministerstvo za njene potrebšćine v te- kočem letu dovolilo 3202 gold. 50 kr. in zaukazalo, da se ta znesek pobere od tistih, ki imajo v tej zbornici volilno pravico, in sicer tako, da se na vsak davkovski goldinar za te potrebšćine naloži 5 kr. přiklade. — Uže iz 3. leta bogoslovja letos posveČeni gospodje, kakor ,,Danica" poroča, so: Val. Er žen iz Sele, Jan. Janežič iz Št. Vida pri ZatiČini, Fr. Per-par z Dobrnič in Jan. Smrekar iz sv. Helene. Vseh bogoslovcev v 3. letu je letos devet. — (Koncert) 8. dne t. m. v redutni dvorani se je izvršil z entuzijastičnim aplavzom prekrasnemu petju gosp. Fr. Gerbica in čitalniškega pevskega zbora, pa tudi glasoviranju nadepolne gospice Valentinice Ka-r i n g e r j e v e. — (Obrtnijsko-pomoeno društvo) ima v nedeljo ob 11. uri v mestni dvorani svoj občni zbor. — Naša deželna bolnišnica je zopet v nekaterih oddelkih tako prepoinena, da morajo mnogim bolnikom na tleh postljati. Kako, da tistega barona Apfal-trerna, ki ima v deželnem zboru zmirom polna usta o velikih prostorijah bolnišničnih; nikoli ni v bolnišnico, da bi to videl?! — Gosp. Had er lap, vrednik „Slovencu", stoji juter zarad članka „Děla nam dajte!" pred porotno sodnijo; zagovornik mu je dr. Zarnik. — (Citalnica naša) je dobila zdaj v g. Gr čar ji, dobroznanem prejšnjem kremarju „pri Virantu", gostil-ničarja, ki se sme o vsem v prvo vrsto ljubljanskih krčmarjev šteti. Živa priča temu je to, da poprej zeló zapuáčena gostilnica čedalje polnejša prihaja. ^ZS30 Prihođnjo soboto dopolđne, kakor so „Novice" v zadnjem listu oglasile, prodaja v Ljubljani družba kmetijska nekoliko juncev in junic lliu- riškega plemena. Novicar iz domaćih ia tajili dežel. Z Dunaja. — Koncem tega tedna bode menda konec sedanjemu državnemu zboru, katerega ustavo« verska većina zapusti po Gletnem zasedanji zbornice s spričalom nezadovoljnih ljudstev, da ni za-nje nič ko-ristnega stvarila, mnogo dobrih predlogov državnopravne stranke nerešenih pustila, Slovanom povsod, kjer je mogla, nemila bila. — Ni še gotovo, ali se bode državni zbor slovesno razpu3til s cesarjevim govorom. — Zbornica poslancev je v seji 12. dne t. m. z ozirom na to, da po krnetih čedalje bolj pomanjkuje zdravnikov, sprejela resolucijo, naj se v Lvovu, Olo-mucu in Salcburgu zopet ustanovijo m e d i ci n s k o-kirurgične šole. Tako plezamo zmirom bolj na 160 dobre stare naprave nazaj. Prav tako! Pa kako to, žavni zbor? Pred vsemi gotovo so v to pcklicani naši da se za Ljubljano, središče slovenskih dežel, ni nihče deželni poslanci gg oglasii * UjUUi jauv ^ aiuuiDuv v \si~i» AAU u* UÍMVW VÍV>AVIIU ki je pred 1849. letom tudi imela tako in prav mink dobro solo, in ima zdaj še živinozdravnisko solo ) in Fluh Kukovec, dr Herman, dr. Vošnjak dr. D Ti Rađaj, prcf. Žolgar, dr so kjer bi kirurgi dobili praktičen poduk o živinskih ku- ljudsta samega prostovoijno, delom ajzaslužnejši, najnovejši od ga h ) s katerimi imajo okrajni zdravniki na dežeii prvi in post a po opraviti ? Pod predaedstvom Nj. veličanstva je bilo te voditelj volite zastopniki Slovencev budi borbi, iz- Ti naj so dni posvetovanje o tem, kedaj naj se konČá državni spremstv Iz Prag Presv. ce**arja pričakuj,ej tukaj v z „Presse" mem, zbor in s kakim prestolnim govorom da se državni zbor ne zaključi pred 19. dnevom. ministrom Tarife om in Stremayrom To bi veljaio za veselo znamenje zaželene sprave & Cehi seji zbornice poslancev 2. dne t. m. so po- slanci dr. Heilsberg in drugi c. k. íinančno ministerstvo veliko većino gl Ogersko. Iz Budapešt interpelovali: ali mu je znano ) kako se dandanes g j a r s k e g Tukajšnji zbor je z čenj e m sprejel pres ka v vseh ljudskih šolah. Ceravno ravná z zastopniki davkopiačevaicev y komi- so bili temeljiti ugovori Srbov, Rumunov in Saksov sijah za uravnavo zemljiškega davkaV in ali ga je zoper to silo dostojniše postopanje ž njimi položiti dotičnim volja, c. k. uradom? Interpelanti sicer nočejo, niki občin v svojem službovanji zanikerni vpijočega v puščavj? je vendar očitno da zastop- slance je mora bili in ne > so Iz Berolina zmaga zagova! sakako bila na strani onih po narodno ravnopravnost fctorili svoje dolžnosti t al za majhno plačo ki imajo y ne bi se v delu prenapenjali in v obče ž njimi bi tel ju Bol g Cesar Viljem je ruskému caru kot lz Bolgarije poklonil drag bij Transport ruske armade iz Boíga ne postopalo tako, da ljudstvo misliti mora, da ce- rije se prićne 27. dne t. m. in bo trajal 4 tedne, 40.000 sarske gospóske hočejo zastopnike davkopiačevaicev vojakov z 2600 konji in 400 vozovi gre po ladijah v iz teh komisij odstraniti. Minister ni še odgovoril na to Odeso in Sebastopoí, ostale čete gredó po železnicí Ga- inierpelacijo. la s Do včerajsnjega dne ni bila še končana jako v ru3í Iz Rusij sili se uči člověk moliti ta --»vviMjgujv^n ««JV ~ ----- I------J.& - „ V om 3C UUI U i U V CIV Ili Uli Li — ia> obširna razpravo o dveh postavah, katere je vlada pred- pregovor se potrjuje zdaj tukaj, kajti ruska vlada je po ložila zbornici poslancev, namreč: o postavi, kako uhraniti in zatreti kužne živinske bolezni, m o postavi padu na c*ra ukazal P L XIII ; se znana o k kako uhraniti in zatreti gov ej o kugo. Postavi obé stvom katera se obraća proti hudodel jaldemokratov, mora s prižnic vseh katoliških ste velike važnosti, da se ubramjo nadloge kmetijstvu, cerkev trikrat zaporedoma brati into v jeziku ki mu ž u gaj o po kužnih boleznih, posebno pa po goveji ti3tega naroda, kateremn se bere. kugi ; ai težko je pravo zadeti z edinim tem, da se go- - ) veji živini iz Ruskega zapro pota v naše cesarstvo po katerih neizmerno veliko klavne živine dohaja na Poljsko, Dunaj itd. — Politiški tedenik „Der Osten", ki zdaj v veliki obliki tukaj izbaja , je v vsakem listu poin zanimivih izvirnih člankov. Listllica vređilištva. Neki gosp. Kris tan iz Kopra se v 105. in 106. listu „Slov. N ar." huduje, da so „Novice" listu 16. in 18. objavile svojih in nekaterih drugih izkušnj v katere podiraj glorii ki J nekateri nemški kmetijski časniki oji-fažol ni pojo s Noviški dopisi niso obrnj v v ces , da „oni Iz Trsta. — Mestni zbor — tako poroča „Edinost" ampak le proti njem u je imel dne t. m. sejo. Ko se je prebral zapisnik m gabe stavi, slobodno mu ! zadnje seje , naznanil je viadni komisar , VI«. vtoai u. i ------- 15 ' J-------------, j*" potrdil dr. Angela za župana v Trstu. Galerije so gabe z mar bilo, a ne za njega. „Novice' bile vse polne , kakor pri županovi volitvi, najveć jg prinesle poročilo o soji in ki bolje kot on poznajo uže ono bilo ženskega ljudstva, plačanega od krivonoscev sta- loto na vrtu ljubljanske kmetijske družbe přiděláno mikrosko- drugo leto rasteči našim go- umazan enook ja kričal se ceió : „Viva nosíro vedom malo priljubljeni gabez, pač niso mislile, da bi mo- po dr da cesar ni člankov „N a tstemu gabezu, proti soji in ne proti gabezu. Ce se g. Kristan pred fažolico ves trezni svet pa iz obeh jasno razvidi, da jim je le za soj in ki so uže 1877 US' I i V/ éLd \J M U w Vf A I VI Vi MIT ^ * v/ KSW w ^ M v WH u * ? vr a* m ? * %r cp rega in novega mesta. Pri županovi volitvi je bil veiik pično soj in na istem tu uže ) krik Garibaldi": a danes je bilo vse tiho, srce jim je padlo rale v se le peticijo vložiti v Koper za to, da mej } « J^ »HV «.«V/, ^^ j««* - M. „ - * i —----o r --- v hlače , enook je še drugo oko zatisnil, ker ni bilo Haberlandtu in drugih provocirani hvali objaviti nasprotne svoje pa v treh drugih deželah narejene izkušnje z dobrovoljnim na- svetom, naj se nasi gospodarji ne prihitijo z onima novin- povoda kričati. Potem so se volili odbori-, naši okoliški poslanci so v njih malo zastopani; dr. Loser, ki je --------> —.# —----o—----j- — .......- ------*----- iavrsten etrokovnjak v šolskih stvaréh, bii je čisto pre- kama ter čakajo, da se nekakemu časnikarskemu „švindelnu" po zrt. Vidi se iz tega, da dr. Angeli ni potrjen za žu- dobni hrnp poleže in po preteku 3 let pokaže, da sta pana, da je začela vendar vlada zadnji Čas delati na to i in gab res vvrstena med p o 1 j s k d drugih dežel da v Trstu laško drevo ne \zraste do nebes. Hermet, Po tem odkritosrcnem pojasnilu mislimo, da bode g. Kristan prvi se Angeli, to je velik udarec za laško stranko; je moral odpovedati in drugi ni potrjen. volitvi 12. dne t. m. je bil dr. Bazzoni z 28 glasovi Kopru zopet mirno spal Pri novi za župana izvoljen, Dimmer je dobil le 25 glasov. Popravek. V zadnjem listu „Novic" na 2. strani v 32*. beri „Mangold" vrsti namesto„Mangold" (C e ta vulgaris cikla^) Štajersko. Liberalci se uže trdno pripravljajo poroča „Siov. Gosp. (beta vulgaris cikla.) na volitve za državni zbor Oni gospodstva ne spustijo z dobra iz rok! Osnovali so v Gradcu centralni volilni odbor ; načelnik mu je dr. Svoboda, češki odpadnik in nemčur, glasoviti urednik „Tagespošte". Kakor bo tedaj ta list piskal } Žitna cena v Ljubljani 7. maja 1879. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr tako bodo ustavaski liberalci in nemcurji povsod plesali 8 gold. 40 kr in volili. To pa kaže tudi nam Slovencem na Sta- 93 kr. turšice 4 gold. 40 kr banaške soršiee 5 gold v f rzi 4 gold. 55 kr ječmena 4 gold. 39 kr jarskem, kako imamo postopati in nam daje pravi od- prosa 4 gold. 39 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold govor na vprašanje: kdo nam naj vodi voiitve za dr* 60 kr Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov