Katere I »-coini-a mm u»0«r, !»•<•. a I WOT »t ' ha po«t offles »i CtitoMto III. uudot lb« A«t of (>»ugr»»»oi M.roh »ril. i*7V Office: #7 So. Centre Ave. "Delavci VSah drsela. Z&TUtiW Se' Uav. (No.) 58. Chicago, 111.. 20. oktobra (October). 1908. iocialistična stranka, edina delavska stranka. iugene V. Debs, edini delavski kandidat Slovenski delavci, glasujte za Debsa. NAŠ PROGRAM. hrt*! volitvami smo. Se dva te-j se bo znižavanje plač, ponavljala in državljani te \«like re-like bodo korakali na volišč« odlomili, kdo bo upravljal to Hiko republiko in skrbel /.a nje-pMagostanje nadaljna štiri leta. Delavci, ki tvorijo pretežno ve-\ iiii'i volileev, morajo stati na vo-WUt dan kot j.-(len mož, kot ne-Hppagljiva aruiada za svoje pra-v se, za svoje pravične zahteve, in voliti za predsednika Xedinjenih ^Hjftr moža. Ki je delavcem v re (ei naklonjen; voliti niorajo molit riviijih vrst, kteri pozna (le-ke težnje in kteri bo v Beli zastopal njih interese, ne pa ' lov delavcem sovražnega a, interesov kapitalistov. Vsak delavec, ki misli s svojo ve, da je današnji način iproizvajanja dobrin v moderni in-^HKjLurejen tako, da je za de-Kpedno slabo. Delavec ima slabe čase. Če se dela a arom, tedaj mu pokajo H kosti pod prenapornim Ioni. Produeira se s tako nagli-in v toliki množini, da v gotovi i, ki je pod kapitalizmom ne-ixbegljiva, mora nastati nadprodu k.ija izdelkov iu pridelkov. To je zgodilo lani. Nato sledi — saj veste — finančna panika in gospodarska kriza, kakoršna je rdet os, in kaj potem? Skrajšanje | plač. zaprte tvornice, zaprti rudniki in kruta brezposelnost z vsemi logičnimi posledicami. Vse to pa samo zato, ker so sred itva za moderno produkcijo v pri-f Vatnih rokah kapitalistov in ker le produeira za profit ne pa za iplšne porabo. Tak način proizvajanja v dobro kapitalistov in v škodo delavcev je pa nad vse .krivičen in ro-parak!!! k Vsak zaveden delavec je tega roparskega sistema že do grla sit. Ve pa tudi, da tega sistema ne Bpdo nikdar spremenili kapitalisti, temveč da ga morejo spremeniti delavci sami, ako jim je kaj tem, da pridejo v resnici bo-fji časi J Zaveden delavec tudi ve. da tega roparskega sistema ne bota »remetffli niti republikanska stranka s svojim Taftom niti de-pokratična stranka s svojim Bry-ABom. Kajti nI., stranki sta kapi-jtalistični stranki, njuni bossi so [kapitalisti ali v službi kapitaliz-m«. njuni interesi so interesi kapitalizma. in delavcem se bo pod Vlado teh strank zmirom godilo jfeko, kakor se jim godi danda-les. Bolje nikdar ne I ' Dokler bosta na krmilu vlade republikanska ali demokratična tttanka, tako dolgo se bo ponavljalo izkoriščanje delavcev na debelo, ponavljali se bodo delavski boji, štr&jki, zatirale se bodo unije, izdajali "injunction!", prete-in zapirali štrajknjoči in brez ini delavci, letele bodo vojaš-krogle med štr&jkarje, umira-bo na stotine in stotine delav-v premogokopih, ponavljalo se bo gospodarska kriza in brezposelnost in umiranje lačnih delavcev. Tak je takozvani "rekord" republikanske in demokratske stran ke pri delavcih I Iu ti dve stranki se zdaj predr-zneti, stopiti pred delavce ter jim vsiljevati svoje kandidate, kapitalizmu prodane duše, kot "prijatelje" delavcev? Mislijo li gosjH)-dje kapitalisti in gospodje kandidati kapitalističnih strank, da delavci tako hitro pozabijo? Ali naj pozabijo oni delavci, ki so bili lani in letos mesece in mesece brez ilela. da je zakrivil krizo kapitalizem pod republikansko vlado leta 1907—1908? Ali naj pozabijo oni delavci, kteri so brez dela in lačni lansko zimo prosili republikanske oblaati v Chicago, New Yorku in Philadelphiji koščka glasuje bodisi za Tnfta ali Bryana — saj to je vseeno — glasuje torej /a Morgana, KocketVIlera, mezdno sužnost, krizo in brezposelnost. '•"Za ktero stranko iu kterega kandidata naj paglasujem? — boš vpraša). Na to ti odgovarjajo zavedni ameriški delavci: Glasuj za socialistično stranko in njenega predsedniškega kandidata Debsa. Socialistična stranka je edina delavska stranka v Zed. državah in samo ta stranka bo spremenila današnji krivični kapitalistični sistem tsr za vselej odpravila mezdno aulnost, krize in brezposelnost. Socialistična stranka zahteva: Delavec bodi gospodar svojega dela. Sredstva za produkcijo naj postanejo delavčeva last, last vseh produtivnih ljudi. Socialistična stranka zahteva v svojem programu zn 1908 sledeče: Hpiošne saJ.tevc. 1. Hipna d rž« v na p>nioe za brezposelne delavce. Grade osi ee tole in ku nali, jtogozdojejo naj f* pusta zetu I ji t Ča, »ploh naj drsava prične x vsemi k» ristnimi javnimi (teli. TSki delavci me rajo bili direktno v vladni službi «|e lati smejo le oeem tir iu dobivati unij-sko plačo. Vlada naj poeodi denar brez ebresti državam in občinam /,a zvršitev javnUi del. Vlada nu,i podpira tudi sklade strokovnih drufcfv, da druAtvn tem loije (»odpirajo sv^j. brezposelne •'dane, da se teko onitji boitvo uied de- * i kruha, a mesto tega jim je dala republikanska. vlada m policijski- sat" mi koli na hrbet? Ali naj to poza-jtulistična vlada bijo??? ?. Sk'jpna last železnic, brzojavov, Delavcem je znan tudi Taftov in Brvanov "rekord". Taft je pokazal svoje "prijateljstvo" do telefonov, parobrodnih črt, sploh v*"h družili obratnih sre87 So. Centre ave., in vsakdo mora biti tamkaj najzadnje ob 1. uri popoludne. Delavci na plan! Sadovi kapitalizma. — Pesto kočijažev v New Yorku je na štrajku. M' luM * motive v Patterson, N. J., so zaprle vrata; .'$5,000 delavcev je ob delo. — V New Yorku boleha bolj ali manj 98 odstotkov vseh šolskih otrok. — V Lancashire. Anglija, počiva oz. dela z omenjenim časom 400 predilnic. 40.000 predilničar-jev je brez dela. — V Chieagu obiskuje šole po poročilu zdravstvenega sveta 15,-000 lačnih otrok; med temi je 5 tisoč popolnoma stradajoči h o-trok. — Po uradni statistiki je bilo v minulem poslovnem letu v rudnikih Zed. jlržav ubitih 3125 rudarjev. ranjenih 53111, — Londonsko časopisje poroča, da je v Glasgow u na Angleškem 22,000 brezposelnih delavcev. — 44L. 1907 je v Londonu u-mrlo 26 oseb vsled lakote na ulicah". — Kansas City Journal (republikanski list). na štrajkujoče rudarje v Birming- ejonalno zastopstvo v vseh postavodaj nih zborih in pravica, da se sme pre klicati mandat. 12. Odstranitev senata. 13. Najvišjemu sodišču Zdr. dr*, naj se odvzame moč. da ne bo določalo o ustavnosti zakonov, ktere je sprejela in pot rdita zbornica. Zakone sme spre je mati ali spreminjati le zbornica ali pa ljudstvo s splošnim glasovanjem. 14. fstava naj se spremeni z večino glaeov. 15. Ustanovi naj ee poseben oddelek za splošno izobrazbo in poseben zdravniški oddelek. V ta namen naj se store takoj potrebni koraki. Svrab narodnjaškega vpitja starokrajskih liberalcev in klerikalcev, ki so doživeli to žalostno slavo, da izvajajo narodno politiko v znamenju .pobojev, je okužil tudi nektere slovenske časopise v Ameriki. In sedaj se ti časopisi praskajo, da jih je špas motriti, prav tako kakor se praskajo "Slovenec", - "Slov. Narod" etc. v starem kraju. Najbolj smešna pri tem praskanju je pa neka "cajtenga" na Zapadu, ktera jepisal a v svoji predzadnji številki. da je po kravalih v Ljubljani sedaj hvaščina (!) službeni jezik!!' — Nekoliko hladne krvi, in sedaj ko ni več vroče, hi ne škodilo tudi našim ameriškim, nari.d-njaškim generalom. Sodr. Jakob Dolenc, Willock. Pa., je naš zastopnik za državo Pennsylvania. Pooblaščen je, pobirati staro in novo naročnino za " Proletarea" in druga naročila (atlasi, tiskovine), ki so v zvezi z listom. Sodrugom in ostalim rojakom v Pennsvlvanii ga toplo priporočamo. Slov. soc. klub štev. 14. v Calu-metu. Mich., priredi volilni shod 31. okt. ob 7 uri zvečer v Willmer-sovi dvorani na 6. cesti. Nastopili bodo slovenski, hrvatski in agleš-ki govorniki. Po shodu ho zabava s petjem in plesom. Slovenski rudarji v Calnmetu, vsi na ta shod! Od uredništva. Sodr. Savs in "Poročevalec" v De Pul, III.: Drutri teden. Ostali dopisniki: Potrpljenje! Vse. kar je rabnega. pride na vrsto. Vsled premalega prostora v listu moramo mnogo dobrih stvari odmikati od tedna do tedna. i PROLKTARKC UST ZA INTERESI DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik in i«4*)at«lj. Jafatlovaaska delavska tkkovaa družba v Cbkafo. III. Nsrotaiaa: Za Amsrico »1 SO s« celo lato. VSe >• pol lata. Za Evropo U aa calo lato, $1 >a pol UU. Oglasi p* Ji Ljubljanski kravali v pravi luči. (Ponatis li "Rdečega Prapora".) (Konec.) J erne jeva noč v nedeljo. Kakor prejinji dan, so so izgredi ponovili tudi v nedeljo. Demonstracije bi ne bile dobile nobenega resnega zna čaja, da se oblast ni tako lahkomitlje-no igrala z vojaštvom. Za j»>\eljnike ao i> i Li koiuauJiraai mladi oficirski, ki st' jim jt> te na obrazu bralo, kako se jim hoče jh> prelivanju krvi. Vlada je svetnika Wratschkota, ki je kolikor-kortoiiko varoval takt, odstavila od poveljstva nad varnostnimi organi, pa vpostavilH hudega Nemca, del. vladnega svetnika dr. Matheisa. Vojattvo jo kar besnelo, udiralo v gostilno in drugo privatno lokale ter beieče ljudi i/gnalo iz njih. Ob približno pol 9. uri xv»čer so neki poročnik Maver, ki je v Prešernovih ulicah zapovedoval oddelku sedmih mož, naenkrat zapodi za malo skupino demonstrantov, jih pre-tene v Aolski drevored, in ko ao bili ie vsi v begu, da povelje za streljanje, ne da bi se bil drla! tozadevnih službenih predpisov. Vladni svetnik dr. Matheis, ki jo stal v blitini, so je te niti odločno uprl; a [*>ročnik ga ni uboga! Rezek [Mik pretrese zrak — in že so jo valjalo v krvi 10 trtev: 2 mrliča, 8 pa tetko ranjenih! Razvil se j» ne popisno pretresljiv prizor, ki ga radi pretesnega prostora no moremo na tan<;neje popisati. O surovosti oficirjev priča, da do ranjencev niso pustili niti zdravnikov, dasi so se legitimirali. Po •»amezno se jo streljalo tudi drugod. Kakor blisk so je po mostu raznesla novica, da jo toliko in toliko ubitih, toliko in toliko pa ranjenih. Motje in ionsko, vs<> jo .jokalo, stisknlo posti in klelo na soldatesko. I>a je ljudstvo imelo orožje, izbuknila bi v hipu revolucija. VojaMvo in orotniki so tudi te potom divjali j"> mestu in pojali mladino iz. ene ulico v drugo. Neki oddelek vojakov je hotel streljati colo v magistratno veto in je bolečo podil do druzega nadstropja z nasajenimi bnjo-noti. Župan Hrihar. ki jo ravno pri*ol, jih jo odločno zavrnil, poročniku Ma verju na pomenljivo zažugsl. Demonstracije so trajale do 1. uro v jutru. manjAe prasko pa colo noč. V ponedeljek zjutraj .je tisoče ljudstva hitelo na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer sta ležali v mrtvašnici na kamnitih mizah žrtve aoldateeke: Rudolf Lunder, 2'2letni strojnik "Narodno tiskarne", in Ivan Adamič, lflletni četrtošoloc. Lunder .jo bil na demon st raciji popolnoma nrvdoležon; priha jal je ravno <«l tiskarske 4<»lotno slav-nosti v "Narodnem Domu". Ha bi prišel nemoten domov, jo z svojo nevesto napravil ovinek in pred stolno cerkvijo ga je dohitela smrt. Silno pretresljiv prizor je bil, ko je njegov brat zaznavfti za dogodek. proril se skozi množico in v obupnem joku so polog v luži krvi letečega b rnta vrgel na tla. Zadet je bil od zadaj v pljuča in ostal na mostu mrtev. Ivanu Adamiču je krogla prodrla meča in šfti skozi pljuča na drugi strani ven. Umrl je v par minntah. Na stražnici, kamor so ga bili prenesli, je Še dejal: "Ne povejte mami, kaj se je zgodilo; umrla bi še ona!" Vso jo jokalo. Pogled na mrtveca je bil grozen, zlasti Adamič v svoji revni oblaki in aakrpaaih ie veljčkih izvablja tisočem eolae. Na tisoče ljudstva oblega mrtvataico, mnogi brišejo mrtvecem kri a robci, da jih ahranijo za epomin. Dva častnika, ki sta tudi hotela na pokopaliiče, je ljud stvo obrnilo in ju ai pustilo notri. Telo ranjeni so: Anton Adamič, bra tranec ustreljenega Ivana Adamiča. Zaboden je bil od zadaj s bajonetom; Josip Almončlč, 17letni kleparski pomočnik, ki ima na levi nogi meeo docela raztrgano; Albina Traven, koato ristinja, je zabodena v meča z bajonetom; Boildar Borštnik. IHIetni osmo ftoloc, ima ot>e nogi jiod kolenom prestreljeni; MIha OolavtCek, UOletni ko vaški pomočnik, ima zadaj od krogle prebito glavno lilo; Albin Tomtlč, 17 letni kovutki pomočnik, ima preatre-Ijone prsi in ranjena desna pljuča; Pavel AtrukelJ, je tetko ranjen na de« nem stegnu; Martin Štrukelj, 41 letni delavec, je t*I zadaj zadet skozi ledji v trebuh. — Vsi ranjenci s«* nahajajo v bolnišnici in ao v smrtni nevarnosti. Poleg teh je še nobroj drugih, vefcali-manj ranjenih, ki se nahnjajo v domači oskrbi. Občinski svet ljubljanski za trt ve. Občinski svet ljubljanski je imel v |M>nedeljek ob 11. uri do|»oidue izredno sejo, na kateri je predlagal, tla se trt-vam priredi |»ogreh na občinske stroške; tlal je tndi zvoniti po vseh ljub Ijanakih cerkvah z vsemi zvonovi. Za nagrobni s|»ominck je občina votirala 1000 K, drugo pa so upa dobiti od občinstva. Vse mesto je v črnih zastavah. Ponovni Izgredi. Ulice so nenavadno živahne. Po Hta rem trgu vali množica dijakov in sili nemške trgovce, da odstranijo nemške napise, sicer jih pa demonstrantjo odtrgajo sami in deloma zmečejo v Ljub Ijanieo. Smešno je gledati, kako tudi posamezni liberalni narodnjaki (n. pr. lekarna Trnkoezy) hite napraviti to, kar so dolžni programu svoje stranke. Posamezniki zapirajo trgovino, dasi je šolo 1 ura popoldan. Nemško posestnike, ki so tudi izobesili žalne zastave, se prisili, da jih skrijejo, češ, "Hinavcev ne maramo!". Sprevod narašča, hrup je vedno večji, vsako odtrgano tablo ali iabite črke se pozdravlja z "*i vi jo "-klici. Trgovec Henrik Kenda pre strašeno gloda skozi okno prvega nad strmpja. kako spodaj mrcvarijo njegovo "firmo". V hipu se pri|>elje župan, miri ljudi, na kar nastopi jo ori>iuiki; dotlej se je bilo namreč nemoteno delalo. Zupan je bil žo v soboto izdal oklic na "someščane" in jih pod zapretitvi-jo kazni rotil na mir V ponedeljek zve čer je "Slovensko društvo" izdalo oklic, ki pravi, da " uaj sledi burnim dnovnom. ki so te rodili neprecenljivo vspehe (?) mirno delo, ki privede do |M>|Milnega vspeha. Zvečer in ponoči vlada popoln mir, vojaštva in orožništva ni videti. • • • Tak je torej kratek pregled dogodkov preteiklih dni v Ljubljani. Kakšni so tisti "neprecenljivi" vspodii, o katerih govori "Slovensko društvo", nam ni znano, slutimo pa, da bo nobroj mladih eksistenc uničenih za celo tivljenjc. Nemci bodo odgovorili z enakim oro žjem in so maščevali nad slovenskimi manjšinami drugod, listi |>a bodo po nesli v svet čudne bajke o čudni "kul turi* nekih Slovencev doli na jugu Evropo. Bojkot Nemcev t I>a; kdo pa je bil tisti, ki je zasmehoval delavce, ko so bojkotirali nemškega Koslerjat Mur niso bili ravno "Sokoli", ki so pri toni Koslerju prirejali svoje veselice, pri Koslerju, ki je opijanil dragon ce. da so bolj kora.jžno sekali po slovenskih glavah' In dr. Oražen — ali ni on v kartelu z nemškimi pivovarji tor ž njimi vred podražil svoje pivot Mar misli gospoda. da delavstvo tak hi tro jHizabi? Ne učite drugih, pričnite raje najprvo pri sebi. Ljubljanski de lavec večinoma ne zna nemški; in kdo jo tinti, ki vedno nemško čeblja? Poglejte. kdo ima v Ljubljani dvojezične ! n.ipis« ! Same stvari, ki pričajo o ne-i doslednost i. Vemo, da so ljubljanski po-' grom misli izrabiti za bližajoče se de i Aelnozborske volitve. Ptujski kravali 1 prišli na vse strani kakor nalašč. Delavstvo vas je spregledalo. Medtem, ko se jo mladož na ulici "borila z.a najstrožje proti nameiA-r m ni bolgarako-tunki in srbsko-o^strijsl ; vojni; «»U vojni bi iin s li izbruhniti le po si !etkargi bwr-žoazije in avstrijskih ter nemških kapitalistov, ki ne privoščijo Turčiji in slovanskim državicam na Balkanu, da bi razvile in Rojile svojo lastno industrijo. Vojna se torej pripravlja le v interesu kapitalizma. dočim bi imel proletariat v prizadetih državah največ škode od iste. Vsled tega mora razredno zavedni proletariat na vsak ovirati vojno, in če je mogo-če. jo tudi preprečiti. Orožje dol! Položaj na Balkanu se je zadnje dni nekoliko omilil. Srbija se je vstrašila vojne z. Avstrijo — ee smemo vr.jeti brzojavkam v a-meriškem časopisju — in tudi kralj Peter dela na vse kriplje, da bi odvrnil isto. Tudi Bolgarija se bo najbrž pomirila s Turčijo brez orožja. 1'patno torej, da bodo trezne glave europejskih diplomatov in pa protewt socialistično organiziranega delavstva, uredile stvar tako. da ne pride do barbarskega prelivanja krvi. V nionarhističnih državah nasledi kralja ali cesarja njegov sin ali kdoraibodi v vladarjevi rodbini. V ljudovladah pa predsednik imenuje svojega naslednika. Je-li kaj diference? ( V delavec zlomi lopato ali pikv morda zgiLi »\tije delo. Ce pa delavec pri (letu zlomi svoj \ rat — njegov delodajalec ne izgubi popolnoma nii^Tako je danes! Mr. Bryan jV^vojo volilno agitacijo namazal s^s^tandard" o-I jem K ljub temu jAl>a že večkrat obtičal v blatu. Socializem je postal sila, i kte o še računajo vse obstoječe kapi talistične drtava. Haskell toži Hearsta' za $6(HI,-(XX) odškodnine, ker mu je ta očital v javnosti, da je on (Haskell) podkupljeno d Standard Oil tru-sta. Beggora! Dokazati komu greh in potem tožartti se v templu ameriške justice, sta dve stvari. Ako nima Hearst dovolj denarja, bo moral preklicati svoje obdolži-tve in razglasiti, da je Haakell najznačajneši človek v Ameriki, kljub temu. da je morda največji lopov. Dolinost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. Kako konc. iitrira araei gastvo, je razvidno in številk i V L. ta ! j. t..1 , s 4iis plavžev, ki so |>ro,|uejJj (MHI.IHMI (nil sill-tiVega {^U^T je pa bilo 44 i plavžev. ki «b| »liiciraJ i 'J > 1 h m 11 m m i tou JL železa. \ Dalje: Skupni kapital aiaqt kih trustov preseda 20 dolarjev ali četrfino vsegt hoa tva v Zed. državah. NAROČNIKOM. Kadar se preselite, j« potni* da naznanite poleg novega ntile tndi star naslov. OPOMIN. Tem potom uljudno prosita vat tU ki mi kaj dolgujejo, bodisi ie taksa lo, in to na stanovanju ia hrani aH pijači ali v gotovini, da poravnajo* dolg v najkrajtem času. Aka ttjj, store, bom jih vse z imeni objavil časopisih. Jo« Dsbs*. 4W5 Franklin ftt„ Denver. Cn Dolžnost vsakega socialist« j podpirati svoje časopisj«. u rajte za "Proletarca". Prtdo^ mu nove naročnike. Slovencem in Hrvatom! naananjamo, da izdedujemo raznovrstne ^l^l^lfp^ po najnovejtem kroju. Unijako delo; trpetao ia fiJ UUICIiC^ y ujo^i imamo tudi razne druge potnfctčin^ k ^ dajl v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si naio izlotbo. Z vsem epokovanjem rnQTII NA dobro' in vedno preskrblj UUu I 1L11 Af z najboljšimi pijačami, u skimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnntlA za društvenenc seje, svat ■JtIM ali v p zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojakji vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, 111 Bryan se je pohvalil nekega dne, tla je govoril 31 govorov, a vzlic temu ohranil čist in močan glas. Klicarji na naših kolodvorih. ki od zore do mraka, vsaki dan in celo leto oznanjujejo odhod vlakov, imajo tudi dober glas. Ali misli Bryan, da je že dober za predsednika, če je dober kri-čač 7 Sodrugi! Volitve so pred vrat-mi! Delajte za stranko, pridobivajte socialistične volilce med slovenskimi delavci, kteri so državljani. To pa storite najbolje, ako iirite "Proletarca". Širite ga to-rej! Pridobite mu nove naročnike. Spomin na ženitvanjski dai 8esona temino v in neveat prihaja Ca ae ianite. je vatao sa da si omislite dobro sliko kot spomin na val tenitvanjski daa. sliko, da boljte ne morete dobiti, vam isdela izkušen fotograf, 391-393 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno akuinjo ia izdeluje najfinejie fotografije po sa«»ik eenah. TELEFON C AM AL 287. USTANOVLJENO H* ■I ■ ....... ska kuga na Filipinih. •lik« li življenja In delovanja rimako-katoliike duhovščine na filipinskih otokih. is koagreaaega za|u»nika 56. kougreea Zedi njenih drt»>, priobčenih r 66H. štev. " Appeal te Beaao na" poslovenil Ivan Molek. (.Sadaljevanje.) 80 vrst i jo li duhovnik« _ li krogi t , krogi jiU aovraiijo, i*>sebno ljudstvo, ki no moro bra inkDn, seveda, jim stopajo prate, valed tega pa duhov-da bi so ljudstvo i*ot>ra Kongresni dokument, stran urilo te ivedočbe je'Taft v jTovoru 81. maja 1D08 v Naah T„nn., Uustil sledeče: MRlm-u cerkev je vodno prva filipinskega ljudstva ") 10 odvzemanje uradov. gtta dra. Maximo Viole. _ imo Viola je bil rojen na |B je služboval kot idravnik llji Hu litra u kjer je bil voa jm tivljen.ja, izvzt-Mifii itiri je jiotoval po Apanskem, Fran-'gtaik.il> i« \vstriji, koder je svoje Itadlje.) komisij« Kakšne politične ^fcnievali duhovniki v Vašt Uvrievali so vse. Bili so lajt eivilnih strni, kapitani mest in provincij. I>a so lažje utrdi MHtičao. moč, pazili so skrbno tt. A ko je pripetilo, da j.-proviucijalnim guverner ft kterisibodi drugi urad dr JE^gri ni bil njim priljubljen, takoj pritožbo na generelue tja. ia tam očrnili tlotičnika, i»n ali dugaČe "nevaren" zahtevali da »e mu odvzame mu je prisodilo ljudstvo, naravno niso nikoli osta-»ha Sicer je |ia do tega kt^laj. kajti volitve *o na le tako, kakor ao hoteli da- Kakšna je bila morala dvlhovnov T Je ni bilo nobene. A ko bi iti vso zgodovino o njih bi nikdar prišel do konca., tmitelji žensk in roparji d."-•ajbolji dokaz za to so njih je najmanj po itiri ali v vsakimi ineetem. Matere teh jjgvelile mnogo bridkih solzi, jih spravile na svet, ne le te temveč tudi vsled mao-ti, ki so jih morale prestati likov preiino so se jim potim neznosnim razmeram med ljudstvom, je navadno sledila lisa; d očim je v evropejskih najlepae in največje inwlopje, tih vaaeh in mestecih fa-poelopje. Kar se tiče ostalih hudobij, naj povem &e to se nahaja kak bogati posest-trtni postelji, domač, filipin ne sme k njemu. V takih ga gre izpovedat le ftpanski t; tam trni naslika pekel in Ir.i li grozotami pred oči in ga straši s pogubljenjem, kajti življenje je 44 bilo baje tako da mora iti po smrti v pekel." ga potolaži s tem, da zamore svojo duAo, ako svoje zemljiiko imetje daruje cerkvi. Ce umrje, mora mu njegova rodbi zapoved župnika oskrbeti naj eb, kterega preskrbi cerkev, ne store, tedaj »o v nevnr-jih župnik prežene aH spravi IT. V slučaju pa, da je umrli žup kteri ne zapusti niti okrogle je bil dotični navaden de klapec, tedaj pa mora njegov ali gospodar skrbeti za nje-ali pa občutiti vse posledice lega nasilja. Zadnje se je mojemu svaku Motesu Santi-je izgnan iz svoje rojstne deta novembra 1SW, ko ni hote! pagrebnih stroikov za umrlega služabnic«. .Taz sam bi bil bat deportiran od duhovnikov, pa sledeče: Umrla je žena, ki ^ le pet mesecev noseča. Župnik k sebi in mi zapove, da naj fc iavriim oj»eracijo r. namernim, on krstil nerojenca. Jaz pa ni-H tega storiti, kajti imel prst in sem se b&l, da si kri. Bazodel sem to župni-on se mi zmenil za to marveč Mao zahteval, naj izvriim opera cijo. Ko je pa videl, da ga ne ubogam, mi je zažugal: "Pazite se!" Ti dve besedi sta mi dali dovolj povoda, da sem ie tisti dan pobegnil v Manilo, kjer sem ostal od leta 1SW5, ho se je to zgodilo do leta 1HW. Kadar ua Filipi nih umrje revež, ki nima nič in tudi nikogar, da bi za njim plačal pogrebne stroike, tedaj i|»aiiski duhovnik gre k njemu ob njegovi poslednji uri marveč poile filipinskega duhovnika, in ko je mrtev, pusti truplo ležati kjer se nahaja, ali pa eelo zapove, obesiti truplo na javni prostor, dokler se ne najde kak sorodnik ali prijatelj umrlega, kteri plača pogreb. Taft. kom.: Ali je po Vaiih mialih veČina duhovnikov kriila eelibatf Pr.: Kar poznam duhovnikov v celi provinciji Hula.an, ne poznani med njimi niti jednega, da bi ne kriil celibata. Taft. kom.: Sovraži li ljudstvo duhovnike t Pr.: Zelo sovraži. Ako stavite to vpraianje posamezno vsem prebivalcem Filipinov, odgovorili Vam bodo isto. — da sovražijo duhovnike, kajti ni ga tu kaj človeka, kteri ne bi na ta ali oni način ne občutil njih težke roke. Taft. kom.: Kaj je glavni vzrok temu sovraštvu f Pr.: Despotizaut iu nemorala. Taft. kom.: Ali je še kaj druzega, ali je nemorala glavni vzrok T Pr.: I>a, nemorala je glavni vzrok. Kajti nemoralni duhovniki so |»otem ie postali kruteli, tirani in nasilniki v vseh hudobijah. Lahko bi s« reklo s kratkimi besedami: ako Filipinec no pri|>ogne svoje glave pred duhovnikom, mu v kratkem zgine z vratu . . . Taft. kom.: Z drugimi besedami: to je bila le manifestacija sile, ki so uhovnik je takoj izvršil svojo nalogo. Prevohunil je natančno vsako gibanje in delovanje obtoženega, brez da bi ta kaj znal o tem na kar je poslal tajno poročilo na generalnega guvernerja. To poročilo je pa bilo navadno odvisno od milosti, v kakorini je ie bila dotična oseba pri duhovnikih. Če jim je bila oseba naklonjena, tedaj je župnik pisal guvernerju, da je pritofcba neres-nična; v nasprotnem slučaju, če je bil p« obtoženi du-hovnom nadležen, je župnik pritožbo poostril in navadno dodal, da je "v resnici zarotnik proti španski vladi" ali karaiže4>odi, in če je bil do tični najboljši prijatelj poročnika civilne garde, mestnega župana ali' deželnega guvernerja, in če je doprinesel najbolje dokaze v svojo obrambo — pomagalo mu ni ni?, generalni guverner je iK>stopal z njim po župnikovem navodilu. Zgodilo se je tudi večkrat, da so prigodom siavlja rojstnega dne teg*j ali onega provineijalnega guvernerja,1 tri ali štiri dni poaneje aretirali ia za i prli več oseb pod ovadbo, da se slav* nosti niso vdeleiile, ali se pa pri isti obnašale sumljivo in s tem pokazale, da so, ali aevarne guvernorjevemu življenju, ali pa naeprotae španskim oblastem. Ovadbo je sestavil duhovnik. To so tajnosti velikega političnega vplivi duhovnikov nad oblastmi in ljudstvom, in vsled tega vpliva jim je šlo na roke vse, od Vneralnega guvernerja pa do!i do najuiijega tpautkega uradnika. Vse je trrpetalo pred njimi, iu sam seui bil priča, s kakšno lahkoto so obvladali najznamenitejše uradnike, bodisi vojaške ali civilne, ter jih spravili ob vse, ob slulbe, imetje, <*ast in osebno svobodo. Taft. kom.: Kaj veste o nemorali duhovnikov f * Pr.: Par slučajev sem že navedel vi svojem poročilu, a nadaljevati hočem še, dasi je v vseh podrobnostih duhovniške nemorale toliko nesramnosti in smradu, da bom osramotil samega sebe, ko jih povem. (Tukaj je priča naštela dolgo vrsto dogodkov iz nemoralnega življenja fi lipinske duhovščine. Toda ti dogodki so tako umazani, svinjski in opolzli, da jih ne maramo priobčiti. Prod Mr. Taftom je priča zaključila svojo sve-dočbo s sledečimi benedami: "Z eno besedo se po vsej pravici sme reči, dw kolikor bližje farovža so Filipine! stanovali, tolikor bolj so izgubljali vsako spoštovanje do morale." —- Za nadaljnje podrobnosti tega poročila glej se natni dokument, stran 163—165, štev. 190, 56 kongres. 2 zasedanje. (In spričo te svedočbe je Taft V svojem govoru 21. maja 190H v Nashville, Tenn., izustil sledeče: "Rinuko katoliška cerkev Je vedno prva sa napredek filipinskega ljudstva") "Nobena žena ni bila varna \ Svedočbn Ambrosia Floras a. (Priča je domačin in biva na otokih ves čas svojega življenja. Bil je častnik v španski vojni ia pozneje general ustaŠkih čet. Vršeč svoje vojaške in civilne dolžnosti, prišel je mnogokrat v dotiko t duhovniki. Čitajte njegovo svedočbo s ozirom na njihovo 4'čistost". Taftova komisija: Ali veste, imajo li duhovniki veliko potomcev na otokih? Priča: Da, goepod. Taft. kom.: J« to »pluituo znano f Pr.: Da, gospod. Taft. kom.: Kaj mislite, ali je bila nemorala med njimi sploina, ali so bile tudi izjeneT Pr.: Bile so tudi izjene, toda jako redke. Taft. kom.: Kaj je dalo |>ovod mrž-nji do duhovnikovf Pr.: Vzrokov mržnje je dosti. Na prvem meatu je duhovniška ošabnost. prevzetnost in despotizeui. Potem je samooblastno otemanje zemljišč, kar .ie povzročilo med ljudmi grozno revščino. (Dalje prih.) Jutranja bolesen. Morda ni ravno bolezen, kot mi pravimo, je pa velika neprilika, kterej je podvrženih mnogo ljudi. Kakor hitro zjutraj vstanejo iz postelje. počutijo se klavrno, imajo bolečine v trebuhu in največkrat bljuvajo med mučnim naporom. Mr. John Simunek v Ed-wardsville, 111., svetuje vsakemu, ki trpi na tem. da rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino. "V stari domovini sem imel štiri leta take muke in bljuval sem vsako jutro in zopet pet let tukaj. Seat steklenic Trinerjevega zdravilnega grenkega vina me je ozdravilo popolnoma in od tistega časa nimam več sitnosti s svojim želodcem.'" To je dober svet ,kteremu ne mi dodajemo, da to zdravilo je najbolje sredstvo za vse želodčne bolezni. Vlivajte ga vselej, kadar je vaš žetodee v neredu. V "lekarnah. Joa. Triner. filB—622 So. Ashland Ave., Chicago, [•!. Joseph Kratky, 575 W. 17th St.. Chicago. 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrate.l £a debelo in drobno. ' Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N.Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter CDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljufiih. prsjh, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni volani,— potem v nosu, glavi in griu, nervoznost, Živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato Žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, njemočnost v spolnem občevanju, pol urijo, posledice onanije, šumenje vošesih intokizušesgluhost, izpadanje las, mazulje, srbeči no, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro ih zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKU Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: TKE COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. < ► | ZEMANOVO "GRENKO VINO", j| je najboljše zdravilo avoje vrate, izvrstno sredstvo proti bolez- < J nim želodca, črev in ledvic, čisti k^i in jetra. NEPR.ESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana it zdravilnih zelišč tat ran- • > skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo < ► želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. ! ► Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pn izdelovalcu ! \ teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo jjp drobno najboljša Califomijska vina. ^ | : R 7F MAN 777 A,P°rr Street, ; !t ^Cf^IAll, Chicago, III. -m Slovenci Pozorl i! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK * tlizo 18. nI., Chicago Odprto piimo Slovencem. The Collins NY Medical Institute. Dragi moj zdravnik: — Z veseljem srni sprejela VaAc pismo ter s«* V tun srčno zahvaljujem za Vaš trmi in uspešno zdravljenj«' ter potrjujem, tla se počutim popolnoma zdravo in ne potrebujem več zdravil Zatoraj se Vam št* enkrat zahvalim in kličem: "Rog Vam plati." Priporočati Vas hočem našemu narodu v slučaju zastarelih m težkih bolez-nij. — Vam ostanem vedno hvaležna. Maria I'nhek , Box TJ. Mohawk, Mich. JUNGLE Angleški spisal Upton Sinclair 2 avtorjevim dovoljenjem . prevaja Ivan Kaker. Fino Opremljena Gostilna /. najboljlmi pijačami kaker z Atlas in 1'ilzfu pivom, vinom in raznovrstnimi liktrji, dalje s HiuodWami in prostim "lunrhom . Zastopstvo najboljih parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov in pošilja nje denarja v staro domovino. Postreiba točna in solidna. Mohor Mladič Novi prostor: 572 Blue Island Ave. vog» l Loom is St. Telefon Canal 3214 Chicago, 111. (Copyright, 1$, l'*>«», by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje ) Jurtfia je steklenico komaj držal, tako so se mu tresle roke. brez strahu!" pravi gostilničar "Le dol ž njimi" •Itirgia spije velik kozarec žganjice in ae obrne |K>tem, na poziv gostilničarjev, k jedilni mizi. Naložil ae je, kolikor se mu je dalo in kakor najbolj hitro je mogel, in potem, ko,je v nerodnih liesedah skušal izreči zahvalo, šel in ae vaedel za veliko peč, ki je stala sredi sobe. Toda tako prijetno stanje ne more Lajati dolgo na tem trdoarč-nern svetu. Jurgiaova premočena obleka ae je začela pariti, in razširjal se je neznosen gnojni smrad po dvorani. V približno pol ur<» zaprejo klavnice in delavci bodo hoteli jesti, — in tega ne bodo hoteli storiti v prostoru, kjer po .Jurgisrt smrdi. Vrhtega je bila nobota večer. in kasneje pridejo muzikanti, in potem se vedno zberejo v zadnjem delu dvorane družine iz soseščine in plešejo i si se veselijo nad dunajskimi klobaaicami in vležanim pivom, do dveh ali treh v jutro, (iostiluičar večkrat pokašlja iji potem pripomni: "(''ujete li, prijatelj, meni se zdi, da boste morali od tukaj oditi." Kil je navajen gledati človeške razvaline, ta gostilničar; vsak večer jih je "posadil na suho" večje število, ki so imeli ravnotako inifcc uči. bili ravnotako zmrzli in v obupnem stanju, kakor ta. Toda vsi ti so bili zgubljeni ljudje, ki so se odrekli vsaki nadi in ki se niso več šteli v človeško družbo, dočim se je Jurgis nahajal še v sredi nuja in si ohranil še marsikaj, kar je spominjalo na dostojnega človeka. Ko je pokorno vstal, premišljeval je gostilničar, da je bil Jurgis vedno pošten človek iu da utegne še zopet postati dober goat. "Vi ste si upali malo preveč, to že vidim"; pravi. "Pa le pojdite z menoj." Zadaj za'pivnico so vodile stopnice v klet. Ta prostor je bil /gora.i in spodaj ograjen z vratmi in bil torej prav pripraven kot tiho prcnoaišče za onega gosta, ki bo morebiti zopet imel denar, ali pn /.a "politično veličino", katero ni maral brcniti na cesto. Tako je prebil Jurgis npč. Žganjiea ga je ogrela le na pol, in on vkljub veliki zrnučenosti ni mogel spati; pač je enkrat malo zadremal. a brž je skočil spet kvišku, ker ga je stresal mraz, in na vse ae je /opet spomnil Minila je ura za uro, in le še glasovi godbe, smeh in petje, ki je prihajalo od zgoraj, ga je spominjalo, da še ni napo-ei 1 o jutro. Ko je polagoma vse potihnilo, se je pripravil na to, da ga ven napodijo; ko se to ni zgodilo, začela ga je vznemirjati misel, tla je mož nanj morda pozabil. Končno, ko ni mogel več prenašati grobne tišine in moreče negotovosti, je vstaJ in začel razbijati po vratih; prišel je laatnik, zde-hajoč in si z obema rokama drgnil oči. Imel je gostilno vedno vso noč odprto in je le tu pa tam malo zadremal, kadar mu j«' čas pripuščal. "Jaz moram domov", pravi Jurgis. "Skrbi me radi žene, — ne morem dalje vzdržati." "Kaj za vraga niste tega povedali prej?" reče mož; "menil sem, da sploh nimate doma, kamor bi lahko šli." Jurgis pride na prosto. Kilo je ob štirih v jutro iu še popoinoma temno Sneg je ležal po cestah približno štiri palce visoko, in še vedno je gosto snežilo. Obrnil se je proti Anieli in se spustil v tek. Kuhinjsko okno je bilo razsvetljeno in zastor spuščen. Vrata se odprejo in Jurgis plane notri. 4 Aniela, Marija in druge ženske čepele so še vedno okrog peči, kakor prej; prišlo je še več drugih, je opazil Jurgis; — tudi je opazil, da jt* bilo v hiši po|H)lnonia tiho. '' Torej '' upraša. Nikdo riita ne odgovori; vsi so strmeli vanj z bledini obrazi. Za-kličt še enkrat: "Torej?" l'ri slabo brleči svetilki je Jurgis potem videl, da je Marija, ki mu ,i« vdela najbližje, počasi z glavo odmajala. "Se ne," reče. •lurgisu se i/vije vzklik groze: "Se ne!" Marija zopet strese z glavo. 1'bogi človek je sta! tu kakor oka-nenel "Saj je ni več slišati," za mrmra skozi zobe. "Že dalj časa je tiho," odvrne Marija. Nastal je zopet trenotek molčanja, kar se nenadoma zasliši od /goraj glas: "AIo, vi spodaj!" Več žensk je zdrvelo v stransko sobo, Marija pa je priskočila k ---—- Jurgisu. "Čakaj tukaj!" zakliče, in stala sta tu oba bleda in treso- Valentin P O Ti SCK a f r 1111 tno nnnuto sta sP°zr,Hla. J® pleza babica M. hiMi in Fr. J7H West IBtkSt.. Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z J EST VI NA MI (OBOCEBIJA.) NajboljSi rit, kava, *aj, moka itd., fc|>loki vsakovrstno domače in prekomor-sko blago vMno svefce po najnišji eeni na prodaj. Na zahtevo razvaiam blago tad n« doni, r.n kar nič n* ra&unim. Pozor Rojaki Slovenci! Prevzel aem na novo opremljeno go-»tilno^TRIGLAVod brata Mohorja. Točim »veU^ pivo. rlomače vino in dru«e ra»novr»tr e pijač** na razpolago imim moderno VeirliSče in potujočim vedno pripravljeno ur«»nočišče. Po«lrfžba to<*oa in tolidtia. Priporočam se za obiti obisk. John Mladic, 617 So. Centre Av.. Chicago. III. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO. ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmernelcene vsak dan. GOSTILNIČAR i ^ 1237-lst St.. La Salle, 111 llaupt po lestvi dol; zmerjala je in pri toni neprenehoma žugala, leviva pa je pod njeno težo škripala, kakor da bi protestirala. Čez nekaj trenotkov je dospela na tla jezna in brez sape ter prišla v sobo. j Jurgis .se je hitro ozrl na njo. potem pa pobledel in se nazaj opotekel. Imela je jopič slečen, kakor klavci v klavnicah. Roke so bile do ko- molea vse okrvavljene, in tudi obleka in obraz sta bila oškropljena s Toči vne, gi»tilui podrejene pijač« 1 k rvjo. m** priporoča rojakom m obilen obiek. Stala je t lilo in teško sopla ter se ozirala okrog, nikdo 7ii sprego- Poetreiba točna to eolidiut. je. nenadoma pričela. v or d besedice. "Storila sem. kar je bilo v moji moči, "Več storiti je nemogoče; nima pomena." Zopet nastane tišina. "Ni moja krivda," nadaljuje. "l'o zdravnika bi morali poslati ■ r i tie tako. dolgo čakati — bilo je že prepozno, ko sem jaz dospela". SVOJO FINO OPRAVLJENO unljsko BRIVNICO priporočam vsem bratom Slovencem Zopet mrtvaška tjširiH. Marija se oklene z vso močjo svoje zdrave ro JOHN HORVAT 610 Centre Ave., Chicago, 111. Slovenski in hrvatski časniki na razpolago. John Krika, slovenski brivec v Chicagu, 111. 570 So. Centre Ave. ke Jurgisa. Nato se babica llaupt nenadoma obrne proti stari Anieli. "Kake pijače pač nimate, kaj?" jo upraša. "Malo konjaka?" Aniela odmaja z glavo. "Moj bog!" zakliče babica llaupt. "Kakšni ljudje so to! Morda mi daste vsaj nekoliko jesti? Ze od včeraj zjutraj nisem ničesar po-vžila in sem se tukaj zmučila skoro do smrti. Ako bi vedela, da je tako, ne prišla bi nikdar v svojem življenju za toli malenkostno svo- t ieo.'' \ tem trenotkii'se obrne in opazi Jurgisa. Za žuga mu s prstom. "Vi me pač razumete?" reče. "Denar mi morate vkljub temu plačali! Ni moja krivda, ker ste prišli po-ine tako kasno, da Vaši ženi ne moreni več pomagati. Ni moja krivda, če pride otrok na svetlo z P>ko naprej in ga ne morem rešiti. Trudila sem se vso noč, in zra-ven tega še tam gori, kjer je slabše kot v svinjaku; in pri tem ničesar »Iruzega zavžila nego to, kar sem sabo prinesla v žepu!" (Nadaljevanje.) M, A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 886 Bo. Aahland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na vogln C en ter'A ve., in 18. ulica Prodaja konj i konjakih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO. ILL. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kcglji&en Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijeke »mod ko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in taborna. V aem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTEB AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik sa notranje bolezni In ranocelnlk. I zdravniška preiskava brezplačno—plačati je le zdavila, 647 in 649 Blue Ialand Ave. Chicago. Za dne ure: Od I do 3 popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chicage živeči bolniki naj piielo slovenski. MIRKO VADJINA. » SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. ALOIS VANA 1— izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlH pijač. B2-H4 Flak St. Tel. Canal 14o5 Priporočljivo! .s v* ... DR. F. J PATERA Ordinuje: na severozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondeJjkJh, torkih, četrtkih in petkih. < Telefon Canal 180. Hermankovi praški so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. C. HERMANEK. lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. Vac. Tourek, Izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na Ikatlje. NaroČila ae izvršujejo točno. 1210 So. Albany Av., Chicago, IU. Aka bona pa niao tudi manjiia nsroi Vino pošiljam proti predplačili al C. O. D. po vai Ameriki. Priporočam ae rojakom tuditaoi moje lepo urejemr ^o»tilnezitbon pijačami in s vedno pripravljeni* stim prigrizkom. Za dobro in točno postrelhe, ki tudi za pristnost vina jamčim. J JOSIP ZALOK-Edison Road N. E„ Cliv