7. Fluktuacija delavcev
Fluktuacija je z vidika organizacije združenega dela negati-ven pojav, še zlasti če njene dimenzije presegajo neke moralne okvire. Negativne posledice se kažejo v zmanjšani produktivno-sti dela, rentabilnosti in učinkovitosti poslovanja. Vplivatudi na socialno strukturo in homogenost delovnih skupin, nt pa izklju-čeno, da na vpliva tudi na splošno razpolozenje irt socialno varnost pri deiu. Poleg tega ta otilika dinamičn«ga gibanja delavcev povzroča sprememb« v kvaiifikacijski »trukturi, stažu in starosti delavcev, nastajajo pa tudi materialne izgube, ki jih povzroča uvajanje v delo, izobraievanje in izpopolnjevanje za dela in naloga. Seveda so posledice (tudi finančne) fluktuacije odvisne od starosti in kvalifikacijske strukture fluktirajočih de-lavcev.
Višina izgub zaradi fluktuacije je odvisna od obsega in struk-ture kadra. ki je izpostavljen odlivu iz organizacije združenega dela. če na primer odhajajo delavci, ki nimajo delavnih izku-šenj, ki Se niso dalj časa v delovnem razmerju ali pa so na koncu delovne dobe, pa tudi delavci, ki jih je delovna skupina na nek način zansmarila in zavrgla zaradi njihovih psihofizičnih in strokovnih sposobnosti ali asocialnega obnažanja ali nezainte-resiranosti za delo itd. potem je fluktuacija takšnih kadrov v korist organizacije združenega dela. Tako namreč omogočijo organizaciji združenega dela, da namesto njih sprejme na delo ustreznejia delavce.
Toda kadar odidejo tisti delavci, ki so se v proizvodnji in upravljanju izkazali kot »ozko grlo« proizvodnostfcorganizacije združenega deia in kadri, ki s svojimi sposobnostmi vnašaja inovacije in ustvarjalnost v proizvodnjo, pride na žalost do neprecenljive izgube.
En dei fluktuacije je objektivno pogojen zaradi upokojitve, smrti, invalidnosti ipd. in je torej neizbežen. Drug del pa je hoten torej subjektivno pogojen. ¦
Najbolj pogosti razlogi za hoteno fluktuacijo so naslednji:
-  neustrezni delovni pogoji (nočno delo, izmensko delo)
-  nezadovoljstvo z višino osebnega dohodka oziroma po-manjkljiv sistem nagrajevanja delavcev
-  osebni razlogi (nerešen stanovanjski problem, prevelika oddaljenost)
-  slabi medsebojni odnosi (zlasti pri kadrih z višjimi stop-njami izobrazbe)
-  nezadovoljive možnosti osebnega razvoja oziroma napre-dovanja
-  neustrezna zaščita pri delu
-  drugi razlogi (nedisciplina, alkoholizem idr.).
V fluktuaciji se najbolj pogosto pojavljajo deficitarni poklici oziroma tisti, ki jmajo široke možnosti izbire organizacije zdru-ženega dela: nepriučeni delavci, gradbeni delavci, ključavni-čarji, prodajalci, zidarji, strugarji, tesarji, ekonomski tehniki, administrativni tehniki, ekonomisti, dipl. ekonomisti, dipl. prav-niki itd. Z visoko fluktuacijo najbolj deficitarnih poklicev se v družbi še potencira njihov deficit, oziroma je efekt teh kadrov manjši kot bi glede na njihove možnosti lahko bil.
Vsekakor bi morafe biti navedene ugotovitve vzpodbuda, da se fluktuacija zlasti v posameznih organizacijah združenega dela ter poklicih podrobneje prouči, ugotovi razloge zanjo ter omeji v normalne meje. Na ta način bi v naši družbi lahko prihranili občutna finančna sredstva, ki so potrebna za stalno uravnavanje oziroma prilagajanje fluktuirajočih delavcev.
Milan Mitrovič: Organizacija in kadn št /1972
V občini ŠiSka je bila fluktuacija delavcev po profilih v letu 1978 naslednja:
VsezaposlitvevZaposlitvezara-                  Slevilo'zapo-     Koeficient
Profildelav-           letu 1978    di tluKtuacije                              slenih     fluktuacije
________jev______________________________3L_______________________
NK + PK                        2.109                    886         42,0               13778                 6,4
KV                                  1.296                    758        58,5                 9.422                 8,0
SS                                     600                    337        56,2                 6.163                 5,5
VIŠ                                    202                    133        65,8                 1130               11,8
VIS                                    236                    140         59.3                 1.775                 7,9
SKUPAJ_____________4.443________2.254         50.7_______32.268________TJt
* Število zaposlenih je preračunano na kvalifikacijsko strukturo iz leta 1976, ker ne razpolagamo z novejšimi podalki.
Iz preglednice je razvidno, da od vseh zaposlitev v letu 1978 več kot polovica odpade na take, ki so nastale zaradi fluktua-cije.
Koeficienti fluktuacije pa nam povedo, da je dinamika preha-janja \z ene v drugo organizacijo združenega dela različna glede na izobrazbeni nivo. Relativno največ fluktuirajo delavci z višješolsko izobrazbo.
Koeficienti fluktuacije v povprečju v občini Šiška bistveno ne odstopajo od povprečnih podatkov za Ljubljano, kar je glede na izredno močno dnevno migracijo med Ijubljanskimi občinami povsem razumljivo. Seveda pa je treba upoštevati, da so od povprečnih podatkov velika odstopanja v posameznih organi-zacijah združenega dela in v posameznih poklicih.
Glede na vrsto negativnih učinkov fluktuacije bi bilo pri-merno, da vsaka organizacija združenega dela razišče vzroke za fluktuacijo (tisti del, ki ni objektivno pogojen) v svojem okolju ter sprejme ukrepe za njeno zmanjševanje.