PoStnina plačana v gotovini.
LJUBLJANA, 28. JULIJA 1928.
STE V. 27.
Naročnina za ivgosla-
VDO tETRTLETNO DIN 15-CEL0LETN0DIN-60/ZA-INOZEMSTVO 1EDQDATI POJtNINO/OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA
Jtevilka po din-i
RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188
©EI1UH
A
vredniJtvoin-vprava
VVČITELISKI-TISICARNI/ 'ROKOPISI • SE • NE • VR A-XAlO/ANONlMNlDO-PlSlSENEPRIOBČV-k lElO/PojTNlNAPLA-+ XANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Krize v gnilobi.
Jugoslavija je spočeta v znamenju kriz, krize jo spremljajo v deseto leto njenega obstanka in bodo njene edine čestilke in praznovalke prvega pomembnega jubileja. Važne krize v politiki, krize v gospodarstvu, v narodnem življenju in v eksistenci vsakega posameznega državljana. Kami vodi ta pot? Kje je konec nesreče? In kje so vzroki, ko je vendar državi že od narave dan ves pogoj, da živi v najlepšem blagostanju, da se razvija do skrajne popolnosti, do zavisti sosedov 'n uesosedov? 'Kje so vzroki teh večnih kriz, ki se prelivajo druga v drugo. od dneva do 'dneva in ne najdlje nikjer konca in meje? Odgovor je lahek, ker ga ima vsak pobalin na ieziku: Partije so tam gori na krmilu, nesrečne partije, ki nimajo smisla za časovne razmere, nimajo pojmovanja o trenutnem položaju — človeku se zdi, da so zaprte nekam sredi puščave v brlogu, kjer uganjajo svoje divje orgije, pa ne vidijo časa, ki neizprosno beži cnimo. Partije so krivci, ker ne razumejo naroda, katerega hočejo zastopati, ne razumevajo države, ki jo je ustvaril narod z lastno krvjo in s tisočerimi mukami — partije gredo preko sramotnih kriz in hočejo, da izkopljejo državi prezgodnji grob.
Ves narod gori za splošno narodno konsolidacijo, brezpomembne zadevice in kaprice posameznih plemen je že davno vrgel v pozabnost saj brez volje in navdušenja naroda bi niti ne bilo prišlo do ujedinjenja. Ali svojevoljno in s sebičnimi Intrigami so se vzpeli lažni političarji na tribuno narodnega predstavništva in so hazardirali od prvega početka do danes za narodov blagor, pa niti pojma nimajo, kaj zastopajo in čemu so se postavili narodu na čelo. Njim gre za partijo, za desetino ljudi, ki predstavljajo stranko in so si izvolili same sebe za glavo partije, in narod naj drv: za niimi, ko niti ne ve, čemu in zakaj se peha: saj oni zastopniki niti sami ne vedo, kaj hočejo in kam naj krenejo, ko jim je ves narod1 in njegove potrebe in njegove zahteve deveta vas. Gniloba v partJah, ki bi bile morale izginiti z zemeljskega površja že pred pol stoletja, ko se je^ narod svobodno emancipiral v svojih težnjah in nacionalnih zahtevah; to je gniloba naših partij, ki bi ;o bil moral narod že prvi dan ujedinjenja spraviti s tal svobodne domovine in jo uničiti za vselej.
listek.
Zapiski.
(Dnevnik iugoslovenskega vojnega ujetnika.)
Pisal Janko Kos.
(Dalje.)
Castellana, 21. avg. 1917.
Enkrat so se vendar tudi Italijani ojunačili, začeli so ofenzivo 19. t. m. Pri Anhovem so prekoračili Sočo. zavzeli vse avstrijske pozicije, 7500 ujetnikov, nekaj topov in mnogo strojnh pušk. 208 zrakoplovov je sodelovalo.
Angleži ujeli novih 2100 Nemcev v Flandriji.
Začela se je velika bitka pri Verdunu na 18 km dolgi fronti.
Na ruski in rumunski fronti mir!
To vse je predigra velikih operacij spomladi 1918., ko bode zopet pripravljena Rusija. Takrat bo padla odločitev.
Castellana, 23. avg. 1917.
Izgleda, da italijanska ofenziva peša in da zopet ne bo imela uspehov, katere sem pričakoval do sedaj. Ničesar dobrega ne obetajo različne lepe fraze v uradnih poro-
•Iz gnilobe se more izcimiti samo gniloba; gniloba pa je v stanu, da razkraja ves zdravi organizem, kolikor ga je še ostalo v narodnem telesu. Naravno mora izzvati reakcijo, ker se zdravi ud brani gnile infekcije. In se rode spopadi, ki so samo posledice zdravega razuma; čez noč mora izbruhniti odpor, čigar cilj, je edino ta, da se izžene iz telesa gniloba — današnje partije morajo1 likvidirati z vsemi svojim predstavniki vred! Dokler se bodo one krčevito oprijemale vladnih jasii, narod ne bo imel mru, ampak bo začel gniti po zaslugi partij, ki se krmijo od dneva do dneva od samih kriz in se na ta način pred svetom umetno vzdržujejo kot nenadomestljivi politiki,, brez katerih bi država zdrvela vratolomno v prepad in pogubo.
0'd'por proti tej gnilobi postaja pri nas vedno odločnejši. Mi ga bomo netili brez usmiljenja, dokler se narodno telo popolnoma ne ozdravi in obračuna z onimi, ki se zajedajo vanj kakor strupene pijavke in mu hrome ves odporni organizem. Dovolj naj bo deset let sraimotnega životarjenja pod prazno sugestijo špekulativnih strank in ambicijoz-nih, domišljavih ter sami vase zaljubljenih njenih predstavnikov! Zadnja kriza vladnega samoznan-stva nam je razločno pokazala, da tako ne gre več dalje in ne sme iti dalje! Kaj, zato. če je sedaj dr. Korošec prvi priplezal vrh lestve, saj stoje na klinih še vedno isti ljudje, ki strašijo po naši politiki že od pamtiveka! Partizani so se navadili svoje lestve in še malo jim ni mar, na katerem klinu stoje in kdo jim pridiguje z najvišjega klina, sai so z dr. Korošcem bratci istega duha in >mišljenja.
Treba je odpora, treba ie samo pobude, da narod sam pograbi za tisto lestvo in otrese z nje neokretne in nerazumne samozvance, ki klijejo strašno bodočnost v svojem otročjem in nerazsodnem duhu za ves narod. In to pobudo hočemo širiti vedno bolj, saj, se čutimo močne in zdrave in vemo, da se nas niti najmanj ni prijela ona gniloba, ki je že popolnoma zastrupila naše partizane, ki niso za nobeno narodno delo več. Ker pa smo zdravi.^ se nas Wd'0 oklenili še vsi oni tisoči, ki jih še ni okužila gniloba partizanov, .11 zdrav element bo ustvaril nanovo državo, tako državo, kakršno zasluži narod — zdravo, krepko, nepremagljivo in juigosl. Jugoslavijo.
Ob drugi obletnici razpusta Orjune.
Dne 27. t. m. poteče dve leti odkar je prejel oblastni odbor Orjune v Ljubljani sledeči odlok policijskega ravnateljstva v Ljubljani:
»Po odloku ministrskega sveta od 29. junija 1926 se imajo radi protizakonitega oboroženega napada Orjune na policijo na Vidov dan 1926 v Ljubljani razpustiti ljubljanski oblastni odbor in vsi mestni (kra-levni) odbori Orjune njegovega področja ter ustaviti vsako nadaijno njegovo delovanje.
Vsled tega je glasom odloka velikega župana ljubljanske oblasti Pov. S. br. 285 z dne 26. julija 1926 po naredbi gospoda ministra za notranje zadeve k br. 1658 in pov. br. 1241 na temelju § 24. zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zakona št. 134 razpušča naslovljeno društvo in prepoveduje vsako nadaijno delovanje in vsak javni nastop te orgau’-zacije, kakor tudi vsako nošenje društvene uniforme po članih razpuščene organizacije.
O temi, se obveščate s pripombo, da se hkrati pooblašča tukajšnji uradnik g. policijski svetnik Kokalj, da glede imovine razpuščenega diu-štva postopa po predpisih § 27. društvenega zakona.
Policijski direktor dr. Guštin.«
Kazenska preiskava je dognala, da se znanega incidenta v Prešernovi ulici niso udeležili člani ljubljanskih organizacij, temveč zunanji udeleženci, zato smatramo odlok takratnega notranjega ministra (Maksimoviča) za nezakonit. Nič niso pomagali protesti in izjave takratnega novosadskega oblastnega četnika Dobroslava Javdjeviča v »Vi-dovdanu«, da prevzame vso odgovornost za dogodke v Prešernovi ulici na svoja ramena. Motil b; se pa oni, ki bi mislil, da Or.una ni bila na razpust opozorjena. Znano nam je bilo že davno poprej, da se ie £. Ninčič, takratni zunanji minister, vdal moledovanju italijanskega poslanika gen. Bordrera, da razpusti naše organizacije, katere so mu bile rad,i bližnle italijanske meje zelo ne-všečne. Brez vzroka se seveda ni mogel izdati odlok o razpustu, zato se je g. .minister poslužil Vidovdanskega incidenta ter prav po salomonsko odredil razpust obmejnih organizacij, med tem ko smejo Vojvodinske še nadalje nemoteno delovati!
Odkrito priznavamo, da je bilo članstvo upravičeno ogorčeno., ker je bil odlok .dostavljen štiri dni pred odkritjem spomenika pok. kralju
čilih. Edini uspehi in pridobitev na ozemlju je v smeri Selo-Stara Lok-va. Kje je padec Sv. Gore in Grmade? Daleč je še Trst. Do sedaj ujetnikov 13.000 mož in 311 častnikov ter 30 topov.
Francozi osvojili pri Verdunu tri kraje in zajeli nad 6000 Nemcev. Tudi Angleži delajo.
V Rusiji predznaki nove krize.
Zdi se mi, da Nemčija in Avstrija še vedno mislite, da se bo vojna končka še pred to zimo. S tem morda lahko varajo ljudstvo, a nas ne, ker čujemo tu tudi drugo stran. Vojna bo trajala do zime 1918. ali pa še dalje. Za mene je upanje v čakanju novih za entento srečnih dogodkov.
Takrat se bo rešilo tudi vprašanje Jugoslovenov, seveda ne tako kot to hočejo ti ali oni, temveč tako, da se zajezi Nemcem pot na Sredozemsko morje. In to se bo zgodilo z ustvarjenjem ene močne, edine države na jugu. To nalogo boste imeli Jugoslavija in Italija. In sicer ona Jugoslavija, ki je v glavnih potezah označena v proklamaciji, podpisani od Pašiča in Trumbiča.
Kdor zahteva nekaj drugega kakor to Jugoslavijo, škoduje naši edinosti in naši bodočnosti.
Ni mi znano, zakaj in kako se ju-goslovenski prostovoljci v Rusiji ni-
so hoteli več boriti, natolcevanju Italijanov-nacionalistov ne verujem, zato o tem ne morem izraziti svojih misli. Za mene nima Velike Srbije, ali Velike Hrvatske, za mene ima vrednost le Jugoslavija ali država Srbov, Hrvatov in Slovencev kot je bila proglašena na Krfu in v Londonu !
Castellana, 26. avg. 1917.
Prva doba italijanske ofenzive je končana. Od 18.—26. avgusta. Uspehi: skoraj 24.000 ujetnikov in 75 topov. Zavzetje Sv. Gore dne 24. avgusta dopoldne in osvojenje planote Banjšiče v globokosti 7 km. Avstrijcev uničenih in nesposobnih za boj nad 100.000. Slovanov se je borilo pri tej bitki po italijanskih poročilih 60%. Štirje hrvatski polki uničeni. Vidi se. da je zdaj le Odmor in da se bodo akcije kmalu začele, ki bodo imele za cilj osvojenje Grmade, da bode pot v Trst lažja in odprta.
Lepi dogodki v teh dneh, po katerih se jasno vidi, da hočejo Madžari 'le nas Slovane spraviti iz skupne mase. Madžar in Nemec si po-dasta vedno roke v boju proti Slovanu. Sploh se ne izplača pisati o teh zverinah, o teh šuftih in bedakih.
Petru Osvoboditelju. Pripravljala se je udeležba do 1200 uniformiranih Orjunašev, med njimi deputacije iz Vojvodine in .Dalmacije. Nestrpno se je čakalo na ta Veliki praznik, ki je pa prinesel toliko razočaranj.
Prišel je 1. avgust 1926 in naše četniške sekcije so vkljub razpustu pohitele v Gorenjsko metropolo — seveda v civilnih oblekah. Gostje iz mariborske in zagrebške oblasti, kateri so hoteli prisostvovati, so bili po policij sikih organih zadržani na izhodnih postajah ali pa v Ljubljani, ter so se nekateri izmed njih pre obleki samo, da morejo videti kralja. Kakšno čustvo je prevevalo naše izven zakona stavljeno članstvo, si pač lahko vsak nacionalist sam predstavlja. Kako je bilo pri srcu bivšim dobrovoljcem in sivolasemu soborcu Petra Mrkonjica, našemu bratu Aleksandru Tomanu, ko smo stali v senci bajonetov, ne bo-mo opisovali, ker kogarkoli žaliti ob tem spominu ni naš namen. Eno pa pribijemo, da Orjuna še nikoli ni pokazala toliko discipline in sainoza-tajevanja kakor ob tej priliki! Razpoloženje naše se je zlilo v eno samo zgodovinsko gesto kranjskega četnika, ko je prodrl kordon, skočil na govorniško tribuno in iz nje vrgel venec pred spomenik, ter z gromkim glasom zaklical posvetitev: »Petru Mrkonjiču — razpuščena Or-juna!«
Od1 tega dogodka bode te dni minilo dve leti. Naši prapori počivajo zazidani v naših gorah, čakajoč Pravičnosti in ako pride čas, da popravi država krivico, s katero je udarila po Orjuni, takrat bodo razplapolali naši bojni prapori v gorenjskem vetru, rogovi se bodo oglasili in naš veliki čelnik Marko bode izdal povelje »Orjuna zbor«! Takrat bodo prihiteli orjunaški romarji v Kranj pred spomenik pokojnega Kralja Osvoboditelja, da zakličejo:
Slava Petni Mrkonjiču!
Naj živi velika Jugoslavija!
Orjuna ob svoji drugi obletnici razpusta pričakuje remeduro o,dlo-ka z dne 29. junija 1926, ker ie protizakonit, posebno še ob deseti obletnici osvobojenja v narodnem interesu radi zunanjega položaja naše države. Zato se obračamo danes na vse državne voditelje, da popravijo krivico storjeno nam pred1 dvemi leti, da nam in sebi prihranijo 1. de-ceimbersko deklaracijo. E. V.
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
zSdikht1
Terpentina
Mih
Diletantje.
Naše politično življenje pretekle in polpretekle dobe je bilo slkVommo in se je velim) Skrivalo pred viharji, ki so bili značHhi za velike narode, ker so vedno razgnali nevšečne razmere in očistili politično ozračje, tako da je mogel narod po novem in svežem pravcu stopati po dobro utirani poffi do svojih pravic. Slovenci smo' v tem oziru jako majhni in politično še šolarji, če se nas sodi po naših političnih voditeljih. Svoje življenje smo pričeli šele v drugi polovici preteklega stoletja, a pričeli seno* ga pod vodstvom nespretnih ideaEstov, ki niso imeli najmanjšega smisla za realno politiko in so v 'danajski zbornici igrali vlogo neokretnih naivnežev, ki jfch 'je vodila nemška vlada, kamor jih je hc4tela. Razumljivo je, da niso mogli doseči ničesar, ker so jih nemški politični krogi dobro poznali in jih niso smatrali za sebi enake politike.
Izrabljalo pa se jih je od vseh' strani; stranka, ki je potrebovala glasove za svoj predlog, se ie sukala okrog njih tako dolgo, da jih je premamila. In nam na srarmlto so naši zastopniki večkrat stopili na ono stran1, ki za nas ni bila opurtuna in je saimo škodovala naši stvari doma in pred svetom. Ker so bili nepoklicni političarji brez vsake po-
Castellana, 27. avg. 1917.
Danes pisal pisma Iv. Zalokarju s poročilom, da je njegov sin padel.
Pisal kartico Anici.
Castellana, 28./S. 17.
Prejel od Anice prvo pismo in eno kartico-. Vidim, da se nisem varal v svojim sumnjah in mislih; vidim. da je resnica, da me je pozabljala — a da jo je zopet vzdramilo moje pismo. Bilo je vse že tako daleč, da mi je zelo malo pisala — in ako je pisala, bila so pisma brez vsebine. To priznava sama. Vzrokov in dejstev danes še ne vem, zato tudi nečem soditi, še manj pa obsoditi. A bolest je bila, bolest je še, ki jo bo težko oblažiti in zmanjšati. A naj bode karkoli, dokler ne bom videl vsega jasno, ne bom sodil in ostal ji bom zvest, ker jo ljubim in ker ne poznam v tej ljubavi omahovanja.
Castellana, 29. avg. 1917.
Ničesar posebnega ne tu pri nas, ne na bojiščih. Mislim, da pa še pridejo veliki dogodki. Ako ne prej, gotovo na pomlad. Pogum bo takrat pri Madžarih in Nemcih, samo jaz jih ne bom gledal.
Bila danes pošta, a od Anice nič!
Hrup radi delitve se je nekoliko polegel — a najbrž zopet nastane. Takrat bo najbolje, da se razbije nekaj madžarskih butic!
Castellana, 30. avg. 17.
Italijani še vedno napadajo na planoti Banjšici, nad 1000 ujetnikov. Silni avstrijski protinapadi. Zdi se mi, da je konec ofenzive.
Castellana, 31. avg. 17.
Izstopil iz skupne mese. Da ne bodo imeli Madžari nobenega vzroka več, da delajo proti skupni masi. Razven tega sem bil sit tega prepiranja. in tudi ob menaži italijanskega moštva se mi ne bo slabo godilo.
Italijani zopet ujeli 700 Avstrijcev. Le tako naprej, samo mirovati ne!
Rusi in Rumuni se pri Tokšanjti umikajo. Rusi še niso dašli samih sebe, niso se še iztreznili.
Wilson negativno odgovoril na papeževo noto.
Castellana, 1. sept. 1917.
Da bi bil ta mesec zadnji v Ca-stellani! S kakim veseljem bi odhajal! Bil z Visinom pri majorju s prošnjo, da se pospeši rešenje naše prošnje!
Sicer gnevaža vsak dan večja ...
P^D|(W
BkPer6 s». J
RADION
pere sam !
litične šole, se tUii niso vzpeli do kakšne višje, samonikle inicijative, in kar so napravili, so napravili samo na vzpodbudo dnuigih. Vsega tega je bilo krivo dejsitvo, da nismo« imeli toliko energije 'in toliko uvidevnosti, da bi bili poslali sposobnih ljudi v svet, da se politični maobra-ztijjo in usposobijo za voditelje naroda, ki v zgodovini še nikoli ni igral politične vloge. Vse je bilo samo (diletantsko in ibrez prave smo-trenosti; diplo matični h zmožnosti v zgodovini našega političnega življenja ne poznamo in tudi osebnosti ne, ki bi bila v gotovem trenutku jasno spoznala opasnost a’Jl pa ugodnost
mcinenta. Izvzeli bi morda edinega dr. Rybara, spretnega in diplomatskega 'slovenskega voditelja predvojnega Trsta, ki pa ga je brezglavi Beograd zavrgel in ga pokopal med akte svojega ministrstva.
Hodili pa so naši političarji vedno isto pot, ker je bila udobna in že lepo uglajena od prednikov. Njihov program je bil vedno isti in so ga znali na pamet kot staro molitev iiz molitvenika. Razkol v liberalce in klerikalce ni dosti pomagal, ker je bil na papirju program isti. pri' klerikalcih podaljšan s križem in Bogom, pri liberalcih pa s par zavitim/. besedai ni v ime vere. Ta raz-
Castellana, 2. sept. 1917.
Zvečer malo dobre volje pri pivu in vinu. To je vsake kvatre enkrat. Drugače se ne more pri tej mizeriji.
Castellana, 3. sept. 1917.
Pisal pismo Anici, predvsem odgovor na edino njeno pismo. In go-spei Klopčič pisal dopisnico s poročilom o Zalokarjevi smrti.
Po svetu malo novega, italijanska ofenziva končana, vsaj izgleda tako, na drugih frontah ničesar novega.
Castellana, 4. sept. 1917.
Prišel odgovor na našo prošnjo. V nekaj dneh nas vseh sedem odide v Sulmono.
Veselje veliko!
Castellana ,5. sept. 1917.
Nemci osvojili Rigo, predrli fronto 13 km. Rusi pa debatirajo — in izpraznujejo Petrograd! Ta narod je menda proklet!
Castellana, 6. sept. 1917.
Italijani nadaljujejo ofenzive, S. Gabrijel pred padcem. 2090 ujetnikov. — Anica mi brzojavila iz Dobove. Torej zopet nova postaja. In koliko jih bo dodeljenih še meni, preden se vidiva!
Castellana, 9 .sept. 1917.
Jutri bi morali oditi od tu v Sulmono, a danes je prišel brzojav, da je »partenza sospesa«. Vzroka se ne
more vedeti, a upam, da pride v nekaj dneh pojasnjenje. Morda vseeno odidemo v kratkem! Sreče nimamo, to se vidi!
Pridejo časi, ko leže na dušo vse to življenje brez svobode. Ne moreš delati, ne študirati, nimaš miru nikjer, le ven bi hotel, daleč ven v svobodo, v naravo — a so zamrežena okna, so straže z nasajenimi bajoneti. In nima konca to življenje ... Zdi se mi v takih trenutkih, da bi bilo bolje, da sem ostal na Krasu za vedno. Prisilili so me, biti v avstrijski vojski, a sedaj moram prenašati tu to kazen, kazen razbojnika! Prosim, prosim, rešitev ne pride, se zavlačuje. Niti moje krvi, mojega življenja nočejo! To ni več življenje, to je trpinčenje ljudi, ki so prisiljeni »se ibojevati« — ne razumejo nas najmanj, ker sicer bi nas ne trpinčili dalje. Ako še zdaj ne pride rešitev in ako kljub današnjemu brzojavu ne odidemo kmalu od tu, potem naj vrag vzame vse — potem ne upam več, da bom kdaj mogel priti tja, kamor me kliče dolžnost!
Castellana, 10. sept. 1917.
Zgodilo se je, da je eden izmed Slovanov rekel, zakaj Italijani ne postopajo z nami Slovani drugače kakor z Nemci ali Madžari. O ti na-
kol jie imel doma samo te posledice, da so javno oblivali drug drugega z gnojnico, a prefd svetom pa ni izpre-menil situacije niti za pičico. Ko se je med vojno Avstrija pogrezala vedno niže, so šele na migljaj ČehoV spoznali, da je ladja v nevarnosti in da io.bo trefoa zapustiti. Janez Evangelist Krek je bil sicer velik človek, ?. da je bil tako velik politik, kot ga opisujejo po* njegovi smrti, ne verjamem. ker bi se mogoče v Jugoslaviji ne bit obnesel, kakor se šc-z'daj ne Obnese dr. Korošec, ki so ga po KrekcV: s.in'rti povzdigovali do neba kot najprevdarjenejšega, naj-globje mislečega politika.
Iz političnega avstrijskega diletantizma smo prešli brez vsake stvarne priprave ,y Jugoslavijo — prešli še v večji političisi diletante vski kaos. Tu so trčili naši poli-tičarji skupaj z ljudmi, katerih niso niti najmanj poznali, a tudi oni sami niso poznali naših ljudi, ker niso delovali še nikoli skupno. Iz malenkostnih. ozkosrčnih lokalnih razmer so nenadoma in nepripravljeno stopili na široko polje, kjer ni bila iz-glajena niti ena steza. Zapopadli niso' navdušenja naroda, ki je preko svojih nerednih voditeljev zgradil svoj novi dom in zahteval, da se ga upravlja s tisto širokogrudnostjo in velikopoteznostjo, ki sta vredni veličine svobode in edinstvene domovine. Politični samozvanci se pa niso hoiteli preorijentirati, ker so bili pre-komodni, da bi proučili nove razmere, almpak so lepU in umerjeno hodili po stezah programa, ki so ga sestavili še njihovi stari očetje pod Avstrijo in Srbijo. Vrgli so samo etiketo; s programa, a vse drugo je ostalo — srbska radikalna stranka, hrvatska seljaška stranlka, slovenska ljudska stranka fen stari srbski in slovenski liberalci pod svežo etiketo demokratov. In vse te vlade iz vseh teh strank so vladale, vladale, a niso vedele, kaj pravzaprav vladaio, in so mislile pač v sanjah, da vlada-
jo predvojno Srbijo, da kimajo v dunajskem parlamentu, da bogmevajo pred madžarskimi magnati. A zbudili se niso in se tudi niso hoteli zbuditi, še 'manj pa verovati, da so časovni paradoks, da so smešne karikature modernega časa in modernih jugoslovenskih razmer, ki zahtevajo jugoslovenskih ljudi in nič drugega kot jugoslovenskih lfuidi. Da stopi danes izpod Krima sam kralj Matjaž in se pokaže na naših ulicah v svojem polnem ornatu, bi ga nagnal moderni svet spat tja, odkoder je prišel. Kralj Matjaž bi storil to pač prostovoljno, ker ve, da ne spada med sedanji drugi svet. Naši političarki pa nočejo vedeti tega in se ne umaknejo, dasi jih goni celokupni narod, ki ve, da je edino jiugoslo-venski, in hoče radi tega iz svoje lastne 'srede samo jugoslovenskih zastopnikov.
Neverjetno je, da sedanji naši politični uzurpatorji ne vidijo odpora, ki vlada proti njim med ljudmi, ki jih zastopajo proti njihovi volji s pomočjo samih od sebe izvoljenih organizacij, ki z vsemi mogočimi sredstvi terorizirajo ljudstvo, da jih izvoli pri vsaki priliki. To pač ni borba za državne ideale, ni borba za splošni narodni dobrobit, to je samo zadržanje osebne ambicije in nerealne samoljubnosti. Na krmilo naše države spadajo ljudje, ki so resnično delali in trpeli za narod in se niso vse življenje igrali na udobnih mestih s političnim diletantizmom in s svojo zločinsko igro zapraviii ugled naše prekrasne domovine in jo privlekli do roba propasti. Zahtevamo novih ljudi na najvišja mesta, takih ljudi, ki so čistega srca in jim je politika nekaj svetega in nekaj vzvišenega, kar lahko vsak čas in pred vsem narodom postavijo na neoskrunjeni oltar domovine, pred katerim beže 'sedanji vlastodržci in pseudo-politiki, ker nimajo čiste vesti in se boje pogledati razžaljeni domovini naravnost v obraz.
Spopadi v Orjuni.
Beograjske »NcIvoSti« z dne 18. t. m. so prinesle ču'den članek o Orjuni, kjer pišejo naravnost neverjetne in ijzmišljeive stvari, o katerih jih je menda infonmliral »eden od voditeljev dalmatinskih Orjunašev«. Člankar vidi že razkol jugoslovenskih nacionalistov prav v smisillu sedanjega političnega razkola, vidi razhod Orjune, ker po izpreobrmtvi Stjepana Radiča nima nikogar, proti kateremu bi m (igla nastopati z noži in revolverji; saj OrjuRa je bila v svojem btetvu sama protihrvaftska in protikomunistična organizacija in tako-rekoč privesek samostojno-de-tndc.ratske stranke. Po likvidaciji hrvatskih avtonomistov in po razsulu komuniztma je ostaja Orjuna brezpomembna iri naravna posledica je, da tudi sama likvidira.
In »Novosti« modrujejo: »Evo, ti momenti so bili, ki so v glavnem diktirali spremenitev 'kurza. Od edinstva, ravjiopravinosti, od centralizma >dlo — federalizma. Toda tega stališča ne zavzame vsa Orjuna.To je
ivno človeče! Zakaj? Ali se ni večina izmed nas borila hrabro na strani Avstrije, ali se ne borijo še vedno? Večini so se odprle oči šele tu in šele tu so spoznali pravo pot.
Ah, mi smo bebci neumni, mi smo osli, bili in mnogi bodo tudi ostali! Borili smo se na strani svojega sovraga proti svojim bratom.
To je slep. ta narod, to je strup, ki so nam ga dajali dolgo in ki je zdaj deloval! Slepi smo — in kdo naj ve, če bode vsaj zdaj izpregledala večina in čuta klice poedincev!
Castellana, 11. sept. 1917.
Pisal danes gdč. Ivi pismo radi knjig in domov sem pisal kartico.
Ruski vrhovni poveljnik Korni-lov moral odstopiti radi nesoglasja s Kerenskim. Kam jadra ta narod, ali mu je še rešitev mogoča, pokazala bo zima in prihodnja pomlad!
Sicer pa žalostno vse, strašno žalostno!
Castellana, 12. sept. 1917.
Situacija v Rusiji strašna; Kor-nilov proti Kerenskemu. Prava državljanska vojna. Kornilove čete marširajo proti Petrogradu. Posledica teh notranjih nemirov lahko postanejo usodepolne za Rusijo in za entento. Kako da se Rusi ne iztrez-nejo, ko je sovražnik na potu v Petrograd?!
mišljenje saimo prečanskilh oblasti. Srbijanska Orjuna n'e deli tega mišljenja, iin spopad je neizogiben in razkol se bo izvršil konkretno 15. t. m. Na 'tej konferenci pride na dnevni' red zadržanje glavnega sekretariata povodcJm umora dveh hrvatskih poslancev v Narodni skupščini, ker ni obsodil zločina, kakor zahteva večina organizacij. Ta konferenca bo odločilna in bo zadnje dlejanje v drami, ki ni bila brez tragičnih potez. Ta konferenca bo dokazala, da so ljud;e, ki so bili v svojem. dedovanju najizrazitejši in naj-brutalnejši predstavniki hegemonije in reakcije, prenehali verovati v ta kar so delali. To zrtači, da se končava velika sramota. Bati se pa moramo', da vsi ti dogodki, nanizani v en logični sklop, zinačijo začetek konca jugoslovenstva ...«
Ta članek je sam na sebi konru-Zen On iz njega je razvidno, da člankar ni Brnel niti pojma o pravi organizaciji Orjune in je pisal povsem iz neke skrivne zlobe, hoteč bogve iz katerih razlogov zavleči tudi Orjuno v sedanjo separatistično - politično blato. Nočemo se spuščati na nivo časnikarske politične perverznosti, ker nam je naše načelo presveto. »Novosti« so dobile stvaren odgovor od generalnega tajnika, in s tem govorom je za nas in za vso javnost faktično# stališče Orjune povsem Jasno. Odgovor je pa sledeči:
Pisec članka v »Novostih« je bale pisal pod vplivom nekoga, Ki nikakor ne more biti »eden od voditeljev dalmatinskih Orjun«; če. pa se je res razgo‘va'rjal s fumkcijonarjem pok reta, je pa ta razgovor netočen in skozinskoz samovoljno reproduciran. Predvsem želimo, da pribijemo dejstvo', da v Orjuni ne obstoie nikakšne diference, še mani pa spopadi. Pretek® mesec se je vršila v Ljubljani seja Centralnega odbora Orjune kot vrhovnega upravnega telesa organizacije in so se ustanovili novi štatuti. Člani Centralnega odbo'ra Orjune so' tudi pri tej priliki pokazali enodušnost in to ravno kot preldistavniki raznih krajev naše domovine, da je čudilo, če se govori o posebnem, razdvojenem stališču pre-čanskih in srbijanskih Orjun. Kaj' takega je mogel doprinesti pisec članka samo. ker je bil omamljen od vrtinca dnevnih zadevic in grehov onih. ki niso mogli še nikoli razumeti naše države.
Integralna, edinstvena Jugoslavi-
ja, kakršno hoče Orjuna, še ni ustvarjena, in ravno, radi tega ima Ovjuna smisla za delovanje v tej smeri in ravno radi tega je Orjuna organizacija — pokret bodočnost’, oni trdni temelj, na katerem se bo dvignila svobodna jugoslovenska Ju-gostevija. Naivna je misel, da bi mogel voditeltj Orjune, pa bilo že v katerikoli obliki;!, reči, da je Orjjuna ustanovljena kot izrazita ainti-hrvat-ska organizacija, ko tudi lajiki vedo, da jie Orjuna izšla kot pdkret v Dalmaciji1 inf na Hrvatskem in to ravno po inicijativi ljudi, ki se niso smatrali za Srbe, da bi se potom Orjune ustvarjal teren za hegemonistične svrhe.
S svoj*In novim statutom se je organizacija p reklamiral a za samo-stOi.no - nacionalno - politično organizacijo, ki deluje s svojimi močmi po svojem kkJločnem programu. A v čl. 3., točka 5. istega statuta je organizaciji s vrh a: da se bori z vsemi sredstvi proti vsem. pojavom, ki teže za tem, da se na katerikoli podlagi razdvaja jugoslovenska nacija. 2e radi tega je povsem izključeno, da' se imore v Orjluni govoriti o Orjuni kot organizaciji, ki bi iz kateregakoli ozira mogla težiti po hegemonizmu enega plemena nad drugim plemenom, še manj pa po federalizmu. Cl. 46. statuta Orjune je prokla-miral sledeči princip:	»Nacionalna
država z enakimi Idblžnostmi in z enakimi pravicacr.O za vse državljane.«
Iz navedenega je več kot' jasno, da je članek o. »spopadih v Orjuni« inispiriralo samo nepoznanje Orjune in njenih novih pravcev, kolikor se more o njih govoriti; ravno tako o nekem razkolu, kjer se člani v Or juni nazivajo celo z »najizrazitejšimi in najbrutalnejšimi predstavniki hegemonije in reakcije«. Orjuna je s svojim novim statutom spremenila svoj iku,rz., toda Orjuna je bila že od svojega prvega delovanja proti vsaki hegemoniji in je še danes vednj proti hegemoniji srbskega ali kateregakoli pieimena nad drugim plemenom, ker si je preveč in to enodušno svesta, počenši od srbijanskih Orjunašev, koliko zla in koliko nesreče je naši domovini prinesla brezobzirnost srbijanskih politikov in dosedanjih partizanskih vlad.
Orjuna mogoče premalo govori, a toliko večji je njen napor, da dela, ka'r bo kmalu bodočnost pokazala. Tudi pri zadnjih Idogodkih ni Imela Orjuna potrebo, da govoriči reklamno.. Zločini Puniše Račiča, kakršnih imamo danes obilo* in to ravno na onih mestih, kjer se določa usoda našega .naroda, se pojavljajo kot posledica celokupnega sistema uprave, ki. jd predstavlja režim brezobzirnih partizanov: proti takšnemu režimu pa stoji Orjuna, cela, nerazdeljena v borbi v imenu kralja, nacije in države.
Oener. tajnik Orjune: Dr. Miodrag Dimitrijevi*;.
Sveže, najfinejše
norveško ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccollja v Ljubljani
— se priporoča bledim, slabotnim osebam.
iiikm n.
Beograjske »NovtJsti« z dne 18. julija 1928 so priobčile članek pod naslovom »Spoipadi v Orjuni«, v katerem se poleg drugih podtikanj Orjuni skozi in skozi neverno in zlonamerno očita stališče srbijanskih Orjun napram poslednjim dogodkom1.
Ne verjamemoi člankarju »Novosti«, Ida je to izjava »enega od voditeljev dalmatinskih Orjun«, ker zavzema Orjuna napram poslednjim dogodkom povsem edinstveno stališče. Oniutia posedutje povsem jasne določbe zagrebškega kongresa in Centralnega odbora, ki so vsakemu redovu Orjune poznane, a še posebno članom vodstva.
Na podlagi tega in v interesu resnice, ki jjii 'je Orjuna še vsekdar služila, izjavlja beograjski Oblastni Ukllbor:
1. Srbijanske Orjune, kakor tudi Orjune drugih krajev Jugoslavije, ne obsojajo samo zločina 20. junija, ampak gredo še dalje z imperativno zahtevo, da se povročiteljtii ojiemogot-čijo v javnem življenju in da se najstrožje kaznujejo in ne dopuste, da si zločinci umivajo roke v času, ko so partizanske orgije privedle domovino v tako težak položaj.
2. Srbijanske Orjune ne akceptirajo stališča nobenega tabora, ker vidijo, da ste obe stališči z ozirom ha svoj način popolnoma lažnivi in ste diktirani samo od partizanskih interesov.	Hi .! , ■;,#!
3. JSVbijanske Orjune odklanjajo s preziranjeLn vsa podtikanja, ki jih hočejo predstavljati kot »hrvatsko-l fobsko« organizacijo in to z očita- j njem na dejstvo, ko. so; prispeli v; Beograd poslanci HRSS, ko je objavil naš organ »Šumadijsika Orjuna« za tiste čase za ljudsko maso nepopularen članek »Naj pridejo«, v katerem smo oduševljeno pozdravljali prihod bratov iz Hrvatske. kakor tudi na govor našega delegata na kongresu Orjune, brata Miloša P. Radojeviča, ki je bil tako »hrvatofil-ski«, da smo bili od krogov, ki so danes jako blizu g. Radiču, javno obtoženi kot »jugoslovenski spora-zumaši« in osumničeni kot radičevei. Kakor vidimo, se časi spreminjajo.
4. Da so 'srbijanske Orjune tudi | sedaj na pravem potu in žive v najboljših odnošajih z vsemi brati iz tako.zvandi	»preča nskih	krajev«,
svedočijo: enoiiušnost zagrebškega kobgresa in ljubljanske seje Centralnega odibora Orjune, naši vsakdanji stiki z vsemi organizacijami iz vseh krajev in z maso poedinGh Orjuna-šev. Njihova pisma svedočijo vse nekaj drugegajn nasprotnega temu, o čemur piše člankar v »Novostih«.
PERIZ5AZBENZIT !
PERI
S A ZBENZIT
PERIZ5AZBEN2IT
HflUH 0 GOSPODINJSTVU:
%
n
Benzit-Nadmilo je najstedfjivej še milo, akoravno je nekaj dražje.
Pri vporabi Benzit-Nadmila se rabi 30 do 50% manj, kakor drugega mila.
Benzit-Nadmilo razkroji 5O°/0 več nesnage, kakor vsako drugo milo. Mala razlika v ceni se izravna vsled neznatne porabe in velike učinkovitosti.
Vporabljajte za omehČanje vode za pranje vedno TRI in rabili boste polovico Benzit-Nadmila, kakor navadnega drugega mila. Benzit-Nadmilo varuje perilo, ker je nepotrebno močno drgnjenje. Benzit-Nadmilo razkroji vsako nesnago kemičnim potom.
©SIZŠT Nadmilo
TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR
D
m
JO
n
0)
II
OD
rn
z
N
H
PERIZSAZBENZIT !
PERIZSAZBENZIT !
PERIZSAZBENZIT !;
TriHko smo navedli zaradi javnosti, a vsem zlohotnežem in zapeljivcem našega naroda ostavljamo zdaj polje, na katerem bo kmalu naš jugoslovenski;; narod izrekel svojo stoašnri obsodbo.
Tajnik Oblastnega odbora: Uroš Bječič.
Priključitveno gibanje v Avstriji.
(Nekaj odkritih besed.)
Ideja združitve Avstrija z Nemčijo je že stara. Pavlič se je pojavila neposredno po uesrečlmi pruski vojni leta 1866. in je zadoblvala vedno večje dimenzije in se je razširila iz posameznih, zaprtih kriolžkov v široke nnase ljudstva, kjer pa ni dobila zapadli premočne kferikaltne in Avstriji slepo vdane nadvlade nikakega odziva. Toda nemški nactonallci s,q bili vztrajni in trmoglavi ter so bili za-dlovotjnii tudi z najneznatnejšim uspehom. Polagoma so pridobivali na terenu, njihov vpliiv se je Siril, čutila ga je že avstrijska offiiiciieftnia vlada iin zdello se je že, 'da je blizu kolnec, ki bo zadali Habsburžanom zadnji udarec. Meiidia je šlo samo še za starost Franca Jožefa, a vse drugo je bilo že pripravljeni za popolno združitev z Nemčijo, pri čemlulr so intemški nacionalisti že razmišljali, dla prepuste južne dele dlržave popolnoma na cedilu. Te račune jim je prekrižala svetovna vojna, ki je pa značila popolno .aiobraitimstvo Nemčije in Avstrije. Da . so zmagale osredtmje silie, bi se bila združitev izvedla na škodo Slovanov še isti trenutek, kb bii bili sovražniki položili premagano orožje.
A usodia je stisnila Avstrijce in jih obšddida na skromno životarenje,
.er ne morejo razvijati svojih bogatih siil in stremljenj. U kovani so v svoje pretesne meje in inli čudno, da se hočejo razmahnliti) svobddnejle in svojim 'silam' prirnerpj. Zahteva po zid-rlužitvfi z Nemčli(jio, k$etr vMijcf svo-jo gospodarsko rešitev, ne iprevtladiuje saimio pri elni Stranki, ampak je prevzete že vse ljudstvo. Nacionalno ujedinjenfe je svetlo pri vseh nolrodiih in zato ga me smemio že zaradi svojih lastnih stremljenj rjikaktlij obsojati, še malnj pa poizkušati, dla bi ga zatrli za vsako ceino. FomtiSliti moramo, da nam je pač vseenio, 6e imamo v sosedstvu dve nemški republiki alli pa samo eno, in če smo pdiitični, moramo že zdaj gledati, da čimprej. stopimo v injajboHlše odnolšaje z velikiilm im kulturnim narold|o|m, da na tak pačim paraliziramo pnepoitentne zahteve Italijanov, ki nas smatrajo še vedno za smrtne isovražnlilke Nemcev, pa ne vedo, kako sta se pr e o rfiiemi ti r allla rfaša narava in inlaše obče mnenje. Mairin-koviičeive besede, napečene ppoltll priključitvi, so prazne fraze in brez vsake podlage in brez pomena, ker Marinkovič sam ne poznia tolka časa im miu je mnenje in sodba naroda deveta briga. V naših očeh je prikljiučiltev naravna potreba avstrijskega deta nemškega naroda, in ker flot zahiteva narava sama, se bo tudi izvršila, pa naj se še tako upiramo ih delamo! proiti nji.
Za nas je skrajnje važnosti, da za-stetitujemo vsak korak priključi'tvene-ga gibanja. Zakaj kot sotsediii smo naj-bcl'j zainteresirani pri vsem tem, ker bi ;naše politično iiinj gospodarsko žiV-Ijehjle p:o priključitvi stopilo v nov Stadij, ki si ga zd|a(j doldono nitii misliti ne m/ojrelrmo. Vsa situacija bii se premenila čez noč in naše mišljenje ih žiiivitjenje bi se moValo pregrupirati čez noč ter bi nas nazadnje poginjalo
v politični kaos, sredi katerega bii se mogli le težko orientirati na pravo stran, ker srnici, kakor znano, strašno neokretni, kadar politični položaj od nas zahteva nekaj silnega1 in konkretnega. Zato motamo biti! že zdaj pripravljeni za vsak slučaj, da nas prava minuta ine prehiti. MarinkoVičeve besede^naj nam bodo prazne marnje, saj vemo:, da jih je brez pravega pomisleka izhekel tjavendan, izrekel saimo iz uljudtne solidarnosti mapram Čehom. Sposobnostim naših dosedanjih zunanjih ministrov pa itak že več ne, zaupamo. Še vsak nam je napravil nekaj, kar se je zajedlo globoko v meso države in česar ne bo mogel odstraniti v bodočnosti1 niti najboljši- državnfik, če bi mu padlo v glavo1, da bi celil raine, ki so jih brezmiselno zadajali njegovi brezglavi predniki.
Pirikl.učitveno vprašanje je za nas na J večje važnosti tudi iz tega razloga, ker so z njim prizadeti naši rojaki v slovenskem Korotanu. A prav zaradi tega moramo že zdaj napeti vse sv|o(je diplomatske zmožnosti, da se aktivno zainteresiramo za potek priključitvenega gibanja. S svojim iskrenim priznanjem naravne pravice Avstrijcev do združitve s plemeni' nemške republike smo pridobili kakor v Avstriji tak'o tildi v Nemčiji velikih simpatij, ki jih pač ne smemo vpričo italijanske agresivnosti odklanjati in omalovaževati. Naša narobna dolžnost je, da mislimo na brate im sama na brate onkraj Karavank ; saj zdaj se nam ponuja prilika, da mirno ir/ stvarno dosežemo marsikaj, če me vsega. Nemški narod je brez pruskega militarizma postal demokratski, in če mu intiso načela samo fiktivna, bo upoštevali izredno vprašanje slovenskega Korotana in se kakor pošten sosed s poštenim sosedom! uživel v Obstoječe razmere ih jih ugladlit, kakor zahtevata narava in človeška, s samo naravo sankcionirani pravica lin se ne bo otziraj na onih deset ponemčenih slovenskih pritirrtic, ki delajo zdtražbo po avtohtoni slovenski zemlji in so v pohujšanje ne samo našemu, ampak tudi nemškemu, prav mislečemu rodiu.
Kolo nemirne zgodovine se je pričelo spet sukati po sredhji Evrdpl in se nte bo ustavilo prej, dokler se ne pokažejo novi stvori, kli bodo nekoliko predrugačili komaj dovršeni zemljevid. To sukajoče se kolo je v rilmskem senatu zagazil g. Banzlai prvi in verjamemo, dla je fašistov-skim senatorjem zaprlo sapo, ker se je Balkan pomaknil nenadoma v drugo sfero, kjer' je Italijanom Odzvonilo za vselej. Sicer kažejo na zunaj1 samo nevero, a še ta nevera se jim je blamirala vpričo velikanske priključit-vente demonstracije, ki se je vršila 21. t. m. ;nu Dunaju ih katere se je udeležilo pol milijona dunajskih prebivalcev. Nemško gilbainje ni več prazno strašilo, ampak prekleto resen in dobro preštudiran in s še boljšo režijo iusceniran pokret. pried katerim' mora molčati kratkovidni dr. Marinkovič in pred katerim se v
dlivji rine m og tolsti repenčilo Niinčičevl rapalski prijatelji.
Nas Jugoslovene zopet straši nemški problem. Seveda, ta problem prihaja k nam v drugačni obliki in z drugačnim duhom kakor pred vojno. Tesno1 smo zagvozdeini med dve tuji plemeni in brezčutna narava ne zahteva od nas ,mič drugega, kakor da se definitivno naslonimo na prvega ali 'dlrugega, ker nas sicer oba absorbirata. Izbirati moiremo samo med p cist e nje m in zavratno hinavščino1; poštena zajamčenost naših gospodarskih in predvsem nacionalnih interesov nam mora biti edino pred očmi. Pri vsieifn tem pa molramo hoditi pd poti, ki jo nam kaže testna preudarnost in se nikjer ne dotakne našega narodnega ponosa in naše riarodne časti. Izbrati moramo takoj in naša definitivna in prava orientacija mora biti formulirana že jutri! A niti za hip ne smemo pozabiti, da smo svoboden
in kulturen narod, ki mu nihče ne sme predpisovati ničesar! Imamo svoje nacionalne zahteve, kar se tiče naše narodne celokupnosti, /n od teli zahtev ine smemo popustiti niti trohico! Marinkovičeve izjave pred svetom niso merodajne za nas in ne odločajo, saj jih je tudi nemški narod poslušal z največjo skepso. Fašizem nas forsira že celo vnstri let in postopa z nami kakor z nebogljenimi varovanci, ki jiint izkuša ugrabitj njihovo1 ded-ščino; mi pa nastopimo vendlar enkrat preko vseh NinČičev in Marinkovičev svdjo odločno, samostojno pot kakori možje, k'J jim dounotvina ni fraza in igrača, ampak inekaj višjega, ki je vredno., da živimo in delamo zanj. Poštenja iščemo pri sosedih in oklenili se bomo v prijateljstvu onega, kli hoče z nami na pot v bodočnost s poštenjem in prijateljsko odkritostjo!	Jos. T...
Kronika.
DVO.INA MERA NAŠE KULTURE.
Že v početku naše države se je uvedla hvalevredna navada, da se prizna našim kulturnim delavcem spodobna nagrada za njihovo delovanje med narodom. Takrat je človek mislil, da je početek države začetek novega kulturnega dela in procvita našega naroda; obetalo se je novo življenje na prosvetnem polju, ker je država podpirala kulturne delavce, ki so se vrgli z veseljem in mladimi močmi na delo, saj niso bili nič več v skrbeh za borni vsakdanji kruh. Toda to' stanje je trajalo le par mesecev; vlada je čez noč ukinila ‘vse subvencije in kulturni delavci so bili zopet na cesti in brez kruha. Literatura je propadla popolnoma in dospela na nivo, na katerem se je nahajala za časa rajnega Marka Pohlina in Blaža Kumerdeja, ker se resen literat noče več pečati s književnostjo, ki je postala povrhu tega še celo domena skrite inkvizicije in diktatorstva posameznih kapacitet.
No, država je ukinila podpore samo resničnim kulturnim delavcem, d očim je penzijonirala na stotine četašev in obmejnih komitašev, ki so vršili prosvetno službo med ka-čaki in Macedonci s puško v roki, penzijonirala na podlagi določb o prosvetnih delavcih in jim' prištela toliko službenih let, da jih ne do-žive, niti alko dosežejo Metuzale-movo starost. Po koimitaših je podelila častno pokojnino v izmeri dveh človeških starosti tudi ljudem, ki v svojem življenju niso imeli nikoli opraviti z državo in ne z ljudstvom', a še najmanj pa s prosveto. Tudi med nami Slovenci je dosti takih zasluženih mož. ki jim je država vštela v pokojnino še celo leta, ko so drgnili v osnovni šoli svoje prve hlačice. dočiin je v Srbiji takih ljudi na stotine.
Nasproti vsem tem »zasluženim prosvetnim delavcem« pa stavimo naše kronske in neprevedene upokojence. Kje je tu mera in kje je tu pravica? Prepričani smo, da je vsak izmed teh ljudi na polju prosvete storil gotovo ravno' toliko kot komi-taš na bolgarski meji s tem, da je ubil dva ali tri od umetnega šovinizma zapeljane brate. Vse take slučaje, ki naravnost upijejo zaradi partizanske protekcije in svojevoljnih osebnosti, bomo preiskali in jih natančno vadili v sv oj ene registru ter proti njim nastopili z vso neizprosnostjo; zakaj inostranski kulturni svet jih je pričel karikirati in z de-
belim prstom (kazati, kje pravzaprav tiči jugoslovenska balkanska kultura.
Za danes navedemo samo en slučaj kot drastično primero omejenosti in brezobzirnosti naše prosvetne uprave. Prof. Fran Jeraj, eden izmed naših najboljših pedagogov na prirodoslovnem polju, je bil upokojen pred vojno, a se ga je med vojno in po vojni poklicalo nazaj na svoje učno mesto, kjer je vztrajal kljub svoji pozni starosti do lanskega leta. Že pred petimi leti je zaprosil za upokojtev po jugošlovenskem zakonu. prosil je neštetokrat do lanskega leta, a še do danes ni dobil od ministrstva rešitve. Starček je učil kot reden profesor z največjimi uspehi devet let v naši državi, a je moral lani radi visoke starosti odstopiti, in kljiuib urgencam mu je ostala še vedno kronska beraška pokojnina ... Ali ni sram ljudi, ki sedč v prosvetnem ministrstvu m! nagrajajo hajduke z mastnimi pen-zijami v ime 'kulture, a pravi kulturni in resnično zasluženi delavci morajo pa na stara leta trkati po tujih vratih, da ne umro od gladu? Resnično, resnično — dobro bi bilo, da bi se vsi kulturni delavci oborožili kot hajduki in' z batinami planili v prosvetno ministrstvo. Mogoče bi potem kaj pomagalo ...
KELLOGOV PROTIVOJNI PAKT.
Evrope se je že prilastite neukrotljiva manija, da podpisuje, neprestano podpisuje. Danes to, jutri ono, a vse je samo črnilo in suh papir. Sedaj cirkulira po evropskih državah KeUdgov protivojni pakt, podpisujejo ga v svojo zabavo, brez obveznosti, ne da bi ga prečitalli. Podpis je podpis te se ga lahko prekliče, kadar se ga hoče. Protivojni pakt je med prvim pridpisala Italija, ki podpisuje vsci, kar ji pomoliš pod! nos; saj ona je preivzvišena, da bi jo mogel kdo prisiliti, d!a bi se držala onega, kar je še pred pol ure podpisala.
Italija je podpisala Kelldgov protivojni pakt, med tem ko njen dikta-dasi dobro ve, da je prav Italija kriva, 'da^ Evropa nima miru in mora bi-ti noč in dan pripravljena na požar, ki ga neti Italija z vse) svdjo hinavsko zlobo po Balkanu. Svet gleda pobožno, kako podpisuje Italija protivojni pakt, med tem ko njen diktator, 'brulsi meč za cezarski pohod proti Savi; ko njene tolpe kot Huni divjajo po slovenskem Primorju in požigajo in more na osnovi Kellogo-vih protivojnih predlogov; ko se
uprizarjajo divje demonstrac.je po vsej Italiji, po vsem Jadranu in se dnevno v;rše kongresi v Zadru. Italija podpisuje protivojni pakt in gradi, strategične ceste po Albaniji In obor ožuje Arbanaise in jih goni rta našo mejo in pdbija one Albance, ki so jih že siti do grla in jim nočejo priti na limanice.
Italija noče vojske in pobožni svet jim verjame in meži, da ine vidi, kako Italija obsiplje ,z zlatom kačake in različne junake iz makedonskega kfimfteta in jih vsak čas povabi na posvetovanje v Rim. In pobožni svet zatiska oči in se pri milem Bogu zgraža, ko ise po vsakem takem posvetovanju izvrši Iztpad, bodisi od bolgarske, bodisi od arbanaške ime-je, Ih padejo kot žrtve naši najboljši nacionalni sinovi in naša najlepša sela — na račun italijanskega zlatega moivca, italijanskega božjega prijateljstva.
Italija podpisuje protivojni pakt in pobožni svet preliva ganljive sdl-ze im gleda, gleda. Volk spokornik si je nadel kuto, iz oči mu teko svete soltze, a kremplji mu davijo ovco, ki je svet zaradi pobožnih solz noče videti, ker drugače bi ne mogel biti tako sveto ginjen.
Rimski zid in naša kultura. Že nekaj tednov popravljajo z velikansko resnostjo in pazljivostjo oguljeno podrtijo, ki je po mnenju naših starih zgodovinarjev — ki pa jih menda ne bo dosti več pri nas — edini in najlepši kras naše slovenske prestolice. Edino na ljubo teh par ljubiteljev antike se vzdržujejo te podrtije z naj večjimi stroški, in vse to samo umetno in da svet varajo, ker bržčas zaradi večnih popravil ni niti deset odstotkov pristnih rimskih ka-menov. Ta zid ni samo pravi posmeh v modernem slogu se razvijajočemu Mirju, ampak je prekrasna sramota za slovensko prestolico. Nič ne bi rekli, da so ga zidali naši pradedje; branili bi ga in spoštovali z vso pieteto. A da negujemo klavrne ostanke onega naroda, ki je začrtan v splošni svetovni zgodovini kot naj-brutalnejši, najogabnejši in egoistični imperijalist, da jih negujemo ravno mi Slovenci, ki nas hočejo pomesti l
Izšel le
MESTA nVBLJANE OKOLICE
ki Ima 58.000 naslovov
in sicer prebivalcev mesta Ljubljane in okolice, po najnovejšem uradnem štetju, šemam trgovine, obrti in vseh pridobitnih poklicev ter naslove industrije vse Slovenije. Imenik vseh javnih uradov, denarnih zavodov, šol, društev, časopisov, hišnih posestnikov, popis katastralnih občin, političnih okrajev in iupnjj, cest,, ulic, trgov itd.
Elegantno, trdo vezana knjiga obsega 40 tiskovnih pol s 640 stranmi in stane
le 160 Din.
Naročila je naslavljati na založništvo »Adresarja*
ADANA
založniška in propagandna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg, I. Telefon 29 —70.
Zahtevajte prospekte. Interesentom v Ljubljani pošljemo adresar na ogled.
zemeljskega površja pigmejski potomci onega naroda, ki je nečloveško in zavratno zatri predprebivalce naše domovine, to je že več kakor suženjsko. Narod naj vendar enkrat že razruši te gnile in sramotne podrtije, mesto pa naj porabi denar, ki ga razsiplje prav po fašistovskih idejah za popravo nesmiselnega in bedastega spomenika, za kaj boljšega, saj ima v svojem obzidju na stotine sestradanih brezposelnih.
Naše nazl.iranje je povsem utemeljeno, ker danes pač ne smemo1 biti več tako sentimentalni, da bi se navduševali za ostanke, ki smo jih slučajno dobili na našem mestu. Zadovoljili bi se pač, če bi jih prenesli v muzej v svrho študiran j a zigodovin-sko navdahnjenih ljudi. A da bi ostale razvaline sredi moderno razvijajočega se mesta, to je pa že ironija, in če hočete, naravnost karikatura moderne dobe, ki ji je sentimentalnost deveta vas. O nezmiselnosti zahteve, naj čuvamo starodavne rimske (seveda slovenske ne!) spomenike. se nočemo prepirati. Pesnik Kataiinič-JeTetov je napisal v zadnj’ številki »Jadranske straže« lepo pesem pod naslovom »Skidajte lavo-ve!« Mi pa kličemo občinskemu_za-stopu z vsemi Ljubljančani:	»Ski-
sajte smešni rimski zid! Skidajte sramotni Tivoli in pomislite vendar enkrat, dc ste zastopniki bele Ljubljane, d<?. ste zastopniki prestelice pr os vi tl jene Slovenije!«
Stara molitev za ohranitev av-stro-ogrske hiše. Iz knjige Mate.ia Golti,ka, dušnega pastPrja, tiskana v Reki leta 1918., izdala »Hiša dobrega tiska«.
»Dobri Bog. ohrani v miru in blagostanju celokupni avstro-ogrski dom; in kakor si ga Ti oblagodaril in ustanovil radi tega, da nam je v teh časih (zaščita in vanuh svete Cenik v e, tako ga zdaj ocvreti in zaščiti z desnico svoje vsemogočnosti, da ga noben sovražnik ne obvlada, in ti, Gospod, daj, da bo pomoč in branik krščanstva. Veliki Bog, daj zmago prečastnim knezom, avstro-ogrskim in ne odtegni nikoli, svoje desnice od onih, ki se zatekajo samo k tebi. Vzdigni svdjo močno desnico proti vsem. ki zaslepljeni od mržnje in zavisti napadajo ta slavni dom. In ponižani naj odstopijo izpred Tvojega obraza in naj spoznajo, da Ti bdiš nad' svofjhni izvoljenci in hočeš, da za veke ostane milostivo vlada-ioči- avstrijski dom. Usliši nas, o Bog, in Tvoje ilme bodi blagoslov-ieno na veke!«
Dasi je ta miritev stara, je vendar Bog nfi hotel uslišati, toda najdete jo lahfko v knjigah, ki jih Širijo klerikalne organizacije, medtem ko sedi tnjih vodja v jugoslovenski kraljevi vladi. Pravftjo, da ima ravno radi tega večjo moč in je uslišana, če jo molite trikVat zjutraj opolnoči in trikrat zvečer opoldne.
Iz kronike režimskih škandalov.
Rdina železniška pn.fca, ki veže Dalmacijo z zaledjem, je v takem staniu, da resno ogrožava potnike, ki se vozijo po nji. Vsak dan se dodajajo nesreče, in če ni nesreče, pa imajo vlaki strahovite zamtude. Tako sta trčila v zadnjih dneh vlaka trikrat drug ob drugega, in to pr: Unešicu, pri Solinu in pri Gomilici. Rezultat — nekaj milijonov škode in trije ranjenci. Zamiud pa je nešteto in pri vsakem vlaku na dnevnem redu; lokomotive se ustavljajo na vsaki postaji — razlog, lokomotiva je stara, nima miru ne ponoči ne podnevi, ne iisti se in ne snaži, zmangkuje ji pare, pa se mora ustavljati, da jo nabere. Zakaj toliko nesreč? Odpuščeni ali premeščeni so sposobni kretničarji, novi pa so mladi in so prišli na svoje mesto po partijski protekciji in popolnoma neizkušeni. Vrh tega so slabo plačani in so radi tega popolnoma apatični. Tako se postopa z edino dalmatinsko železnico; če drugo ni pomagalo, da se Dalmacija uniči, pa naj te ji odvzanne edini vir dohodkov, mice, kar se najlažje doseže s takim prvovrstnim prometom.
Značilni pojavi v Bolgariji. Do-
Čim je uimor Protogerova oficijelno še vedno zavit v misterijozrtost, prihajajo iz Bolgarske povsem zanesljive vesti, ki pripovedujejo v nekakem preokretu bolgarske politike napram Jugoslaviji. Seveda, te vesti moramo vzeti z vso rezervo, na zna-
nje; a toliko je gotovo, da se je v makedonskem komitetu dogodil pregret, čigar žrtev je postal general Protogerov. Potankosti umora še niso znane, a to se ve, dai so se člani makedonskega odbora razcepil; na dva tabora. Na čelu nezadovoljnežev stojita general Vi'kov in Vanča Mihaikiv. Medtem ko je Protogerov vodil politiko, ki je bila všeč Italiji in je dobival tudi od mje podporo, a je bil odločen nasprotnik sporazuma z Jugoslavijo, sta bila Vikov in Mi-hailov za ureditev ugodnih odnc-ša-jev s sosedi Razlika mišljenj je dovedla do obojestranskega sovraštva, tako da je prišlo do ogorčenih in krvavih spopadov v Sofiji, kjet so se zgrabili pristaši Protogerova in Mihailova. Piri teh spopadli je bilo več ljudi ranjenih in odnesenih v bolnico. Tako se je sedaj tudi med bolgarskimi komitaši pričela borba na življenje in' smrt, dokler se končno ne razčistijo' sedanje neznosne razmere. Do obračunavanja pa je prišlo tulil po drugih mestih, kjer je bilo tudi mnogo mrtvili In ranjenih. Zdi se, da je zavel: tudi v Bolgariji drugi veter in se je obrnil kurs do nas — po zahtevi narave in bratske krvi.
Po srednjeveškem receptu. V
zadnjem času sta se sprijela in skregala naša dva škofijska ordinarijata zaradi nedolžne molitve »Ave Marija«. Gre edino za poslovenitev besedice »ave«, ki jo prestavljajo Ljubljačanje po nemškem kroju s »češčena«, a Mariborčani po staro-kranjskem z »zdrava«. Ljubljanski ordinarijat je ves ogorčen na mariborskega, ker hoče nesrečnež uvesti celo v Marijino molitev orjunaški in sokolski pozdrav, in ima radi tega ogenj-v strehi. Bog ve, kako se bo rešil ta prepir — toliko pa vemo, da bodo podlegli Mariborčani, ker niso menda v Rimu tako dobro zapisani kakor so ljubljanski gospodje. Saj Rim bo imel zadnjo besedo pri »če-ščeni« in »zdravi«, a toliko pa vemo, da bo pri besedici »zdravo« Rim še bolj planil pokonci, kakor je planil ljubljanski pristno slovenski in rodoljubni ordinarijat, ki ga ustraši že sama besedica, pa najsi bo še tako lepa in domače slovenska.
PO UMORU PROTOGEROVA.
S Protoge.rovim je ' preminul eden največjih sovražnikov Jugoslavije. Padel je kot žrtev svoje lastne družbe. Toda na njegovo mesto stopi drugi in bo hodil verno po njegovi poti, ker glavni oilj krvave makedonske organizacije je borba proti naši državi.
Odnošaji med bolgarsko vlado in makedonstvujuščimi so v splošnem znani. V državnem prevratu, ki so ga uprizorili pristaši sedanjega režima, v pokolju jugoslovenskih zemljeradnikov bolgarskega plemena, so igrali makedonstvujušči glavno ulogo. Bdi so ne samo steber režima, ampak režim je bil pod stalno kontrolo njihovih bomb in bodal.
Kadarkoli se je od zunanje strani napravil na bolgarsko vlado pritisk, naj zatre makedonske bande, se je bolgarska vlada izgovarjala, da je preslaba in da nima sredstev; izgovarjala pa se je edino iz tega vzroka, ker je bila pod pritiskom makedonstvujuščih, ki jih je podpiral in jih še vedno podpira fašistovski režim v Rimu. Zakaj znano je, da je Protogerov stalno stanoval v največji bližini italijanskega poslaništva.
Brez dvom n o je organizacija s smrtjo Protogerova jako oslabljena in razdvojena, ker je izgubila človeka, ki je imel pri vladi največji vpliv. Radi tega pa je sofijski vladi zdaj omogočeno, da v interesu miru na meji in v interesu lastnega prestiža likvidira one bande, kojih edina naloga obstoji v tem, da sejejo smrt, razdor in sovraštvo po Balkanu.
Naša država preživlja zdaj svojo najtežjo fazo. Ako se ji posreči, da premaga to krizo in izide iz nje resnejša in z boljšo upravo, se bo morala z vso vnemo lotiti vpraša-šanja o likvidaciji makedonske organizacije; na drugi strani bo pa morala gledati, da uvede v Stari Srbiji boljši, sigurnejši in smotre-nejši režim. Zakaj to jc glavni in najresnejši problem naše državne, mtranje »in zunanje politike.
Socialistično naziranje o narodnih manjšinah. G. Dragiša Lapčevič, znani beograjski solcialist, omenja v nekem članku beograjske »Politike« Italijane k<Jt narodno manjšino v Jugoslaviji. Čudimo se g. Lapčeviču, da tako malo pozna prilike v lastni dcimovini, ker d:rugače bi ne mogel napisati take gorostasnosti. V državi, ki šteje trinajst milijontSv prebivalcev, se pač me imore borih osem tisoč l.ludi prištevati med narodne manjšine. A v Jugoslaviji ni miti toliko Italijanov, ker so v tem Števflu po večini zapopadeni ljudje, ki so jih nasilno poitalijančili. Med temi 8 tisoč jih je nebroj, posebno v Splitu, ki niti ne poznajo italijanskega jezika, ampak so inasedii priliznjenim vabam italijanašev in opt lraJi v svoji nerazsodnosti za Italijo.
Rakova pot slovenskega gospodarstva. Med Avstrijo in Jugoslavijo se je podpisala dodatna pogodba k trgovinski pogodbi. Vsaktera država sv seve pripadeva dobiti za svoje izdelke ‘kolikor mogoče proste poti k sosedu, vsaka pa hdče obenem varovati svojo produkcijo in se braniti
uvoza blaga, ki ga lahko izdeluje doma. Zato je Jugoslavija zahtevala izdatno zvišanje industrijske carine na stroje, usnjate izdelke, pohištvo, lončarsko blago, kovine, papir in že leznimo. Jugoslavija se je pač na vse kri pij e prizadevala, da bi ščitila svojoi industrijo, a ji ni uspelo. Prav tako je hotela varovati svoj izvoz mesnim1 in se je branila, da bi' dovolila Avstriji zvišanje carine na meso in klavno živino. Ciij pogajanj je bil, da se trgovinska pogodba z Jugoslavijo iz leta 1925. spravi v sklad z avstrijskimi carirfsko-tarifniimi novelami iz leta 1926. in 1927. Gospodarski krogi/Slovenije so z dodatno po-godbd skrajno nezadovoljni in trdijo, da bo zanaprej izvoz živme in mesa. vina, moke, bučnega olja n mnogih drugih pridelkov v Avstrijo skoro nemrfgoč. Pri vsem bodo naši mali poljedelci najbolj prizaileti. Zakaj visoka carina na klavno živino, osobito na prašiče, bo uničila vsako, kupčije? in živinorejcu se ne bo več izplačalo, da se peča s svojim nerentabilnim poslom.
Tužni glasi.
Ob obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. 14. t. m. je prinesel »Popolo di Trieste« in »Piccolo« sledečo vest:
Plemenita akcija Nj. Ekscelence Giunta.« Nj. Ekscelenca poslanec Gi-unta je dal Nj. Ekscelenci prefektu, komendatorju Fonnacariju, naj o priliki obletnice požiga Narodnega doma »Balkana« izrazi svoj pozdrav in svojo podporo1 tovarišem prve ure, ki se nahajajo v bolj slabih razmerah.
Nj. Ekscelenca je, litovršujoč ta ukaz, zbral včeraj zvečer v svojem kabinetu Josipa Fontanona, Carnino Sorentino, Antona Tassana, Antona Venulttija, Frančiška Menunnija, Miho Decio, Giancito. Gasso, Paolo Genunzio, Mariano Scocdai, Gasto-na Croci, Felice Rubino, katerimi je izrazil mišlfenje Nj. Ekscelencije, podtajnika v min. predsedstvu, in je pov|d‘arjal globok čm viden pomen. Sestanki je prisostvoval pokrajinski politični tajnik ing. Ccboli-Gigli, ki se je pridružil besedam in Nj. eksc. prefektovem mnenju, da je ne-razdružljiva zveznost v mislih in dejanjih fašizma.
Obdarovanci so prosili Nj. Eksc. prefekta, naj izrazi Nj. eksc. Giunti ganjenost njihovega hvaležnega srca in izraz njihove neomajne zvestobe do režima in do vodje, kar je prefekt tudi storil v brzojavki na Nj. eksc. Giunto.
Komentarja ni treba. Ministrsko predsedstvo je plačalo sefdlaj požigalce Narodnega doma v Trstu. »Popolo« pa je smatral vendarle potrebnim. da doda še malo komentarja.
»Simpatična epizoda, ki jo zgoraj omenjamo, priča še enkrat o nepretrgani medsebojni ljubezni in veri med odličnimi eksponenti fašistov-ske akcije v Trstu, ki se ie vršila vsak čas, v težikiih in veselih prilikah, z na zunaj marsikaterikrat različnimi znaki, iv bistvu pa vedino obrnjena proti istemu narodnemu cilju, namreč veliki imusso-linfjanski realizaciji. Ako je to v srcu ljudstva, ki ie od fašizma prejelo veselo zagotovilo, da zmaga ne bo dalje zategnjena, gre predvsem poslancu Gi-uriti, to, je ustanovitelju iti prvemu uredniku »Pr/pola« namreč) hvaležna misel' »Popola di Trieste« obenem z mislijo fašistovske federacije.
Hrabro cesarstvo težkih bojev je zaslužilo izraza stalnega spomina. In Francesco. Giunta ga je znal izra-zfilti s plemenitostjo’, ki jo je globoko občutil fašistovski Trst.
Bojevita strast, s katero so četaši iz leta 1919. odgovorili na uboj Giuli-ja in Rossija, je vedno v srcih jadranskega fašKzma v polrni us lužno-sti režimu, ki je pridobil Italiji zmago in ugled v svetu.
Kakor nalašč je datum sramotnega zločina v Dalmaciji; ki se skoro, ujema z datumom umora Batti-sffija, združen z zgodovinskim dnevom v Bocnu, in če bi jih kralj še enkrat poklical bi Vsi disciplinirani nadaljevali svoj pohod. S tem, da obrača tržaški fašizem svojo hvaležno mlisel Francesou Giunti, ponovno zatrjuje, ponesem na svoj po-četeik in na svojo čast, svojo popolno
udanost italijanski stvari in volji vodje.« (Prave! sliko obdarovanih požigalcev glej v zadnji številki »Oriune«!)
Šoilski skrbnik zopet grozi. Pred dnevi je šolski skrbnik za Julijsko Krajino razposlal okrožnico, v kateri hvali učiteljstvi) radi svojega delovanja rna šolskem polju in seveda tudi v balilskiih organizacijah. — Okrožnica končuje z besedami: »Onim — maloštevilnim, ki niso znali, ali niso hoteli slišati poziv prenovljene Nacije, ki niso znali ali nisc' hoteli razumeti, koliko, lepote in 'koliko moči je v tem ponosnem vzeve-tenjiu naše Italije, pravimo: V tej naši Italiji od danes naprej ni mesta za tako neumne, za brezčutneže, za nesposobne.«
In še aretacije. V nedeljo 1. t. m. so, se nekateri fantje iz Sv. Križa pri Trstu podali k morju, da se kopajo. Toda niso še bili dolgo- tam, ko so pridrveli karabinjerji in miličniki in jih kVatkomalo aretirali. Peljali so vse Vklenjene, bilo jih je 14 fantov v vas, odkoder so takoj telefonsko poklicali iz Trsta kamijom, da bi jih prepeljali v Trst. Ko je pridr-dral, kamijon v vas, so se zbrali vsi. domačini na trgu in so se zgražali nad takim početjem karabinjerjev, ki nadomeistujeta te dni odsotnega brigadirja. Spričo splošne razjarje-nostii; so 'karabinjerji dali ukaz kami-jonu, da naj gre v Nabrežino. V resnici pa so ustavili vse mimovozeče avtomobile, tako, da s o napravili nelkak zid, za katerim so potem var-ni pred domačini spravili uboge fante na kamijon in jih pripeljali v Trst, kjer so jih obdržali v zaporu, ne da bi jih kdo izpraševal. Čez tri dni so jih nato izpustili.
Slično so aretirali te dni na Ka-tirani mladeniča Lavrenčiča, baje radi nekega pisma, ki miu ga ie zopet baje nekdo pisal iz Ruse,je. Pretili so mu celo s konfiskacijo, češ. da je dobil večji ovitek komunističnih letakov. Ker se je mdrala celo kvestura prepričati, o neosnovanosti, da
ne rabimo drugega izraza svojega početja, so ga čez mekaj dni izpustili.
Sicer pa so zapori polni komunističnih osumljencev <in ne preide dan, da ne gre večje krdelo v Rim na razpolago posebnemu ^ tribunalu ali v konfinacijo.
Kresovi po Goriškem. »Edinost« od 6. t. m. je prinesla malo vest »Kresovi po Goriškem«. Ta notica, sama na sebi docela nedolžna, je dala povod gospodom okoli uradnega faši-stovskega glasiila »Popola di Trieste«, da je ta izprožil zopet grozilni članek proti Slovencem pod Italijo, posebno pa proti »Edinosti«.
Članek se glasi v dobesednem prevodu takole: »Tako piše (tiska) neizrekljiva >Edinost«, ki še deset let potem, ko je izginil habsburški imperij, širi svojo vnemo, med drugo-rodnim prebivalstvom Julijske Krajine. Ta ogenj, ki bi, odet v poetične barve, vžigal skrivaj uboge, zaostale slovenske vasi, in ta ogenj je prav tisti, ki so ga prižgale nečiste roke na predvečer sv. Cirila in Metoda po hribih na Goriškem in v Vipavski dolini.
Gre za majhen narodni manever, ki so ga izvršile zadnje neutolažljive patrulje radi smrti Avstrije. Praznovanje sv. Cirila 'in Metoda ni bila nikdar stara navada v teh pokrajinah. Na tkzv. Goriškem sta bila svetnika samo Mohor in Fortunat, svetnika, ki gotovo nista bila Slovana. Le v zadnjih letih, odkar ie Avstrija začela med priseljenimi Slovani tostran Julijskih Alp gojiti misel, da bi se lahko polastili našega ozemlja, se je hotelo s strani poklicanih panslavističnih agitatorjev ustvariti »kult sv. Cirila in Metoda« z namenom, da tako združijo južne Slovane s Slovani s Češkega in Moravskega, kjer sta ta dva macedonska svetnika resnično izvrševala svojo apostolstvo.
Torej ni »stari običaj«, praznovati v hriboviti Furlaniji (?) in po vipavski dolini imenovana svetnika, ki so ju agitatorji postaviM na svoj prapor, temveč to je nova avstro-slovanska ustanova.
Prvi kresovi, ko so se vžigali po vaseh Julijske Krajine, tudi po dru-gorodnih, so bili, kakor po vseh delih Italije, kresovi sv. Ivana. Upajmo, da so kresovi, ki so po »Edinosti« bili vžgani preteklo sredo, zadnji, kajti ako. bi se ponovili, bi se lahko smatrali za provokacijo in vzbudili obžalovanje in represalije ...
Države se ne ljubi v besedah, nego z dejanji.
prinaša svojim naročnikom zadnji »RAZGLED Glavni pogoj je, da postanete naročnik. Zahtevajte brezplačno številko na ogled. Naročnina Din 80'— letno, Din 40'— polletno in Din 20’— četrtletno
Uprava Ljubljana. Šelenburgova ulica 7/II.
Naročnino lahko plačate pri vsakem poštnem uradu na čekovni račun št. 14.589.
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvomiških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno poSlje ilustrovani cenovnik R No 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšiceva 11. - Telefon 41-85.
■*£« BERLIN
U
w5
of
.ti
o
BS
U
‘a.
-o
o
cu
G)
C
3
'u
O
o
T3
CD
in
O
0
T3
O
»2
O
>
ca
ZA POLETJE
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6.
Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
je najmodernejše arejent ter liuSaje tu titkarniika dela od najpripr*-itejiega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposiofne la znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbarvtiem tiska. — Brošare t malih in tudi najfečjlk nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
ilastili. katalogov, ttniln ii reklam, listov. Lastna Mia šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja P r a n c e Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.