'•*♦•**♦*♦****W****•%**%*•*•%*•*»%%%V*%?*%!A!*!*!*!»I*I*I*I*I*I*I,I*X*X*X*I*»V»*«*»*** |g| GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE H LETO XVI. CELJE, 15. NOVEMBRA 1969 ŠTEVILKA 11 KONFERENCA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV CINKARNE Skrajšan delovnik ni le pravica, ampak tudi dolžnost V petek, dne 24. oktobra 1969 je bila v naši sindikalni dvorani volilna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov, ki so se je kot gostje udeležili: predsednica celjske občinske skupščine, Olga Vrabičeva, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Celje, Stefan Korošec in član občinskega komiteja Vili Končan. "Na konferenci so komunisti ocenili delo svoje organizacije, opozorili so na nekatere pomanjkljivosti pri le-tem. ostro pa so obsodili negativne pojave, ki se kažejo v podjetju. sti, pričakovanje inicative »od zgoraj« in podobno. S sprejemom sklepa o organiziranosti smo v našem programu dela poudarjali potre- teresov pa smo ozko povezovali s celotnim dogajanjem v podjetju, če že poudarjamo, da oddelki pri tem niso odigrali svoje vloge, pa moramo iskati vzroke ne le na tem nivoju, ampak tudi na drugih. Predvsem je tu potrebno upoštevati objektivno počasno spreminjanje zavesti v novi vlogi ZK, ki jo sedanji samoupravni odnosi zahtevajo. Sekretariat ni dovolj vztrajal na uresničevanju naših dogovorov, Dosedanji sekretar osnovne organizacije ZKS tovariš JANKO LOČIČNIK je v svojem poročilu prikazal celotno ekonomsko in družbeno-politično dogajanje v obdobju med obe-md konferencama. Za to obdobje so bili najbolj značilni naslednji dejavniki: reorganizacija Zveze komunistov in sprememba njene vloge, praktično uveljavljanje ekonomskih ukrepov gospodarske reforme in položaj Cinkarne v sedanjih pogojih gosppodarje-nja, perspektivni razvoj podjetja, uveljavljanje samoupravnih odnosov, mednarodni politični dogodki in njihov odraz na naše politično dogajanje. Ko je tov. Ločičnik govorilo Ob prazniku republike iskrene čestitke reorganizaciji zveze komunistov, je dejal: »Dveletno obdobje reorganizacije ZK ne dovoljuje celotne ocene učinkovitosti sedanjega dela, ker organizacija ZK in sprememba njene vloge ni in ne sme biti enkratni akt, temveč proces, ki pa v tem obdobju ni zaključen. Že dosedanja ocena našega dela kaže, da nam jc z reorganizacijo v večji meri uspelo prenesti vse važnejše probleme pred celotni aktiv komunistov. Tako smo vsa pereča vprašanja obravnavali bolj posredno. Namen teh oddelkov, ki smo jih ob reorganizaciji osnovali in ki združujejo komuniste po ožjih proizvodni! enotah, je bil predvsem v tem, da je to oblika organi-zirandsti, ki daje, možnost, da se v okviru le-teh rešujejo ožji organizacijski in drugi konkretni problemi iz njihove sredine delovanja. Vendar pa vloga teh oddelkov ni zaživela, ker je še mnogokrat prisotna praksa centralistične organizirano \ bo, da celotna organizacija deluje kot uresničevalec skupnih interesov, ki nastajajo na pobudo posameznih članov, oddelkov in drugih oblik organiziranosti. To usklajevanje in- ki smo jih potrdili na konferencah in jih sprejeli kot obvezo za vsakega člana v programu dela, kakor tudi poslovniku, ki ja te relacije še posebno jasno razmejeval in določal. (Nadaljevanje da 3. strani) Proizvodnja in produktivnost v oktobru 1969 Vrednost blagovne proizvodnje'"'dosežene v ok-doBru je bila večja za 7,65 od one, ki je bila dosežena v septembru tega leta. Kumulativno za 10 mesecev je letošnja vrednost blagovne proizvodnje računana po stalnih cenah za 15 % večja od one, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Deset dvanajstin letne planirane vrednosti proizvodnje je bilo preseženo za 10.8 o/„. V primerjavi s septembrom je porasla bruto proizvodnja v topilnici, cinko-vega prahu iz Nov Jersey rafinacije, . rektificiranega cinka, cinkovega belila, žveplene kisline na stari napravi, cinkove pločevine. ameriških trakov, plošč, anilinskih barv ter tekstilnih pomožnih sred-štev, svinčevih oksidov, superfosfata, železne galice in organolov. Manjša pa je bila proizvodnja žveplene kisline na novi piritni liniji (zaradi remonta), čašic za galvanske elemente, cinkove žice, zamak cinka, kromovega galuna, litopo-na (dvodnevni izpad zaradi popravil), kemolit plošče (delno zaradi težav v proizvodnji in pomanjkanja surovih plošč), mi-i krocink plošč, kemikalij za grafično industrijo, mineralnih barv in premazov (zaradi izteka sezone). (Nadaljevanje na 2. strani) Komunisti so na konferenci obravnavali številne pereče probleme OB UVEDBI DIRECT COSTING Dne 12. avgusta 1968 je bilo na strokovnem kolegiju podjetja določeno, da se v poslovanje uvede Direct Costing metoda, oziroma metoda variabilnih stroškov z odločitvijo, da se pritegne k sodelovanju zavod, ki se bavi z organizacijo poslovanja, to je Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja, Ljubljana. METODE V POSLOVANJE PODJETJA Poseben poudarek je bil podan področju kalkulacij, kot tudi problematiki prepletanja proizvodnje in interpretacije finančnega rezultata. Prvi razgovor o uvajanju te metode je bil 4. septembra 1968 s tovarišem prof. V. Nemcem, direktorjem Zavoda za organizacijo in revizijo poslovanja, Ljubljana in je bilo pismeno poročilo o , razgovoru posredovano glavnemu direktorju podjetja in finančnemu direktorju. Čeprav je bilo predvideno, da bi organizacija te metode potekala ob sodelovanju Zavoda za organizacijo in revizijo poslovanja, Ljubljana, je prišlo zaradi preangažiranosti Zavoda pri drugih komitentih le do realizacije štirih predavanj za strokovno bsebje, ‘priprav za posnetek sedanje organizacije podjetja in krajše razprave o organizacijski shemi podjetja. Za uvedbo te metode bi bili pogodbeno vezani na naslednje stroške: delovne ure 50,00 din; potni stroški km po po 0,70 din; dnevnice v višini 50,00 din'; nočnine po ceni lokalnih prenočišč. Pri iskanju drugega ponudnika smo se na priporočilo tov. prof. Mikla -r Visoka ekonomsko komercialna šola, Maribor — povezali v februarju 1969 s tov. Melavcem, dipl. econ., strokovnim delavcem Zavoda za napredek gospodarstva, Celje teT še dogovorili za sodelovanje ob pogoju, da se zaradi obremenjenosti Zavoda z drugimi pogodbami, predvsem intenzivno angažirajo naši kadri, kar je tudi za podjetje znatno ceneje. .Določeno je bile, da se ta metoda uvede S 1. januarjem 1970. Dela pri izdelavi elaborata so potekala ob istočasnem spoznavanju odgovornih oseb z novim načinom planiranja in obračunavanja stroškov ter poslovanja po metodi variabilnih ' stroškov. Meseca januarja in februarja 1969 smo že ob snemanju dokumentacije, ki sc uporablja v podjetju za administrativno poslovanje, seznanjali odgovorne osebe z osnovami metode variabilnih stroškov. Tudi pri izdelavi organizacijske sheme podjetja in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov aprila, maja in tudi junija smo vedno opozarjali na neločljivost te problematike z metodo variabilnih stroškov. Kolikor so nastala določena odstopanja od zahtev po- DUIH slovanja, po metodi variabilnih stroškov, smo to storili zavestno, ker menimo, da pomeni ta metoda bistven premik od dosedanjih načinov vodenja ter izjeme ne pačijo smisla metode. Junija smo že pripravili prve osnove za planiranje in obračunavanje stroškov. Obrato-vodjem smo začeli razdeljevati planske kalkulacije in tehnološke sheme, da jih pregledajo ter dajo svoje pripombe. V juniju je bil narejen prvi zapisek o sklepih' pri organizaciji Direct Costing metode s Člani ZK se v celoti zavedamo izredno kritičnega gospodarskega položaja Cinkarne v tem obdobju, zato menimo, da je nujno potrebno uveljaviti vse ukrepe, ki lahko ublažijo obstoječe stanje. Čeprav so uspehi našega poslovanja v veliki meri odvisni od zunanjih dejavnikov, na ka; terc ne moremo v večji meri vplivati, ugotavljamo, da je tudi znotraj podjetja še niz odprtih vprašanj, ki jih je potrebno temeljito analizirati in uveljaviti ustrezne rešitve. Kot eden izmed osrednjih problemov, ki zahteva radikalno rešitev, izstopa vprašanje delovne discipline v podjetju.. Komunisti v podjetju smo že večkrat opozarjali na konstantno popuščanje delovne discipline, ki se izraža v neodgovornih postopkih posameznikov v odnosu do podjetja. Ugotavljamo stalno naraščanje neopravičenih izostankov in samovoljnih prekinitev delovnega razmerja. Nedvomno je delni vzrok tega stanja premajhno prizadevanje posameznih vodstev obratov, da razvijajo dobre medsebojne odnose in vzdržujejo primerno delovno disciplino. Prepogosto se tolerirajo neopravičeni izostanki, večkrat se ne ukrepa ob pojavu predčasnega odhajanja z dela in zamujanja na delo in podobno, kar pa povzroča brezbrižnost v odnosu do izvrševanja delovnih nalog. Premalo razvito sodelovanje vodstev z ljudmi in počasno reagiranje na negativ- plansko analitsko službo, o šifrantu stroškovnih mest, planskih in obračunskih kalkulacijah, obrazcih za proizvodnjo in razdelilniku porabe surovin, polizdelkov in izdelkov ter gibanju zalog, kakor tudi o internih tržnih cenah. Koncepti o načinu obračuna porabe in proizvodnje so bili posredovani na vpogled in razpravo finančnemu sektorju — obratnemu knjigovodstvu — za metalurgijo in za kemijo. S 1. avgustom 1969 pa so bile že uvedene dobavnice za med-obratne prenose surovin, polizdelkov in izdelkov. Obratom so bila posredovana tudi pismena navodila. Odgovornim osebam komercialnega sektorja (direktor, šef domače prodaje in vodja nabave) smo avgusta obrazložili celotno 'tehniko ■ metode vari- ne pojave pa ustvarja ugodne pogoje za širjenje vpliva tistih ljudi, ki so jim interesi podjetja nepomembni in je njihov cilj zreduciran zgolj na pritisk za čimvečji .zaslužek in čim lažje delo. Vpliv takih ljudi srečujemo danes povsod v podjetju, njihovo delovanje pa se izraža v stalnem nezadovoljstvu in kritiziranju vseh ukrepov, ki jih sprejemajo or- Proizvodnja in produktivnost v oktobru 1969 (Nadaljevanje s 1. strani) Kumulativno pa smo dosegli v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta manjšo proizvodnjo naslednjih proizvodov: v Nctv Jersey rafina-eiji, na stari kontaktni napravi žveplene kisline, čašice za galvanske elemente, aniliiiskih barv in tekstilnih pomožnih sredstev, bromovega galuna, Nn-sulfida. ultramarina, PK gnojil, zemeljskih barv in vseh premaznih sredstev. Proizvodnja vseh ustalili proizvodov pa je bila večja kakor preteklo leto. Tudi v oktobru je vseskozi prisotna tendenca abilnih stroškov in predloge obrazcev za prodajo in nabavo, kakor tudi tehniko predračunov za posamezna stroškovna mesta. Finančnemu sektorju in plansko analitski službi smo septembra dostavili opis prilagoditve stroškovnega knjigovodstva metodi variabilnih stroškov. Odgovornim osebam smo konec septembra obrazložili in razdelili rokovnike za izdelavo potrebnih planov. Sredi decembra bomo z osebami, ki bodo delale rta sestavljanju poročil po metodi variabilnih stroškov, pripravili sestanek, ker jih bomo na posameznih primerih seznanili s tehniko obračuna proizvodnje, prodaje in finančnih rezultatov. gani upravljanja in vodstva podjetja, v ignoriranju delovnih nalog ter določil naših splošnih aktov, v postavljanju nerealnih zahtev, nepravilnem odnosu do predpostavljenih itd. Organizacija ZK Cinkarne meni, da je dolžna opozoriti na te pojave naše organe upravljanja in .predlaga, da le-ti razpravljajo o navedeni problematiki ter ustrezno ukrepajo, ako mislijo, da je to potrebno. povečevanja izvoza, da bi Z se zaposlile metalurške | kapacitete, ki so večje od » potreb domačega tržišča. » Zato je bil mesečni izvoz- S ni plan za oktober preše- g žen za 25.06 °/0, s čemer | smo v desetih mesecih le- j tošnjega leta presegli letni ♦ plan izvoza (ti je bil po- ♦ stavljen višje od lanske ♦ vrednosti) za 10,26 %. Jtu- x mulntivno je vrednost iz- | voza desetih mesecev le- | tošnjega leta zn 77,05% X večja od one, ki je bila j dosežena v istem razdoh- Z ju leta 1968. | 75.77 % doseženega izvo- j za je bilo usinerjeno na • konvertibilno pod roč j e, 15,20% na ostali tliring in 11,05% na vzhodnoevropsko. Ker proizvodnja hitreje narašča kot število zapo- slenih, narašča tudi produktivnost dela. (Nadaljevanje na 4. strani) ORGANIZACIJA ZK O DELOVNI DISCIPLINI V PODJETJU Organizacija ZK je na svoji volilni konferenci dne 24. oktobra 1969 razpravljala o problemih poslovanja v podjetju s posebnim poudarkom na spoštovanju delovne discipline. P. S. : Konferenca organizacije Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) Ni edini kriterij učinkovitosti dela in aktivnosti število sestankov in udeležba članov na njih, je pa pomemben za razvijanje in doseganje večje enotnosti in aktivizacije članstva nasploh. Zato moramo to vlogo oddelkov bolj razviti, ustvarjati pogoje zd večjo samoiniciativnost in zato naše delo tako konkretzirati in aktualizirati, da "bodo komunisti v oddelkih nujno morali delovati bolj samostojno in angažirano. Ob uveljavljanju vsebinske preobrazbe ZK pa je čutiti poja-čano delovanje članov ZK na širših področjih družbenega in gospodarskega življenja. Ta vpliv se kaže v uveljavljanju stališč organizacije pri delovanju samoupravnih organov in drugih družbeno-političnih organizacij. Trdimo lahko, da so komunisti tisti, ki reagirajo na posamezne pojave, katerih vsebina je nesprejemljiva in škodljiva za razvoj progresivnih družbenih odnosov. • Pri oceni dela oddelkov v dosedanjem času jc potrebno dodati še naslednje: ugotovili smo, da oddelki v tem času še niso delovali dovolj dobro. Vzrok temu ni v napačni organiziranosti, ampak je njihovo slabo delovanje posledica premajhne aktivnosti in zavzetosti za delo. Nedvomno so vodstva oddelkov v določeni meri zanemarjala pomembna vprašanja, ki so specifično nastajala v posameznih enotah. Sodelovanje sekretarjev na vseh sejah sekretariata ni prineslo posebnih rezultatov, čeprav je bila na teh sejah vrsta konkretnih dogovorov, ob enem pa so lahko dobivali ustrezne informacije. Sekretarji pa v večini primerov niso prenašali dogovorjenih stališč in nalog na članstvo. Poredko so sklicevali sestanke, ki so bili dostikrat slabo pripravljeni. Menimo, da je potrebno oddelke kot obliko organiziranosti in delovanja komunistov, zadržati tudi v bodoče, vendar je potrebno njihovo delo aktualizirati in popestriti. Dosedanjih sedem oddelkov sestavlja različno število članov. Najmanj članov je v oddelku investicij- skega sektorja, ki ima trenutno le pet članov ZK. Zato že na tem mestu predlagamo konferenci, da bi se člani tega oddelka priključili oddelku strokovnih služb, tako da bi v pri-hodje imeli le šest oddelkov ZK«. DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE Mladinska organizacija po njeni letni konferenci v 1. 1967 nikakor ni zaživela. Nasprotno, vedno bolj se je reduciralo njeno delo na manjše število mladih, ki so bili člani mladinskega komiteja. Z odhodi iz podjetja pa je tudi mladinski komite ostal tako maloštevilen, da praktično ni predstavljal več organa, ki naj bi vodil delo organizacije Zveze mladine. Sekretariat je posvetil tem vprašanjem precej pozornosti. Sklicali smo razširjeno sejo sekretariata in nanjo povabili mlade komuniste za katere, smo menili, da so sposobni ponovno organizirati organizacijo ZM in tudi vsebinsko preusmerjati njeno delo. Tako je bila slicana izredna konferenca mladine in izvoljeno novo vodstvo. Že kmalu po tej konferenci smo opazili, da jc mladinsko delo precej oživelo. Posebno v zadnjem času je mladinska organizacija pokazala, da se skuša, vse bolj vključiti v celotno ‘politično dogajanjem v našem podjetju. Njene akcije, sklicali so sestanke vseh pripravnikov, da pripravljajo analizo stanovanjskih razmer mladih, da napravijo analizo dela mladih v samoupravnih organih, kažejo, da smo se le otresli prakse in miselnosti, ko je bilo celotno delo mladinske organizacije zreduciramo na Sekretar organizacije Zveze komunistov tovariš Janko Ločičnik poroča o delu organizacije v milem obdobju športno dejavnost in izletništ-vo. V precejšnji meri gre tu zasluga mladinskemu komiteju, ki ga sestavljajo predvsem mladi, ki so voljni delati. Ce na tem mestu lahko pohvalno ocenjujemo delo mladinske organizacije, pa ne moremo mimo tega, da le-ta ni v zadostni meri postala tista struktura, ki naj kadruje večji del članov v ZK. Zanimivo je, da je od vseh novosprejetih članov v ZK večina mladih, da pa jih je predlagala za sprejem mladinska organizacija le pet. To je ob prejšnjem načinu dela mladinske organizacije razumljivo. Zato smo še bolj vztrajali na tem, da mora mladinska organizacija aktivneje posegati v celotno dogajanje v podjetju. Njena vloga, da je politična organizacija, ki mladega človeka politično formira (Nadaljevanje na 4. strani) riimiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiii iiiiiHiiiiiSjniuiiiiiiiiiHiiiiiimiiiintiiiiiiniimnmiinrtniMiiiiiniiiiiiiiniiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiinmmtBmiiii1 ' = - I PREDLOG ZA DOPOLNITEV NAŠEGA PRAVILNIKA O MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERJkll — s: načinu nadomestitve se ustrezno dogovore s svojimi obratovodji. Predlaga se tudi naslednja spremem- V zvezi s spremembami in dopolnitvami Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, s katerim je prepuščeno delovnim organizacijam, da v svojih splošnih aktih samostojno določajo organe za izrekanje ukrepov kršitve delovnih dolžnosti (16. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih, Ur. list SFRJ 20/69) je upravni odbor podjetja na svoji 26. redni seji dne 30. oktobra 1969 sprejel predlog, da se ustrezno spremenita in dopolnita 53. in 59. člen omenjenega pravilnika. Predlaga se naslednja dopolnitev 53. člena: Pri vsakem neupravičenem zamujanju na delo, oziroma predčasnem odhajanju z dela, ki je daljše kot 10 minut, se od osebnega dohodka za tisti dan, v katerem je bila zamuda narejena, odračuna ena ura. Vsako zamujanje, oziroma predčasno odhajanje z dela pa je kršitev delovne dolžnosti in se obravnava tako kot določa ta pravilnik. Delavci, ki iz opravičljivih razlogov zamujajo delo, oziroma odhajajo predčasno z dela (neugodne prometne zveze, vremenske razmere ipd.) so dolžni nadomestiti izgubljeni delovni čas. O ba 59. člena, ki glasi: ' Za kršitev delovnih dolžnosti sme komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti I. stopnje izrekati opomin, javni opomin, zadnji javni opomin ter izključitev z delovne organizacije. Pri izrekanju ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti je treba zlasti upoštevati težo kršitve in njene posledice, stopnjo delavčeve odgovornosti, okoliščine v katerih je kršitev storjena, prejšnje delo in vedenje delavca in podobno. Pritožbe na odločitve sprejema ista komisija ter jih posreduje komisiji za urejevanje kršitev delovnih dolžnosti II. stopnje pri CDS podjetja, ki o pritožbah dokončno odloča. Ce delavec meni, da je bil s sklepom o izključitvi iz delovne skupnosti kršen določeni postopek, oziroma njegove pravice, lahko sproži zoper tak sklep delovni spor pred pristojnim sodiščem. Te spremembe in dopolnitve Pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih delovne skupnosti Cinkarne, se dajo v razpravo kolektivu. ................................................................umu................................................................................ iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Komunisti o perspektivnem razvoiu podjetja /Varil' nuanio c- C n: k ^ ^ (Nadi' (-vanje s 5. strani) Ker na domačem tržišču koncentratov ni dovolj, jih mora Cinkarna 90% potrebne količine uvoziti — seveda po svetovnih cenah. Če bi ta situacija trajala leto dni, bi to pomenilo za Cinkarno okoli 2 milijardi starih dinarjev povečanja stroškov reprodukcijskega materiala pri nespremenjenih iz leta 1965 plafoniranih cenah na domačem trgu okoli 40 % prodaje in izgubi pri izvozu, kjer so sicer večje prodajne cene cinka, ne pokrivajo pa celotne podražitve koncentratov • (zaradi poslabšanja kupoprodajnih pogojev kot posledice pomanjkanja koncentratov). Cene oinkove. pločevine pa sledijo vzporedna s povišanji cen cinka na borzi in se tako običajna razlika za valjanje, ki znaša okoli 30 S po toni, zmanjšuje na 4C S. Razmišljati v trenutni situaciji o ustavitvi proizvodnje cinka bi bilo iluzorno, saj je na to prozvodnjo vezano preko 1.000 zaposlenih in skoraj 3 milijarde starih dinarjev fiksnih stroškov, da o plačilu osnovnega dolga sploh ne govorimo. Torej situacija Cinkarne je danes vse drugo kot rožnata. Če bo vljučevanje v mednarodno delitev dela ostalo na dosedanjem razvojnem nivoju (da se bodo naše cene še naprej formirale na nekih paritetah, ki so zgodovina in ne bodo sledile gibanjem na svetovnem trgu) in če ostane situacija glede cinkovih koncentratov takšna, kakršna je danes* bo prišla Cinkarna v zelo težak ekonomski položaj. orisal, kako se je razvijala Cinkarna do sedaj in katera so ključna vprašanja bodočega razvoja. PERSPEKTIVNI razvoj CINKARNE Naša gQspodarska organizacija je stara skoraj 100 let. V tem času se je razvila iz majhnega obrtniškega podjetja v gospodarsko organizacijo srednje velikosti. Posebno v razdobju od leta 1945 je bil storjen precejšnji tehnološki razvoj, ki je dobil svoj polet s spremenjenimi družbenimi odnosi. Ne moremo zanikati ozke povezave med tehnološkim in družbenim razvojem, moramo pa ugotoviti oziroma upoštevati, da pri nas tehnološki razvoj le. zaostaja za družbenim na eni strani, na drugi pa, da zaostaja tudi še individualna miselnost posameznikov. Iz tega sledi, da je nujno potrebno tehnološki razvoj tudi politično ovrednotiti, zato mo-ramo danes spregovoriti na tem mestu tudi o teh problemih. Če na kratko orišemo razvojni program tehnologije Cinkarne Celje, pri čemer se moramo točno zavedati, da tu ni mesto za strokovne razprave, opazimo naslednje: © Cinkarna Celje želi modernizirati obstoječo proizvodnjo, kar je strokovno obdelano v programu rekonstrukcije. Kreditor nam ni odobril celotnega kreditnega zahtevka, ampak samo sredstva, ki so potrebna za delno rekonstrukcijo obratov kemičnega dela podjetja. Po tej rekonstrukciji Mm Ji Delovne predsedstvo na konferenci OZK (Mariina Nikolič, Viktor Skale in Veselko Stefan) Hitu Iz doslej povedanega lahko zaključimo, da je naša nadaljnja perspektiva tesno povezana z rekonstrukcijo, modernizacijo in izgradnjo novih naprav, ki jih v npšem razvojnem programu že predvideva-rr jnp. Zato bi ob tem v kratkem bi dosegli zmanjšanje proizvodnih stroškov t.j. povečali bi dohodek gospodarske organizacije in izboljšali delovne pogoje. © V pripravi je program nadaljnjega razvoja tako metalurške kol kemične dejavnosti. Osnova tega programa je, da upošteva dosedanje osnovne dejavnosti in pa dodatni raz- vojni program, po katerem se, je že Cinkarna začela dosedaj usmerjati in razvijati, Z drugimi besedami — osnova ostane še vedno cink, žveplena kislina in grafična dejavnost, s tem, da bo pri cinku potrebno vedno bolj upoštevati vse možnosti njegove predelave. Nedopustljivo bi bilo, da bi razvojni program negiral eno od teh osnovnih dejavnosti, ali pa koncept dosedanjega razvoja, ker bi s tem negirali celotno dosedanje vloženo delo kot tudi ogromna sredstva, ki smo jih vložili v novogradnje. struiramo proizvodnjo tistih produktov, pri katerih smo praktično edini proizvajalec v Jugoslaviji, o ,lej rekonstrukciji sami razpravljamo in se sami odločamo, seveda v soglasju s kreditorji. Uresničevanje razvojnega programa pa ima več posledic, in sicer v sami gospodarski organizaciji in izven nje. Te posledice pa so lahko osnova za konflikte, kateri lahko prerastejo v širše dimenzije, zato moramo o tem več spregovoriti. Razprava na konferenci OZKS je bila zelo živahna Seveda pa mora ta program upoštevati realne možnosti in smer razvoja tehnologije v svetu, to je, temeljiti mora na modernih tehnoloških osnovah in na realni proučitvi tržišča. Točno nam je poznano, katera faza proizvodnje je najbolj akumulativna, zato je nujno, da^ surovine, ki prihajajo v naše podjetje, oplemenitimo do najvišje niiožnc stopnje. © Z izgradnjo objekta za jfroizvodnjo titan dioksida bo ustvarjena naslednja osnova za nadaljnji razvoj in žc določena smer, v katero sc bo rodjetje nadalje razvijalo, če-jarav sta tu še vedno prisotni dve varianti — ali predelava TiO.i v še več vredne produkte — ali pa povečani koperacijski odnosi v okviru jugoslovanske ■ regije ali širšem področju Evrope. © Razvoj kooperacijskih odnosov z drugimi podjetji kot npr. Cinkarna in Kemična tovarna Hrastnik, ki sta se odločili, da s skupnimi vlaganji, izgradita obrat, ki stoji v Kemični tovarni Hrastnik. Spregovorili smo o štirih razvojnih poteh. Sedaj pa moramo tehnološki razvoj pogledati tudi z druge strani in sicer posledice, ki iz takšnega razvoja nastanejo. Rekonstrukcija objektov in tehnologija je dejansko povečano vzdrževanje loteh oziroma zamenjava starih iztrošenih proizvajalnih sredstev z novimi, modernimi. Ker rekon- Znano nam je, da je naša osnovna tehnologija pridobivanje cinka, takšna kot je, obsojena na počasno in zanesljivo umiranje. To tehnologijo je potrebno spremeniti in modernizirati. Pri tem pa se pojavlja vprašanje zaposlitve večje skupine ljudi, za katere bo potrebno v takem primeru najti ustrezne prekvalifikacije in preusmeritve na druga delovna mesta. Zato moramo poleg tehnologije upoštevati potrebo po izobraževanju delavcev, ker bomo le na ta način lahko rešili problem vseh tistih članov kolektiva, ki so danes zaposleni v objektih, ki bodo sčasoma prenehali delovati. Poleg tega problema, ki ga borno morali reševati sami znotraj podjetja, pa obstajajo še drvi ga vprašanja, ki se navezujejo na naš razvojni program in imajo svojo osnovo v odnosih Cinkarne z zunanjimi dejavniki. To se nanaša na orientacijo Cinkarne po fina-lizaciji naših produktov, kar zadeva v obstoječe razvojne programe drugih gospodarskih organizacij, ki ravno tako temeljijo na finalizaciji osnovnih produktov. Te konflikte bi morali reševati z družbenim dogovarjanjem tako v okviru celjske regije kot v širši družbeni skupnosti. Menimo, da je najboljši način ta, da prizadete gospodarske organizacije sodelujejo in skupno iščejo najboljše ekonomske in tehno- (Nadaljevanje na 7. strani) na konferenci ZKJ Razprava (Nadaljevanje s 6. strani) loške rešitve, skupno določijo 'lokacijo novih objektov, io po možnosti tudi sofinanciranje izgradnje objekta. Omenili smo že, da ima Cinkarna dose-daj dva takšna dogovora, izmed katerih se eden nanaša na izgradnjo obrata za proizvodnjo titanovega belila, drugi pa na izgradnjo objekta za proizvodnjo natrijevega hidrogen-sulfida s Kemično tovarno v Hrastniku. Ob takem sodelovanju lahko naštejemo predvsem naslednje pozitivne strani: finančna povezanost gospodarskih organizacij ima za posledico dobro poslovno sodelovanje, koncentrira se finančni in umski potencial, katerega vodijo isti interesi, odpade vprašanje lokacije objekta, kajcor tudi vprašanje istočasnega nastajanja večjih kapacitet na različnih lokacijah. Moramo pa ugotoviti, da smo za taksen način reševanja nasprotij, katera nastajajo na osnovi razvojnih programov, naleteli na razumevanje samo pri bazični kemični industriji, medtem ko pa se razprave s predelovalno industrijo občaj-no ne premaknejo nikamor naprej v pozitivni smeri in se največkrat nehajo z raznoraznimi očitki. Bistveno vprašanje pri tem je nastajanje akumulacije in njena razdelitev. S tem, ko želimo ustvariti dogovor o delitvi programov, se pravi o delitvi dela, želimo ustvariti dogovor o delitvi akumulacije. Poznano pa je, da so razlike v akumulaciji med bazično industrijo in predelovalno zelo velike, torej daleč nad normalo v svetu. Ta nasprotja ne ugotavljamo samo v našem podjetju. temveč so značilna za vso Jugoslavijo in se ne rešujejo dovolj ekspeditivno. Verjetno bi lahko ta vprašanja reševali z integracijskimi procesi, vendar tudi tu pogosto ugotavljamo prisotnost osebnih oziroma lokalističnih interesov. Naša 'organizacija ZK se pri svojem delu ni omejevala zgolj nn notranja vprašanja ekonomskega političnega značaja, ampak je obravnaval vse aktulne zunanje politične docodke in vplivala na ustvarjanje ustreznega javnega mnenja. Ob krizi na Bližnjem Vzhodu, ob intervenciji v CSSR in ob drugih aktualnih zunanje političnih dogodkih, smo neposredno razpravljali o tem s poudarkom na današnji vlogi Jugoslavije v mednarodni skupnosti, ko se v zelo dovršenih oblikah pojavljajo različni pritiski na naš demokratični samoupravni sistem z raznimi propagandističnim metodami tako z Vzhoda kot z Zahoda. Po poročilu sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov je pričela živahna razpra- va. Tovariš Ivo RAMŠAK je menil, da bi morali bolj aktivno delovati v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah, bodisi v sindikatu, bodisi v mladinski organizaciji. Tovariš Leopold SLADNIK je v svoji razpravi obravnaval idejno politično izobraževanje članov zveze komunistov v Cinkarni, ki je potekalo po programu, sprejetem pred dobrima dvema letoma; le-ta je predvidel individualno izobraževanje v oddelkih in prirejanje predavanj o aktualnih dogodkih ter izobraževanje po aktivnih (aktiv mladih komunistov). Poudaril je, da je treba tudi v prihodnje posvečati izobraževanju veliko pozornost in doseči večje uspehe kakor doslej. V svoji razpravi se je dotaknil tudi informiranosti; dejal je, da imamo v našem podjetju v precejšnji meri razvite oblike informativnih sredstev, ki so dostopna slehernemu članu kolektiva, kljub temu pa bi lirati uresničevanje sprejetih sklepov in stališč. Ni dovolj, da določena stališča sprejmemo, v praksi pa jih nikjer ne izvajamo. Krepiti moramo tudi dobre medsebojne odnose. V poslovniku OZK Cinkarne smo nakazali, kakšni naj bodo medsebojni odnosi oziroma stiki. Sekretariat ne sme biti iniciator in izvrševalec sklepov, pobude morajo namreč biti ustvarjene v oddelkih. Naša izhodišča morajo biti usmerjena v probleme neposrednega proizvajalca, v skrb za njegov standard, le s tem bo naša organizacija dobila pravi ugled v kolektivu in ne bo izgubila stika z našim človekom.« Tovariš Štefan VESELKO je orisal negativne pojave v valjarni, ki so jim »botrovali« posamezniki ob obravnavi sklepa o prehodu na 42-urni delovni tednik. Tovariš Veselko je obrazložil, da je obratovodstvo valjarne temeljito preučilo možnosti za prehod na skraj- 'm** a* ■ -s mm Pogled na novi obrat za proizvodnjo žveplene kisline morali# člani naših samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v večji meri pravilno seznanjati svoje neposredne sodelavce oziroma volivce o stališčih in sklepih, ki jih sprejemajo ti organi oziroma organizacije. Ugotovljeno je tudi, da se naše družbenopolitične organizacije in vodstveni kader ni posluževal sredstev javnega obveščanja v takšni meri, v kakršni bi to bilo potrebno. čeprav je pravilna informiranost osnovni pogoj za enotnost Zveze komunistov, nekateri komunisti na to »pozabljajo« in ne odigrajo na tem področju tiste vloge, ki bi jo morali. Ob koncu svoje razprave je dejal: »Mislim, da moramo delovati kot idejno politična sila znotraj delavskega razreda, da pomagamo graditi učinkovitejše samoupravne odnose, zato moramo svojo vlogo idejnopolitičnega usmerjanja odigrati v celoti. Boriti se moramo za partijsko diciplino in kontro- šan delovni tednik. Analize so pokazale, da bo mogoče doseči sedanji obseg proizvodnje in zagotoviti sedanji osebni dohodek ob normalnih pogojih obratovanja oziroma poslovanja le, če bodo delali šest dni v tednu po sedem ur. Tisti, ki jim ta sklep zaradi lastnih interesov ni bil všeč, so skušali s svojim negodovanjem in potvarjanjem resničnih dejstev vzbuditi v tem kolektivu nezadovoljstvo in na ta način uresničiti svoja hotenja. V zvezi s slabo delovno disciplino in negativnimi pojavi, ki se občasno pojavljajo v kolektivu ter v zvezi z nespoštovanjem samoupravnih sklepov je konferenca sklenila predlagati samoupravnim organom, naj te pojave temeljito preana-lizirajo in naj sprejmejo ustrezne sklepe. Glavni direktor podjetja tovariš Franjo KLINGER, dipl. inž. je dejal, da se premalo zavedamo težke situacije v kateri se nahaja naše podjetje. (Nadaljevanje na 9. strani Obveščamo vas, da prireja Delavska univerza Celje nov zanimiv tečaj o stanovanjski kulturi. Dvig življenjskega standarda se med drugim odraža tudi v postopnem izboljševanju stanovanjskih raznnpvndelovnega človeka. ? Nedvomno si tudi Vi želite novih pobud in nasvetov, kako bi z minimalnimi stroški ali celo brez njih še lepše opremili svoje stanovanje. Funkcionalna in estetska ureditev stanovanja Zato smo se odločili organizirati dve predavanji, ki bosta vsako v 3 urah zajemala naslednja poglavja: prvo predavanje: — Osnovne funkcije stanovanja, — Funkcije in oprema posameznih stanovanjskih prostorov, — Razsvetljavo v stanovanju. Drugo predavanje: — Barve v stanovanju, — Zavese, preproge in talne obloge, pohištveno blago, — Slike, fotografije in plastika v stanovanju, — Kič v našem stanovanju. Tečaj bo organiziran v popoldanskih ati večernih urah. po želji slušateljev. Vodil ga bo dipl. ing. arh. Matjaž Bertoncelj, ki bo svoja predavanja popeslrl s številnimi barvnimi diapozitivi in drugimi ponazorili. predvsem pa bo na vprašanja dajal nasvete. Če ste se odločili za obisk tečaja, Vas vabimo, da se prijavite na Delavski univerzi Celje, Cankarjeva ul. št. 1, vsak dan od 7.—18. ure, ob sobo:ah od 8,—12. ure ali pri Delavski univerzi v Žalcu vsak dan od 7.—14. ure. Ob vpisu plačate tudi te-čajnino, ki znaša 40,00 din. Po naročilu organiziramo točaje tudi v posameznih delovnih organizacijah oz. krajevnih skupnostih, če prejmemo vsaj 30 prijav, S predavanji bomo pričeli v novembru letos. O kraju in času predavanj Vas bomo pravočasno obvestili. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite telefonično na številki 23-34. izdelamo metodo sodelovanja med OZK in mladino, kakor tudi glede sprejema mladih v Zvezo komunistov. Tovariš Jože RAJH je zaključil delovno konferenco s predlogom, da Aktiv Zveze mTadine Cinkarne priprave kandidatno listo svojih članov, ki naj bi bili kandidati za članstvo v samoupravnih organih. Ker je dosedanji predsednik aktiva ZM tovariš Cveto Štajner odšel k vojakom, so na konferenci izvolili za novegfc predsednika tovariša Jožeta Rajha. Delovna konferenca aktiva Zveze mladine Cinkarne Celje V sredo, dne 5. novembra 1969 je imel aktiv Zveze mladine Cinkarne Celje svojo prvo delovno konferenco, na kateri je obravnaval problematiko pripravništva ter večje sodelovanje mladine v samoupravnih organih. Tovariš Jože RAJH vršilec dolžnosti predsednika aktiva Zveze mladine Cinkarne Celje je v svojem referatu o zgodovini SKOJ poudaril vlogo mladine v tej organizaciji kmalu po osvoboditvi. Omenil je prispevek mladine pri izgradnji nove Jugoslavije, kakor tudi večje možnosti delovanja mladinske organizacije s sprejetjem samoupravnega sistema. Na koncu je še apeliral na člane mladinske organizacije, da se moramo boriti za čim-večje uspehe reforme in dobre odnose med ljudmi. O problemu pripravništva je spregovorila tovarišica Jelka KLAJNŠEK, ki je povedala, da pripravniki doživljajo svoj pripravniški staž povsem drugače kot je zapisano v pravilniku. Meni, da bi že ob samem prihodu pripravnika v delovno organizacijo morali poskrbeti, da bi bil njegov prvi vtis čim boljši in da bi imel občutek, da je dobrodošel, saj bo le tako lahko samozavestno in z veseljem opravljal odrejene naloge. Tovarišica KLAJNŠKOVA je na koncu predlagala, da je treba v celoti spoštovati pravilnik o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo, da je nujno treba organizirati seminarje o varnosti pri delu ter v organizaciji podjetja, da bo pripravnik spoznal svoje ma- Tovariš Martin ANDREJAŠ, predsednik Osnovne organizacije sindikata Cinkarne, se je v svoj razpravi dotaknil stanovanjskega problema mladine v jetja ter o delu komisije, ki pripravlja ta samoupraven akt. Opažamo tudi bistveno izboljšanje sodelovanja med OZK in Zvezo mladine, je dejal tovariš Slapnik, vendar pa smo na idejno političnem nivoju premalo naredili skupnega. Z našim akcijskim programom smo si zato zadali nalogo, da Letošnje mladinske konference se je udeležilo precejšnje število mladink in mladincev. Upajmo, da bo delo mladinske organizacije resnično tudi zaživelo Cinkarni. Predlagal je, da naj poskuša mladinska organizacija glede tega problema najti konkretna stališča, da se to vprašanje reši n\ladini v prid. Menil je tudi, da bi se morali mladi delavci veliko več in aktivnejše vključiti v samoupravne organe in da bi se mo- mm' V delovno predsedstvo mladinske konference so bili izvoljeni Ivo Itozmarič, Dunja Semolič in Martin Šoštarič tično podjetje, le tako bo postal samostojen in dober delavec. Predlagala je konferenci naj sprejme sklep, da se o delu pripravnikov poroča predsedstvu aktiva Zveze mladini. rala mladinska organizacija še bolj povezovati z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami. Tovariš SLAPNIK Leopold, sekretar Osnovne organizacije Zveze komunistov, je seznanil mladinsko konferenco o pripravljanju novega statuta pod- Odobren . nakup novega viličarja Upravni odbor podjetja je na svoji 26. redni seji dne 30. oktobra 1969 odobril nakup novega viličarja nosilnosti 5,5 tone kot nadomestilo za viličar tipa INDOS—MAMUT, nosilnosti 2,5 tone, le-ta je bil med prvimi viličarji v našem podjetju. Viličar nosilnosti 3,5 tone je v našem, podjetju že na preizkušnji in je v tem času pokazal zadovoljive rezultate. Pobudo za nabavo omenjene* ga viličarji je dala ugotovitev, da so vedno večje potrebe za nakladanje večjih in težjih palet, naloženih z našimi izdelki kot npr. rinkovih plošč, cinkove pločevine ipd., ter dejstvo, da za viličar INDOS— MAMUT ni moč dohiti rezervnih delov, tako da je v zadnjem času le-ta večji del časa stal v avto-delavnici, ker je bilo treba čakati na izdelavo potrebnih nadomestnih delov. Imenovana centralna inventurna komisija Upravni odbor podjetja je na svoji 26. redni seji dne 30. oktobra 1969 na predlog glavnega direktorja podjetja imenoval centralno inventurno komisijo v naslednjem sestavu: Mitja VEBER, dipl. ing., vodja oddelka za končno kontrolo, predsednik: Zdravko BRDNIK, širok. del. z višjo izobrazbo, član; Stjepan ŠIN-CEK. dipl. iur. strok. del. z visoko izobrazbo, član; za .zapisnikarja centralne inventurne komisije je imenovana tov. Marica KOŠTOMAJ, devizni referent. Naloga centralne inventurne Komisije bo, da bo ob koncu inventure obravnavalo inventurne razlike in izdelala poročila. Imenovane so bile tudi komisije za izvedbo inventure za leto 1969 za: — osnovna sredstva, — sredstva sklada skupne porabe, — nedovršeno proizvodnjo in polproizvode ter v — v okrepčevalnici, kuhinji toplega obroka ter počitniškem domu »Rinka«, — stanje terjatev in obveznosti ter komisijo za — ugotovitev inventurnitt* razlik in njihovo ocenitev. Večerna osemletka Delavska univerza v Celju še vpisuje kandidate v 5. (peti) razred večerne osnovne šole. Ker je še nekaj prostih mest, prosimo vse, ki še nimajo končane osnovne šole, da se prijavijo pri Delavski univerzi v Celju, Cankarjeva ul. št. 1, vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. DELAVSKA UNIVERZA CELJE RAZPRAVA NA KONFERENCI ORGANIZACIJE ZK NAGRAJENA RACIONALI- ZACIJA Upravni odbor podjetja je odobril predlog komisije za racionalizacijo in tehnične izboljšave o nagraditvi treh racionalizatorjev. Jožica FARCNIK, dipl. ing. — obratovodja umetnih gnojil, Robert JEDLOVC-MK, dipl. ing. in Jože SENČAR, dipl. ing. so samostojno in po lastni iniciativi razvili in uvedli novo obliko produkta »cupra-blau-a«, ki je dobil komercialno oznako »cupra-blau-Z«. Cuprablau-Z ima spremenjeno sestavo in je aktivnejši od navadnega cu-prablau-a. Komisija za racionalizacije je ugotovila, da znaša letni prihranek s tem produktom 300.000 dinarjev. Podjetje je v prvem letu uradnih preizkusov dobilo dovoljenje za proizvodnjo in prodajo, tako da ga je v prvem letu bilo prodalo 100 ton po ugodni ceni. Dopisujte (Nadaljevanje s 7. strani) Zaradi te se moramo tudi temeljito pripraviti na prehod na skrajšan delovni tednik, in sicer pred rokom, to je pred aprilom 1970, ki ga določa zakon. Za sleherni obrat so bile pretehtane vse možnosti, kako bi pod najugodnejšimi pogoji ureničili obveznosti, ki jih mora podjetje izpolnjevat pri prehodu na skrajšan delovni tednik. Do konca leta je 42-urni delovnik le poizkusnega značaja, in sicer zaradi tega, da bi do novega leta lahko odpravili vse morebitne pomanjkljivosti, ki bi se pojavile zaradi skrajšanja delovnika. Tovariš direktor je med drugim tudi opozoril na vzroke težkega položaja podjetja. Dejal je, da smo do preteklega leta kupovali cinkove koncentrate v glavnem na domačem tržišču. Zaradi izgradnje novih kapacitet za proizvodnjo cinka pa smo sedaj v glavnem vezani na nakup koncentratov v tujini, kjer jih moramo plačevati po cenah, veljavnih na svetovnem tržišču, ki so včasih občutno večje kakor na domačem, cena cinka na domačem tržišču pa je nespremenjena že od leta 1965, ne glede na ceno cinkovih koncentratov. V podobnem položaju se nahajajo tudi ostali jugoslovanski proizvajalci cinka. O tej zadevi je že razpravljal upravni odbor združenja proizvajalcev cinka in svinca v Beogradu, glede rešitve tega problema pa je bil tudi podan predlog na izvršni svet. Naslednji problem, ki nam povzroča težave, je pomanjkanje kadra, in sicer na eni strani tehničnega in zlasti ekonomistov, na drugi pa delavcev za vzdrževalno službo ter delavcev za težka delovna mesta. Nelikvidnost, problem, ki tare večino podjetij v naši državi, se negativno odraža tudi na naše poslovanje. Ker nam doslej kupci dolgujejo preko 6 milijard dinarjev, nam torej primanjkuje lastnih sredstev. Zato moramo najemati kratkoročne kredite, ki nam zaradi zelo visokih obresti zmanjšujejo dohodek. Mnoge izmed problemov, ki tarejo naše podjetje, ne bomo POMOČ BANJALUČANOM Oh hudi elementarni nesreči, ki je prizadela prebivalstvo Banjaluke in okolice, se je naše podjetje pridružilo vsem, ki so pomoč že ponudili, ter dodelilo pomoč v denarju in materialu (sklep UO). V obliki denarja je bila dodeljena pomoč v znesku 10.000,00 din, v obliki materialu (zidne, fasadne barve, minij, korocink ipd.) pa do zneska 30.000,00 din. našem kolektivu direktorjem podjetja tovarišem Franjom Klingerjcm. dipl. inž. in še z nekaterimi delavci se je pogovarjal o našem poslovanju; zanimal se je za obseg proizvodnje, za perspektivni razvoj našega podjetja, za osebne dohodke itd. Sestal se je tudi s člani Zveze komunistov, s katerimi se je pogovarjal o vlogi Zveze komunistov v kolektivu, o položaju poprečnega delavča v podjetju, o njegovem odnosu do podjetja, zanimal pa se je tudi za nagrajevanje članov Kolektiva. Na sliki: tovariš Hafner, predsednica celjske občinske skupščine tovarišica Olga Vra-bičeva, politični sekretar občin-kkega komiteja ZKS tovariš Stefan Korošec si v spremstvu naših vodilnih delavcev ogledujeta proizvodne obrate mogli sami rešiti, zavedati pa se moramo, da si bomo z nedisciplino lasten položaj še poslabšali. »Poiskati moramo vse notranje rezerve, v boljši organizaciji, štednji materiala, večjem prizadeyanju pri delu itd., le tako bohio lahko bolje reševali hotranje probleme.« Tovariš Mariin ANDREJAŠ, predsednik osnovne ograniza-cije sindikata je govoril o delu sindikalne organizacije, o prehodu na skrajšan delovni čas in o nedisciplini. Politični sekretar občinskega komiteja ZKS Štefan KOROŠEC je dejal: »Prehod na skrajšan delovni tednik ni le pravica, temveč tudi dolžnost in ekonomska zahteva. Opozoril je, da se pri vprašanju o skrajšanem delovniku pojavljata dve vprašanji, in sicer: pogoji za prehod in oblike. Pogoji so jasni: da ostane ista delovna storilnost, da se število nadur ne poveča, da ostanejo osebni dohodki isti. Drugo pa so oblike, ki so danes v svetu različne. Ta odločitev, kakšna bo oblika tega delovnega časa, je vaša in je odvisna od delovnih procesov in narave dela. S tem se morajo seznaniti tudi tovariši iz valjarne. Pri teni se moramo vprašati, kakšna je pri tem vloga Zveze komunistov. Komunisti ne morejo pri vsem terp biti opazovalci, ampak morajo imeti do tega vprašanja aktiven odnos. V svoji razpravi se je dotaknil tudi pomena samoupravljanja in vloge zveze komunistov. Tovariš Jože RAJH je ocenil delo mladinske organizacije v minulem obdobju, nakazal pa je tudi naloge v prihodnosti. Tovariš Franjo TOVORNIK je opozoril na nekatere pojave, ki nam povzročajo precejšnje težave pri uresničevanju naših proizvodnih nalog, in sicer je to fluktuacija (v letošnjih prvih devetih mesecih je zapustilo podjetje preko 666 delavcev, od teh je le 20% zapustilo podjetje po redni odpovedi: precej izmed njih jih odhaja v inozemstvo na delo), na drugi strani pa težave pri kadrovanju novih delavcev, ne glede na poklic in izobrazbo. Na konferenci je bil izvoljen tudi povi sekretar organizacije zveze komunistov, ki ga tvorijo: Leopold SLAPNIK, se- kretar ter člani: Hinko JORDAN, Vili KOS, Tone KRAŠOVEC, Bojan MAROLT, dipl. ing., Majda MEŠTROV in Jože RAJH. Novi sekretariat bo na osnovi razprave na konferenci izdelal program dela za prihodnje obdobje. v naš list Podpredsednik IS Vinko Hafner v V torek, dne 4. novembra je sodnik izvršnega sveta tovariš obiskal naš kolektiv podpred- VINKO HAFNER. Z glavnim NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU Primerjava doseženih rezultatov v celotnem podjetju Avgust Septembei Poprečje 1969 1969 1968 PopreCno število zaposlenih 2105 2124 2062 Število poškodb pri delu 41 38 24,7 Število izgubljenih dni 627 611 502 Število poškodb na 100 zaposlenih 23,3 21,4 14,3 Poprečno število izgubljenih dni na l poškodbo 15,3 16,1 20,4 Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 3,75 3,46 2,92 Število poškodb na poti 4 3 3,3 Število izgubljenih dni 263 77 75 Skupaj vseh poškodb 45 41 28 Skupaj izgubljenih dni 830 688 477 je prišlo do prerivanja in ponesrečenec se je opekel z drogom po roki. Veseli BEČIRI je vstavljal predleže v pečna okna. Pri tem so se mu predleži zrušili na roko ter mu stisnili kazalec. Franc SEGEDIN se je kljub prepovedi peljal na industrijskem vozičku. Ko je skočil z vozička in je hotel sprožfFi zvoC-ni signal za zaviranje vitla, ga je voziček zbil po tleh, pri čeč mer je dobil poškodbo za ušesom. Problematika v posameznih delovnih enotah V delovni enoti metalurgija V mesecu septembVu je opaziti zmanjšanje števila poškodb pri delu. Število poškodb se je v primerjavi s preteklim mesecem zmanjšalo za 25 %. V primerjavi s poprečjem preteklega leta pa je za 40% večje. Poprečje izgubljenih dni na 1 poškodbo je v primerjavi s preteklim mesecem naraslo za 4 %, vendar je za 19,3 % manjše od poprečja leta 1958. Na splošno pa je število izgubljenih dni še vedno za 13 % večje od mesečnega poprečja v preteklem letu. V delovni enoti kemija V mesecu septembru se je število nesreč glede na avgust podvojilo, predvsem zaradi večjega števila nesreč v obratu grafika — 4 nesreče. Ostalima dvema nesrečama Je vzrok nepre-; vidnost. V delovni enoti vzdrževalni obrati V mesecu septembru je opaziti naraščanje števila poškodb pri delu. V primerjavi s preteklim mesecem za 7 %, s poprečjem leta pa za 48%. Število izgubljenih dni je naraslo v primerjavi s preteklim mesecem za 11,2% v primerjavi s poprečjem preteklega leta pa za 32 %. Na poslabšanje rezultatov v septembru so prispevali predvsem strojni obrati in transportni oddelek. Iz analize vzrokov poškodb u-gotavijamo, da je bilo 50 % vseh poškodb zaradi neprevidnosti in neupoštevanja varnostnih ukrepov. Ostalih 50 % pa je bilo zaradi pomanjkljive organizacije dela. V delovni enoti uVtMt tO ostalo Delovna enota uprava In ostalo nima prekomernega nihanja niti pri številu poškodb, niti pri številu izgubljenih dni. Visoko je poprečje izgubljenih dni na 1 poškodbo, zaradi poškodbe iz preteklega leta, ki še sedaj nima zaključenega staleža. Iz strukture vzrokov poškodb je razvidno, da je v prihodnje B Hi potrebna še večja pozornost pri sistematskem poučevanju in nadzoru izvajanja varnostnih ukrepov (predvsem v metalurgiji). Posebna skrb bo potrebna za izboljšanje delovnih pogojev, kar bo potrebno predvideti v srednjeročnem perspektivnem planu podjetja. V mesecu septembru so se pri delu poškodovali: V talilnici Eminu KAMERI je pri nošenju retort spodrsnilo in je padel. Pri padcu se je opekel po desni nogi na vroči železni cevi za nošenje retort, ki je ležala na tleh. Erver BECIRI je z drogom ža čiščenje retort vlekel ogorke iz peči. Pri tem mu je vroč čistIThi drog padel iz okna peči ter ga opekel nad zapestjem desne roke. Mile ITALO je vlekel cink. Pri tem mu je cink brizgnil na levo roko. Huso KADIC je izpraznjertal prekucni voziček s šaržo. Pri tem mu je stisnilo prst leve Franc HABJANIČ je polnil destilacijsko peč s šaržo. Pri tem se je opekel po zapestju desne roke ob železna vrata peči. Danijel MLINARIC je potiskal industrijski voziček, ki je bil naložen z ogorki. Na tiru mu je spodrsnilo in ko se je hotel uloviti je potegnil z levo roko po vročem vozičku ter se je opekel po zapestju. Adolf KRUSlC je menjal re-torte v destilacijski peči. Pri tem je Iz retorte padla kepa ogorkov v katero je ponesrečenec brcnil. Pri tem so mu vroči ogorki padli v nezavezan čevelj. Pero ILIČ se je pri vlečenju cinka pobrizgal s tekočim cinkom po stopalu. Franc OŠTIR je izpraznjeval japaner naložen z ilovico. Pri tem mu je v desni rami nekaj počilo ln je občutil bolečino. Gasim DORIC je odstranjeval predleže iz oken destilacijske peči. Pri tem mu je padlo nekaj kapljic v nezavezan čevelj, ter ga opeklo po levi nogi. Stjepan POSEKU je izpraznjeval japaner naložen z ilovico. Pri tem ga je ročica japanerja udarila po zapestju desne roke. Miroslav KRUSlC je menjat s sodelavci čistilni drog. Pri t?Tn V rafinaciji Stefan VARJAClC je šel mimo šaržirnega stroja in opazil, da so na njem cinkove plošče zabite. Ko je hotel z roko plošče potisniti v peč, ga je zob šaržirne verige zagrabil za prst desne roke ter mu ga poškodoval. Seibo JUJIC je pri nakladanju posod s cinkovim prahom dobil med bobne prst ter si ga poškodoval. V keramiki Miha PLANKO je udaril z glavo v traverzo bunkerja za ša-mot ter si jo poškodoval. V valjarni Filip POLAVDER se je pri obrezovanju plošč urezal v levo roko pod laktom. Štefan NAVRŠNIK je pri rezanju platin odlagal le-te na mizo ob Škarjah. Platine so se zaradi tresljajev sesule z mize, ter so mu padle na nart leve noge. Odlaganje platin na mizo ob Škarjah ni dovoljeno. V obratu stara kislina Viktor KNEZ je čistil pralni stolp. Po delu je z roko na kateri je imel še od kislinskega blata umazano rokavico, dvignil ščitnik z obraza. Delček kislinskega blata mu je padel na obraz in za manšeto rokavice ter mu lažje opekel obraz in levo roko nad zapestjem. Prijavil je nezgodo v predpisanem roku. Franc BAHClC je nerodno stopil in si pri tem zvinil nogo v gležnju. V obratu svinčevih oksidov Roman BIZJAK si je pri hoji po stopnicah k bantonskemu mešalcu zvinil nogo v gležnju. V obratu umetnih gnojil Gavra NIKOLIČ si je poškodoval nogo v stopalu pri razkladanju skladiščnih palet. V grafiki Ana KRAJNC si je pri elektrokemični obdelavi aluminijevih plošč poškodovala noge z raztopino kisline. Franc ŠMID si je pri dviganju tresalne mize poškodoval glavo. Pepca ZORKO se je urezala v prst desoe roke ob rob pločevine. Ana KOŠIČ je dobila poškodbe rok zaradi pomanjkljivih zaščitnih rokavic in pomanjkljive nege rok. V mehanični delavnici Jože ŠELEKAR je dobil prah v oči, ko je delal na montažnem odru. Vjekoslav NAPRET si je poškodoval prst, ko je zelo neprevidno ravnal pri vpenjanju glave stružnice. Ado MAJCEN je demontiral saržirni polž peči za kalcinira-nje. Pri tem ga je plamen iz peči opekel. Albin RIHAR je dobil pri brušenju železnih matric tujek v oko kljub temu, da je uporaljTjal zaščitna očala. V transportnem oddelku Milan MARKOVIČ je pri popravilu vozila hotel stopili v jamo, pri tem je spodrsnil ter si pri padcu poškodoval nogo v kolenu. Ivan GRAČNER je pomagal razkladati 'vagone s fosfatom. Ker ni bil navajen dela, se je poškodoval po obeh rokah. Anton SMEH je sedel v prostoru za skladiščenje delov za vzdrževanje tirov, ne pa za počivanje. Iz talilnice je delavec odvrgel lopato, ki je udarila v leseno steno. Železni obroč, ki je visel na tej steni je pri tem padel poškodovancu na glavo. Ivan PIKL je pri zapiranju vrat vagona dobil prste med vagon in vrata. Stisnilo mu je prst na desni roki. V elektro delavnici Ivan SMOLE je pri skupinskem prenašanju težkega bremena spodrsnil na mokrih položnih betonskih fleh, Pri padcu si je poškodoval zapestje leve roke. V gradbenem oddelku Franc LEVAR je dobil pri rušenju peči oster kos žlindre v zaščitno rokavico. Ko je snemal rokavico mu je le-ta opraskal palec leve roke. Nekoliko dni po tem se mu je rana začela gnojiti in je moral poiskati zdravniško pomoč. Alojz UTRANKAR je pri pa-kanju kolobarjev cinkove žice spustil kolobar v leseno embalažno posodo pod katero je držal nogo. Poškodovalo mu je nogo v stopalu. Na poti na delo so se poškodovali: Adolf FIJAVZ iz valjarne; Marica PAJK iz finančnega sektorja in Alojz TREFALT iz talilnice. POTRES V BANJALUKI PRIZADE TUDI NAŠEGA DEAVCA REBUS Lazar MILJEVIC, brigadir pri proizvodnji cinkovega pralni, zaposlen v našem podjetju od 1960. leta, je znan kot dober delavec. Tudi njegova žena je bila zaposlena v Celju, in sicer v Vrtnarstvu v Medlogu kot sezonska delavka. S svojimi prihranki in skromno pomočjo staršev (oče 6") "Je invalidski upokojenec, zbolel je med Narodno osvobodilno borbo, bil je partizan, od sredine 1943. leta) sta si začela lani aprila graditi vispkopritlično stanovanjsko hišo, ki bi bila do konca letošnjega leta toliko dograjena, da bi vanjo lahko preselili Mi-ljevičevi starši in njegova hčerka. Oni so živeli v stari hiši v neposredni bližini novogradnje. Ta, stara hiša je bila po urbanističnem načrtu predvidena za rušenje. Prvi potresni sunki v nedeljo. 26. novembra niso . naredili ,nili na eni, niti na drugi hiši skoraj nobene škode. Toda v ponedeljek ob 9. uri in 12 minut je potres zravnal novo hišo do tal. staro pa poškodoval v takšni meri, da je komisija prepovedala bivanje v njej. K veliki sreči ni bil nihče poškodovan. OGLAS ZBIRAM SIAR kovan denar, proti plačilu. Pojasnila v uredništvu. Numizmatik V letošnjem letu bodo asfaltirali štiri ulice v cinkarniškcm naselju na Spodnji Hudinji; predvidoma bodo dela končana do 29. novembra. Ulice so namenjene izključno dovozu do hiš (tako imenovane slepe ulice), zato so stanovalci čudijo projektiranju teh ulic, ker so po nekod tudi okoli 20 cm višje od ničelne točke posameznih hiš; bojijo sc namreč, (h ne bo voda stekala v hiše oziroma garaže Miljevičeva mati (63) in hčerka sta bili v trenutku potresa v neposredni bližini obeh hiš, oče pa je nekaj delal na vrtu. Tovariš Miljevič pripoveduje: >-Ko sem dne 28. novembra ob treh zjutraj prišel domov, sta se oče in mati grela ob ognju na vrtu; štirinajstletna hčerka Je odšla k teti v bližnjo vas. Itčr smo se bali dežja, sva z očetom naredila zasilno streho iz strešne lekenke, poskušali ~pa smo rešiti iz hiše nekaj uporabnih stvari. Ce bo le lepo vreme, bomo skušali narediti provizorij. kjer naj bi oče in mati preživela zimo, prihodnje leto pa nameravam začeti graditi znova, ker si želim ustvariti nov dom.« Tovariša Miljeviča je usodni potres resnično prizadel, ves njegov trud se je v hipu sesul, člani njegove družine pa so o-stali brez strehe nad glavo. Ne bi bilo napak, če bi mu mogoče vsi člani kolektiva priskočili na pomoč. +m ti Predstave v SLG Celje ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je kakor vsako leto tudi letos programiran repertoar tako, da se zvrstijo okoli Novega leta premiere, primerne za takratno praznično razpoloženje. Za otroke bo prav kmalu naštudirana pravljica PEPELU. A, ki jo je po Gdmerjevem originalu popolnoma 1ia novo napisal Janez Žmavc. V glavni vlogi bo spet nastopila priljttbljena Mimi Kjudrova, princ bo Metod Jeras, letos na novo angažirani igralec. Mačeho bo igrala Nada Božičeva, malopridni sestri pa Mija Mencejeva in Jana Šmidova. V vlogi kralja bo nastopil Sandi Krošl, Pepelkin oče bo Branko Grubar. Nastopil bo skoraj ves celjski ansambel. Kot režiser bo debitiral na celjskem odru Pavle Jeršin. Če bo dovolj časa, bo gledališče še letos obnovilo TRNULJČICO, ki je bila na programu predlanskim. Sicer pa bo morala počakati do spomladi. S tema dvema uprizoritvama se bo maloštevilni celjski ansambel oddolžil svoji številni mladi publiki. Za odrasle (mišljena je tudi odrasla mladina) pa je v delu nova komedija znanega ameriškega pisatelja Neila Simona, ki ga poznamo po komediji ZARES ČUDEN PAR. Tokrat bomo videli prikupno delce BOSA V PARKU. Režiser je Mirč Kragelj. V glavnih vlogah bodo nastopili Mimi Kjudrova, Borut Alujevič (ki ga bo zamenjaval Miro Podjed), Nada Božičeva, Jože Pristov in drugi. Premiera bo bo že v prvi polovici decembra, vendar upamo, da bo ostala na programu vse do Novega leta in si jo bodo lahko ogledali tudi tisti, ki se bodo odločili za novoletno razvedritev v gledališču. Ji ornim mse KN | I2NI CE Nov telefonski imenik Obveščamo vse uporabnike avtomatske telefonske centrale, da prične z dne 16. novembra 1969 veljati nov telefonski imenik. Zaradi zamenjave številk bodo pričele prevezave že 15. novembra J969 in bodo predvidoma končane do 16. novembra 1969. Proizvodni obrati, ki na omenjeni dan delajo, bodo sproti obveščeni o spremembi telcfon-. ske številke. Obveščamo tudi, da je spremenjena telefonska številka poklicnih gasilcev — Cinkarne, in sicer 444. Opomba; Številke označene z znakom X bodo priključene po preselitvi. r>er grosse Duden. Bd 8. Vergleich-endes Synonymwiirterbuch, Mann-heira—Ziirich 19G4. S. 413 Ivčie M., M. Magcrl, A. Lalit: Za-štita na radii. 2. izd. Zagreb 198!). S. 628.5 Katalog jugoslovanskih standarda. Beograd 1969. S. 389.6 Kncževie P.: Amortizacija kao faktor troškova, cena i reprodukcije. Zagreb 1969. S. 657.372.3 Krajčevič F., D. I.alič: Ekonomika proizvodnje u industrijskim po-duzečima. Zagreb 1969. S. 65.011.44 Locivc H.: Usnjarski priročnik. Ljubljana 1957. S. 675 Mantell C. L.: Elektrokemijsko in-ženjerstvo. Zagreb 1969. S. 541.13 Metzger V.: Value-Analysis ili FAT funkcionalna analiza ili »analiza vrijednosti«. Zagreb 1969. S. 330.13 Miiller—Lutz H. L.: Automatizacija uredskog poslovanja. Zagreb 1989. S. 651 Radoševič N.: Priručnik za hemiča-re i tehnologe. 2. izd. Beograd 1968. S. 54 Statistički godišnjak SFRJ. Beograd 1969. S. 31 Statistika spoljne trgovine SFR Jugoslavije za 1968 godinu. Beograd 1969. S. 382 Strbac It.: Organizari a računovod-stvene službe. Zagreb 1969. S. 657 Tehniška enciklopedija. Sv. 3.- Zagreb 1969. S, 03 Ullmanns Encyklopudie der techni-schen Chemie. 3. Aufl. Bd 19. Ze-mont bis Zwischcnprodukte. Mun-chen 1969. S. 54 Die Verunreinnigung der Luft. VVeinhcim 1964. S. 614.7 Voj. N.: Tehnologija materiala. Ljubljana 1969. S. 669 Zabel B.: Temeljni zakon o podjetjih s pojasnili. 2. izd. Ljubljana 1969. S. 65.01 mr lili — IPn i m a i c 1 V mesecu oktobru so prišli v podjetje: Senica Matija, Popovič Drago, Barbulovič Dragoljub, Aletie Ke-džep. Kitak Franc, Durmič Selmo, Fink Milan, Kolarič Jože, Halili Zaiti r, Gasi Ragib, Milosavljevič Bo-goslav, Stojkovič Stole, Krušič Branko, Toplak Josip, Colnarič Anton, Liudaker Jože, Lutar Anton, Sešič Mustafa, Sešič Sevalje, Sešič Sinan, Pernek Božo, Filidžanovič Stanoje, Ribič Alojz, Ibrič Hamzalija, Zahi-rovič Husein, Rezman Ivan, Varžič Franjo, Jančič Franc, Javornik Martin, Jaitič Nezir, Cosič Teodor, Skor-janec Andrej, Lehkec Nikola, Po- točnik Marija, Slemenšek Marija, Steiner Zlatka, |Premšak Dagmar, Kovačevič Abdulah, Ječi Alojz, Ze-bec Miroslav, Ojsteršek Stanislav, Selič Edvard, Bele j Ivan, Kostanjšek Neža, Završek Breda, Sternad Stanislav, Martek Milan, Krejič Mirko, Mandič Nebojša, Milosavljevič Zivorad, Simonovski Cvetko, Kovačič Jože, Majdondžič, Stjepan, Prvu-lovič Milutin, Alagič Mirsad, Sre-dar Saban, Sečič Mujo, Boskovič Marko, Negič Zivorad, Kovačevič Muhamed, Zadravec Dragutin.' Odšli iz podjetja: Sarlah Anton, Filjak Stjepan, Fideršek Avguštin, Višič Gabriel, Opačič Cedo, Suša Rajko, Japundžič Mile, Ječi Alojz, Ploskonka Andrija, Polšak Ivan, Obrežan Alojz, Hribar Vinko, Bar-čan Marko, Varžič Franjo, Štor Franc, Gostečnik Avguština, Mar-činko Stanislav, Petrušič Novica, Durmič Seimo, Terzič Tomislav, Lorene Vlado, Dorič Cazim, Uka Fe- riz, Jager Martin, Lutar Anton, Jelič Ivan, Kovačevič Ivo, Babič Rudolf, Radšel Boris, Bečerbegovič Hasan, Ledenko Vinko, Kovačevič Mijo, Pilko Ivan, Gašparič Izidor, Kresnik Andrej, Kamenšek Janez, Senčar Jože, dipl. ing., Holcer Marjan, Mlinarič Jože, Krajinovič Bo-rivoj, Unetič Agneza, Hribernik Jože, Poplas Ivan, Cokara Ivo, V JLA sta odšla: Žohar Alojz, Šket Ivan. Upokojeni so bili: Koštomaj Jože, Sibanc Rudolf, Hlupič Ignac, Žlender Matevž. Umrl je: Ledinski Dragutin. Poročili so se: Levar Franc, Breznik Ivan, Zupanc Edi, Kukovič Branko, Rojc Jože, Fenko Marija. Objavljamo spored filmov, ki Jih bomo gledali v celjskih kinematografih od IS. novembra do 15. decembra 1969. Kino Union Od l«. do 18. novembra »REVOLVERJI ODLOČAJO« italijanski barvni film Od 19. do 23. novembra »1VINNETOU V DOLINI SMRTI« nemški barvni film Od 24. do 25. novembra »PANCHO VILA JEZDI« ameriški barvni Ulm Od 1. do 4. decembra »MANON 79« francoski barvni film Od 3. do 7. decembra »OGNJENA REKA« ameriški barvni film Od 8. do 19. decembra »SODOMA IN GOMORA« ameriški barvni film Od 11. do 15. decembra »ZADNJI VLAK IZ KATANGEČ ameriški barvni film Kino Metropol Od 15. do 17. novembra »VELIKI ZID« japonski barvni film Od 18. do 19. novembra »KRALJ OJDIP« italijanski barvni film Od 20. do 23. novembra »MOJI OTROCI, TVOJI OTROCI, NAJINI OTROCI« ameriški barvni film Od 24. do 26. novembra »KLEVETA« ameriški barvni film Od'27: do 30. novembra »V ZNAMENJU REVOLVERJA« ameriški barvni film Od 1. do 4. decembra »VROČI PESEK OTOKA SYLTA« angleški barvni film Od 5. do 8. decembra »DVOBOJ PO SVETU« francosko-italijanski barvni film Od 9. do 11. decembra »JOE IZ NAVAJE« italijanski barvni film Od 12. do 15. decembra »PLANET OPIC« ameriški barvni film Kino Dom Od 14. do 17. novembra »TI SI NA VRSTI, DA UMREŠ« angleško-italijansko-francoski barvni film Od 18. do 19. novembra »POSILSTVO« francoski barvni film Od 20. do 23. novembra »PAS NEDOLŽNOSTI« ameriški barvni film Od 24. do 26. novembra »PRAZNIK BREZ VESELJA« francoski barvni film Od 27. novembra do 2. decembra »SMRT TOLPE ROGERJA PRATTA« italijanski bajvni film ob 18. in 20. uri Od 26. novembra do 1. decembra »HITRI GONZALES« ameriški barvni film samo ob 16. uri Od 3. do 5. decembra »UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO« ameriški barvni film Od 6. do 9. decembra »NJENA POSLEDNJA PESEM« španski barvni film Od 10. do 12.* decembra »PROCES PROTI ZVEZDI« španski barvni film Od 13. do 16. decembra »UMOR V BAZENU« ameriški barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. ZAHVALA Ob britki prerani izgubi ljubega moža in zlatega očeta Ivana Gabra se zahvaljujem upravi in sindikalni podružnici »Cinkarne«, za finančno pomoč in darovane vence. Se enkrat najlepša hvala vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, hčerka in sinek. Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična. industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Vrednost točke za september Pražarna in granulacija cinkovih koncentratov — — — — — — — Žveplena kislina — cinkova linija — — Žveplena kislina — piritna linija — — Skupne službe novih kislin in pražarne cinka z granulacijo — — — — — Žveplena kislina 60 Bč in 66 Bč stari obrat Skupne službe obrata pražarn in žveplene kisline — — — — — — — — — Talilnica surovega cinka — — — — — Keramika — — — — — — — — — Plinarna — — — — — — — — — Obratovodstvo topilnice surovega cinka Valjarna cinka — — — — — — — — Cinkove čašice — — — — — — — — Cinkova žica — — — — — — — — Zlebarna — — — — — — — — — Obratovodstvo predelave cinka — — — Rektifikacija cinka — — — — — — Cinkov prah iz rektifikacije — — — — .Sekundarna proizvodnja cinka — — — vCinkovo belilo — — — — — — — — Obratovodja rafinacije — — — — — - Glavni inženir metalurške proizvodnje — Kemolit plošče — — — — — — — — Cinkografske plošče — — — — — — Tehnično vodstvo in nadzor grafike — — -Preparati za grafično industruijo — — Vodstvo grafike s strokovnimi službami ln tiskarno — — — — — — — — - Obrat barvil — — — — — — — — - Obrat barv — — — — — — — — — Skupne službe obrata barv — — — — - Obratovodja barv in barvil — — — — - Superfosfat - — — — — — — — - Tehnično vodstvo proizvodnje seperfosfata Modri baker - — — — — - Obratovodstvo gnojil in zaščitnih sredstev -Kromov galun — — — — — — — — - Natrijev sulfid - — — — — — — — - Barijev sulfid — — — — — - — — - Ultramarin — — — — — — — — — - Svinčevi oksidi — _ — — - Cinkov sulfat - — — — — — — — - Modra galica - — — — — — — — - Litopon — — — — - — — - Tehnično vodstvo proizvodnje pigmentov in soli - — — — - — — — — - Obratovodja pigmenti in soli — — — — - Glavni inženir kemičnih obratov — — -Strojni obrat — — — — — — — — — Elektro obrat - — — — — — — — - Merilni obrat — — y— — — — — — - Gradbeni obrat - —— — — — - - Energetika — — — — — - Poprečje vzdrževalnih obratov (glavni inženir in priprava dela) — — — — - Tehnična kontrola - — — — — — - Varnostna služba - — — — — — — - Transportni o d dejte K - — — — — — - Tehnični direktor — — — — — -i — _ Komercialni sektor - — — — _ — - Štabne službe — — — — — ——— __ Investicijsko razvojni sektor — — — — - Fina lični sektor - — — — — — — - Kadrovski splošni sektor — — — — — — Železna galica — — — — — — — — — Aglohieracija — — — — — — — — — Djerdap - — — — — — — — — - Celotno podjetje — — — — — — —- —■ 1/> S O 0» o |5ŠS >2 > I 1,09 1.09 1.09 1,00 1,00 1,00 1,00 1,09 1,04 1,02 1,04 1,04 1,01 1,00 1,09 9,98 1,93 1,09 1,» 1,93 1,92 1,01 1,03 1,0« 1,00 1,00 1,09 1,99 1,93 1,02 1,02 1,03 1,02 1,02 1,00 1,02 1,02 1,02 1,03 1,01 1,03 1,01 1,02 1,03 1,03 1,01 t,0I 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,02 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,02 a 5 «« 41 2 m 1,80 5,20 19,00 11,79 —1,36 0,72 2,11 0,20 7,17 1,80