T E V. 15. v L J U B L I A N I, D N E 12. A P R I L A 1 9 3 3 L E T O 46. Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izha ja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije iu inserati Upravništvu »Domoljuba' v Ljubljani. uredništva: 2549 Teleton uprave: 2992 ('ujte v tihem šepetanju matere narave ai in-žno glase, ki poje z brnenjem se zvonov, .0 veter jih raznaša čez dobrave, H stvarstvo fiuti božji blagoslovi H A lei u ja I "j Krist je vstal! Procesija se v polje vije, žarki križ obsevajo pred njo, M sijejo bandera kot zlato, kmetje rožni venec molijo in litanije. Aleluja! Cvetke klanja,jo se in drhte, kot bi oživelo jih žarenje, ter molitev kmetov in zvonenje, nove se pomladi vesele. Aleluja I A »Vstajenje« plava sredi njiv, nežno ga poljublja rdeča zarja: s KrisiiMOin pri roda se zgovarja, božji se obraz smehlja ves živ! Aleluja ! [Velikonočno veselje (Kristus je vstal! Kristus je vstali... Odrešeni smo! Alelujal . . . m Vsako pomlad gredo preko vesoljne zem-I Ije te globoke in radostne besede, ki bi morale ■ sleherno človeško srce napolniti z veseljem in ■ pogumom do življenja in do delal Da, krščan-Jskega veselja do življenja in nezlomljivega po- ■ guma za delo, za premagovanje vsakdanjih 1 bridkosti, smo danes tako krvavo potrebni. ■ Priznam, da so dandanes ljudje lačni kruha, »ki ga nimajo, in pravice, ki jim je nihče ne da, Ha še bolj so lačne njihove duše, ki koprnijo po H krščanski resnici in božji milosti, za ketere pa H je telo skoraj že otopelo in pozabilo na njihovo I rešilno moč... Pomislite: obhajamo spomin Odrešenikovega rojstva, njegovega dela in trpljenja, vstajenja in vnebohoda, prihod svetega Dulia — pa vsi ti veliki dnevi gredo ne-opaženo, brez sledov mimo nas. Naše duše se razveselijo, naša srca ne zapojejo ob teh božje ljubezni! Nič več se ne nauži-moči in veselega poguma, ki ga ne nobeno posvetno gorje, ne zlomi no-kriyical Zato - ponavljam — smo danes vsi bolj potrebni nadnaravne resnice in milosti kot česarkoli drugega. Ko bi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE /KI.ITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOMOLJUBA« padlega človeštva se je odpovedal prestolu svojega očeta Davida in šel v smrt na križ, da bi mi večno ne umrli. Kako so nekoč kristjani sprejeli oznanilo o Kristusovi zadostilni in odrešilni smrti, s katero nas je rešil preklenske oblasti in nam iznova podaril pravice božjih otrok! S kakšnim dušnim veseljem so praznovali veliko noč iti druge spominske dneve Gospodove ljubezni in moči, zakaj vedeli so, da jim bo edinole On dal zdravja, poguma in moči, da jih ne stre teža zemeljskega življenja in jim breme ne za-stre pogleda proti večnim ciljem, večni domovini, ki e edina vredna naših trudov in hrepenenj. Ljudje so zmerom pričakovali in še pričakujejo nekega »Odrešenika«, ki naj bi jim vzel z ramen predvsem breme tostranskega življenja. Jezus pa noče biti tak »Odrešenik« in zato ni prišel na svet. marveč da človeštvo reši greha. On je »Jagnje božje, ki odjemlje grehe svita,« kakor ga je imenoval Janez Krst-nik. Zveličariu ie greh največje zlo, največja r mogel vse o tem prepričali, vse, tudi one, ki so že talco zadušili svoj notranji glas, da ne čujejo vpitja svoje duše, ki kliče po Bogu! Koliko več sreče in velikonočne hvaležnosti bi se naselilo v naša srca kljub vsem prežalost-nim razmerami Odrešeni smol Kristus nas je odrešil, odkupil s svojo lastno krvjo. Tako dragocena je naša duša. naša večna sreča! Zavedajmo se tega I Bog-človek, ki edini je mogel popolnoma zadostiti nebeški pravici za Adamovo žalitev in njene posledice, je umrl za naše grehe. Božji Sin nas je osvobodil peklenskih verig in nam vrnil zapravljeni prostor pri Očetu Samo on je mogel to storiti in v svoji nedosegljivi ljubezni do naših duš tudi storil. Zavoljo bede nesreča, ki je zadela človeka in ga pogna'"\ v časno in večno smrt. — On je prišel, da nas je olel straine smrti ia nam vrail življenj«. Zdaj torej vemo, da smo odrešeni! In ravno letos obhajamo devetnajslstoletnico, kar so se začeli z Golgote razlivati neusahljivi studenci božje milosti, moči in sreče, ki kar preprav-Ijajo uaše duše. To je večen vir vsega našeg;. veselja in ponosa, ki se ga v teh dneh iznova napijmo, da se okrepimo za pot v življenje. Drugi vir naše radosti pa jc zavest, da je Kristus vstal od strašne smrti in Sel k Očetu. Za vse njegovo ponižanje ga je Oče ::jdoumfjivo poveliča! in s tem pokazal, kakšen bo konec tudi našega trpljenja, ako ga bomo s Kristusom nosili. Kristusovo trpljenje ožarja in posvečuje vse naše trpljenje in njegovo vstajenje je poroštvo našega vstajenja. Bog jc obudil svojega ljubljenega Sina in smrt nima nad njim nobene moči več! Jaz sem vstajenje in življenje!» (Jan. 11, 25.) Aleluja! Ne nosimo več ran starega Adama, marveč rane križanega Zveličarja; ne nosimo več znamenj smrti, marveč znamenja življenja. Zato vzklika aposto!: *Smrt, kje jc tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? Zmaga je uničila smrt!» (1 Kor. 15, 55.) Svet je vstal v Kristusu. S Kristusom, ki je prvi vstal od smrti, ni vstal samo človek, ampak vesoljno stvarstvo. Gregor Veliki piše: Vstala je zemlja, vstalo je nebo, vstal je svet! : Vse se je prenovilo, premagana jc smrt in s tem je odstranjena s sveta zadnja žalost. Z Gospodovim vstajenjem jc v svet in življenje položena klica nesmrtnosti, zmaga je uničila smrt. Minljivo si je nadelo neminljivost in umrljivo je postalo neumrljivo. Zato kristjan ne more nad svetom nič več obupavati. ne sme črno in neverno zmajevati z glavo nad sedanjim svetom in tudi bodočnosti se ne sme preveč plašiti. Vemo, da je človeštvo ozdravljivo, tudi današnje! Ves svet je deležen odsvita po-veličancga Kristusa, ki nam je vrni! življenje. Z vero v vstajenje jc premagano ono veliko nesoglasje, ki ga je greh prinese! na svet. V nas je' vse premalo krščanskega poguma, premalo onega resničnega evangeljskega veselja, ki vc, da je dnevu dosti njegova lastna teža. Ne skrbite preveč, kaj bo jutri, kajti jutrišnji dan bo ime! skrb zase Saj ne pravim, da bi morali brezskrbno živeti in veseljačiti tega je danes že tako preveč — pravim Ic, da si z nepotrebnim tarnanjem in zdvajanjem nikar ne grenimo svojega življenja. Tudi ne trdim, da bi si zatisnili ušesa in zaprli oči pred bolečinami in gorjem, ki stiska danes ljudi! Ne! Vse to bo kristjan videl in občutil ia povsod skušal po svojih najboljših močeh pomagati; pri vsem tem pa ne bo pozabil Jezusovega zagotovila: »Potolažite sc, jaz sem svet premagal! Tudi mi ga homo, ako bomo združeni z vsemogočnim Gospodom. Težke življenjske razmere nas nikdar rte aaiejo premagati, ne smejo nas pritisniti k tlom, zlasti pa nam ne smejo vzeti vere v božjo dobroto in usmiljenje, ki svojih zvestih nikdar nc zapusti! Čeprav vidimo, kako dostikrat resnica in pravica žalostno prepade in trpi, krivica p;: se veseli in šopiri po svetu — pomislimo na veliki petek in na veliko soboto: Kristus zasramovan umira rs križu, drugič pa poveličan premaga vse svoje sovražnike in prejme povišanje od Očeta. Krščanstvo vc, da jc vse naše trpljenje in smrt le vrata v življenj-, v poveličanjc. Edino v Jezusovem imenu je upanje na rešitev zemeljskega in posmrtnega življenja, edino v njem je možno jpraj;qjenje človeštva. Že skoraj dva tisoč !et gre med ljudmi to ve seio oznanilo o Odrešcmku sveta. Tudi skozi naš čas, skozi naša srca veje jasen in rjdosten klic o učlovečenem Bogu, ki jc zatu prišel na svet. da hi se nihče, kdor vanj veruje ne po- ■ gubil, ampak da t>i tvjji vsi v izobilju deležni večnega življenja. S križa nam odmeva vesel glas: edrešeni srno!; iz praznega groba pa nam doni še veselejši: Kristus je vsial! Tudi mi bomo vstali! Aleluja! Kristus je vstal! Človek je vstal! Zemlja jc vstala! Nebo je vstalol.SLvet je vstal! Aleluja! Aleluja! "ra ti jo Neubauer : Moj« velika noe Z tjoré sem Oljske bežal, na dvor za Tabo šel, poslušal sein In gledal, kako si, Bojr, trpcf. Slabič «eni te zatajil in nisem Te poznal. A s Petrom sem zajokal in bridko se kosal. Ko sulica Ti kruta srcé jo rimila, na mene tudi kaplja krv i je kdnila. Očiščen in M k grob« in čakal sem, vedoč, da kmalu U trpljenja velika vstane noč. Ko tretjič so mladi porajal je dan, sovražnikov roj j" odbežal plašan. A jaz seni pok.'cktiil pred Tebe, Gospod, navdušen pozdravljal vstajenja sem sod. Kako Ti uebeško obraz, je sejal! Hokó si mi sveto ljubeče podal. Dejal -i : . Zdaj himno vstajenja zapoj, in v novo »e dvigni življenje /. menoj! Gustav Strniša : VSTAJENJE Župnik pri fari svetega Tadeja je oznanil ljudem, da bo pobiral denar za novi kipec > Vstajenja , češ, daje stari že popolnoma trhel iti da je sramota za faro, če si ue omisli novega. Farani svetega Tadeja so dobro poznali svojega starega župnika, vedeli so, da ima en talar, staro suknjo, dvoje hlač, dva telovnika, par čevljev in nekaj kosov perila, a drugo vse raz.da siromakom. Vendar ljudem njegova beseda ni ugajala: >Za nas je dobro staro »Vstajenje«, če hoče župnik novega, naj ga kar sam napravi k so se župljani protivili in ničesar niso hoteli dati. Starček je nekaj časa molčal. Prišla je prva pomlad. Oglašali so se ptici. Ii zemlje so priktikali zvončki in trobentice ter črni teloh. Ko je šel župnik tiste dni čez. polje, se je spomnil, da manjka samo še tri tedne do velike noči, a za novo »Veta jen je« pa še nihče ni prinesel niti beliča. Žalosten je starček stopil v župnišče. Pred stanovanjem ga je čakal visok častitljiv tujec z lepo temno brado, ga prijazno pozdravil in vprašal, če ima zanj kaj dela, čež, da je popotni kipar in rezbar. Duhovnik se je lakoj spomnil ua Vstajenje . Prosil je tujca naj nekaj dni počaka pri njem in kipar je pristal. Svečenik je na-kazal umetniku skromno sobico in odšel. Ko se je od njega poslovil, je opazil v njegovih očeh tako božanski sijaj, da je ves vzdrhtel tajnega nepojasnjenega blaženstva. Z nemim spoštovanjem so je starček nehote pred tujcem še enkrat priklonil in zaprl za seboj vrata. Drugi dan je bila nedelja. Župnik je pri jutranji maši opozoril vaščane, da imajo zdaj posebno priložnost, ker dobe lahko poceni Vstajenje-. saj prebiva pri njem za nekaj dni umetnik iz mesta, ki zna izrezovati take kipe. Naposled jih je dušni pastir povabil, naj prmego popoldne h krščanskemu nauku vsak svoj dar v ta namen. Prišla je popoldanska polnižnost, a k darovanju ni bilo nikogar. Sivi duhovnik je potožil tujcu, kako so njegove ovčice trdovratne. ~ Pri »Cešnlkm Ljubljana Lingarjeva ul. Stritarjeva i jc najboljši nakup oblel; za možke m ženske ter drugih potrebščin' Poštenost mojega potjetja je znan» Umetnik mu je odgovoril, da bo počakal ši nekaj dni. Naslednji dan j." tuji kipar sani hodil p« polju. Ko je prišel do prvega kmeta, ga je» mišljeno pogledal in ga resno nagovoril. Krnel se je ustavil in se ozrl v zagonetne umetniku ve oči. Zakloeala so mit kolena, pričel je jecljali nerazumljive besede, kajti sijaj tujčevil oči ga je popolnoma zbegal. Umetnik se mu je samo milo nasmeW in skoro zašepetal: Prinesi skromni dar a kipec Vstajenja » k Kmetu se je zazdelo. J» čuje srebrui glas, ki skrivnostno pozvanja jI» boko v njegovo dušo in ga otožne, svari. 2e je stal kipar pri drugem oraču tn k®'; Iu spet pri tretjem. Kmetje sami niso vedeli, kaj so z" njim govorili, io nekaj blaženega j' tajinstvenega so čutili v sobi. Popoldne je« pri romala procesija vaščanov v župnišče-so prinesli denar za kipec, vsak je dal kolik« je največ mogel. Hoteli so z. duhovnikom g* veriti o tajinstvenem tujcu, ki jih je opozori' naj dajo denar. Radi bi omenili blesk, I« f _____ ... .. i • i,Atlt seval kiparju iz oči, pa so vsi molčali, rf njihova usta so bila kakor zapečatena. Župnik je ves srečen sprejel denar in P» klical umetnika, ki je takoj Vzel ves denar « odšel v mesto. Ko se je naslednji dan vrni se je zaklenil v svojo sobo, kjer je ostal ln d'« štev. 15. ,/fo ie pa notrarra zadeva" V Mehiki so pred leti dušili brezverci tamošnje škofe, duhovnike in verno ljudstvo, kot odlasice kokoši. Papež je protestiral, protesti-ali so katoličani vsega sveta, mogočne vlade so rekle: »Ne moremo se vtikati, klanje |eliiških katoličanov je notranja zadeva te fržave.« V neki znani državi je prišel velik del dr vljanov takorekoč ob vse pravice. Samodrštvo enja z zasužnjenimi ljudmi kar hoče. Svet ni videl takega zatiranja in raznarodovanja r vili bratje po svelu protestirajo, mogočne viale pa se izmikajo: »To je notranja zadeva ižave«. V Rusiji so pognali boljševiki na drugi et že milijone nevšečnih jim ljudi, stotisoče ia zaprli v mrtvaške ječe, kjer jih mučijo z ednostjo kulturne Evrope boli kot Neron prvt istjanc Ruski boljševiki zatirajo vse, kar ie ožjega in cerkvenega. Veličastne cerkve so lasilno spremenili v muzeje in kinogledališča es svet to ve in ves svet to vidi. Mogočne lade pa pravijo: »Nas to nič ne briga, to je tranja zadeva sovjetske Rusije.« Notranja zadeva je, če Avstrija ne da svo-im Slovencem narodnih pravic, notranja zadeva , če Madjarska ne dovoli tamošnjim našim ojakom niti ene slovenske šole, itd., itd., vse je notranja zadeva«. Samo za eil narod »notranja zadeva« iz-ubi svoio veljavo in moč. Ko so pretekle tedne etnški hitlerjevci nekoliko ostreje nastopili ||||roti židom, so se javno in tajno razburile in di protestirale so nekatere mogočne vlade. SSpfeko je v angleški zbornici vprašal poslanec gPunanjega ministra, kaj misli ukreniti glede pre-anjanja Židov v Nemčiji. In angleški notranji mister ni odgovoril: »To nas ne briga, to jc »tranja zadeva Nemčije, ampak je dejal: »Na ga je razdelil revežem. Od tedaj pravijo, " je čudoviti kipec »Vstajenja, pri fari sve-K« Tadeja rezljal Jezus sam. . V PRALNEM HOTtU ! Naj si vremenski preroki ie tako belijo glavo zaradi vremenskih muh - gospodinjo si zno pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu! Zakaj Radion ne pere samo sam no milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoi med Okrog Hussoimiievlh punktacij Že zadnjič smo objavili, kaj je vse zahteval g. Mussolini ob obisku angleškega ministrskega predsednika. Ne vemo, na koliko kosov je razdelil zlasti lepo našo Jugoslavijo! Da se pa Mussolinijevi načrti ne bodo nikdar uresničili, so nam porok druge države, ki se z željami ali kakor je zdaj moderno, s punktacijami italijanskega vlastodržca ne strinjajo. Francoski državnik g. Heriot je v uvodniku »Depeche de Toulouse« izjavil, da ne zauna direktoriju štirih velesil Nato v svojem članku hvali Jevtičev govor v belgrajskem senatu in pravi, da je Jevtič govoril jezik časti iu zdravega razuma. Zaradi svojih zaveznikov ne sme Francija vstopiti v direktorij štirih velesil. — Sovjetska Rusija je odločno proti taköznanemu rimskemu dogovoru, ker kot svetovna sila ne more trpeti, da bi odbor štirih velesil ukazoval vsemu svetu. — Tudi belgijski poslanik je ostro ugovarjal Mussolinijevemu načrtu, izjavljajoč, da bi postal francosko-belgijski prijateljski sporazum brezpredmeten, če bi Francija vstopila v Musso-linijev direktorij štirih velesil (Anglije, Francije, Nemčije in Italije). Miru hočemo Zadnja svetovna vojna je trajala 4 leta, tri mesece in 10 dni. Pod orožjem je bilo ob zaključku vojne 30 milijonov ljudi, ko so se prostovoljno ali prisiljeno medseboj pobijali. Med vojno je bilo mobiliziranih okoli 60 milijonov ljudi. Število mrtvih je znašalo 11 milijonov. Potemtakem je v štirih letih in 3 mesecih vsako minuto povprečno umrlo 4—5 ljudi, na dan pa povprečno 6—7000 ljudi. Za lakoto je umrlo med ^ojno v državah, ki so se medseboj bojevale, 7 milijonov ljudi. Ranjenih je bilo 20 milijonov vojakov, med temi nekateri večkrat, Vojna je stala 186 milijard dolarjev. Škoda, kt ie itastala zaradi zmanjšane proizvodje, znaša 151 milijard. Skupno toraj znašajo stroški svetovne vojne 337 milijard dolarjev. Po tem računu je stala usmrtitev vsakega človeka 15.565 dolarjev. Za ta denar bi v vsaki družini v Rusiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Združenih državah, Kanadi in Avstraliji kupMi lahko hišo v vrednosti okoli 150.000 dinarjev. In še bi ostala velika svota za dobrodelne in kulturne ustanove Ce človek vidiš te številke, postaneš pač navdušen zagovornik miru. In vendar ga ne bo prej, dokler se rod ne ustali v svoji notranjosti in ne postanejo ljudje zopet — ljudje. B' RAZGLED PO SVETU Katoliško pojmovanje narodnosti Dunajski kardinal dr. limitier jc te dni izjavil: »Nove sile, ki bodo gradile srečnejšo bodočnost, sc porodijo iz narodne zavesti: v krvi in v domačiji so viri življenja in zdrave prenovitve. Domovina in narod je vse Ali nasprotuje temu Cerkev s svojim naukom? Cerkev jc vendar mednarodna sila, kako naj zato najde pravo razumevanje za posamezne narodnosti? Uničujoče bi vplivalo na bodoči boljši razvoj naroda, če bi postali tega mnenja. Cerkev ve dobro, kolike neprecenljive vrednote so v krvi in domačiji, v enotni narodni kulturi iu v običajih, r enotnem jeziku in v veri, v enotni tisočletni zgodovini, iz katere se je narodila zavest občestva in skupnosti v veselju in žalosti, v potrebah in smrti. Domačija in narodnost sta velika vira narodne sile. Da pa postane navdušenje za narod in domačijo nekaj resnično velikega in svetega, da ta sveta in lepa zavest ne zaide na napačno pot, bodi ta ljubezen zvezana in prežeta s krščansko mislijo. Ljubezen do lastnega naroda ne sme biti neomejena, poleg te ljubezni moramo poznati tudi ljubezen do človeka. Ljubezen do domačije zapoveduje četrta božja zapoved in kdor izdaja svoj narod, je izdajalec človeštva. Najuspešnejše so borili tisti narodi, ki so bili zvesti sinovi Cerkve in vere svojih prednikov. V boki se čistijo nazori Katoliški Španci so se za politiko p; '.'malo zanimali in ko jc prišel protimonarhistični prevrat, so se naenkrat znašli na dilci. Zavladili so v katoliški Španiji iramasoni in začeli preganjati vero in Cerkev prav po mehiškem vzorcu. Končno pa vsaka sila rodi odpor. Kaže, da bo tako tudi na Španskem Katoličani so ustanovili v marcu svojo poetično zvezo, h kateri jc takoj po ustanovitvi pristopilo nad 800,000 zavednih špancc-v. Tako stopa nova stranka takoj po svojem rojstvu v | vrsio najmočnejših političnih strank. Osnovne smernice nove stranke slone na treh temeljih: borba za načela krščanske kulture, tozadevna sprememba sedanje ustave, preustroj političnega dela v krščanskem smislu. Voditelji so obenem izdali gospodarski in soc. politični program, ki bo skušal ugoditi socialnim zahtevaš) sodobne družbe. Nova stranka namerava poseči v \se bodoče politične boje in ni izključeno, da bo že pri prvih volitvah dosegla prav vplivno mesto. Kafofftfca cerkev s Otvoritev »v. leta sc jc izvršila v Rimu dne !. aprila ob navzočnosti 40.000 vernikov. Svete, obrede jc izvršil sam papež Ko so sc odprla sv. vrata, so zazvonili zvonovi vseh rimskih cerkev. V cerkev sv. Petra so spremljali papeža kardinali, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki. Izpred glavnega oltarja jc r,a ki . cu ;v. oče podelil vsem navzočim pa-peški blagoslov. Italija s Drobiž. V Rodiku je umrl 22 letni Milan Gregoretič. — Letos so italijanske vojaške oblasti zelo pospešile utrjevanje postojank od Tolmina do Reke. — Dražbe in rubežni sc množe po vsem Krasu. V Kostanjevi, Ivanjem selu, Komnu, Tomaju, Štorjah, pa tudi po drugih krajih skoraj ni kmeta, ki bi mu davčni ztirjevalci ne odgnali po eno ali več glav živine iz hleva. Samo v Dutavljah jc bilo v marcu 53 dražb. — V Št. Petru na Krasu si je razbil lobanjo 13 letni Ivan Požega. — Granata, ki jo c našel na obrežju Soče v Dolju pri Tolminu in se z jno igral, je raztrgala 9-Ictnega Franceta Skočirja. —- Ono sredo e sv. oče Pij XI. sprejel v zasebni avdijenci tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja. V Rimu spravljajo to avdijcnco v zvezo z vprašanjem imenovanja goriškega nadškofa. — Tramvaj na progi Opatija— Lovran so ustavili in bo mesto njega vozil avtobus. kapitala, delniške družbe pa najmanj 60 milijonov. Za druga mesta no najvišji bančni svet odredil za vsako mesto posebej, koliko je potrebno bankam in delniškim družbam ustanovnega kapitala. Denarni zavodi bodo smeli imeti hranilnih vlog lc desetkrat toliko, kolikor znašajo njih lastna sredstva Takojšnja vračilna zmožnost bank. ki sprejemajo hranilne vloge, bo morala znašati najmanj 25 odstotkov. Vloge bodo smeli sprejemati denarni zavodi lc po posebnem dovoljenju. Avstrija s Iz novega bančnega zakona. Romunsko pravosodno ministrstvo je izdelalo nov bančni zakon, po katerem se bo ustanovil najvišji bančni svet, ki bo nadzoroval delo bank. Banke, ki imajo svoj sedež v Bukarešti, morajo imeli najmanj 20 milijonov léjev ustanovnega s Razno. Ogenj jc upepelil celo poslopje Pečicarju na Potoku pri Bilčovsi. — V Rožeku eo pokopali Žegmanlovo mamo iz Smartna, stanovalko Katro iz Male gore in Franceta Webra. — Požar jc ur.ičil v Lihučah Imanovo kajžo in Hartmannovo gospodarsko poslopje. — V Smihelu je odšla v večnost Pongračeva stara mati. - V Kamnu sta umrla na isti dan prijatelja Rok Urak in Filip Sorgo. — V Li-bučah je zapustil dolino solz upokojeni železničar stari Ucinikov Pavle. Ukraiina s Prostovoljni narodni davek v pomoč ukrajinskemu društvu Prosveti« so uvedli Ukrajinci v poljskem Lvovu. Do konca minulega leta so v označeni namen zbrali 645.000 Din Vsekakor lep dokaz, kako se zatirani ukrajin-sk, narod briga za svoje glavno prosvetno društvo v Galiciji. s Za lastno zasebno šolstvo na Poljskem so zbral. Ukrajinci 450.000 Din. To je primeroma velika vsota, zakaj kmetje v Galiciii mer,,o Je od 3 do 4 ha in so tamošnji Ukreni na splošno revni ljudje. Kako,- se mora vsakdo 1 da »«■•■cCcn ukraiinsli narod toliko žrtvuje za svoj napredek, pa mora tudi Vlli i pošten človek globoko obžalovati, da polj^, j oblasti še danes nc dajo podjarmljenemu utu. § jinskemu slovanskemu narodu vsaj primer«,: £ števila ukrajinskih osnovnih in drugih iol. 1 Nemčija ; s Posnemanja vredna odredba. V Nemi,. bo letos končalo srednje šole nad 400.000 d, jakov. Razumljivo je, da velik del dijakov n, bo dobil takoj primernih služb in da bodo alg mnogi študentje nadaljevali učenje na vstuc. lišču. Da pa onemogoči prevelik dotok na univerze, jc nemški prosvetni minister izdal po-sebno odredbo: na univerzo bodo sprejeti mo prav dobri dijaki, ki jim bo sposobnost a vseučilišče priznala še posebna komisija. Sicer bo tudi ostalim, ki so dovršili srednjo šolo, oziroma maturo, vendar odprta, vendar po. slednji nc bodo uživali vseh akademskih pn vie in ugodnosti Anglija s Tehtne besede angleškega državniki. Angleški politik Austen Chamberlain jc ime: pretekli teden v Birminjibamu velik govor o j važnih političnih vprašanjih. O položaju v Ncra-čip jc Chamberlain izjavil, da vlada lambii duh, o katerem smo mislili, da ga ni več m svetu. Kulturne narode po pravici razburja, da | «c v Nemčiji vrše verska in plemenska prekinjanja. Nemška vlada naj pomisli, kakšne p:-1 sledicc bo tako ravnanje imelo zanjo ia » i nemški narod po vsem drugem sveti: Nemi:, jc že enkrat postala žrtev svojega samoljut in samopašnosti, ko jc hotela vsiliti svojo volji j vsemu svetu. Sedanji dogodki nikakor niso s skladu z željo Nemčije po enakopravnosti t oboroževanju. S .posebnim poudarkom jc Cha» berlain nato govoril o naknadnem pregledu m-revnih pogodb. Preden bo mogoče izpremeti! mirovne pogodbe, bo moral svet imeti doka«, da je oblastni duh izginil iz Nemčije. Predo znižamo oboroženost drugih narodov na stopnjo Nemčije, se je treba prepričati, da hi enakost Nemčija uporabila le za svojo varno!: s Katoliška petletke. Angle*!; ka totes so pričeli razsežno nabiralno akcijo. Sklenil1 so, da bodo ustvarili do leta 1937. glavnii znesku enega milijona funtov šterlingov. S te® bo omogočeno smotreno prosvetno in propi-gandno delovanje na Angleškem, kjer kaže ljudstvo vedno bolj hrepenenje po stari, I«11*' liški veri. Kaj pa slovenski katoličani? Kaki» petletko smo pa zasnovali mi? Portugalska s Noro ustavo je potrdil «arod. 28. rnf 1926 je portugalski general M-endes Cabeka-des z vojaško silo ukinil vse ustavne demolì«' tične svobodščine in proglasil na Portugalske» vojaško samovlado. Hoteli so državo pomi"'1' to je, usiliti ljudstvu svoje nazore, pa n> s'° Vrstila se je kriza za krizo. Tedaj jc prišel « BANKA BARUCH 15 Due Lafavelie, Müs Odpremija denar v Jugoslavi^ najhitreje in po najboljšem dnevnem nun»- Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holaudiji in Luk* burgu sprejemajo piatita na naše čekovne ram» ■ BIMCtt: u 3HW-M Unreell,*. FB*«*»: V. Iti** »HA: \lagopokojni napravil doktorat, nato pa se je fruii v domovino in postal profesor verouka ia državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1900 je >i! tir. Karlin imenovan za kanonika, pet let tasneje pa je postal raznatclj v ljubljanskem Vlojzijevišču. Po odhodu škofa Nagla, 1 1910 je bil dr. Karlin imenovan za tržaškokoprskega škofa. Izbral si je škofovsko geslo: »V Tebe, Gospod, zaupam«. Teške razmere so bile krive, da se je tir. Karlin kmalu po prihodu Italijanov odpovedal .tržaški škofijski stoliei in je nato nekaj časa vodil škofijsko gimnazijo v SI. Vidu nad Ljubljano. Ko pa je umrl knezoškof dr. Mihael Na- Pod tem naslovom čitamo v zadnjem »Slov. gospodarju« sledete: V rokah imamo odlok neke davčne uprave na bivšem Štajerskem, v katerem se je za kuluk zarubila hranilna knjižica. V odloku samem se trdi, da se bo ista prodala do svote 500 Din pod cenilno vrednostjo, pri višji svoti pa saino do tričetrt cenilne vrednosti. Pri drugi dražbi pa za vsako ceno najboljšemu ponudniku. Ko smo prejeli ta odlok od davčne uprave, smo se spomnili onega predloga v senatu, da s! inora postopati proti vsem tistim, ki na katerikoli način trgujejo s hranilnimi knjižicami in jim jemljejo dejansko vrednost. Za kakšno ceno bodo pa še knjižice, ki jih žene davčna oblast na dražbo? Ali je g. senator Ivan Hribar predvidel v svojem predlogu tudi ta slučaj, da se jemlje ugled posameznim denarnim zavodom tudi s tem, alto davčna oblast požene njihove hranilne knjižice na javno dražbo? Ali ni tudi to namerno oškodovanje vlagatelja, ki ne tnore dobiti iz denarnega zavoda gotovine, da bi plačal davke, pa se mu zato pod vsako ceno proda potnik, je papež dne (i. junija 1923 imenoval dr. Karlina za lavantinskega viadiko. Pokojni knezoškof dr. Andrej Karlin si je postavil za cilj svojega delovanja duhovno tu nravno obnovo ljudstva svoje škofije. Izvršil je velike predpriprave za proglasitev škofa Slomška svetnikom, mnogo truda je posvetil mariborskemu dijaškemu semenišču in bogoslovju in vse sile je žrtvoval procvitu katoliške akcije. Zato ni čudno, da žaluje ob smrti lavantinskega vladike vse katoliško slovensko ljudstvo. V ponedeljek, dne 10. aprila 1933 so položili knezoškofa dr. Karlina k večnemu počitku ob ogromni udeležbi naroda, kakof tudi duhov -skih in svetnih zastopnikov. K pogrebu je dospel tudi papeški nuncij Pellegrinetti. Od jugoslovanskih cerkvenih knezov so bili navzoči nadškof dr. Bauer, škofa dr. Srebrnič in dr. Rožman, graški škof dr. Pawlikovski in drugi. Nepozabnemu lavantinskemu vladiku dr. Andreju Karlinu, daj Gospod večni mir in pokoj. Naj prosi pri Bogu za nas in za naš narod! njegova — hranilna knjižica? Državne oblasti morajo imeti pred očini ,xisledice takega postopanja, ki je škodljivo "dotičnim denarnim zavodom, ob enem pa tudi zasovraži med ljudstvom vsako varčevanje. Ker se dražba vrši te dni, bomo mogli o tem še poročati. Upamo, da se davčna oblast ne bo izpozabila in ne bo šla med tiste, ki vrednost hranilnih knjižic uničujejo. Osebne vesti d Vsem prijateljem želimo upapoln in vesel praznik Vstajenja. Iskrene pozdrave! J. Brodar, M. Škerbec, Lojze Ilija, Jernej Voinbergar, Peter Cerar, Jožef Loboda, Tomaž Ogrin, Gre-gorin Franc, Franc Grilc, Vinko Kos. d Državni svet je razveljavil z razsodbo dne 23. marca 1933 odstavitev g. Vekoslava Vrtovca kot predsednika Pokojninskega zavoda po g. ministru za sorijalno politiko in narodno zdravje, na kar je Pokojninski zavod dobil komisarja. Domače novice d Okrog kmetskega doma. Že zadnjič enkrat je pisal »Domoljub« o gospodarski važnosti nabiranja zdravilnih in strupenih zelišč. V današnjih težkih časih, ko gre trda za vsak dinar in ko je toliko brezposelnih, nam inora biti vsak dohodek dobrodošel. Za prodana zdravilna zelišča smo dobili preteklo leto nad 20 milijonov dinarjev. To vsoto letos lahko podvojimo, ako bomo povečali nabiranje in število nabiralcev in izboljšali kakovost blaga Za primer, kako se izplačajo zdravilna zelišč." naj navedemo kamilico. Njiva, na kateri smo pridelali 300 kg pšenice, nam lahko vrže na mesto te, 300 kg kamilic. Pšenico še po 2 Din ne boš prodal, lepo osušeno kamilico pa pni', lahko po 10 Din za kg. Ali ni to velika razlika čeprav je s kamilico nekoliko več opravka? 7;> enkrat najde dobre odjemalce češminovo lubje od korenin, dalje -arnika, podlesek in noric;:. En kg suhega zelišča dobiš iz 4 kg svežega češminovega lubja, iz 3 'A kg arnike, iz 7 kg podleska (ki bo letos po 25 Din!) in iz 4 kg noric. Zdravilna zelišča nabiraj vedno le o!) lepem, suhem vremenu. Ne mešaj zelišč raznih vrst med seboj. Zlasti pazi na strupene! Suši jih takoi da ohranijo barvo in svojski vonj. Najlepše se posuše v senci, na zraku. Pri sušenju na peči je treba velike pazljivosti. Zeliščem, ki jih sušimo, megla zelo škoduje. Zato ponoči v suho sobo z njimi! — Te dni smo čuli prah éfofyói/ vanje o boleznih živali po različni krmi. Tud o tem. par besed! Polovico obolenj domačih živali zakrivi krma, čeprav je morda na vide; dobra. Ko se krma pokosi in spravi, ostane n: nji še marsikateri škodljivec, sovražnik žival skega želodca. Med seno se pomeša neredki razna ropotija, tako žrebljt, kurje perje in po dobno. Med krmo najdeš strupene rastlin zlatico, podlesek in. druge, kar je živalim go tovo v škodo. G. predavatelj je podrobno obrat naval znamenja in vzroke sledečih bolezni: mehkokostnosti, kostolomnosti in lizavosti, k' jim je v glavnem vzrok nepravilna hrama in nezadostno gibanje. Na navedenih boleznih obo leli živini je treba pokladati, poleg dob reg;1 travniškega sena, primerne količine fosforoki-slega apna, krede v pralni, kostne moke; tudi par žlic ribjega olja ni brez pomena. — G. predavatelj je mimogrede označil odščipavanje zob mladim prašičkom kot nepravilno in škodljive navado. d Podaljšan jo rok za vpis v Mohorjev« družbo in sicer do konca maja 1933. d Na ljubljanskem vseučilišču jo bi'o \ zimskem polletju 1791 sluša*e1jev, od teh 28f ženskega spola. Največ visokošolc<=v je štela pravna, najmanj medicinska fakulteta. d Novo postajališče hočejo «tvorili na kamniški železniški progi in sicer med Kom-cem in Kamnikom, nekako 3 km pred kamniškim kolodvorom. Kadai «n ti tausrovan a ooiem «tino 'e domati siovensa. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Uub ianl, nasproti glavnega kolodvora zavaruje: požar, vloui. nezgode, lamstvo.steklo, avto mobile, zvonove, živi ienje na vse možne načine in posmrtninsko zavarovanje .Karitas. Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki fari, ali glavna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta «t. 19 Hranilne kn?iž?ce na drežbo d Ne pošiljajte denarja v pismih! V zadnjem fasti se množe primeri, da ljudje .pošiljajo dinarje, čeke in tujo valuto v navadnih pismih. Ker je to prepovedano, opozarja finančno ministrstvo, da se bo proti krivcem postopalo z vso strogostjo. d Avtobusna zveza z morjem. Avtobus Ljubljana -Sušak in nazaj prične zopet redno obratovati vsak dan. Avtobus vozi iz Ljubljane ob 5 zjutraj, pride na Sušak ob 1'2 opoldne; s šušaka se vrača ob 3 popoldne, prihaja pa v Ljubljano ob pol 10 zvečer. Cena v eno smer za osebo 125 Din, tja iu nazaj 225. d Povest o zvestih lastovkah. Veselo presene čenje je doživel te dni g Cverikel v Mari-lioru. Skozi okno njegovega stanovanja je pri-frčalo osinero lastavic, ki so prišle iz juga gnezdit pod njegovo gostoljubno streho. Bil je med njimi parček starih, ki je lani gnezdil pri njem iii šest mladic, ki so se lani izvalile v gnezdu. Vse je bil označil je-eni s lcovina-stini obročkov na noiicab in setlaj ugotovil, da ^a njegove male prijateljice niso pozabile ter so vse srečno preslale dolgotrajno potovanje. d Velikonočno zborovanje Slomškove družbe se vrši dne 18. aprila v Ljubljani. Ob 8 služba božja pri sv. Jožefu, nato v dvorani nad kapelo zborovanje. d 80 letnico obstoja praznuje leto» Peko«, znano tov irniŠko podjetje čevljev. d Razstava šolskih vrtov sc bo vršila ob priliki letošnjega ljubljanskega velesejma. Med brati Hrvat! d V proslavo ' 1%'0 letnice Kristusovega trpljenja, smrti in Vstajenja bodo letos Hrvati pod vodstvom, nadskqfa dr. Bauerja romali v Sveto deželo. ' d Postno pastirsko pismo livarskega šk<-fa Mihe Pušiča poudarja med drugim škodljiv vpliv framnsonstva na današnjo težko krizo in loplo priporoča katoliško časopisje. d l)o velikega padca cen je prišlo koncem marca na sejmu v Mitrovici. Pšenica, ki se je še par dni preje prodajala po 200 do 220'Din, se je plačevala le še po 160. Fižol je padel od 100 na 70 Din, koruza pa od 63 na 60 Din. Padec je nastal vslod velikanske ponudbe, ki je trgovci niso mogli v celoti prevzeti. — Bog ve, če bodo imeli tudi reveži kaj od tega padca? d Pr, ;ej tujcev, posebno Nemcev, je že dospelo v Dubrovnik, na Rab in Crkvenico. Za tamošnji siromašni narod, ki svoje pridelke (mleko, sir, jajca in dr.) težko proda, pomeni prihod tujcev razveseljiv dobiček. d Nova taksa. Od 1. aprila dalje je v veljavi v savski banovini tudi posebna banovin-ska taksa za račune. Trgovci in obrtniki morajo te banovine poleg državnega prilepiti na račune tudi banovinski kolek za 25 par. d Setlon.i zdravih mladičev je vrgla ovca siromašnemu kmetifiu Paji Sirovini v Bela-novcu v Bosni. h naše prestoSice d Dubrovniški škot se je mudil te dni v Belgradu. Obiskal je razne gospode ministre in je bil sprejet tudi pri kralju v avdijenci Pri tej priliki je kralj poudarjal važno»., vere in Cerkve v soc'ialnem življenju države in izrazil željo po skorajšnjem sporazumu s sveto stolico. d Ruski dom t označbo »Car Nikolaj II« ao slovesno blagoslovili 9. aprila 1933 v Bel-8' gradu. Svečanosti je prisostvovala kraljica in druge imenitne osebnosti. d Fami kotel se je railetel 0. aprila na vlačilcu »Slovenija« na Donavi pri vasi Ritp-pek. Vlačilec je last rečne plovbe. Hudo je ranjenih več članov iiosadke, med njimi udi dve kuharici. Poškodbam sta doslej v bolnišnici v Pfmčevem podlegla strojnika Milan Zatežič in Miloš Šaponja. Zanimivo je, da so šele [ired 10 dnevi vse naprave na »Sloveniji« temeljito preizkušali. Tedaj je ladja vzdržala 17 atmosfer hladnega pritiska. Četrtkova eksplozija pa se je zgodila že pod pritiskom 11 atmosfer, kar je naravnost neverjetno. d Jugoslovanski parnik »Vladimir« se je potopil. Parnik je bil star 39 let in imel 1096 I veš il neki angleški parnik. Nesreče Dopolnjeno ji- Novi grobovi V Megojnicah pri Grižali jc umrl posestnik Alojzij Jurliar. — V Studencih pri Mariboru je preminul carinski upravnik v pokoju Josip Jaklič. — V Kropi so pokopali Marijo Hafner roj. Šolar. — V Novem mestu je na veke zatisnil oči vrvar in posestnik 39 letni Josip Podgajski. — V Mariboru so položili v grob klobučarja Bregarja Ivana. — V Zgornji Šiški je zapel mrtvaški zvon mizar, mojstru Francu Granlu. —- V Celju je umrl pekovski mojster Andrej Selšek. — Na celjskem pokopališču so položili v gomilo soprogo kavarnarja Ivano I.ebič roj. Schmidt. — K Gospodu je odšel po večno pia čilo g. Cuderman Ivan, župnik v Trbojah pri Smledniku. — V Ptuju je umrl Ivan Vošnjak, Vedno beli zobje VrJr uporabljam zobno pasto Chlorodont". Se nikdar nas ni razočarala Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustili, tembolj ker uporabljamo že dalj času Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina samo Cliloro-dnnt zobne ščetke. J. Podgornik, T... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din 8 -m I)in. 13.—, ter zavračajte vsak nadomestek. bivši župan v Šoštanju. - V Ljubljani so umrli-80 letni Peter Pavlin, dijakinja Milka Perko modelni mizar Ludovik Jaklič, soproga krojaškega mojstra Marija Sever roj. Nachtigal de-lovodja drž. železn. v pokoju Mihael Lah, Mar j gareta Konič roj. Kastelic in mesarica Katarina i Zan. roj. Porenta. Naj počivajo v miru,' d .Skedenj, hlev in kozolec so pogoreli po. sestnikii Andrejku v C.radičku pri Krki. d Požar je uničil g-oupodarsk« poxlopj, industrijskemu podjetju »Vintgar« v Gorjah d Hlev in skedenj so uničili ognjeni n blji posestniku Lovrencu Kokalju v Predo, sija h pri Kranju. d Požar za požarom. Obe župniji Gornja in Spodnja Polskava sta postali pravcata vulkana, iz katerih bruha neprenehoma ogenj. V teku enega tedna, od 27. marca do 5. aprila, je bilo pet velikih požarov. Dne 27. marca ob 8 zvečer je zločinska roka zažgala pri Mesariču na Spodnji Polskavi, kjer je požar uničil celo poslopje z živežem vred. Se isto noč ob pol u ponoči jc najbrž ista roka zažgala župnijsko gospodarsko poslopje na Gornji Polskavi, v katerem je bilo mnogo krme, slame, drv in gospodarskega orodja, kar je vse postalo žrtev ognja. Velika nevarnost je bila tudi za župnišče, ki jc samo 8 m od pogorišča; šipe na župnišču so vse popokale in sc je že začel kadili balkon, katerega so komaj rešili. Cc bi balkon začel goreti, bi bilo župnišče izgubljeno. Skoda jt ogromna! V petek 31. marca jc bilo zažgano sosednje gospodarsko poslopje posestnika Ste-tana Marčiča, kjer jc deloma zgorelo, delom? bilo uničeno veliko krme. Ogenj jc zanetil t lijaku za krmo. škoda zopet velika nekrita. — V noči 4. aprila ob pol 11 je bilo zažgano liišno poslopje posestnika Kovačiča na Pokošah, četrt ure od Gornje Polskave Vse zgorelo. -5. aprila ob 8 je bil zopet velik požar na Spod-! nji Polskavi pri Zafošniku, po dom. Sveteju i tik pri mostu na Pragersko, nasproti Sichcriu. d Tram je padel na triletnega Stanka HriberSka iz Zlatoličja pri Ptuju. Revček jt podlegel poškodbam. d Ker se je napil do nezavesti. Dne 2. aprila se je že zgodaj zjutraj skoraj do ne-zavesli napil in v takem stanju padel v listje pod kozolcem neki P. P. iz Petrove. Alkohol je moral precej lindo delovati, ker se je P. v spanju močno premetaval, pri čemer se mu je v odprta usta natrosilo listje, ki mu je zašlo v sapnik, kar je nesrečneža ,.adušilo. IGNACIJ NAROBE, TA 1'KTNIK, G08P0SVETSKA CESTA ŠTEV. Iti (1'Hl LEVU). d Pod lokomotivo je padel na železniški podaji Cačak železničar Milivoj Budič. Lokomotiva m u je popolnoma zmečkala glavo. d Devetkrat je zabodla s kuhinjskim nožem svojega moža zblaznela Julija Horvat » Vrbniku pri Zagrebu. Mož je še isti dan podlegel hudim ranam. d Sredi voličkov je ležal mrtev. Oni četrtek je bil v Zagrebu takozvani »cvetni semenj«, ki nanj kmetje priženo veliko živine. Tudi 60 letni Štefan Markež iz Blala, občina Stupnik pri Zagrebu, je gnal dva lepa volita na semenj. Mož, ki je dober kmet, je žival lepo zredil in jo. sedaj hotel dobro prodati. Ovil je voloma verigo okrog nog, drugi konec verige pa je ovil okrog roke, kar kmetje rad' delajo, a je zelo nevarno, l udi za starega Markeža je bila to poguba. Spočita in dobro pitana vola sta se menda preplašila dirindaja na cesti ter sta blizu Kemetincev zdivjala. Sta-ree ju ni mogel zadržati. Ker je imel verig« ovito, okrog roke, tudi ni mogel spustiti. Ne-kaj časa je tekel z živaljo, potem pa je p«del in vola sta ga vlekla s seboj. Kmalu se je za njim vlekla tudi krvava sled. Šele čez dolg» t so drugi sejmarji mogli ustaviti divja vola- * i prepozno. Stari Matkeš* ki je gnal vola na se-! menj, je sredi svojih vollčkov ležal mrtev. d Vo« g» je pokop«! pa« seboj. Brala Vrbič sta vozila ia SKvniškega gozda listje domov. Pri tem pa se' je zgodila težka nesre-- Ca. V Slivniškem Mancu se- je voz nagnil in lae hotel zvrnili. Oba sla priskočila in ga z ■ drogi podprla, vendar voza nista premagala, f Zvrnit se je in polipai pod' seboj Feliksa Vrbi-f ga. Rogoviie iu vejevje, ki je bilo vrh voza, : mu je zlomilo, tilnik in vse vraine kosti talco, da je nesrečnež takoj izdihnil. Bratu se ni ; zgodilo nič hudega, leer je pravočasno od-skočil. d Vol ga je dregnil z rogom v vrat. Neki I,kmet iz okolice Vidina ob Savi je pripeljal z i vol mi pred liram posestnika Pleterskega iz i Btičerce. Medtem, ko so bili starejši v hramu, 5 so se otroci igrali na travi. Po nesrečnem iia-I Jključju pa je prišel 11 letni Jože, Pleterskijev sini, preblizu vola. Vol ga je v trenutku dreg-• nil z rogom v vrat. Prestrašeni so takoj prihi-. t teli ljudje iz hrama iu. otroku zamašili rano in, jo obvezali. Otrolc je bil od časa do časa pri zavesti in je prosil v bolnišnico. Bo težko okrevali d Razne nezgode. Pri pndtu si je zlomil ' nogo 13 letni posestnikov sin Albjzij Lesar iz [ Brež v ribniški dolini. — Ko jc zdrknil po stop-i nicah. v kleti si je zlomil nogo 26 letni posestnik Jože Tèran ir Praprotne police pri Velesovem. — Pri tesarju.se je vsekal v desno nogo 32 letni dninar Leopold Sar.jak. iz Ljubljane. — Pri trče-; nju avtobusa in tovornega avta; si je zlomila roko 35 letna ga. Marija Munda, soproga nam. drž. višjega tožilca v Ljubljani. d Tudi lisica lahko steče. Pred par dnevi se je v Samoborui pripetil redek dogodek. Stanovalci neke hiée so< zjutraj'oikrog 5" začuli, da hišni pes, ki je bil priklenjen na dvorišču, nenavadno laja in da se bori z nekim drugim psom, Ko so prišli na dvorišče, so stanovalci zagledali nas redek prizor. Velika lisica- jè besno napadala priklenjenega psa. Lisica in pes sta se valjalai po tleh, okrvavljenih od ugrizov.. Stanovalci so. zaželi tolči s palicami po lisici, ki je ušla. čez nekaj ur so našli isto lisico. na: sosednjem dvorišču, kjer jc- za hlevom besno grizla kamenje in les. Tu so jo s kolini potolkli. Giano lisice so poslali v Zagreb, kjer so ugotovili,, da je bilai stekla. Seveda so) tudi psa^ ki gai je lisica napadla, ubili. d Binkoštno soboto romamo na Trsatl Prijavilo se je toliko romarjev, da nam je polovična voznina odobrena,, za posebni vlak pa nas še ni dbsti. R'ok za prijavo so nam v Belgradu zato podaljSali do 20. aprila. Za romarsko izkaznico, s katero bi imel vsakdo pravico do polovične vomine z vlakom, brezplačno voznino z ladjo po morju in brezplačno preprosto prenočišče na Trsatu, plača vsak 40 Din, poleg tegft plača vsak še polovično voznino, ki stane iz Ljubljane okoli 125 Din, iz Maribora pa okoli 145 Din, preje nekaj manj kakor več. Od drugifi postaj pa toliko več', kolikor so od Ljubljane oz. Maribora oddaljene, ali pa toliko »anj, kolikor sd nižji» Ljubljane oz. Maribora, "b 20; aprilu1 bomo-poslali vsem romarjem točna tiskana navodila in pojasnili na razna vpra-ianj», Bi položnice. Navedli bomo točno- ceno e v saia.- postaje:. — Komur j® noi tam, da bomo imeli poseben vlak, naj s prijavo- nittai- več ne bdlašal" Javite se pa tudi tisti; ki Se niste za gotovo odlo-Teni, db vam bomo poslali pojasnila. PiSite dopisnico-nt naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska, c. 17. d Pasijonske predstave v ljubljanski «franti. Od cvetne nedelje dalje vprizarjajo v ljubljanski drami pasijonsko igro L N. R. L, katero sta napisala Edvard Gregorin, ki igra v Pasijonu vlogo Kristusa in dr. Roman Tominec. V ostalih vlogah, nastopi celokupno dramsko osobje z mnogimi sodelavci v inalili vlogah in s sta^ tisti. Vsega skupaj je na odru okrog 100 oseb. Režija je prof; Šestova. Med odmori bere svetopisemsko besedilo g. Lenček. Za pasijonsko igro L N. R. I. so cene sedežem znižane od 24 do. 8 Din. Stojišča pa pc 5.50 in 2.50 Din. Občinstvo z dežele opozarjamo zlasti na popoldanski predstavi na oba velikonočna praznika, to je na Veliko nedeljo, lö. in Velikonočni ponedeljek, 17. t. m. Začetek obakrat ob 3 popoldne, konec okrog pol 0 zvečer. d Stavbena podjetnost v jugoslovanskih glavnih mestih. Od leta 1 trae «iti« >r <--7ny w a*towi > »**. «v,.; r, t*ti iak.M» » «udi i <*■ t»»»»« yramhm B i» -Ita- ("■^sii «t u uma»!-a flar»* wdi tntje «»Ml «roti garati -- • -»k* p-> (««ttn!«» i* ' t<192., !*■ tatuai it*- MU". (I 41 ilifl » pr t/>rj«iij» indk -afe- TJ s is 'fl wirza .- * -fr ,v pr-.Aeia «,* it, ■ lUumtl vt 5»*' Stn »<• 3SW ü«» sit itn .r«- t/-, .ta I Mb, 3 -j Üfu. «t to ■•<*» m 'M Z'ü. Ir. :>ij)fl* o»» 14 303 -Mt:m. « Atf* .'jin <► J» Bin n wer a jrm >itn a. •*§» .«utatjü!» »IO «>*■ 1« ytlr -~cp m 'ausi». ?afca* .» «ano^inut. ü „finasai« v S 3tn. s* v» J«tf*s awj» «un lih ? Wn. afeae » Trnci»"-' sest Ciiia:«. jr*tf. « '«B» n sil va 3.»«Mi ab TMriih «wmifa twaniiB n »r? a .aoi-ontke ■ y* *as. pnt n «a «*»* «dfléh*. 7« Mik;',- wr - - ■ » v,tik, kotiert« itanan a t r ua . .ffgf Kv rsptra n vt >wtn>*m urwt '» . •jr-,fr!c.:B .zrn,-«, ii : ••» j » pei$9r i*.- < , « o .ti -i---') .'ineio jksJropr." "uh a "iii.. : , «ji .iiv-ati jß » p<>e;«ln pia- Kos3 ?'»liensko mcc in Vam i» io- mtaém iàrtri}eafe% fummm t&\nm '' j« >.;:.-»v,ou ìpomia«tao TÀtw! i.tvttnjMn prawiwatm ; f i .7. iira^ilaih wHiSr »PLASrSitA« kru jO oa««»iai(» os raxrB^o)«. aiorui» iz M^a* tnje -natertj»» .a hnle^flAfce itnip«. Valici 'p^a * e FI. A : T>KA<>aj or: :e7.ki«zaili uhiiti. o^ai^-riirfih. prifìMÌai tri _ funitio, (tenixi. »«riaton'i Sua», (tufin. za; je namenjeno za razprodajo, pfa/evsti VjdtftXm prometni da-'i-k / ryfl/Aom z dm 28. februarja t. I. pa je bünala uprava na zahtevo mesarjev, združenih » menarsikih zadrugah, ra na zahtevo Zbornice za trgovino, ofcrt in industrijo znatno omejila pravice kmetov dr, klanja »voje živin« in razprodaj t. meta Po nove« odloku je dovoljen le zakoi v »iti Vrhutega je dovotjeno klati doma «anv, izjemoma; ko ni mogoit redi ti vie živine, «e lahko ) goved zakolje doma. Pa tudi koo-»r^a po «K-^iOsrlednikih m uradnih žtvinozdra», mkih je štrena meaa od huie do hü* jr pie^/edatno. Zakol živine m «ora javiti If)» mesoogledmku ali pa živinozdravntk« najmanj j S dni pred zakolom. Najprej naj ugotovimo, da kmet ni klal doma živine, dokler je bil v stanu, da jo po primerni ceni proda. Klanje na domu se je pri feto iele v letu 1931 najbolj pa lansko jesen, ko kmet živinorejec sploh nt našel kunca za tvojo živino Na koncu še tole; Na zadnjem zborovanju celjskih trgovcev je izjavil nekdo, da previsoka carinska zaščita poostruje krizo našega kmete JCar knutt PT0d3' mora prodati na pol zastont kar pa kupuje, mora drago pla&vati. Te betede naj »i merodajni krogi dobro zapomnijo, zakaj najboljša politika bo tista bo iònia kmeta, steber države. « — 4 - Tir mu - Ji» t^^Tl ".tmtasm »varta: - LÌ^nut-r tvn.—,b« _ * .""SIW»T!XI — a. (T H- <* ::.:.« - — 54. «Via . X .i .--«KWtt. — -J* S-TWWJ» ^i-om, Ä E- i r i fWWf■ S OŠ. j x«M jiibk _•:•«.-;ia>i-j» r -'-m:—. n< - jotw rV Cnutarje — i5 fen.-»nupua ' a i» ^ os. — "«.rHrtSL SS. ieri«.. jXä ìwaiuBi^-i - >,- ?«» — 'Ja i Tunau. ' -li, »uit atstUBjesii- ^.-au» _ : • WS*, ""ftp - X ?«lt, 't;>nr - •■» 'n«t:fn«ci -nwai — 45 r ia >»r -aa «i- J» .i. fesanje-s — 3 >ia%r .31« a> aiteta:! tao. — T«àaija * t. ii 'iimouf-ks — • Jš 3«nat> wem — yg ^ '»'«« .r — :tj Przmm auv«^ - t» r. " maÉ» flrrasr» — " Äwtau — MTJscla — OS ?'•■«■»_ "j ro "I — Zjlwiva ioKes» — InJO -ir-iahn»; v-lik.. trama — 17 JO ?Toéèe — y. »Tr«!3»< - S Cit» _ 2Ui ffaaiet: _ aa Bai paaaHk pwiéa — 3 üapa<««i :r-«£raau ■ ia«<"tnji lan. — PvawM«et K wr-ia » lastika — 136 üLawti^iui nnijaia»je — ».3 ?» s?rX7••• -»»«a. atrnWa — 3 nr-nraa c; tua. - T*rHt ». affOa,- 2} 5««. 5» — i.i fonèmi Dkinuesja — l'i.» * saà tae» — 30 Pi »in is äuiiiaw* — TUJ*-. Ja«, poroäla. jap«»»!aéanL Pronimo »se to»ar.še. ki» «irxr 8to,; p-iatop k Zvezi ie prija»ili. le p« it p«jstali člaaarine. naj ;o ooéljejo čimorej. »" peza niraa drujrih dtihodkov kot čiiaariiK». M v, ta ko prosimo ponovno tndS vte druxe t«51" ab«olTpnre kmecij«kih (todi rad-ažaik à viniča.-dkih. 4ol. da ie ortzovpjo našem>i »al»™ in pristopijo k svoji o.-gaoizaciji! T prijavi Ml im vedejo svoj to,'»11 n-ulov. pošto in !,.r šolo in letnik abboffi ran ja obenern oa naj p®-Ijf-jo tudi članarino za L ITO. » zneska f™" Tovariše, ki ,-io bili i/voljcni v širši odbor Z«» pa prosimo naj poskušajo prkiobiti v*e aJ^r rente r «tojem okolišu za pristop Ker še jnamo za okraje določenih zattopniko». » bi izvršili p-iprave za ostanavljafj<" me. prnaiulo toTariše. ki bi bili pripraflj*« pomaitati pri ustanavljanju podružnice v jem okraja. naj to obenem s prijav.' IMkler Zveza nima 7 Ljubljani svojeza prosimo da *e vei dopisi prijave in članarin« Pošiljajo na naslov tajnika: Tone Bantaa P »H pri Hrastnika. »Tvoja žena je plavolaaa, ne?« »Ne vem. prav zdaj je šla k frizerju.« MED BRATI V TUJIM Pilimo is Amerike, (Joliet IU,) Gosp. urednik prosim Vas za malo prostora T Vaiem listu, Kot »t«r naročnik poAiljam ludi letos naročnino za list, ki -n« j« doslej zvesto spremljal po vseh potih koder sem hodil po svetu. Brez nj«ga ne morem biti. »Domoljub« je živa zveza med menoj in domovino. V«e me zanima, kar >šše: novice iz domovine in ■ celega uveta, lepi članki za gospodarje, gospodinje in druätvenike, ree, prav vse. Prosim Va«, da priobčite tudi priloženo etiko cerkve, ki sem jo po trimesečnem letu «am izrezljat z žepnim nožem. Visoka je tri "ievtje in pol, dolga pa Hhri čevlje. Tudi notranjima je podrobno izdelana. V glavnem oltarju je iv. Jožef, v dveh stranskih pa Maiti božja in «veti Anion, Lepo delo vzbuja sipioino pozornost. — Sedaj imo dobili novega predsednika države, Roo-•evelta, kateri obljublja, da bo spravil ameriško politiko^ na pravo pot in nas s tem reSil gospodar- Josepb Skubic. aite stiske. Gospodu Kastelicu v slovo (Tuquegnieux) Kako zelo so spoštovali svojega dobrega izseljenskega župnika rudarji v Franciji, pričajo sledeči verzi, katere je zaipisal č. g. Kastelicu v album tukajšnji preprosti rudar, njegov ožji rojak Muhič Ignacij: Spominjam na mlada otroška «e leta, kaj takrat človeku vse se obeta. Majhna «va bila, se igrala, lovila, okrog »e podila, skup v šolo hodila. Brž pa, ko ta je nama minila, že drugam se kam iziguibila: Sva po vrtu se valila metuljčke sva lovila malo odrasla, pa je vojska naj' vzela, pa metuljčke sva lovila. Sv« malo odrasla, pa je čeprav osemnajst sva let le imela. Pa Bog je nama srečo dal: Si Ti, sein jaz še zdrav ostal. Po lepih in težkih dneh v domovini sešla sva zopet se v tujini. A tudi tu nesrečni mi ločitve čas... Zakaj, zakaj odhajaš že od nas? — Saj ne za dolgo. — Upam vsaj tako, d» kmalu nam doma prijetno zopet bo. Razkolnikov : Piruhi Petrinov Janez je ' .1 preveč boječ fant. Sicer je lepo, če je č.ovek pameten, toda če ima mlad človek lep dom brez dolga in mater vdovo, ki komaj čaka, da B! privedel v hišo gospodinjo, mora pač pogledati malo okoli sebe I V ZRAKU JE... Ko je perilo s pomočjo Schichtovega Radiona zopet belo kakor sneg in prijetno po svežem diši, jc opravilo na milijone čvrstih kisikovih mehurčkov svoje delo. Zakaj ta vrla armada v Schichtovem Radionu prihrani gospodinji težavni in dolgotrajni belež perila na planem. S Schichtovim Radionom — tem samodejnim pralnim sredstvom — se' prenese ta belez naravnost v pralni kotel. Zdaj ni treba gospodinji drugega kakor da dobro pazi, kako ga je treba uporabljati: Schichtov Rndion pere sam in ji pomaga lepo beliti. Janez se je kar nekam bal žensk. Ko je bil namreč nekaj nad dvajset let star, mu je ugajala živiljica Marička, ki je znala fantom mešati glave in je zato nazadnje obsedela. Kei ga je Marička vlekla za nos, je sklenil, da ga ne bo nobena več, čeprav mu ni bilo preveč hudo za šiviljo, ki je premalo poznala poStenc ljubezen in zvestobo. Zdaj jih je imel že skoro trideset in mater je skrbelo. Vedno ga je nagovarjala: »Ja- RAZNO Na smrtni postelji Leta 1925 je za časa preganjanja katoliške cer-cve v Mehi kil izstopil iz katoliške vere duhovnik Joaquin de Jesus Perez ln ustanovit narodno meksikansko cerkev. Katolikom sovražna vlada e to gibanje podpirala in imenovala Pereza za patriarha nove cerkve. Niti med ljudstvom, niti med duhovništvom ta nova >vera< ni našla pristašev. Ko je (Perez nedavno zbolel. Je prosil, da mu pošljejo katoliškega duhovnika. Na smrtni postelji je obžaloval sveje dejanje In je poslednja tolažila prejel »d katoliškega duhov, ntka. 100.000 let stara riba. V neki opekarni pri Ino-mostu Je odkril neki delavec okamenele ostanke loldrug meter dolge rine Iz srednje ledene dobe pred kakšnimi 100 Hsoč leti. Kratice A. M. D. G. jnačtjo v lat inščdni : Ad Majorem Del Gloria (V večjo fest božjo). Sedanji pap«l Pij XI., aasledolk Jb äffe» e 2(1 Petah svetega f Jerneja Andre jke Mladostni s pontini Pivska iočitev. Pred nami ljudje so živeli, so pili in bili veseli. Napivat jim, ki so v grobi, nam se spodobi. Za nami tud' bodo veseli, ga pili in pesnice peli in nas pod zémljo častili, da smo ga pili. Veselo je, da smo že skupaj, o, da bi oulali vsi tukajl Pa časa kolo naglo loči. — Vsak si natočil Ak' daljne nas loč'jo dežele, sreča bratova nam bo veselje. Če še kdaj se bomo združili, spét bomo pili. Na koncu Se eno njegovih zastavic: Z »: žensko dražiš, z e: malo uma imam, z i: pri morju me opaziS, z o: , skledo jedi ti dam, t u: otrok kriči, če ga kaj boli. Odgovor je napisal takole: baba, beba, biba (plima ic oseka na morju), boba, buba. K temu mojemu stricu'sem. se torej dne 4. oktobra 1873, ko sem triindvajsetletni kadet prvič stopil na tržaška tla, napotil. Stanoval je v via Cecilia št 4 (v tedaj Kalistrovi hiši). Prav tisti dan je bil njegov god. Še danes ga vidim, devet in šestdeset let starega moža, živo pred seboj. Bil je srednje velike postave. Izpod širokega čela mu je zrlo dvoje modrih, jasnih oči prijazno na me. Osivele brke je imel pristrižene na koncu. Pod Širokim po-ložnim dvojnim ovratnikom je imel zavezano črno pentljo. Bil je sam doma. Po kratkem, prisrčnem razgovoru sva šla skupaj na izprèhod k morju. Tain mi je razlagal pristaniško življenje, kazal mnogovrstne parobrode, jadrnice, dalmatinske in istrske ladje, ribiške barke in čolne, ki sem jih videl prvič v življenju; me peljal ob kanalu Ponte rosso (rdečega mostu), mi pokazal tam prostore tržaške Čitalnice, me vodil odtod mimo cerkve sv. Antona novega, ki se mi je zdela ko rimski tempelj, na korzo, tržaško glavno ulico, po kateri jè bilo toliko ljudstva, kakor ga še nisem videl niti v Innsbruck« in ine privedel mimo tržaške borze zOpet pbd večer nazaj v svoje stanovanje. ianrat pa ni bilo tako tiho v njem ko ob mojem prvem obisku popoldne. Ves dom je bil razsvetljen ln veselo vrvenje gostov se je čulo že na stopnicah. Ko sva stopila v sobo, je postalo vse tiho in vseh oöi so bile obrnjene na novo pečenega kadet«. Strie me je tedaj predstavil svojim gostom, ki so mu bili prišli čestitat za god. Bili sta dve prijateljski rodbini : en gospod s svojo soprog« in ena mati s tremi hčerami in Btoom. Predstava pa j« bila hitro pri kraju, ker predstavljeni mi gotójè niso govorili nobenega drugega jefeika ko italijansko, čeprav «o se vsi pisali za Gregoriče, ja* p» .takrat nisem razum«! niti besedi*« laški. tv nez, gani se vendar! Ali boš re» kakor stano teslo? Oženi se ia prid» že v biso z gospodinjo! Jaz sama ne morem več. Trudna sem Lu vsa naučena. Privošči mi vendar vsaj (eh nekaj dni počitka, saj se bom tako morala kmalu preseliti tja k svetemu Primožu, kjer me čaka. večni mir.. E, naš- oče me ni pozabil, večkrat se mi prikaže v spanju in to je pač namig, da pridem kmalu za njim. Ti se pa- ne zmeniš za mlado gospodinjo in se ne zmeniš!:: Se bom že oženil, se bom že!:: je vselej odvrnil sin in mater žalostno pogledal. Petrinka je svojega sina dobro poznala. Samo enkrat ga je videla, ko je zamišljen gledal za Bedičevo' Tinco, ki je bila čedna in pri-kupljiva ter pametna deklica. Mati je vedela, da se sin ne bo šel sam ženit, zato je premišljevala,. laij naj stori, Poizvedbvala je o Bodi-čevi itr zvedelav da dekle uiraa .še nobenega ženina, čeprav marsikdo pritiska za njo. Starka se jj» zelo razveselila, ko jo je Tinčina mali neki dan ogovorila in jo med drugim vprašala o Janezu, zakaj, se pač ne oženi. .1, vašo mu dajPe! je odvrnila Petrniova mati.. «ISakaj- pa ne: se- je razveselila Bodiče-V» Janezas vsi poznamo, pameten je in čvrst korenju!;, let mit pa indi ne bo treba knpo-v;jiSv Ko* tudi naša pohvali'. Veste- Tin tei' je fant !-:ar v .seč. ";fitra '-'tV i il fra je sedela na velikonočno «(>««•» j«.«it oknom, '/a procesijo je bilo še d ovoj j «usi. in posedela je nekoliko, saj je bila zelo ti iidua. Tedaj je prillitela, mimo Tiniea iu j<>. prijazno. pozdravila. Starka se jp dekleta razveselila, poklicala jo je mulo v hišo, Tiniea je cada, prišla.. Prav tedaj pa ni bilo Janeza cd nobene strani in, mati. so jo skrivaj jezila. Pomenkovala se je z deklico in kmalu spoznala, da bi se Tiniea ne branila priti k njim za gospodinjo. Ko se je mladenka poslovila, je voščila Petrinki vesele praznike iu že je odbrzela. Oli, ta štor! Kako bf se lafiko kar zdajle maio domenili! :: a® je jezila mati na Janeza. Tedaj ji je p& hipoma pttdh» pametna- tuiw»l- nn unv. Skočila je v ftnhrnjo, kjer je iineltr že oBročene piruhe. Izbrala je pet najlepših in jih prinesla v sobo ter jih položila na mizo. Kmalu je prišel Janez domov.. Arali mu je potnežikuila ia ga vtjseio- pogledala: Ker sani no- greš po piruhe. jih mora dekle prinesti z.i teboj, Hudičeva Tiniea je bila tukaj. Evo-ti njenih piruliov! : >AII jo mo i;oče, db mi j i te je pj-i nesla ta mila deklira? .Mali. ali je res mogoče?« Seveda jih je prinesla. Zahvali se ji enkrat in pojdi siwn k Rmličevii»! 'J'cda vpričo domačih je ne speavljaj. v zadrego! Kar lepo zasnubi jok •Maib! Njo pa, 1130 kar takoj! Me-mora- p«? radii imeti, sicer hi mi ne prinesla kar sama piruliov ! ■ >Seveda lo una.. Pojdi jutri malo t je na doni: in se kaj pomeni! Oče- in mati sta /.ehi prijazna.. Boš vijfrl. kako bo vse hitro urejeno h (Pelrinov Janez, še nikoli ni tako ponosa nesci vsHkonočaef» Vandera za procesijo ka-kor tisto Teto. tepF, zagoreli obraz mu je ve-selja in blaženaHv» žaio4, du si je marsikatera skrivaj mislila: »Zakaj pri nas ne vpraša, totoji bi g« vzela;!« Petrinka je pa sr-eena^ in zadovoljna sto. pala za procesijo. Le laž jo je težila, zato jc zaupno molila: »Jezus odpusti mi! Kaj sem pač hotela ? Morala sem ga nafegafi. Zdaj fo vse disbro in lažje bom umrla, c Tiniea je šla vsa zamišljena za procesijo. Skušala je pozabiti vse posvetno, a vendar ji je pogled nehote uhajal na bandero iu ponos-nega nosača pod njim. Kesala se je vsled svo-je raztresenosti, molila je in se jezila, češ, kakšna grešnica je, saj je komaj opravila ve-fikonočno izpoved. Naslednji dan je pa Janez potrkal pri Bo-dičevih. Vsi so ga bili veseli. Ker si sam ui preveč upal. so tnu drugi pomagali' in kmalu je Tinico zasnubil. Ko sta bila pod večer nekaj minut sama, se ji je zahvalil za piruhe, češ, če bi jih ne bila prinesla, bi-si ne bil upa! nikoli blizu. D«*kli«a <;a je začudeno pogledala, a ui mu odgovorila, temveč se je samo smehljala: Ki» je bila že nevesta in je kesneje gove-riiu s, Pt> triu ovo materjo, jo je vprašala o ti. stili pini hi li in starka ji jo- sc nila vse pa-vedala. Kaj se ne spomni dobro materino srce, pn. še meni ste prinesli srečo!., je-rekla mia ila ne v usta- iti ji veselo stisnila žuljsivo- desnico. Tn- tako je bila lista velika noč res vesela za Janeza, in Tinico, ki jc danes žc deset let njegova srečna ženic». Pa tudi Petrinovi materi je prinesla listo velika noč mnogo- sreče. Ka;- pomladila se je. Vnučlte pest u je in se še vedno veseli življenja.. Predstava sorodnikom,, ki sem jjh ta dan ludi- prvikrat" videl, pa se je vršila zelo prisrčno in. v domačem slovenskem jeziku,, kar mi je bilo posebno ljubo iu drago. Prva mi je podala uolco teta Lucija, stričeva žena, gospa blagegp lica in temno kostanjevih las, potem njen sin Evgen, upokojeni mornariški častnik. Mlajšega stričevega sina Francelj.ua Riliarda nI bilo doma; spoznal sem ga pozneje pri drugi priložnosti za poštenjaka in. «rednega sina svojega očeta. Bolj izza ozadja se je približala, v beli obleki, nekako bojpče, domača hči Julija. Kjen mili pogled in skromno vedenje sta pričala,, da ji ui za baharijo in da je eno izmed tistih, redkih,, čistite src, do katerih ima človek takoj globoko zaupanje in. simpatijo. Po tej običajni predstavi se je Julija vsedla h klavirju in. zaigrala veselo dobrodošlico; potenj- pa poskočne in ples se je pričel. Pri mojih pogovorih » gesti je prevzela Julija. vlogo tolmača,, ki jo je tako spretno in. Segavo vršila, da ja bilo cel večer dosi i smeha in. zabave. Vse •prehitro ini je potekal ta. lepi večer pri stricu. Stanoval sem, kakor tai kadeti«, v vojašnici v tedanjem predmestju Kojaaiv W jft Ma oddaljena, poi, ure hoda. od stričev e«! stamwan^ ffoalavil, sem se tedaj po slovensko od vseh, od domačih in gostov ter ravno dospel v vojašnico, ko-je trobač nastavil. rog: za nočni klic k počitku, «j®«» «e * «1 stric povabil, naj ga večkrat otoscmn,, 4tž da. me hoče- seanaaiti a tržaškimi zname-■Uostmn. Ob. delavnika» se pa aiseai mogeL odavatt prilla vabilu, k« s«, mi, dali «prwka MkrVtt, tuji» laU guvkm doseli kpolkn. Obiskeval sem strim redno v«to nodello,, fe W v jBftte. aeIKSa. kajiset. V «o-akvi namenu : Iržaviia založba ko,:^ zgraditi -biso kujigeo. la .liiša: bo štela več poslopij p« 20, po 16- in po 13 nail-Klropij in » njej bo diavoli prostora zn vse knjige, k-i jih izxlajajo založbe in trn še za 7000 delavcev in nameščeacev. »Hiša knjige bo gotova leta 1933. Žensk» posebnost, Ce-lioslovašlie ženo su- v Pragi osnovale- hranilno zadrugo. V zavodu, kakor poročajo, bodo potovale samo ženske i« ženske bodo edine tudi smele vlagati v hranilnico svoje prihranke. Zato sa boti i tudi izključno le ženskam dovoljevali ki'"; diti iu druge ugodnost1'. Iti jih lahko nudi , käan zavod. V Luaibnue se ufci|j: la-tati. Bazni lastniki velikih trgovskih, hiš v Londonu poučujejo v prostem času svoje esebje » letanju po zraku. l£»n jim ivi treba izgubljati dragocenega časa, zletajo Istalli kar a streh in na stroftah tudi prišttmejo. Bosed* »mavialejc ja posneta pe imenu egiptovskega kralja Kauzole-jai Unterem» je deBr nje-pwa. žen», portavi» kw* silo grobnico. Dobre knjige Or. Ciril Potočnik: Dobri pastir. »Mnogo sem razmišljal in molil, pa čim-dalje sem pisal, tem bolj živo sem čutil, kako ležko je kaj pravega povedati o Njem, ki je Bog in človek skupaj.« Tako piše pisatelj v uvodu. Resnično, vsaka beseda mora biti pre-moljena v tej knjigi, zakaj ob vsaki se ogreješ, ustaviš za dolgo časa in sldepaš dobre sklepe. Čutiš blagoslov, ki lije iz besed. Tretji zvezek knjige > Dobri pastir«, ki jo je napisal semeni-ški Spiritual dr. Ciril Potočnik, je pravkar izšel. (Prva dva zvezka datirata iz 29. in 30. leta, dobita se pri isti založnici.) Vsebuje premišljevanja od ozdravljenja vodeničnega človeka pa preko strašne Golgote do vneboho-da. — Reči moramo,, da se pisatelj dotakne vseli živili v prašanj, ki človeka vsak dan sre-čaVajo, tudi socialnih. Toda vse v zvezi z doži- j vetji Jezusovimi na zemlji; predvsem pa diše ! (kozi vso knjigo neskončno lepa Jezusova tju-'l \ . '.. ........ bežen, usmiljenje njegovo in odpuščanje. Najčistejša lirika v govorih ob zadnji večerji: Knjiga je namenjena duhovnikom, redovnikom, redovnicam, in pobožnim lajikom. Ni to knjiga za en dan, temveč ti more biti verna spremljevalka skozi vse dni življenja. Vsak večer prečitaš en odstavek, drugo jutro p« premišliš, napraviš dober sklep. .. Tako si oplemenitiš dušo. Potreben bi bil -Dobri pastir? vsem hišam kakor »Sveto Pismo«; zakaj ou bi Sveto Pismo razložil, ga napravil živega vsem plastem. Jezusovo življenje bi videl kakor luč jasno. Pa ker je knjiga prilično draga in bo za tega delj nedostopna širšim slojem, jo morajo naročiti vsa prosvetna društva, vse farne knjižnice v več izvodih! Vsa župnišča in samostani in pobožni lajiki pa bodo z ljubeznijo po njej segli. Saj jim bo svetovalec in tolažnik } — Dobri pastir .. . Knjiga se naroča v založnici K. T. D. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva I nI. 2. Cena: Prvi zvezek broš. 38 Din, v pol platno vezan 50 Din, eleg. vez. 60 Din. Drugi in tretji broš. 40 Din, vez. v. pol platno 52 Din, eleg. vezan 64 Din, po pošti 2 Din več. k Opozarjamo na krasne govore dr. M. Opeke, kateri so izšli v dva in dvajsetih knjigah v založbi prodajalne Ničmanove v Ljubljani. Založnico je vodila ena sama plemenita želja, da bi vrgla kar mogoče na široko nekaj dobre'ga semena za preporod današnje razrvane človeške družbe, Avtor obravnava v svojih govorih ■prevažna življenjska vprašanja. Dr. Opekove govore so naši in hrvatski listi vseskozi laskavo ocenjevali in ne samo duhovnikom- marveč tudi lajikom vneto priporočali. Knjige so lično opremljene in zelo poceni, kakor je razvidno iz nasledniega seznama: Brez vere. Devet govorov o neveri. Broš. 6 Din. — Za resnico, Osemnajst obrambnih govorov. Broš. 10 Din. — O dveh grehih. Trinajst govorov za moralo. Broš. 12 Din. — Začetek in konec. Petnajst govorov o življenju našega življenja. Broš. 16 Din, — Velika skrivnost. Sedemnajst govorov o zakonu Broš. 18 Din. — O ljubezni. Dvanajst samaritan-skih govorov. Broš. 10 Din/ — Kam greS? Sedem govorov o božjih klicih. Broš. 10 Din. — Vstajenje duäe. Pet in dvajset govorov za prerod. Broš. 28 Din. — Mesto aa gori. Štirinajst govorov o Cerkvi. Bros 18 Din. — Zgodbe o človeku. Dvajset govorov za smer življenja. Broš. 28 Din. — Žena s solncein Štirinajst govorov o Mariji. Broš. 18 Din. — Bož.ii dnevi. Šest in trideset govorov za življenje s Cerkvijo. Bro-š. 42 Din. — Večna knjiga. Deset govoro. j Sv. Pismu. Broš. 16 Din. — Memento homo. Petnajst govorov o molitvi, delu in misli na smrt. Broš. 22 Din. — Studenci žive vode. Štiri in dvajset govorov o sv. zakramentih. Broš. 32 Din. — OdreSenje. Sedem govorov o Jezusovem trpljenju. Broš. 12 Din. —- jagnje bož,je. Dvanajst govorov o daritvi sv. maše. Broš, 18 Din, :— Kralj vekov. Trinajst govorov o Bogu, Broš. 20 Din. — Knjiga postave I, II, HI. Pet in štirideset govorov o božjih zapovedih. Broš. à 22 DSn. — Očetov klic. Sedem govorov o katoliški akciji. Broš, 10 Din. — Pri odjemu'cele zbirke primeren popust. »Kdo ima besedo v tvoji hiši?« »Z ženo si jo deliva. Ona komandira posle, otroke, in mene, jaz pa zlate ribice v kozarcu.« Kadet Jernej AndrcjU? Julija Andreji*» Vladni svetnik Franc Andrejka Koliko je vredno morje? Učenjak Sherry Hunt je že pred več desetletji z raznimi meritvami približno določil, koliko zlata vsebuje morska voda. Po njegovem računu bi bila vrednost zlata, ki se nahaja v morski vodi, 1200 bilijonov dolarjev. Da je zlato v morski vodi, je popolnoma pravilno, ker razne reke prav gotovo prinašajo v morje tudi zlato, ki je pa v tako majhnih množinah pomešano v morski vodi, da bi pridobivanje zlata iz morske vode vsaj danes ne bilo še dobička-nosno. Staroveški voz «a dir k c. Profesor Majnri, ki vodi izkopavanja v Pom-pejih, je odkril nedavno staroveški voz za dirke v hiši pompejanskega bogataša Meandra, kjer so našli pred nekaj leti brigato zalogo srebrni»?. Najprej so naleteli na kolo, potem pa so počasi in previdno kopali naprej, doylcr niso odkrili ce legi, voza. Voz je dolg 2 metra in je pravi voz za rlirke in edini te vrste, ki uam je ohranjen. Voz je bil^ ves pokrit s pepelom in Z lavo. Ko so voz očistili, so videli, da se »uhaja še v popolnoma (h, bi etti stanju. zapadu in do Milj, Kopra in Pirana na jugu, zlasti kadar se blišči Trst in morje v žarkih zahajajočega solnca. Julija se ni dosti menila za gostilniško okrepčavo, glavna skrb ji je bila, da pomnoži svojo zbirko slik z novimi spomini prirodnih krasot iz tržaške okolice. Tako sem preživel v Trstu v krogu stričeve rodbine nekaj lepih let. Dne 1. novembra 1875 sem bil imenovan za poročnika, kar je pomenilo za me precejšnje gmotno zboljšanje. Porabil sem svoje prihranke za to, da sem večkrat pošiljal par goldinarjev svoji ljubi materi v Dolenje. Dne 4. aprila 1876 je zadel dobrega strica Franceta bridek udarec usode: umrla mu je njegova blaga, dobra soproga Lucija, s kailero je živel 36 let v vzglednem, idealnem zakonu. Pokopana ie v rodbinski grobnici na pokopališču Sv. Ane v Trstu. Odslej je vodila hčerka Julija gospodinjstvo iu si prizadevala, da nadomesti očetu ljubljeno soprogo, bratoma pa predobro mamico. Radi njenega milega, angelsko dobrega srca so jo vsi ljubili; bila je solnce cele rodbine. Dve leti potem je izbruhnila vojna. Sedemnajsti peš-polk je dne 5. julija 1878 mobiliziral; dne 12. julija pa se je odpeljal iz Trsta proti Ljubljani iti dalje v Slavonijo. da izvojuje okupacijo Bosne in Hercegovine. Pred odhodom iz Trsta sem se še zadnjikrat oglasil pri stricu. Vsi smo bili ginjeni, stric in njegova sinova, najbolj pa Julija. Takrat sva oba spoznala, da se imava rada. Sklenil sem, da postane Julija, če- se vrnem živin zdrav iz vojnega pohoda, moja žena. Tako se je tudi zgodilo, (Konec.) Naročajte „Domoljuba"! Avg. Senoa: BARON 1VIC A Pred dobrim letom »o obhajali bratje Hrvatje pomemben jubilej, namreč polstoletnico smrti enega svojih najznamenitejših pisateljev. Avgusta š e n o e. Čeprav je bil šenoa že od nekdaj jako priljubljen tudi pri slovenskem ljudstvu (kdo ne pozna n. pr. njegove »Zadnje kmetiške vojne«?), je šel ta jubilej vendarle popolnoma neopaženo mimo nas. Da se vsaj nekoliko oddolžimo njegovemu spominu, je sklenil objaviti »Domoljub« p*e-vpd ene njegovih najlepših povesti, t. j. »Barona Ivice«. Ta zgodba je sicer kratka, toda spada med najdragocenejše bisere v dolgi vrsti njegovih povesti in romanov. Prikazuje nam pretresljivo žalo-igro iz hrvaškega kmeliškega življenja v sredini preteklega stoletja, iz katere lepo razvidimo tudi splošne razmere in življenje takratnih hrvaških-kmetov. A. Šenoa je bil Zagrebčan (roj. je bil 1. 1838 in umrl-je 1. 1881 v Zagrobu). Po dovršeni gimnaziji je študiral netkaj časa modroslovje, a kmalu se je popolnoma posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. Kot tridesetleten mož je dobil službo pri zagrebškem magistratu in ostal tu do smrti, a vmes je bil nekaj časa tudi umetnostni yodja zagrebškega gledališča. — Šenoa spada med največje, najbolj priljubljene in najplodovitejše starejše hrvaške pripovednike. Njegovi zbrani spisi obsegajo dve debeli knjigi pesmi. 8 knjig povesti, romanov in črtic in eno knjigo iger. Tudi pri n»? so zlasti priljubljene: Zlatarjevo zlato, čuvaj se senjske ròke, Kletva, Zadnja kmečka vojna, Turopoljski top, Karamfil s pesnikovega groba i. dr. Nekateri teh spisov s0 prevedeni tudi na slovenski jezik. Pred nekaj leti je izšel zakon o delitvi rodbinskih zadrug. Tudi žene naj bi dobile svoj del. To je povzročilo veliko gonjo po vsej kraljevini. Naš kmet je že itak velik pravdar; za dva prsta zemlje bi pustil, da mu gre na boben zadnja kravica. ,Od vseh strani Se je zato raz- 8' PO DOMOVINI Noto cesio boao «letali ;.*te!iika.J ie dol^o časa ;t ta cesta r besedi. Marsikdaj je ie obtičal vox .-red; klanci rta Vejar, -, bodisi ca tej aH-oni strazi hriba. Z ene stiani j« kiaaec dolg. r drage j« sicer iuatek, a iato bolj strm. i« pred časom jt bil izdelan načr:. da bi se ce i tftliìlì z Obrti-om is bi tako Idasec od- yadcL Z toìbo * òri ta načrt pokopan, vendar b: se biö r.ipak. ie ;; ia potei&^i a pozab*. Cesia bi bili > tem v pola. jeri irbo'iiiaa. Seda, e pro-büav k lasca postali zope: asi-alna. Banska uprava je določil* v ta namen 60.000 Din. S prva ,t aiajerivsl cestai odbor, da bi se kar stara cesia ai najvišjem meste za sekaj metrov Kopala. Poteši pa te zalagala drugi misel, da naj sen zgradi nov del ceste is t:ser tak», da bi se na ta novi del ceste pozneje po priključil š„ odcepek na železniško pzst&io Metlika. S tem bi bila se ved. zveza za barako-, si:-, draiiiko občino na , -stajo mv.no dtrajtoaa. Toda «glasi?: so se inift mses.'a in pokazale dr-«ačne potrebe. Nov, del cest« bi tekel čez samo tielovr.c recn'io. Uničenih bi bilo — za I km ceste — .eč kot 1 ha najboljših p :'. Pr, , : ^eli prizadetih parcel b: Mie sam« brezobiičse krpe Zito so prizadeti posestnik; roseola, da bo od te ceste večja izraba kot pa korist. Cradbt ceste se sicer ue upirajo, a zahtevajo za odkupaiso svojih najboi,'ših njiv po !5 Dir. zi k. idr. meter. Javnost je .-menja, da ne bo od tega načrta »dosine k v. risii. Ceto pa ie gotovo to, da bo tfradba te cestv po tem načrtu stala veiiko več, kot pa je za to pripravljenega denar ia. Sai é0.v>» Din n« bo dovolj niti za odk .> zemlje. Tr-rVa bi bil.: .sai petkratno . da ' ; Jelo ne zaostalo že v sredi — kakor je že marsikatera cesta ostala nedodelana. Cesta sama b' bila prav goi -o naibolj izboljšana, če bi se iz'edel prvotni načrt .za Obrhom., kjer bi bil svet večinoma zaslon: is kjer je na mestu tudi dosti vsega gradbe-seé't materijaia. V danih okoliščinah pa je najbolj smotrno znižati stari klanec, z nakopanim materi-i atom nasipati del ceste pri Kario riču, pa bo tako ccsta za spoznanje izboljšana Tako bo ustreženo cesti, še bolj pa narodu, ki komaj čaka, da si kje kak groš zasluži. Zemljo uničevati pa ni potrebno. Nai ostanejo zeljniki k,er so bdi. 1 .sto,_ imajo ljudje spraviti aa postajo, bodo radi vozil, tudi malo naokrog, samo če bo kdo hotel kspiti ia plačati. _ Tud! v Podzemlju bo nova cesta. Preložili bi klanec iz vasi proti Kolpi tako da bi se ces a soci,als pod ccrki i jo. \ sc jc o cesti vedelo in govorilo le tisti ki bodo dali •• et, niso bili o cm obveščeni Na :a način si čudno, čc vsa lavna deta ostanejo le na papirju in v besedi, ker se »detap raduta večinoaia brez krčmar;a«. t Župnik Lovro Kos (Vinka) U velikonočne praznike moro na «a župnija žalovati kakor vdova. L mrli so naš j.'o-ixx! »upnik Loviro kos nepričakovano iu že-k v starosti let. Pa tak junak iu zunaj! Lc- kdo tu bil mogel odrta I ič kaj takega -fatiti' Pogreb v M,botc. t. aprila je |X.kazal kako «mo farani , navezaiu a dobriüa duhov uika. že dolgo preti t določeno uro je bila zbrana pred hišo žalosti skoroda v-f župnij ,K>Ier veliko .sosedov » lir-^ vauke -tr.iai in tiho pričakovala žalnega spre-il. Duhovniki iz Belnkrajine i" - Hrvatske -a ;.-ijiii v velikem številu. Pieitcsljiv ž«lui govor v cerkvi je imel f. g- prior I rak. pri katerem je Via cerkev glasno /a i h tela. Znamenito pa jc. kar je g. govornik poudaril, titi bo vi-nffica eerker oznanjala .-v'. dokler I« stol kak kamen na nji. kaka resno je ixikojiiih vzel besede f «ahmst.!. ki jih je v.-ik dan moli! pri sv. maii: :Go*pod. vzljubi! -cm lepota tvojega doma in kraj, kjer bj\u tvoje vcličastTO«. Oko ie začarano, ko zagleda lepoto > notranjosti te razširjene cerkvice, za kar je i ikojnik \ malem času ]>okazaI »etiko močne volje, farani pa tulli ha žrtve [Kizabili. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovilo več govornikov, predvsem dekan Pavlin Bitnar, ki je z besedami »smrt l e nam je duhovnikom naravnost ukradla, ihte povedal, kako težko se duhovniki od njega ,ix»love. Pevci, domači fantje, so poti vodstvom g. učitelja Krausa zapeli i>ar žalostink. — V zadnjem hipu pred smrtjo se je pokojnik dal prepeljati iz bolnišnice v Ormožu domov v Vinico. Avto je ž njim. umirajočim drsel menda hi Trojane iiimo rojstne župnije št. („,., . hotel jc pozvati poleg -stoje lj ibJiene „ 'J Mi botila zopet m zo|K'« romali k /al. \) j ■ 2< želj. ali nanj pozabil» ne bomo Ud|a .* njega ne bo več slišati Marijo J)ra>.lavlja,i' ™ pa rdi .li,Wti5{ nam daj vedno dovolj in dob ttai n«. (§t Jurij pod K umom.) Pretekli teden smo pokopali enoletno dete J darja AI. Boriška iz Sklendrovca. Ka stanj iu mati za treootek odstranila z sobe. je itfj sestrica .lala svoji mlajši, enoletni piti otlov,^ line. Otrok ie dobil hude ojiekline in je v fc mukah po dveh dneh umrl. — Cvetni teden . pokopali t« letno Antonijo Lazar, najstarejše M v lan..— Kriza razsaja tudi pri nas na vseh ko«j in krajih. Denarja ni nikjer, izdatki i:- davsfj, ga pa neizprosno zahtevajo. Živina in les so bi» cena. Razumljivo je, d» radi tega trpita tudi tri vec iu obrtnik. Vse hrepeni po boljših časih.. Novi zvon bo menita kmalu gotov / težko 5 pričakujemo. Pro^reia (Träfe) Kos je minulo Sete nekaj te-.luov od ko na- je Marijina družba na Trati jvovabila cerkveno dvorano k proslavi Materinskega d« vendar se veselim«», d« nas ponovno vabi oa j likonočni ponedeljek, 17. aprila opoldne ob j. igri: Pri kapelici«, in sicer zato. ker bomo« ta način imeti kar najbolj céneno (to je dandaj važno), a obenem kar najbolj poMei;.;. zabito i razvedrilo, kakršno se edino «podobi za uajitjj I praznik v letu! — Naslova igre: -Pri kup se ni treba prav nič ustrašiti, kakor -, -Voli 1 smo — in smo imeli prav! -Darinka-. (Sv. Helena.) Prijetno zabavo in obilo lepega užitka je im lo občinstvo na cvetno nedeljo popoldne pri 11 V cerkveni dvorani je priredila fantovska in 1! kliška Marijina kongregacija skupno speroi«» Darinka«. Občinstvo je napolnilo dvorano in m čas z zanimanjem sledilo poteku igre, ter se čuda lepemu izvajanju igralcev. Vii igralci so le pol» Jili, da so se kolikor mogoče vživeli v svoje vb(t Marsikatero oko se je rosilo v dvorani. Za to It* vprizoritev se pa moramo zahvaliti predvsem ^ legalot Delite! In ženske! Malokatera ima prekratek jezik, a sedaj jim še reci. da imajo tudi one nekako pravico! Raztrgale bi kokoš na perje, kričaje: Delite! Dobro je deliti, kadar se ima kaj. Svoj gospodar si in svobotlnejši. Človek se bolj poprime dela. t dokler so vsi skupaj: ta maha sem. oni tolče tja, a po sredi ostane prazno. No, kadar more vse imetje preskočiti zajec, kadar sedi na treh gredah devetero družin in odpade na vsako glavo njen del, tedaj je težko krojiti tako. da bi vsakemu ostalo kruha in strehe; tedaj prinaša delitev nesrečo. Kadar se botru vname stava in teti razveže jezik, pobegne tudi pamet. Čeprav premorejo komaj kravico in kokoš, kriče na vse grlo: Deli in deli! To je povzročilo pri nas mnogo zla. Zakotni pisači in dragi postopači so se dvignili kakor krokarji nad naše vasi. Prišepetavali so botru: Deli se! hujskali so teto: . Deli se! dražili so brata: Deli se! podpihovali so sestro: Deli se! Tako se je res rezalo in sekalo, delilo se na slame, na liste, na zrnja. In prišla je nesreča, velika nesreča. Marsikateremu kmetiču je ostala le beraška palica, a lačnim škrieem je zapustila poine žepe. V Zagrebu je pripadla skrb za zadruge meni. V mestnem okolišu leži namreč štiri vasi in v njih je nekaj malega zadrug, precej revnih. Ali tudi v mestu je bilo gonje, pa ni niti čudno. Mestni kmetje niso nič prida. 05tel sem nekega šesldesetleteegs kmeta, ker niso ne on in ne njegovi sorodniki govorih preti sodiščem resnice. toda on se mi je opravičeval: >Kaj hočete, gospod, do kamor se čuje zagrebški zvon, ni t reden kmet niti za pipo tobaka.« Napadati so ve to vpr-ek ■ Deli in delit Ker sem videl, da ta ni kaj deliti, sem prigovarjal svojim stricem in botram izlepa in izgrda'k pameti Končno jih je ta vendarle srefata m vsi so mi priznavali: »Hvala Vaiti za pouk!« E110 samo domačijo sem razdelil — Juriničevo pod Svetini Duhom pri Zagrebu. Zadruga je nila močna. Bilo je tu pašnikov, vinogradov, sadovnjakov, njiv in travnikov — ali bilo je tudi strupenih in jezičnih babnic in se je gospodarilo, da se Bog usmili. 2 Dobro,-: sem dejal, razdelil vas bom: pa naj inoize vsaka svojo krn-vieo, bo vsaj mir. Juriničev dom leži v dolini pod uričem, iznad katerega se dviga sredi mirnega pokopališča bela cerkvica Svetega Duha. Nekega jesenskega popoldnevu, ko je dozorevalo že grozdje, sva prišla z zemijetnerrem do Jttriničevega doma. da jih takoj razdeliva. Jaz sem jim razložil, kuj pravi zakon slede delitve. Izprva je šlo gladko, a pozneje, o joj! Ženske so naju obkrožile In nastal je krik in vik za tole hruško in za onole slivo in kdo bo kosil deteljo in kdo otavo in da naj se hruška raje poseka, kot pa da jo obereš ti in da naj ostane detelja raje pod snegom, nego da jo poje tvoja >sivka<. Ko sem imel že vsega čez glavo, zagrmim, babnice se potuhnejo 111 jaz jih naženem: »Ženske v hišo, a moški na dvorišče! In prav je bilo takol Z moškimi smo pod lipo pred h 1 io hitro vse uredili. Dejali so- »Prav je , gospod! Dajte vrvico in zmerimo!« ■ Zentljemerec je začel meriti vinograd v rebri griča 1 jaz sem pa stopil med tem na vrh, da se navžijem le- t p0 ®'x t\ sem na deb,° sekane jablane ob pokopališču. Bilo je lepo, prelepo! Poleg mene preprosta, bela cerkvica, okrog „je stare, košate lipe, a za leseno pokopališko ograjo sami grobovi, porastli s cvetjem Po-neltod se je vzpenjal iz zelenja lesen križ, drugod je pa vise s kriza ovenel venec. V dolini in po rebrih 'o se belil, med sadovnjaki kmetiški domovi, po zeleni ravnin, se je pa vila Sava, brzel je vlak, iz dimnikov «e je dvigal s.vkast dim. ki ga je alatilo solnce Nebo je I»,Io jasno kot steklo, a daleč tam na ob o ju !e je 1 Žrtvi srnjfg» pokfiu J V ueken -anstorijo ' Otomacu sta operirala t I Tridn in njegov asist« ParjjM&il nek-üa Muk Ob t«;ni delu -e j« F^ t Trida vreza i s «tekli» i črepinjo neke |ffltw» j cevke v prst. V cevki f j bil gnoj nekega boinita. ! Dotik rane t aitoje* j t povzročil znfrnptjinif.fr I gar posledii-a je bila pr» I fesorjeva smrt. Asisti* PospiStu je pa gnoj.lt» »e je cevka zdrobi«, brizgnil v obraz in 1 stala je nevarna okul Tudi on je pMal tako &-tev svojega poklie9. Seaaraden !olo;r»M» posnetek. Pri lawkili n» nevrib angleške mor«' rice se je nekemu lo» garfu posrečilo, ^ f vjel na fol.«graličuo g ščo nenavaden 1»««* namreč torpedo, takoj P izstrelitvi. Kljub t-»» s katero Ieri, je torp«* na sliki tako ,f. kor bi stal 11a mest«- '' kaj je razvidno, kolik« f napredovali moderna togralija. Prlloinostno liarito. ' »Rabim lepo sliko f ročno darilo.« - ^f 'ii vam priporočim . žejo primernega -7 prelepo krajino A ^ blife>".< upniku, ki je dal na razpolago harmonij ter ves fugi inventar: nadalje akademiku Ivanu Janežu, Ji jc ves čas požrtvovalno učil novince, in slednjič laieniu požrtvovalnemu Valentinu Zajcu, ki je gkrbrio režirai igro. Koliko zaslug ima naš Tinče In tej stvari, ne moremo našteti in se mu nikdar Bovoli zahvaliti. Vsa čast in zahvala poštenemu »ntu! Vsa čast in polivala pa tudi našim poštenim »ntoni in dekletom, ig-alcem, ki so toliko večerov Hvovali za blagor in dobrobit slovenskega na- Ma. Mrliška zvonjonje (St. Clo4ard.) Nekaj izrednega za našo župnijo je bilo, da so f dni, od tikega tedna do cvetnega, vsak dan peli Jvonovi svojo žalostno pesem prerano umrlim. — torek 28. marca je umrl Gotard Cukljati, posestnik, v starosti 45 let. V svetovni vojni je silno toliko trpel, udeležil se- je treh ofenziv in je zato ■ivciio zelo opešal. Ilripa v zvezi s pljučnico ga je Irfila iu hitro je izdihnil. Zapušča vdovo in štiri Jtdndoletne otroke. Nato je prišlo iz Vinice sporo-Silo, da je tamkaj umrl g. župnik Lovro Kos, tu-jrajsnji rojak, Tudi njemu so zapeli zvonovi v slovo rojstni fari. Dne 31. marca ie umrla Marija l''er-|ile, vdova iz LiinoviC, v 55 letu starosti. Njo so .«ne Marijine družbe spremile v velikem številu in zadnji poti. Liti dan — ko je bila Imenovana pokopana — se je poslovil od tega sveta posestnik Franc Brvar volgo Subar iz Limovie. Jetika ga je frjda na bolniško posteljo; le kak mesec j" ležal |n rešen zemeljskega trpljenja je odšel v večnost aprila v 58 letu starosti. Zapušča vdovo in šest jitrok, od katerih sta še dva, mladoletna. — Vsem pnulini naj bo i>og milostljiv sodnik, prizadetim pa naše sožalje. Soviče. (Blagovica.) J'ri nas se je pretekli teden izvršila spremenila pri pomožni pošti. Pošto je do sedaj skozi 12 let odila tukajšnja organistova vdova Frančiška Griij. adi svoje vestnosti, natančnosti in postrežljivosti i imenovana splošno zelo priljubljena pri ljudstvu, ter je lepega krščanskega življenja in znana kot oštena žena in ker je vdova z otroci in pomaga f svojo trgovino v cerkveni hiši vzdrževati sedanje-ja cerkvenika-organista, jo tudi za naprej vsem Opto priporočamo. — Lepo slovesnost smo obhajali ia praznik Marijinega Oznanjenja popoldne v tukajšnji župni cerivi, ko so bile -koro vse družine v lan sprejete v Družbo sv. Družine. - 5. aprila amo pokopali staro Bobnetovo mater Apolonijo Za-jec iz Vošč, ki je dosegla starost 81 let! Naj počiva L ,7 Naročnikov »Domoljuba« je pri nas le-i? V , m naroiSl"la z našim občinskim goèpodartsvom? Radi pobijanja krize menda se je sklenilo, da se v bodoče no daje organ ;sfu nobena birn več Kadi lažjega umevarrja pripominjamo, da je organistova bira pri nas prostovoljna. Ljudje, nevem, ali niso razumeli, ali niso huleli razumeti tega sklepa, se zanj sploh niso zmenili, že? čez svojo lastnino smo za enkrat še sami gospodarji. — Kakor v druge občine je tudi v našo prišla koruza za bolj potrebne občane. Več prosilcev je bilo odklonjenih z dobrohotnim nasvetom. naj gredo v Rim jionjo. Najnovejše iz občinske torbe pa je naklada trošarine na sadni mošt po gostilnah. — Tujce in izletnike, ki jih bo v lepih pomladanskih nedeljah ]x>t nanesla tudi v naš kot opozarjamo, da stane pri nas fantovski vrisk 75,— Din. Za današnje čase obče gospodar-' ské krize pač dovolj, zalo bodite previdni in m> preglasni. Naie gospodarstvo. (Dolenjavns.) Kljub večstranski gonji zoper našo Živinorejsko zadrugo se ta kai lepo razvija. Upeljan ima skrbno urejevan rodovnik in zavarovalnico, kar se pri mnogih zadrugah pogreša. Da je tudi uradno priznano njeno delo za napredek živinoreje, je dokaz poročilo banske uprave, ki je izdala seznam sadrug po njihovi delavnosti iu med prvimr posebno glede točnosti rodovnika je naša zadruga; zato je prejela od banske uprave nagrado. To je naj-krepkejši odgovor na plitvo zabavljanje ljudi, ki znajo krepko razdirati, a slabo delali. Rodovnik Xajbolj požrešna žival, igotovili »o, da je naj-oij [Kižrešna žival na (vetu navadna španska irastaSa. Na jiodlagi opa-iovanj so v živalskem 'rtu v Londonu po več-iratnih iioskiisib to domati. Morali so se pa v to svrho poelužitl filma, ti je pokazal, da se je-lik španske krastače ■omika z neznansko navico, šine namreč v žre-o in ir. njega 1500krat v mi sami minuti. Na pod-«Ri te ugotovitve je bila ipanska krastača progla-lena zn najpt, »resnejše «it.je živalskega rodu, Ko je liil sedanje pred-lednifr Roosevelt pet let Itar, ga njegov oče TOl enkrat s seboj, da >bišče svojega prijatelj?, tedanjega predsed. 11 ka Clevelanda. Cleve-.a,1,i je bil vsled isto-«sne krize tudi v velico stiskah in skrbeli. ,''i tej priliki je mladega lečka Roosevelta pogla-Po glavi, rekoč: »Z?. ™ t!> da bi ti nikdar ne W predsednik Združenih »ržav.f * .Družba Najsvetejšega ;mena je bila ustanov, •lena leta 1274 ; 40 unto iK.ÌK.iiK>st je «vedel leta 1584 sv. Ku- -'ol Boramej. , vzpenjalo oslro vrbovje Kleka, temno na rdečkastem j ozadju, ln vse je bilo tiho, vse mirno. Le včasih jt; j zaškrtal čriček, včasiii je zabrenčal kukcc iti včasih se je zaslišal i/ doline klic kmeta. Lepota, krasota, dvojna krasota za nesrečneža, ki lilapčuje vse dneve za pisalno mizo in opazuje nelepe strani človeškega življenja. Zatopil sem se v to široko, daljnjo sliko pod svojimi nogami, oči so se pasle na teh menah in skladnostih barv in svetlobe, a moje misli so plule daleč, daleč; teh vsaj ne more nihče omejevati. Nenadoma sem se pa predramil, zbudilo me je pokašljevanje. Obrnem glavo, za razpadlo ograjo je kopal nekdo grob. V začetku ga nisem niti opazil. Naenkrat zasadi mož lopato v zemljo, potegne iz ilovnate pipe in začne se ozirati po rebri, kjer so vlekli kmetje vrvico za zemljomercem. Pogleda! sem ga natančnejše, spoznal sem ga. Ime mu je bilo Janko Krušič, a vsi so ga klicali le za »barona Ivi co c. Nisem vedel, zakaj. »Baron« jé bil močan, plečat mo-žiček, širokega, nagubanega in že nekoliko pormenelega lica, modrih mračnih oči, upognjenega, rdečkastega nosu. Rjave lase je imel čudno počesane, brke priviliane, obleka, ukrojena bolj po mestno, mu je bila že precej oguljena, na nogah je imel stare opanke, na glavi staro, modro vojaško čepico, a za vratom umetno zavezan robec iz fine rdeče gvile. Ljudje so govorili o njem, da je pijanec in postopač, kolikor sem ga pa poznal jaz. jo bil mestni delavec, ki je pometal in škropil zagrebške ulice. Opazoval sem ga od strani: »baron« je stal mirno kot kamen, premaknil se ni niti za las, samo oči so mu begale za kmeti, ki so merili. Končno me opazi. »Dober dan, imenitni gospod!« me pozdravi Janko, dotaknivši se z roko vojaške čepice. »Juriničevi se dele?« pristavi In pokaže s pipo na kmete. »Bog daj dober dan, Janko,« mu odvrnem, »da, «Selijo, da bo že konec prepirov.« »Konec! Da, da! Petrova tašča je huda babnica. S svojim jezikom bi segla čez savski most. Pa Jeriničevim je lahko, saj tudi imajo kaj deliti. Vsakemu bo ostalo več nego sama brazda,« pristavi -liaron : ravnodušno, »A kaj delaš ti?« »Jaz? E, saj vidite — delim zadnji kos. Tu je konee prepirov.« »Komu?« »Norcu, staremu Imbri. »Kaj Imbri? Glej, glej! Poznal sem ga dobro. Do bričina je bil, pošten mož k »Poznali ste ga samo po eni strani,« se nasmehne Janko porogljivo. »Dobričinal Kaj? Neumen, prene-umen, vam pravim. Za mestno gospodo je bil on dobro blago, drago bi kupili Imbro, kajti bil je jako gladek. A jaz sem ga dobro poznal. Slabo je končal, a naj v miru počiva.« »Kaj ti je naredil, Janko, da ga opravljaš Se t grob?« »Meni, naredil? Nič! Sebi je naredil. Ne opravljam ga, resnico govorim, kajli ko zazvoni človeku zvonec in se zvrné v grob, se ve, kaj in kako je z niim,« je modroval Janko, iztrkal pepel in vnovič napolnil pipo. »Pa zaradi kakšne bolezni je umrl Imbro?« »Zaradi kakšne bolezni? Zaradi hudobne žene, gospod, a za to bolezen ne raste nobeno zdravilo.« »Kako to?« »Tako, Dokler mu je živela prva žena, vsa čast ji; niti zrno ni šlo v izgubo, niti jajca si nI privoščila. Toda Imbro je stiskal in pretepal ženo. Naj pričaka srečno sodni dan, ali lega — in tu je pokazal Janko z roko na srce — tega ni imel Imbro nikoli, uiti na Sveti dan ne. Preje bi si odsekal prste, a katerimi «e prokrižuje, nego b! privoSčil revežu skorjico.t »A tako! Jaz o tem nisem nikoli slišal.« „DOMOLJUB . 12. aprila I933_ štet. vodi tajnik zadruge K. Ile. V delu jc naša moč, Istotako prejema celo iz vrat dosedanjih nasprotnikov priznanje naš-v Mlekarska zadruga. Se taki, ki kaj radi udarijo po naših organizacijah, korajž-no nosijo mleko v mlekarno in s tem priznajo njen pomen za naše gospodarsko življenje. So knietie, ki enkrat dobe 1200 Din za mleko. Danes, v teh brezdenarnih časih, ie taka vsota kaj lepa. Ljudstvo vedno boli spoznava pomen te ustanove, ki edina še oskrbi kiuelu stalen dohodek. Velike so žrtve in skrbi ustanoviteljev, a vendar vzdržimo, upajoč na boljše čase. Komisija od banske uprave in sreza je pregledala mlekarno in dala spričevalo, da je vse lepo urejen opo stavbenih in zdravstvenih predpisih. S tem so odbita razna polena, v katerih iščejo nekateri rešitev krize! Gospodarske vesti. (Polica pri Višnji gori.) Huda in dolgotrajna suša je lani povzročila veliko poma-jkanje sena za letošnjo zimsko krmljenje. Kljub temu, da so skušali naši živinorejci uravnati to pomanjkanje z odprodajo živine ali z dokupom krmil, se borijo že celo zimo s pomanjkanjem sena. Te hude borbe še ni konec in bo trajala do one^a casa, ko bo zopet v obilici zelene krn e in paše. Ker naši kraji tako pogostoma trpijo zaradi suše. bo treba izboljšati naše travnike. To pa bo mogoče doseči pred vsem z gnojenjem, ki prinaša zemlji primanjkujočih rastlinskih snovi. J.c'.o za letom jemljemo z vsako košnjo travniški zemlji veliko hranilnih snovi, vračamo jih pa v zelo pi Ji meri. Cene živini še niso dosegle prave višine.. Bol;ša živina je dosegla komaj tri do štiri dinar,e z» kilogram. Krave pa pod 80Ü Dm m do-b "i Seveda, spomlad je tu. Kmalu bo ka, paše mleka pa ic tudi treba, zato si krav,co vlak žele Dragi so mladi prašičk,. ki so sploh vzdržal, ves čas visoke cene. _ V splošnem gospodarska kriza Sc neomejeno vlada. Poraja se nova pomlad, nov življenje, vstajenje! Naša .rea kličejo k v,ta,en,u. življenju ,n sreči! Veselo Veliko noč! Novice (Primskovo pri Liliii-I Zopet so apeli mrtvaški zvonovi. Slovo ie dal tej solzni dolini Martin Kupa pd. Skubec iz Je«. Pred kratkim ga ic zadela kap. Domaci so žrtvovali vse. da bi ga rešili, a vse brez uspeha. Dne 8 t. m. so ga ob obilni udeležb, nesti na pr,m-skovšlio pokopališče k večnemu počitka. Zapušča 5 otrok. Z ostalimi iskreno sočuvstvujemo, niemn pa nai sveti večna luč. — Primskovo je znana božia pot. Do cerkve vodi križev pot. 14 malih kapelic v razdalji 70 m ena od druge, lo sv še nialokje dobi. Kapelice pa -o bile že močno zane-maricnv. Pa se je opogumil Ovnikov Jože iz Do!|-nega vrba ler šel nabiral prispevkov za popravo križevega pota. Nabral je okrog lOCO Din in tudi nekaj piiače je dobil..Zidarii (Ovnik Filip, Ovnik Jože in Rozina Anton iz Sevnega) so se hitro lotili dela ter ga izvršili že pred cvelno nedeljo. — Primskovo je lepa izletna točka, ker ni preveč od-da!:ena od železnice. V dobri poldrugi ijri se doseže od postaje Hadohova vas ah iz Št. Lovrenca n? Dolenjskem. Kdor se v nedt«jo ne ve kam podati, pa jo naj maline r.a Primskovo in ne bo mu žal. Ve!?konočni dok^-vj Vi likonočni po/.dcnvi. \,-ele v'likonočne praznike žele wvojini domačini, prijateljem, zmicicm. /Insii p«, tJoven.-kim dekletom i» fali-loiii slovenski Iantje. ki m bodo mogli lepili v l.konnčnili praznikov obhajati pod domačim k i,,vinu.' I u.li uii jim želimo za praznike vsega najlio j;ega. zlasti da h. kmalu srečni, zdravi in i». >'eni vrnili n.i svoje domov e. Pchčcvo. 1. čela 4». pešpolka: Joz. Tome ll .i neu). M. kužnik (Ko>ezef. t,. I , ^ič (/apiari, l>. nhe i Sevnica pri Trebnjem), Al. Mervur (šinil,el pri Žužemberku). I r. .Novak (Seio pri V -.en me-,oIv. I.juhiè (Slivnica pri Grosuplje,,,; Al. Svelo (Jezero). SI umica. 41. pe.špolk. Iva» A lit-. Jakob Kopi, j.,.e Inimpiiž. \l. Muzi, Mili. Golob, Žiga •or:,. Vlud. Močnik. Belgrad, kraljeva garda: Kaplar Jože Ru-pre, (Boll. Ili-lai. Janko Jazar (Medija-lzlake). Korinšek Krnil (Ljubljana). Jenko l e,do (Za-gorje), Franc šurlokar (Ribnica), Jože Kostele IKočev jc). Jure Pust (Ribnica), Jože Okorn (Ribnica). Ignac Juvan (Ljubljana), Konrad Stan,olj (Žalec), Kurol K ll list (Celje). I copold šlištar (Rihnicai. Jože Kastelic in Julij Meglen (Dolnje polje). Ivan Zcvuik. l'ione Ro.jšek. Jože Petek. Matija Puhar. Andrej šlelančič, Jože Dolenc, Franc Sekšun. Sknplje: Ivan Mlinaric in Janez Freje, pod-časnika vojne bolnice, Tomaž Dolenc, Karlina Komačar, Anica Ajster. školja Loka. 1. plan. polk: Kaplar Marcina Anion (Trebetjuo), redovi Erjavec. Ivan (Zadvor). Urbauija Ivan (.Moravče), Gorjup JoSko (Rudnik), Korč Franc (Dolsko), Pavli Janez (Krtina). Jeseni- Tomaž (Krtina). Kramer Jernej (Gubnišče), Snoj Ivan (Hrdo, Vič), Bergant Jože (Žlebe), Stefan Ferdinand (Krašče), Lipovšek Franc (Blagovnimi). šušteršič Anton (Rakitna). Vrénjak Janez (Kolovec), Korošec Anotn (Rakitna), Orber Jože (Kot), Svete Matija (Podpeč), Kracmau Franc (Šmarje), Kožuh Janez (Polhov gradeč), šuštaršič Franc (Mavčiče). Kraljič Joie (Strahomer), Križ-man Ivan (Staje), Cankar Matej (Dvor), Tauter Ignac (Zalog), KočjanSlč Jernej (Sostro), Vrtačnik Ivan (Ljubljana), Znoj Ivan (Zg. Kašelj), Rregar Ciril (Kompalja), Sirnik Anton (Zg. Kašelj) Kragiijcvac, 19. pešpolk: Pivk Franc, Jereb Ivan in Jurjevčič Janez (žiri pri Logatcu), Obreza Janez (Begunje p. Cerknici), Ludvik Obreza (Sev-Sček). Meden Ludvik (Begunje p. Cerknici), Le-skovec Franc (Logatec), Nagode Ivan (Hoteder-Sica), Pavlin Ignac (Jesenice), Trunkel Franc (Orlovka), Danijel Vučko (Prekmurje), Sv igel Matevž, (Sevšček). št. Jurij ob juž. žel.: Gojenci kmetijske šote zele vsem tovarišem in znancem vesele velikonočne praznike 6' Valjevo. I", ai t. polk: Kupi« ri: Vinko Vesel (Loški potok), l-'ranc Knaus (loški potok), i rulli-Klobučar I St. Jost): rodovi: Miha Itžen (Dovje), Knrol Božič (Nova vas). Josip Biegur (Meiičevo), Anton Mohor (Dobropolje). Mak- Glud (Ki,žele), Martin Sturili (Dol. Loži,le). Štefan Murko (Seio). Vranje, pionirji pri 1. peš polku: Josip Kre-jau (Krško). Anton Žolni,' (Polzela). Ivan Do-bovičnik (Polzela). Josip juger št. Jurij ob j. ž.). Line, ili 11,,her,i,an (Vnz.cnieu). Ignac Trbovšck (l.uče); Morju n Krcijcer (Libnše), Ivan Sahoiiiik ( Mutol. Jos i p Tkave (Ciišlmijl. Matija Plešnik (l ino). Anion Arlmun (Slovenjgradecl. Valentin Ilribernik (.Nfarenhcrgj. Rihard Pa, (Miiren-berg). Franc Ariiaut (Ruše). Janez Pajo (šinarje pri Jelšah), Josip Novak (Brežice). Otočnc. I. divizija ari. polka: Kaplar Ji,že Bazilik (Sajevee p, i Kostanjevici), knplai Matej V i pol ni k (Žalec), kaplar Frane Diihanič (Bi-zeljsko. Zdrav ko Ortel (Hrasiovče). Anion Brinovec (Dobova), Blaž t rek (Doliova), 1 rane Šetinc (Doliova). Marlin Krušel (Brežice), Irane \ retič (Brežice), Jože Borlot (Litiju). Kraljeviča, 12. plan polk. mitraljeskn četa: I rane Gorše (Dol. vas uri Ribnici). Alojzij Kos (Gor. vas pri Ribnici). Karel šego (Loški |Kiiok). \nton Koši,- (Sodražica), Anton Zaje (Podkhinc). Anton Tliršič (Cerknica), Jan. Prešeren I Vrhu). Niš. 2. divizija konj. artileiije: Anton Bui -toi (.Novo mesto), Franc Sirnik (Dravlje), Franc Prijatelj (Žalna), Matija škroba (Brest pri Igu) Franc Krhin (št. Jernej), Alojz Kriliti šl. Jernej). Jakob Mštrovec (1 rgovišče), Ivan Ferna ve ( i!'r,'J ob j' *•>• N,i'«ael Petelin (Sv. Lov renc nad Pohorjem), Franc Božič (Krško), Anton Rene reni k (Presek). Alojz Izkrač (Tolsti vrli). Ivan Kavciiik ; Log pri Brezovici), Vid Bohinc (Planinska vas Martin Bal, (Pilštanj). Feliks Kotar (Javorje). Martin Retelj (Dolenjsko) Zctenika. pekarska čela: Stanko Korbič, Di-omzij Val,avec, Alojz Brajer. Karo! Pujnič in Stanislav /aravšek. Boka Kotorska, pe.špolk: Josip Lipovec )Že-bm jeL Ivan Dovč.(Sneberje), Anton Žagar (Iško ''I " (Gor. Pol je). Stanko Cedil- nik (Tacen) Matija šircelj (Rihpovec) Ignac Korošec (Čatež). Frane Zakrnjšek (Podhoršl P . Str«m™>»- PeSpolk: Franc Zupan Mir,,„) Rudolf Sn MnarevfjeAK Joir (Skocjan), AXCrt^ikrn('^ri&)' Mc Dr. Megušar Anton vljudno naznanja da je preselil svojo odvetniško iz Brežic v Kranj in se nastanili hotelu »JELEN", Zeinuu, povelj»!vo maruarice: žitnik (it I (Marinčav-as), Mirko Perše (Ptuj), F. .lakti! nj»! ! Slavko Koren (Jesenice). 1 demon ville par Buzuucv , Arilenne», |rilr 1 .loško Mulec (Otok pri Starem Irga pri R,^ Zagreli, 4. eskailrile I. zrakoplov stieg, J Kaplar Jakob Zore (Moravče), rednvi Al. (;,. ' (It. Toplice), V. Jesonovec (Sv. .lošl), (jttl. ^ ' (Praeersko). Albin Kostanjevec (Ptuj). An|, ; beljak (Zlogonje), Vinko Oblak (Trebijo), a,, Sajnovif (Ljutomer). Ciril Ogrin (Logaler), y, Pretnar (Bled). Ant. Cibašek (Kninnik). i.,^ Hiter (Zagorje). Francija, Piy de Dome: Jos. Sušteršič, Fr.'j inek. Pavel Sivie, Franc Mikui, Jane/ Brente |s-Rakitničam). Kolaiin, gorska artiljerija- podčastniki Iv. ■iak (Raka), Franc Valenčič (Ljubljana): kaplar,. liregar (Skocjan p, M. I, J. Vinetič (SamobonJ dovi Franc Vrisk (Sevnica). Fr. HribrSek ISai i lina), Ludvik Jug (Sav dolina), Rud. Bergant dolina), Jože Lovrinc (Celje). Tetovo: ietniik, paznik Fr. Rajar (Mirili t, orož. nared Josip Zalar in Ivan Klešnik (LjoU,-; podnar. Jos. Mole (Celje), kaplar .los Mm (Krško), RudolI Mlakar (Kamnikl. Nieuwenbagen — slovenski rudarji: Jožke. Ivanka Mlakar, Ignacii in Francka l'eie, Ant«; Rezika Kobilšek, Ivan in Nežika Kobilšek. n: moravike in loike fare. Struraica, 49. peipolk: Kaplan: Povile itd (Zadvor), Sešel Josip (Ljubljana), Močnik Fu (Zg. Brnik), Tirman Anton (Matena) Intihar Li vik (Ig), RamovS Anton (Stožicel, Mehle .ti (Vel. Uova Gora), Mazi Al. (likal. Rupert Ji (Iška vas), Sorli Vladimir (Ljubljana). Movcari, fael (Hrastnik), Golob Mihael (Ig). Gljvan h (Šmarje), Kadunc Alojz (Šmarje). Kedovri: D« Jernej (Stožice,, Znidar Blaž (Zg. Brnik), Pri Vlado (Ljubljana), Gorše Albin (Drgania vas). Ti« puš Jože (Medvole), Peterca Leaudar (Liiiblju Pelrič Jože (Lipi inje), Srovinc Franc (Mira»» Rajgel Leopold (Bitenj), Saje Rudolf (Mirni], Tu Pelcr (Smerečje). Jagodic Franc (Smarie], Fi Ernest (Kočevje), Prek Franc (Ljubljana), M Franc (Lukovica), Smalc Anton (Zalogi. HorvalSi tija (Uršna sela), Zupan Franc (Mirna pei!. Pri Jože (Sodražical. Zemliak Milan (Liuliliana), PA Franc (Mirna). Mežnarčič Leopold (Gradišče).u» še Edvard (Podkostje), Auber Franc (Glob;» Tekster Anton (JevSel, Medved Franc Kopač Jakob (Medvode), Kovač Lovoslar (ti» liana) Belgrad, 7. četa peipolka kraljeve garde: .!> ton Skol (Jetenje), Albert Nagy (ušeča vasi.» rančič (Vrh). Anton Božič (Kobilc), Martin KmiH (Črne), Lipej Ferdo (Nova vas). . Valjevo, 3. baterija samost. artil. poli««4 vizije: Jakob Mahne (Grahovo), Karlo Koiir, W Mikolič (Loški potok), Vinko Dovč (Zalog f Ljubljani), Alojz Justin (Otoče), Maks Učakar I* žica pri Ljubljani), Miha Drnovšek (Ljubljana). » nez Nučič (Predole). ... Vel Kikindo, 5. artil. polk: ZupančiS AW (Trebnje), Kastelic Jože (Vel. Oreliekl. K»« Ivan (Ježical, Hribar Ludvik (Rožančel, Sil« (Vrhpolje), Podbevšek Franc (St. Ožbolt,/'» Brleč (Laze), Ravnikar Jože (Vel. Jamnik), SM» Franc (Sv. Križ), Avgust Slabe (Vič), Lenart u» bočnik (Tržič), Jože Semprimožnik (Slape!«'" Jože (Rova), Urbane Franc (Zg. Stranie), ^ Pekovec [Srednja vasi. , , , ,j Belgrad, 2. pešpolk: Narat Ivan (Vel. L'® Anton Trpin (Smolevo), Anton Rudolf (Sv. Vid» Cerknico), Feifer Janez (Rupa), Aloiz (Naklo), Alojz Kalan (Breg), Anton GraW JT skovo), Anton Umek (Ve!. Cirovc), Jane« °r (Dol pri Novem mestu). „ ..A Belgrad, konjeniška brigada kralieve I" lil- I..«PI' S.L T. . . f....«« I-rADC. ^ . Zelnik Ivan, Glinšek Ivan, Juvan Franc, ■•- , Jožef, Vcc Ferdo, Plasin Ciril, Ludv.g K"» Zannter Janez, lic Stanko, Vaupotič Andrei. Alo)z in Türk Štelan. L'„ir Belgrad: Spodnjebrnški fantje Kristane hij, Koželj Janez, Mušič Josip. 15. _ ljubljanskega trga V Ljubi jan, dne U. aprila. Ai,!**! soj«"' (v »«*«. 5: I Silili Na zadnji seyem je biio prignanih 251 ■ òli volov, 29 krav, J 2 telet ter 4(10 .prcšičev : ioio Prodanih jo bilo «5 konj, 40 volov, 18 T 8 telet ter 200 jireSičev. Kupčija je bila torej ki iživahna. Zlasti konj iu prašičkov je bilo, fcimu izredno veliko. Cena prešičkom se je K dvignila, okroglo za 100 Diu pri paru. Cene li L'oveii živini so ostale ta teden večinoma liromcnjonc, le izredno lepi, pBani vol, so ElaCevali nad dnevno ceno, od 5—6 »nt za trosti prodaji pri kg sledeče: pšenici /.a 10- 20 Din, rži za 10 koruzi /a 3—10 Din. Ceni: psena-ni moki «io padla za 5—30 »in pri 11)0 kg. Na borzi sso bili zadnji teden padci cen pri 100 kg slogi pšenici za 17.50— 20 Din, koruzi za ?, Dni, li'i molti iiUlarici za 1 > »in, baiiatski moki Liei zu 20 »in. V za il njih treh tednih so sc i cene žitu za 100 kg znižale: v prosti prodaji: liri r.\ 't)-25 Din. rži za 15 »in, koruzi za bin I,lenitili moki za 10 »in; na žitni borzi: L,-'i za 25 »in, koruzi za 15 »in, batki molo briri za -io Din, banatski moki nutarici za 40 i V nadrobni trgovini se padec žitnih cen še fobi-uii dovolj, čeprav «o trgovci že pričeli jko prodajati nekaj par ceneje. Po praznikih pa ijo moka brez dvoma občutno jiocetilla. I Konec kupčije za semenski krompir. Na Ijitb-' kein trgu so je zadnji teden pw.'ialo, ila gre I ja s semenskim krompirjem h koncu. Prejš-jrotlo (5. aprila) so pripeljali na trg 80 voz jenskega krompirja, kar pompili višek na trg leljanega blaga ob tem času. Cena Icrcinpirju pio razumljivo močno padla; dočini jo bit lani luski krompir po 1 »in, nekaj časa celo po ■ Din, je letos komaj vzdržal 75 par, zadnji kn pa so krompir ponujali celo pa 05 par in I ceneje. Veliko semenskega krompirja so Balli za Belo Krajino, kjer gu je lani uničila ft.'ene živini: voli 1. vrste 4.50-5, voli 11. rie 3.50-4.25, voli III. vrste 2.25-3.25; krave: vrste 3.25-4. krave II. vrste 2.50—8, krave vrste 1.75-2.25; (elice I. vrste 4.25—4.75. teli. vrste 3.25-4, telice III. vrste 2.50-3; fcta I. vrste 0-7, teleta 11. vrsle 5-0. vse za Igrani žive teže. Prcšiči-šptiliaiji 10—11. pre-T-pršularji 0—10 »in kilogram Slanina: do "t 14—15, hrvaška 15-10 Din. Svinjska masi lin, prekajena svinjina IG—24 Din. Žiiinske ve kože: volovske 5—7, kravje 4—5, bikove |clcčjr 8-0, hrvaških prešičev 0.50—1, domačih isičev 3—4 Din za kg. [Cono žitu iti mlevskim izdelkom (za 11X1 kg): niča 240-250, jočinen 175—180, rž 175-185, s 170-185, koruza 115-125, fižol 240-325 Din. Pše-na moka 320—425, koruzna moka 130—225 Din. rane cene: (franko vagon, postavljen v Slovelo): za 100 kg: pšenica 240-252.50, koruza 1—110, pšenična moka, Uačka, 410—415, .pšenič-! moka, bauatoka, 420—425 Din. Cono krmilom: (za 100 kilogramov): seno -73, slama 00—70, lucerna (seme) 1800 Din. Drobni kmečki pridelki (ceno na živilskem Igu, 8. aprila): jajca 1.25 »in par, p iščeta 25 ■ 35 »in par, kokoši 20—30 Din ena. Krompir , tlii), čebula 1.30—2 Din, kislo zelje 3 Din, kisla >a 2 Din kilogram. Jabolka: za vsakdanjo po-po 2—3 Din, fina, izbrana, namizna jabolka 1 7 Diu kilogram. Vrtna in poljska semena: čebuljčck 3—1 Din H'. zgodnji grah 8 Din liter, pozni grati 5 Din korenje 2—3 Din liter, pesa 8 Din liter, (kaputt) 1—2 Din žlica, koleraba 1 Din «•, calata 1.5— Din žlica. .Sadim ju vrtno drevje: jablane in hruške 4 7 Din, pritlično drevje 4—0 Din, marelice 0 10 Din, orehi 8—14 Din, vibezen 1 — 1.50 Din, taiee-divjaki 3 Din, vrtnioe-oepljenc 5—10 Din, —' 1ft~lr> 1')'"' 5—10 Din._ Listnica uredništva A. J. 'Diuinj: Oboje v re.hi -prejel Hvala! Pesile «e -še Za smeti Izklopil jo je. ISelki poljski grol jc priredil :gotitijo. Povabil je -plemiče in nekega Žida, ki Iga je visoko cenil radi njegove modrosti. Ie ipa ili dopadlo nekemu plemiču in je iskal prilike, bi javno rftzžo-igovoi' sukal e Turkih in njihovih navadah, je ))iri,pQnuiiJ plemič: Jaz aelo cenim Ttroke, kes1 sovražijo iprašiue in Žide.« Vsi so se spogledali in se obrnili k Židu. Ta pa, sinejoč se, odvrne: •Kaka sreča, gospod, da nisva v Turčiji -fi Samo takrat. Sinček: Očka, ali mi boš ku-ipil za moj rojstni dan veliko tamburico? Oče: Kaj še, dn mi boš ves ljubi dan gode!'! Sinček: Saj bom samo takrat igral, k boš ti spal. (Bo Héraldo dr Esp.«) Ona: »Kaj, pri predavanju da si bil? Pojdi, pojdi, do ene ure ponoči nihče ue predava.« On: »O, pač pač. Ta predavatelj je namreč jecljal.« Neki skopuh je dolgo časa stal pred izložbo, Ikcmčno pa le stopil v prodajalno in zahteval obešalnik, ki pa mora biti zelo poceni. »Ti-lc so po deset dinarjev, ti po pet, oni pa samo po tri dinarje,« je dejal prodajalec. »Aii nimate morda še kaj cenejšega?» »O čudno, vzemite ta-le žebelj.« $ Franca.: : Kdaj pa si razdrla zaroko s Ce netom? Katra: Kakor hitro sem videla, da nobena izmed tovarišic ni več nevoščljiva.« Zag&vormk: . Ako hočete, da boste oproščeni, mi morate nekoliko pomagati in sicer na ta način, da se bo pri razpravi vaša žena nekoliko jokala.- Obtoženec: :-To je pa prav lahko doseči, samo povejte ji, da bom oproščen, pa se vam bo takoj drla. Ona: Dmies -se bom pa okorajžila in sama skuhala kosilo. Kaj bi rad imel, moželr 1110 j? On: Sardine in sir.« Gozdar: Hoj, vi tam, kako pa se drznete streljati na zajce, ko pa imate še lansko izkaznico in lovsko karto?" Jože: Saj streljam le na one zajce, katere sem lani VJalik.« Guštinova: "Mar dobite letos nov avto?« Jiislinova: Da. To se pravi, kakor hitro plačamo onega, ki smo ga imeli pred tem, ki ga imamo sedaj.« Tone: Ampak, France je pa zelo poslušen mož.« Pavel: 7. Saj mora brti, ko pa ima don« radio in hudo sano.« A nimi delavnimi dvoranami, kjer sd instalirani na 1 električni pogon najmodernejši električni stroji, med njimi je Peter Kozina prvi v Jugoslaviji uvedel svetovno znane stToje sistema Goodyear — ki izdelujejo izključno samp kvalitativno blago , s kapaciteto do 1000 parov dnevno. Potfjotje »Peko« je po preosnovi 1. '1926 še utrdilo »ioves vedno bolj udomačene, povsod poznane in priznane znamke »Peko« čevljev in je prepredlo z dobro organizirano mrežo svojih podružnic vsd Jugoslavijo, lako da lahko mirno trdimo, da ni niti enega večjega kraja države, kjer bi se ne .prodajali in nosili »P e k o čevlji. Veliki duh ustanovitelja, prerano umrlega Petra Kozine živi v novi tvorniški znamki »P e-k o« naprej in še vedno daje dela in iela lepemu številu naših ljudi. Električna moč s pomočjo vetra Nemški inžener Honen bo zgradil prvo tovarno, ki bo proizvajala električno moč s pomočjo vetra. V ta namen hoče postaviti 200 m visok in 80 m širok stolp, na katerem bodo tri vrtljiva krila, ki bodo delovala nekako tako, kakor turbine. Premer kril bo znašal povprečno 80 m. Električna moč, ki jo bo proizvajala ta tovarna, bo dosegla okoli 5000 kilovatov. — Kaj pa, kadar bo tovarni vetra zmanjkalo? Recept za srečno življenje 1. mirno in čisto vest. 2. Zdravo telo. 8. Smisel za humor. 4. Primerno opravilo. 5. Za-sigurano bodočnost. 6. Ljubeznivo ženo (ali moža). 7. Brezmadežno preteklost. 8. 40.000 dinarjev na leto. 9. Debelo kožo. Kdor ima vso to, je brez dvoma najsrečnejši človek na svetu. Kdo je mo moški polčevlji i gumijastim podplatom r avi ali črni......... Bl„ gg.r Nogavice: Dams';e nogavice Din 3", 13--, 15--. Daniske nogavice svilene Moške nogavice Din 3". 14-, Otroške nogavice, črne, od Din 3'. dalje Otroške nogavice, v barvah, od Din 4' ženski čevlji, trpežni, iz prvovrstnega usnja, rjavi ali črni ...... Din 60.» ženski čevlji v moderni kombinaciji . . Din »5*. 6-50, 7 5«, »■_, 10--, 4'-, 5- Din SO'. 8--. 9 -, dalje Rokavice: Perilo: Svilene hlače, damske . . . . Damske srajce, duovne . . . ! Damske svilene kombineže . Moške srajce . . . Din 29-., 58"— Moške spodnje hlače, barvaste Moške spodnje hlače, bele Ovratniki, moški, Irdi . . Ovratniki Iz gume ... 30-- . Din 16>. . Din 28". . Din 30-- 85-, 55-, . Din 2S-. . Din 32». , Din 4*90 . Din 10"- otroški čevlji iz finega platna, rjavega ali črnega usnja........Oin JH)"- deški čevlji, od št. 30-35 ...... Otn od št. 36—3v»..........Din 69* za otroke praktična in moderna oblika iz prvovrstnega usnja .....Din >1- Drupe potrebščine: Kravate.........Din 9*-, 10—, 13- Moške naramnice...........Din M* Predpasniki, ženski..........Din M* Predpasniki, ženski, iz gume.....Dia 3S'" Damske barete......Din 12-, 21-, Cepiče moške............Din O* Damske Moške . Din I«*., 211-, 22-Dim H8--, 22 — 24-.. Pletenine : Polelni jumperji s kratkimi rokavi z dolgimi rokavi .... Din 75-. Din 8S-» Konfekcija: Bluze . . . Krila ... ....... Obleko......'.'.'.'.'. Plašči, športni ..'.','' Otroške irh;>ste hlače „'.'.'., Olroški jankerji Din 3t- Din 38-, «8;-: Din «»" ... Din IM" . , . Din 65'-. . . Din BS- mmmmtx ANI KRISPfR mmumU Mestili frö $lc». 26 LJUBLJANA Stritene»« allea 1-3 Irogerija HERMES ibijana, Miklošičeva cesta 30 ima vedno.n»'zalogi: groiifl i« zatirati je sadnega in cvetličnega mrčesa, i kamen za kuhanje mila à li) Din lig, OVO apdO za beljenje perila in čiščenje sadnih in vinskih madežev, irmalln za razkužitev čebelnjakov Itd., UP za uničevanje ščurkov, miši iu podgan, }||n za obrambo živine pred muhami, obadi in drugemu mrčesu, Blmus prah, encljan in poklaino apno za živino, »Salta lit tanta za bistrenje vina, sni» In natrijev bisulflt za razbarvanje belih vin, KyeplO ua azbestu za žveplanje sodov, irve za obleke ia usnje v vseh odienkih, Vsakovrstne pOtrebSfta« za kmeta in se- spodinjstvo, ariamo in fotopotrefcščine, tihe rože in koreninice vseh vrst z» zdravilne žaje in kopeiji. mm f malini uasf&ÉiMMia «. wnwttwwmw |lvni9IWIMI (hmeijaki nasad) z ugodno lego tik ob glavni cesti v KaplI (Savinjska delina) jo po nitki ceni ua prodaj. Po natančnejše informacija se obrnite na JfNMilnin ia ittHjiteiü « tonskem. Ne bo Vam treba biti brez pomladanske obleke, sai im« tvrdka F. I. CORICAR, Ljubljana, Sv. Petra «. 29 tako lepe in poceni blagove, da si vsak lahko vkflnb krizi nabavi primerno blago. Na zalogi imamo polsukno za fantovske obleke od 36 Din naprej, za moške obleke zelo trpežno od 60 Din naprej, za ženske in dekliške obleke krasno vol-aeno blago od 25 Din naprej, za otroške obleke periino blago od 8 Din naprej, kakor tudi lepe rute in Serpe, nogavicc, moške srajce in kravate itd. V konfekcijskem oddelku pa nudimo moderno izgotovljene damske plašče in obleke, krila, bluze, vseh vrst predpasnike, otroške oblekce in plaščke. — Plašče in obleke izgol&vljamo tudi po meri, kakor kdo želi. - Priporočamo se vsem starim, kakor tudi novim odjemalcem, ter zagotavliarno, da bomo vsakega zadovoljili. :: Svoji k svojim! Zdravila na recepte vseh bolniških blagajn se dobe tudi v novo otvorjeni lekarni Mr. Ph Jožeta Žabkar Jesenice, nasproti hotela „Triglav" Mali oyÌ£i§nik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkral Oin 5. Naročniki »Domoljuba» plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaienccv in narobe. Lipo sino ia ripa za krmo proda Bezlaj Fr., Preska 26 p. Medvode. Kakor vedno, sem ludi sedaj pripravljen pomagati svojim prija-teljem-kmetovalcem in sicer tako, da prodajani poljedelske stroje ua hranilnične knjižice. Cene najnižje. Fr. Stu-p'ca, železniua in zaloga poljedelskih strojev. Ljubljana, Gospo-Svetska cesta L Najraje kje ua Gorenjskem. posebno v okolici Ljubljane ali Vrhnike. Plačam takoj v gotovini. - Ponudbe sprejema: Jereb Anton, Moutiers (Gorcy 113) M. M. France. liha krasnega montanine, tonca 18 mesecev «tarega proda Pilpali KandrSe p. Vače. Mia za žnpiflMe. Pridno, vestno in kmečkih del vajeno delile se takoj sprejmo Ponudbe z navedbo starosti na upravo 3915. rroda ss posestvo z vsem inventarjem, 15 minut od trga Sevnice. Redi se lahko dvoje živine, poslopje v dobrem stanju Lep sadovnjak, voda pri hiši Pojasnila pri Ivan Pere. Sevnica <>8. :>S t u • bilie r< tisočkrat preizkušeni Popis pošilja zastonj Friderik Kralj, Stra-žiSče pri Kranju za nakup premičnin in nepremičnin, doto, raz,-dolžitov i. t. d., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: Kreditne zadrugot, Ljubljana, pp. 307. - Sprejmejo zastopnike. POSflMIlÉlilf maslo, oboje popolnoma novo. ugodno na prodaj Martinčič Jernej, Cerknica, fluitoli novo hišo s riuMiH 5 gobami, spodaj kleti, hlev, vrt, pripravna /a obrtnika, v Mirni peči šf. 9. — Ivan Rozman. Mizarsko delavnico dobro vpeljano, na deželi v/.amera v najem ali pristop™ kot družabnik. Dopise na Ign. Redek, Trebnje. IHtearsfcep vnjenai iščem. Ostalo po dogovoru Naslov v upravi pnd št. 4080. proda po obiih ugodni coni nekaj voz A. Hočevar, Zg. Šiška II. UMa m pletenje s stanovanjem ter plačo po 3 mesecih so sprejme za stalno Naslov v 0£l, odd. j Domoljuba' pod štev. 4066 Vaetittia 118,1 14 let Äta" rflSHP.M r;?ga i„ dekio za poljska dela sprejmem lakoi. —■■ Anton Markič.Strahinj, Naklo. 17-25 let sta-rega sprejmem takoj. Naslov v upravi ; Domoljuba* po.l 4079. ki je vajen vseli jiolj-skih in hišnih del, sprejme takoj Juvan, Gameljno p.št. Vid nad Ljubljano vajen vsega kmečkega dela star čez dvajset let se sprejme. Zglasiti se jo Zg. Šiška, Vodnikova 7 Bih. pinegavske pasme, "■anstarega 17 mesecev, licenciranega, ima na prodaj Jenko Andrej, Zapogo23, p. Smlednik. Slekla pošteno, za «Bal«, kmečko delo in Hiolžnjo krav, sine bili srednjih let, v lepem kraju ua Gorenjskem sprejmem takoj. Naslov v upravi »Domoljuba pod št. 3524. 16 lot starega krepkega zdravega za vrtnarstvo sprejmem. Hrana, stanovanje v hiši. Toni Šimenc, äelenburgova ulica 1. zdrav, dobro vajen konj, za prevažanje in domača dela v Ljubljani, se sprejme s pogojem : pošten, ubogljiv, priden in vajen sio«i« io zasloiek. Z zaupan lem zahtevajte brezplačno pro-spekto od tvrdko: Domate pletankc imlriBtrU» Josip TomliK1, Maribor, srcliova allea 1«. ■R V vsako hišo „Dmmrnššsdm" ! Izdajatelj: Dr. Grcgorlj PeJfjnk. Urednik: Joža KoSSek. Za Jugoslovansko tiskarno; Karel CeS. DOMOLJUB MOŽEM OTROKOM t Le enkrat v letu je Velikanoč — praznik pomladi, veselja in ljubezni. Pričakajte ga v naših novih čevljih. Z novimi cenami smo omogočili vsakomur, da si zamore letos kupiti poceni dobro obutev. Vrsta 4538-00 V pomladanskih ineh najudobnejäi čevelj 7» lahko hojo Iz sivega plalua t gumija-tim podplatom ŽENAM VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH IN DE-SKNIH Otroške nogavice: Doige Ooinbažaste Din 8.-, 10-, 12,-Kraike iz sukaoca Din 7-, 9. U sport I) 10.-, 12. ^JtKmma^^^ Vrsta 2947 Za lepe sončne dneve Vam je vsekakor potrebna ta lahka in udobna sandala z usnje nim podplatom. Vrsla 3335-10 Ženski sivi platneni nizki čevlji z gumi lastim podplatom Za lepe sončne dneve St. 20-2f< Vrsta 4531 -Od Lahek oiroški čeveljček za dnevno uporabo uurnji del iz angleškega platna, gumi jasi podplat St 27-34 Din 25. • Ženske nogavice : Svilene, Hemberg Din 29,-Svilene viscosa 25,-Svilene Din 19.-Flor la Din 19.-Iz Amerika-horo-baža Din 15,-Bombažaste, normal Din 9,-Iz sukanca z« sport Din 10- Mo.ìke nogavice : Iz sukanca ali pol-svite Din 15. Egiptovski bombaž z (leseni Din 10.-Poisvitene Din 7,-Močne bnmbažaste Din 5,- Vrsta 3945-05 Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom, l/.držijiv v vsakem štrapacu Za vsakdan.10 uporabo nenadomestljiv. Vrsta 2942-00 Otroštiii „andala z usnjenim podplatom samo Din :>5.-. Jamčimo za vsak par. Moške Din 49,- Vrsta 0107-00 Oižme iz mastnega us ;ja z močnim vulkani-ziranim gumijastim podplatom. Prikladne zn delo na polju, zgradbah cestah in za vsak drug štrapac Vrsta 1845-52 Ti čeveljčki iz Iinega baržuna, kombinirani 1 lakom, zamorejo zadovoljiti še tako fin okus in nadomestiti čevlje iz jelenje kože. St. 19-27 Vrsta 661-00 Otročičkom lepe pomadanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom Za dnevno uporabo, rjavi ali črni. Cistite svoje čevlje z našo kremo, ena škatla Din 4,- . , Vrsta 2945- U Čevlji iz rjavega boksa. Praktični in elegantni. Itavnotaki iz laka za nedeljo in praznik no rtonl mn 00 . r , Obuvajte čevlje z našo ži co, da ne pokvarite opetnika. Žlica s ključico D 4,- Vrsta 4562-29 Za sport Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge sporta, za turizem in za razne igre. Vrata 3967-22 Iz močnega boksa, široka in udobna oblika, močni gumijasti podplati. Prav posebno trpežni čevlji. Vezalke, per LI S sì