Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3(5-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/IJ - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Tret, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Lir 25— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 41 TRST, ČETRTEK 3. MARCA 1955, GORICA LET. IV PO SKLEPU TRŽAŽKEGA OBČINSKEGA SVETA Z DNE 25. FEBRUARJA Krivica, ki napolnjuje z ogorčenjem ves naš narod Groba kršitev posebnega statuta - Politika kolonizacije spada pred mešano komisijo Sklep tržaške občine, prodati na Konto-velu-Proseku 16.581 kv. metrov slovenske ju-sarske zemlje »julijskim in dalmatinskim beguncem«, da bi na njej sezidali 120 stanovanj, je naredil globok vtis na Slovence vseh strank. Saj tu nimamo opravka s poedinim izjemnim primerom prodaje, temveč za del velikopoteznega načrta, ki ga laški nacionalisti že leta dosledno izvajajo proti slovenski zemljiški posesti: v Štivanu so s pomočjo A-merikancev odvzeli Slovencem nad 336 tisoč kv. metrov ter tam zgradili »ribiško naselje« za laške begunce. Zaman so bili protesti lastnikov, zaman dokazovanje, da v Štivanu ni rib in da skalovila kraška tla niti domačinov ne morejo preživljati! Okoli 500 tisoč kv. metrov slovenske zemlje hočejo razlastiti v Zavijali in tudi tu zidati stanovanjske hiše. Tržaška občina je prodala v Sv. Križu skoro 36 tisoč kv. metrov našega jusarskega zemljišča, na Opčinah okoli 34 tisoč, v Pa-dričah kar nad 54 tisoč. Sedaj je na vrsti Kontcvel-Prosek, čeprav so demokrščanski gospodarji občine razlastili in prodali na Proseku že prej nad 27 tisoč metrov slovenske zemlje. Toda vse jim ni še dovolj. Sedaj so nam odvzeli na Konlovclu-Proseku še 16.581 metrov. Vsega skupaj na tržaškem ozemlju o-krog 500 tisoč. Opravifen moralni odpor Kako naj človek, ki je pri zdravi pameti, pričakuje, da bi bili Slovenci s takim stanjem zadovoljni? Kdo naj se n. pr. čudi, da se vsa slovenska javnost ogorčeno upira gradnji 25 begunskih hiš v Sesljanu? Naj se Italijani, če so ljudje in kristjani, le vživijo v naš položaj! Kaj bi oni rekli, če bi v italijanske vasi Istre načrtno naseljevali Slovence s Kranjske, tako da bi sčasoma izrinili laške domačine? Župan Bartoli bi grmel in treskal, da bi se zemlja majala. Od njegovih ogorčenih govorov bi odmevala vsa Italija do Sicilije, Nič bi ne pomagalo, če bi se Jugoslovani izgovarjali, da poteka naseljevanje strogo po zakonu, kakoT se danes izgovarjajo demokrščanski veljaki v Trstu, ko gre za Slovence. Bartoli bi odvrnil, da obstaja poleg zakona tudi morala, obvezna ne samo za posameznike, temveč tudi za narode. Kakor n) nobenemu kmetu dovoljeno, da preloži svoj mejnik na posestvo soseda, češ da mu je njegova zemlja potrebna, tako tudi narod ne sme vdirati v posest sosednega ljudstva. Greh je eno in greh je drugo, pa naj bodo zakonski predpisi taki ali taki. Na podlagi kakšnih moralnih načel — se zato vprašujejo naši ljudje — si prilaščajo tržaški nacionalisti pravico, da razlaščajo in prodajajo slovensko zemljo? In to proti volji in gospodarskim koristim lastnikov in ne da bi jih niti zaslišali! Krščanski demokrati se ne morejo pri tem sklicevati na ta ali oni paragraf, zakaj zanje hi moral biti najvišji zakon — krščanska morala. Ta jih pa, ko gre za Slovence, malo briga. Opravičujejo se takole: ubogim beguncem je treba pomagati in jih spraviti nekje pod streho. K temu pripominjamo najprej, da je bilo Popolnoma nepotrebno izseliti toliko Itali- janov iz Jugoslavije v naše kraje. Vsak na' rod ima dolžnost, braniti do skrajnosti svojo rodno grudo in zanjo vzeti nase tudi najtežje žrtve. Mi smo pa bili namesto tega priča, kako so različni italijanski veljaki kar javno pozivali rojake, naj v čim večjem šte-' i 111 za puste Jugoslavijo. Doživeli smo, da so škofje vabili celo duhovnike, naj se izse-le ter puste na cedilu vernike. Bog obvari, da smo se Slovenci in Hrvati tako obnašali za časa fašistične vladavine! Vsakega našega človeka, ki se je izselil, ne da bi bil v to NARAVNOST PRISILJEN, smo smatrali za narodnega koristolovca. Saj bi se bili naši kraji sicer izpraznili in Julijska krajina bi bila izgubljena. Le so Italijani ravnali drugače, je to nji-bova stvar, zato so pa očitno soodgovorni, da je toliko njihovih ljudi zbežalo in šlo po svetu. 1 oda vzemimo, da je bil znaten del beguncev resnično- primoran zapustiti rodne kraje. Tem je treba brez dvoma pomagati, saj smo sami izkusili, kaj je begunstvo. Vendar pomagati beguncem se ne pravi jih gnati v borbo- proti tukajšnjim Slovencem ter jih osovražiti pri našem ljudstvu. S tem da Bartolijevi somišljeniki ščuvajo begunce zoper Slovence, jim jemljejo vsako moralno pravico, da se pritožujejo nad narodnimi krivicami v Istri. Saj so sami raznarodoval-ci! Bartoli in somišljeniki imajo vobče kaj .čudne pojme o- italijanskem domoljubju: namesto da bi v svoji istrski domačiji branil do zadnjega diha svoj narod, je Bartoli prišel v varni Trst ter brani tukaj italijanstvo, ki sploh ni ogroženo. Njegovo laško domoljubje obstoji v tem, da se bori proti — Slovencem. NARODNI ZNAČAJ NAŠIH KRAJEV JE NEDOTAKLJIV Pri tem se daljnosežnih posledic svojega ravnanju gospodje najbrž niti ne zavedajo. Njim se zdi, da so Slovenci lahko zadovoljni, če imajo- svoje šole, svoje časopise, društva in nekaj dvojezičnosti. S tem je njihova narodnost baje v polni meri zaščitena. Slovenci se ne smejo pritoževati, da se v njihovih krajih naseljujejo Italijani. Saj se ti kot svobodni ljudje nastanijo, kjer jim je drago. Sporazum o Trstu jim ni mogel odvzeti te svoboščine. In vendar je naseljevalna politika v kričečem nasprotju s posebnim statutom. V 7. členu je rečeno, da je obema vladama zabra• njeno spreminjati meje »osnovnih upravnih edinic« na bivšem Svobodnem, ozemlju, če bi se s tem mogel ogroziti »narodni sestava ali značaj teh krajev. Kaj ima to opraviti s kolonizacijo? — bi mogel ugovarjati kak nevednež. Saj občinam, kamor se naseljujejo laški begunci, nihče ne spreminja obstoječih meja! Meje ostanejo take, kakor so bile. Tako lahko sodijo samo ljudje, ki ne znajo misliti ali so sovražniki Slovencev. Čemu je bil sprejet 7. člen posebnega statuta? Očitno zato, da bi se ne spreminjal »narodni sestav« krajev, kjer iz davnine živijo manjšine. To je bil izključni namen podpisanega sporazuma. Niti s spremembami upravnih mej se ne sme to zgoditi. Če bi kdo skušal predrugačiti narodni značaj krajev na kateri DRUGI NAČIN, bi ravno tako kršil posebni statut. Še prav posebno, ako bi začel bivališča manjšin kar načrtno naseljevati in narodno izpodkopavati, kakor delajo italijanski nacionalisti na našem ozemlju. Tako početje je še neprimerno hujše kot golo spreminjanje upravnih meja. OGROŽEN SPORAZUM MED SOSEDOMA. Gre torej za naravnost kričeč primer kršitve posebnega statuta, ki spada kot prvi pred mešano italijansko-jugoslovansko komisijo, ustanovljeno ravno z namenom, da se vestno in pošteno izvaja besedilo ter spoštuje duh sporazuma od 5. oktobra. Politika poseljevanja slovenske zemlje, ki vzbuja toliko ogorčenja ne samo med tukajšnjim našim ljudstvom, temveč tudi med Slovenci in jugoslovanskimi narodi onkraj državne meje in v inozemstvu, je zadeva, o kateri bo mešana komisija morala eimprej razpravljali. Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA. SVETA VELIKI COVOR Pred nabito polnim parlamentom je imel »tari Churchill zelo pomemben govor. A-tomsko orožje, je dejal, je povzročilo v modernem vojskovanju pravcato revolucijo. Udaril je s pestjo na leseno škatlo, v kateri so bili poleg njega shranjeni uradni spisi, in vzkliknil: Morda še manjša množina plutonija, kakor ga gre v to škatlo, bi zadostovala, da se kaka velesila polasti gospostva nad svetom, če bi bila ona sama njegova lastnica. Atomsko silo ima pa sedaj več držav. Popolna premoč je danes v rokah Amerike. 0-na je edina, ki bi 'lahko začela napadalno vojno z vodikovimi bombami. Sovjetska zveza prihodnjih 3 do 4 let ne more tvegati take vojne. Zato je v tem času svetovni spopad nemogoč. Na tem gradi Velika Britanija vso svojo zunanjo politiko: izkoristiti hoče čas, da se temeljito oskrbi z vodikovim orožjem. To mora že zaradi tega storiti, da ne bo v večni odvisnosti od Amerike. Dovolj vodikovih bomb nujno potrebuje zato, da bi si nihče ne upal nekaznovano napasti Velike Britanije in da Angleži lahko udarijo na tiste vojaške točke, ki bi se jim videle v bodoči vo-j-ni najbolj važne. Brez vodikovih bomb bi Anglija ne imela v svetu političnega vpliva in ugleda. V navadnem orožju imajo pa Rusi veliko nadvlado nad zapadem. Sovjetska vojaška premoč navdaja zapadnjake s tolikim preplahom, da so pozabili na vsa nasprotja, ki jih je bil med njimi ustvaril Hitler. Bodočnost sveta je temna. Mi smo stari in nas kmalu več ne bo; toda kaj čaka nedolžne otroke, ki se danes veselo igrajo? Edina rešitev bi bila v splošni razorožitvi, vendar je ta zelo- težko izvedljiva, ker Sovjetska zveza ne pripušča pravega nadzorstva nad svojim orožjem. Pride pa morda dan — je zaključil Churchill — ko bosta med ljudmi vendarle zavladala čut za pravičnost in medsebojna ljubezen, tako da bodo nova pokolenja pustila za seboj strašno1 dobo, v kateri smo mi prisiljeni živeti. ADENAUER V TEŽAVAH Nemška poslanska zbornica je odobrila z veliko večino pariške sporazume. Vladni poslanci so stali čvrsto za Adenauerjem, ko je šlo za to, ali naj vstopi Nemčija v Zapadno-evropsko zvezo in se spet oboroži, postane neodvisna in se priključi Atlantskemu sporazumu. Težave so nastale le, ko je bilo treba izglasovati sporazum o Posarju. Ta dežela je namreč čisto- nemška, a jo drže zasedeno Francozi. Po sporazumu naj bi prišla pod mednarodno oblast in dobila angleškega guvernerja. Temu se duša vsakega Nemca upira: čemu pod mednarodno upravo, če so njeni prebivalci pristni Nemci? Saar je sestavni del Nemčije. Tako' se je zgodilo, da je v parlamentu dobil ta predlog le 60 glasov večine. To bi ne bila še nobena nesreča, toda na tem važnem vprašanju so se razcepili člani vladne večine. Eni so glasovali za, drugi proti. Liberal- ni podkancler Bluecher je potegnil z Adenauerjem, a je nato kljub temu odstopil, ker so ostali liberalni ministri glasovali zoper in je nastal tako med liberalci razpor. Tako je Adenauerjeva vlada kljub zmagi prišla v krizo. Ni še znano, kai bo mož naredil. V parlamentu ima vsekakor precejšnjo večino in ga nihče ne more strmoglaviti. BALKANSKA SKUPŠČINA V Ankari, prestolnici Turčije, so se sestali zunanji ministri Grčije, Turčije in Jugoslavije, da bi ustanovili skupno balkansko zbornico, v katero naj bi poslala vsaka dežela približno 20 ljudskih zastopnikov. To je novost v mednarodni politiki. Iz treh parlamentov bi nastala neka višja posvetovalna skupščina, ki bi razpravljala o skupnih zadevah vseh treh držav. Ustanova bi s časom utegnila koristiti tudi naši manjšini. TURČIJA IN IRAK Turčija in arabska država Irak sta podpisali pogodbo o medsebojni vojaški pomoči. Njuna parlamenta sta sporazum o zavezništvu takoj odobrila. Nič niso pomagali niti protesti Egipta niti drugih arabskih dežel. Vpliv Amerike je bil močnejši, saj ga ima dovolj »pod palcema. Na Bližnjem Vzhodu nastaja nova zveza držav: Turčija, Irak in Pakistan. Vmes je še Iran ali Perzija, ki jo Amerika sedai tudi skuša povleči na svojo stran. TRŽAŠKA BURJA Vsi smo mislili, da je zima že za nami. Računi brez krčmarja! V ponedeljek in torek nas je burja pošteno prepihala. Bila je to pot še bolj nevarna, ker so bile mnoge u-lice pokrito z ledom. Marsikoga je spravila na tla in mu zrahljala kosti. Vse osebje Rdečega križa je bilo mobilizirano in imelo dela čez glavo. Neprestano so morali voziti v bolnico ranjene osebe: nekaj zlomljenih kosti in nepregledna vrsta lažjih poškodb. Največ je bilo padcev, nekateri pa so dobili tudi kako opeko ali okno v glavo. Hvala Bogu, hujših primerov ni bilo! VENDAR NOVA VLADA Francija je končno našla svojo vlado. Sestavil jo je sošolec Mendes-Francea Edgar Faure, ki je član iste stranke. Podpirali ga bodo zastopniki iz vseh strank, razen komunistov in socialistov. Novi ministrski predsednik ima 47 let in je zanimiv člo'vek. Bil je že minister financ, a obenem piše detektivske romane in govori ruski. Trna nabrušen jezik, saj je po poklicu odvetnik. Za cilj si je postavil, da odobri pariške sporazume, pomiri francosko- severno Afriko in izvede gospodarske in socialne preos-nove v državi. Približno isto, kar je hotel Mendes-Franee. Edgar Faure je bil že nekoč ministrski predsednik, vendar je njegova vlada trajala le 43 dni. Morda bo imel to pot več sreče. ru xii. I. mnrea je papež Pij XII. dopolnil 79. leto starosti. Istočasno praznuje 16. obletnico papeževanja. Vatikanski uradi so bili ta dan zaprti. STRAŠNO ODKRITJE je uničilo življeje mladima zakoncema v Angliji. Tri leta sta bila poročena in imela že dva otroka, ko sta slučajno odkrila, da sta brat in sestra. Po materini smrti sta prišla v različne družine in se zgubila, tako da se nista več poznala. Zla usoda je hotela, da je med milijoni mož spoznala in vzljubila ravno- svojega brata. TO JE DENARJA! Po zadnjih številkah »Italijanske banke«, ki ima edina pravico tiskati in kovati denar, je kro-žilo konec januarja 54 milijard 7 milijonov bankovcev in 8 milijard in 4 milijone kovancev. Vseh plačilnih sredstev z vrednostnimi papirji vred je v obtoku okoli 1444 milijard. Če bi denarja še tiskali, bi njegova vrednost padla. OSLEPUJOČA SVETLOBA V Ameriki nadaljujejo poizkuse z atomskimi bombami. V torek so enp razstrelili v Nevadi. Bomba je imela sile za nekaj tisoč ton razstreliva. Pri eksploziji je nastala svetloba, ki so jo videli celo v 400 km oddaljenem Los Angelesu. MRTVE PRIČE Leta 79 po Kristusu je Vezuv z lavo in pepelom zasul cvetoča rimska mesta ob svojem vznožju. Pred sto- leti so začeli temeljito izkopavati Pompeje. Našli so pod pepelom popolnoma ohranjena trupla, tako kot jih je dohitela smrt. Te dni je pro-f. Mauri začel spet iskati v zasutem mesitu in našel spet devet trupel Pompejancev. Tam so ležala nedotaknjena 1856 let. KAR ČEZ OCEANE Vrhovni general letalstva v Ameriki je javno povedal, da so- izumili posebni bombni zrakoplov »Snark«. Leti in meče bombe na brezbrambne ljudi kar samo, ker ga vo-dijo inženirji, skriti v daljnih bunkerjih. Še hujše orožje je bomba »Atlas«, ki bo v nekaj minutah preletela oceane in zadela v cilj. Včasih so se otroci lučali čez potok, h letu se bomo lalvko- morili kar čez morja. LEPI MASKI Inozemski no-vinarji v Rimu so priredili pustni ples. Vsi so poscbno občudovali dve elegantni plesalki. Opolnoči sta se srečali in si sneli krinki. Ena je bila ameriška poslanka Lucc, druga filmska igralka Lollobrigida-Škofičeva. Duhovit časnikar je pripo-mnil: »Našemljeni dolarji — našemljena lepota.« OČAK FURLANIJE Prejšnji teden je umrl v Fiumirellu najstarejši mož v deželi. Matija Maiolini, ki je učakal 102 leti in en mesec. Ob obletnici je bilo zbranih krog njega kar 165 otrok in vnukov. Trdo- je delal kot polovinar, a zjutraj in zvečer rad popil Šilce žganja in čez dah več kozarčkov vina; tudi pipe ni nikdar opustil. Delo mu je daljšalo življenje. ČUDNO PRVENSTVO Med razna italijanska prvenstva spada ono o šolskih počitnicah. V Avstriji imajo učenci 85 prostih dni na leto, na Holandskem 93, v Angliji 94, v Kanadi 102, v Nemčiji 114, v Ameriki 116, na Danskem 130, v Italiji na kar 192! Kdo naj se potem čudi slabim učniin u* speho-m otrok! NOVICE NAJBOLJ ZAHRBTEN ZLOČIN Pokojni Janez Ev. Krek je na nekem te* čaju zastavil udeležencem vprašanje: »Kdo zagreši največji zahrbtni zločin v človeški družbi?« Po’ dolgem molku je s povzdignjenim glasom sam odgovoril: »Skopuh in ovaduh. Vsi tatovi, vlomilci in roparji skupaj niso zagrešili toliko krivde nad človeškim i-metjem in življenjem kakor skopuhi in ovaduhi. Teli poslednjih je pa več in so nevarnejši od prvih. Zato se nam je treba najprej in najbolj boriti zoper ovaduhe. Saj so posledice ovaduštva neizmerne. Ovaduštvo je največja tortura človeške družbe: mučencc vidiš, mučiteljev ne vidiš; rano čutiš, meča ne vidiš, obsodbo slišiš, pravega vzroka ne najdeš.« PREBRISAN ODVETNIK V ameriškem mestu Los Angelesu je pretekli teden neki gost tožil lastnico restavracije, ker je našel v sladoledu koščke stekla. Trdil je, da si je pokvaril želodec, in zahteval okoli 51 tisoč dolarjev odškodnine ali več ko 33 milijonov lir. Odvetnik je pa znal gostilničarko dobro braniti: med rezine torte je nasul steklene drobce in vse skupaj pred sodniki pojedel. Ti so ugotovili, da mu ni škodilo in pretirano odškodnino odbili. slaven hotel Vsak, kdor je bil v Ljubljani, pozna hotel Union. Ko so ga točno pred pol stoletjem u-stanovili, je bil največji hotel na Balkanu. Še danes ima velik obrat. Lani je v njem prespale 50.000 tujcev. Ima tudi zanimivo preteklost. Kolikokrat je v njem govoril dr. Janez Ev. Krek, ki spada med njegove ustanovitelje! Ravnatelj se pa tudi spominja, kako je prišel v Union fa-šistovski maršal Balbo in naročil kar 2 para kranjskih klobas s kislim zeliein. Za obletnico pripravljajo veliko kuharsko razstavo. ZGOVORNE ŠTEVILKE Goriška trgovska zbornica je objavila statistiko neplačanih menic za mesec december. Zapadlo jih je v mali goriški deželi kar za 22 milijonov. To ni ravno podoba gospodarske blaginje. < ŽALOSTNA SMRT Pretekli teden je umrl v Gorici znani čevljar na Komu Ivan Cotič. Stal ie doma ob ograji terase, kar se mu je zavrtelo in je strmoglavil deset metrov globoko na tlak. Zlomil si je hrbtenico in po štirih dneh je izdihnil. Bil je nadvse dobra duša. Nadaljevanje s 1. strani Ponavljamo, da nimamo nič proti begun* ccm. Zanje je treba poskrbeti in jih kje nastanili. Toda naselijo naj jih na italijanskem in ne na slovenskem narodnem ozemlju. Saj je italijanska zemlja rodovitnejša od skalo-vitega Krasa in velika dovolj, da se lahko na njej naseli nekaj tisoč italijanskih družin. Čemu jih ženejo za vsako ceno med naše kamenje? Jasno, da iz zgolj političnih vzrokov. Iz- GORIŠKI ŠAHISTI Zanimanje za šah v Gorici narašča. V nedeljo so bili odlikovani zmagovalci Goriškega šahovskega kluba. Med njimi so tudi Slovenci: Šuligoj, Slavko Bednarik in Kusterle. To so mladi dijaki in učitelji, ki jih je predsednik dr. Steccliina še posebej pohvalil. Tudi dijaško’ društvo »S. Gregorčč« je priredilo brzoturnir. Rudar Jože Kraus in njegova mlada ženka Rozalija sla bila lep par v mali vasi na Zgornjem Avstrijskem. Prijetno so jima tekli dnevi, še lepše, kq' se je rodila mala Eva z očki kol plavice, z lasmi kot pšeničen klas in z ljubkimi jamicami v ličkih. Evica je bila v veselje vsej soseski. Neko poletje so tam v okolici imeli velike vojaške vaje. Topniški stotnik grof Maino-ni je slučajno jezdil mimo Krausovih. Zagleda srčkano dekletce, ki se mu tako priljubi, da prosi starše, naj mu jo dajo za svojo in da jo bo na Dunaju odgojil v odlično damo. Se ve, da starši ne dajo Eve niti za milijone. Sreča se kmalu obrne. Oče Kraus' umre v težki nesreči in zapusti brez sredstev mlado> vdovo z dvema otročičema. V obupu se nesrečna Rozalija spomni na tistega častnika in mu piše za pomoč. Ta se res pripelje, po--slai je med tem že načelnik v ministrstvu, in v»ame lepo Evo na Dunaj. Tu jo vzgaja kot plemenito damo. Vsak dan se je bolj razvijala v lepo rožo in razumno gospodično. j Cesarjeva žena Prav lista lela je Napoleon osvajal Evropo in pridrl do Dunaja. V cesarski grad Senbrun je poklical na sprejem vse ministre in odličnike prestolnice. Med njimi j «5 bil tudi grof Mainoni z Evo. Komaj cesar stopi v dvorano, mu oči ob vise na prekrasni Evi. Brž odpravi avdienco. Mainonija povabi, naj pride z Evo na večerjo. Po gostiji se Napoleon razgovarja z njim na samem in ga čez pol ure spusti skozi stranska vrata iz palače. V telovniku je podli Mainoui nosil debel sveženj bankovcev . . . Cesar se vrne spet v svečane obodnico, kjer je Eva ostala sama. Tudi ona je opazila vtis, ki ga je bila naredila na Napoleona, in si je, brihtna kot je bila, pripravila ves načrt. On strmi ves zamaknjen v njo. Ona pa spregovori: »Vem, veličanstvo, da trepeče koristiti jih hočejo kot črodje za raznarodovanje naše dmačije in njenega prebivalstva. Proti temu se pa odločno upiramo. Čim prej bo mešana komisija to žalostno zadevo razčistila in dokončno rešila, tem bolje. Dokler tega ne stori, ne bo miru niti v naših krajih niti na ohalah Jadrana. Zaman bi bilo, da sta Italija in Jugoslavija podpisali sporazum, zakaj prijateljsko sodelovanje med sosedoma, ki si ga vsi pošteni ljudje v svetu žele, bi postalo prej ali slej nemogoče in bi se razbilo. ZAKL 41) V LETALU Nesreča belgijskega letala Douglas, ki se je pred štirinajstimi dnevi raztreščilo v a-bruških gorah, je še vedno nepojasnjena. Še skrivnostneje je postalo, ko so našli raztresenih po snegu sedem kovinskih škatlic, v katerih so se lesketali najlepši brušeni diamanti. Njih vrednost cenijo' na pol milijarde. Čigavi so? vsa Evropa pred vami, a jaz ne! Jaz si n^ pustim ukazovati. Le preko oltarja sem lahko vaša.« »Meniš, da te moram vzeti za ženo?« »Tako je!« Napoleon ves omamljen od njene lepote in poguma: »Toda, ljubi otrok, kako to meniš? Saj imam vendar ženo.« Eva zmaje z rameni — in zmaga. Se isti večer jo' je Napoleon civilno poročil. Rudarjeva hči Eva ivraus je postala — cesarjeva žena. Kar se je spočetka zdelo ljubezenska šala, je postala globoka resnica. Eva in Napoleon sta se toplo vzljubila. Da bi ne vzbujala pozornosti, se je Eva čez dan oblekla v paža, ki je cesarju stal vedno ob strani. Ko sta bila sama, je pa v resnici bila Napoleonova soproga. Vpraševal jo je za svet in ničesar ji ni odrekel. Pa na svetu je vse minljivo. Čez štiri leta se je Napoleonu zahotelo princa cesarske krvi. Zato se je poročil z nadvojvodinjo Marijo Luizo. Eva se je morala umakniti iz njegove bližine. Njeno srce pa je bilo še vedno* njegovo. Pasja grofica Cesar Napoleon je povzdignil Evo v grofico von Wolfsburg, nakazal ji je veliko letno pokojnino 24.000 goldinarjev ter palače v Parizu in na Dunaju. Za upravitelja njenega premoženja pa je postavil malopridnega Mainonija. Zapuščena grofica Eva se je vrgla v vrtinec razkošnega življenja. Njen u-pravnik je medtem pridno zapravljal njeno premoženje v hazardnih igrah. Oha je imela posebno veselje zbirati zapuščene pse in mačke, za katere je kupila obširna posestva in nastavila strežaje. Vse to je požrlo debele tisočake. Nje se je prijelo ime »pasja grofica«. Na svojega moža Napoleona ni pozabila. Ko je 1. 1912 prodiral preko zasneženih ruskih planjav, mu je bila zvesto ob strani. Pa je prišel zadnji boj pri Waterloo in konec Napoleona in konec Eve. Vrnila se je na Dunaj. da bi še kaj rešila. Malo ji je ostalo od ogromnega premoženja. Vendar bi lahko še skromno izhajala. A ni znala več. Nazadnje se je preselila v Salzburg. Vedno niže je padala. Od jate psov se ni ločila. Beračila je zanje in zase. Z živalmi je živela, ker so jo ljudje izdali, in žalostno je končala. Nekdanja cesarjeva žena je postala razcapana beračica. Okrog 1. 1860 se je sredi zime ustavil v ozki ulici starega mesta v Solnogradu mrtvaški voz za berače pred razpadlo bajto. Možje vlomijo vrata in na cesto se usuje trop sestradanih psov. V kotu na slami pa najdejo v cape zavito mrtvo starko. Po vsem mestu se je raznesla novica, da »a pokopali »resarico-beTaeico«. Ccs-adca tecacica Krivica, ki napolnjuje z ogorčenjem ves naš narod eh&pi&i b 'T'l-2/ SESLJAN Zadnje dni se po vasi mnogo govori o novem begunskem naselju, ki naj Iti ga zgradili ob desni strani ceste v Nabrežino, na zemljišču, ki ga je prodal ali odstopil neki begunski ustanovi devinski princ Thurn-Ta-xis. Pravijo’, da bodo sezidali najprej 25 liiš in večje poslopje za onemogle starčke. Vsaka hiša bo imela štiri stanovan ja, .to se pravi, 'da bodo semkaj naselili 100 družin. Toda to še ni vse. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je to le prvi del celokupne gradnje, kajti ustanova namerava zgraditi še drugih 50 hiš, kar pomeni, da bomo v Sesljanu imeli kar 300 družin, torej približno 1200 novih prebivalcev. Če pcmislimo, da je danes pri nas okoli 75 hiš s približno enakim številom družin, vidimo, da bomo domačini v doglednem času na svojih tleli v neznatni manjšini. O naši bodočnosti hffdo torej odločali tujci! Ljudje se upravičeno sprašujejo, od česa bodo priseljenci živeli. Od zemlje pirav gotovo ne, ker je nimajo. Od industrije? Znano je, da jc pri nas ni. Marali se bodo zato voziti v Tržič ali v Trst, kar je združeno r. različnimi sitnostmi in znatnimi stroški. Vsekakor bi bolje naredili, če bi stanovanja sezidali v mestu, tam. kjer so na delu. Morda pa mislijo begunce še naprej denarno podpirati! Menimo’, da jih bodo v tem primeru imeli vedno več. Neumno bi namreč bilo, če bi se Italijani mučili in trdo živeli v Istri, ko jim tukajšnja oblastva nudijo udobno streho in jim zagotovijo službe. Velika večina beguncev1 je zapustila svoie domove, ker 'ft ne mara za svoj narod boriti, temveč Jeraje lagodno, mirno in brezskrbne življenje. SEJA OBČ. SVLTA V NABREŽINI Pretekli četrtek je občinski svet nadaljeval razpravo o proračunu za leto 1955. Na vrsti so bili dohodki. Ker so’ oblastva pred časom predlagala, naj se zvišajo nekateri davki, so svetovalci pričeli o tern razpravljati. Davčni strokovnjaki so namreč priporočili naši u* pravi, naj se obdavčijo predvsem kmetje. Po njihovem bi bilo treba zvišati za 350 odstotkov občinski davek na zemljišča, za 500 odstotkov na zemljiške dohodke ter za 100 odstotkov davek na živino. Svetovalci seveda niso sprejeli predloga, ker bi s tem močno škodovali našemu kmetijstvu in ga celo uničevali, saj bi se zvišal celotni davek za nad 70 odstotkov. Če je kmet doslej plačeval n. pr. 15 tiso« letno, bi moral sedaj plačati 25 tisoč 500 lir. Ravno tako je občinski svet zavrnil županov predlog, naj se občinska davka na zemljišča in zemljiške dohodke zvišata za 100 odstotkov oziroma 160. V tem primeru bi se celotni davki povečali za 30 odstotkov, kar je tudi velikansko breme za naše kmete. Predlog, naj se poviša davek na živino, ni resen, saj je obče znano, da število živine stalno pada in bi novi davki padec še pospešili. Ker je bilo treba nekaj ukreniti, da se primanjkljaj zmanjša, so svetovalci sklenili naslednje : SREBRNA POROKA Danes praznujeta v krogu svoje družine v ulici Sv. Justa št. 3 srebrno poroko Marija in Karel Cok. Slaviljejicema želijo številni prijatelji In znanci še mnogo let sladkega zakonskega jarma. Tem željam se pridružuje tudi Novi list. 1. posebna komisija bo pregledala družinske davke; 2. trošarina na električni tok se poviša za 8,1 lir na vsako kilovatno uro; 3. trošarina na nekatere predmete (vino je izvzeto) se bo povečala za 25 odstotkov. S temi popravki je letošnji proračun naslednji: izdatki 77 milijonov 972 tisoč, dohodki 40 milijonov 976 tisoč, primanjkljaj 36 milijonov 996 tisoč. V izdatkih je vštetih tistih 7 milijonov, ki jih oblastva niso krila. Na seji so odobrili potrebno’ vsoto denarja za električno napeljavo v štivanski cerkvi. Naj omenimo, da je ta cerkev menda e-dina na Tržaškem, ki nima električne luči. Zato je bil skrajni čas, da je občina zanjo poskrbela. Z NAŠEGA PODEŽELJA Znano je, da so zavezniške vojaške edi-nice imele ves čas svojega bivanja v naših krajih rekvirirane znatne površine zemlje, bodisi občinske, bodisi zasebne. Posestniki so pred meseci dobili pisma, v katerih jih ZVU obvešča, da rekvizicija preneha z 28. oktobrom preteklega leta in da od tega dne ne bodo dobili več nobene odškodnine. Obenem so jih pozvali, naj prijavijo škodo za vso dobo rekvizicije. Kakor slišimo, so prizadeti že zdavnaj škodo ocenili in jo prijavili, vendar do sedaj nam ni znano, da bi kdo dobil izplačilo. Mislimo sicer, da bodo- Amerikanci in Angleži svoje račune poravnali, vendar moramo tu pribili, da se vsa zadeva predolgo vleče. Kajti ne samo da so polja razdejana, ampak so kmetje sedaj prikrajšani tudi redne odškodnine, ki so jo prej prejemali. In ne le to! Italijanska vojska je med tein ea- Kontovelci Messaggero Venelo se je pretekli torek ponovno skašljal. Povod je našel v1 pisanju slovenskih listov, ki so vsi brez izjeme označili gradnjo hiš za begunce na Kontovelu in Proseku za očitno kolonizacijo slovenskega ozemlja. List pravzaprav ni ovrgel naših trditev, temveč stavil neki predlog, s katerim misli, da nas je za vselej ugnal v kozji rog. Pravi namreč, da smo Slovenci zaradi nekaj novih hiš na podeželju zagnali hrup, kakoT da bi nam odirali kožo, medtem ko bi Italijani morali mirno gledati in prenašati, kako se slovenske trgovine na vse strani množijo v samem središču mesta. »Ali ni to kolonizacija?« se sprašuje list. »Naši begunci,« nadaljuje pisec, »bi rade volje zamenjali svoje hiše na podeželju s slovenskimi trgovinami in hišami v mestu.« Govoriti o kolonizaciji Trsta, se pravi govoriti o kolonizaciji lune, dragi Messaggero! Neizpodbitna resnica i<‘ namreč, da se zgodovinski italijanski del Trsta omejuje le na grič Sv. Justa in staro mesto, ki so ga obdajale visoke zidine. En meter naprej je bival skozi dolga stoletja čist in nepotvorjen slovenski živelj, kakor priznavajo sami italijanski pisatelji. Brž ko začnemo torej govoriti o današnjem trgu Unita ali bivšem Velikem trgu, naletimo na zemljo, katero so skozi stoletja obdelovali naši mandrijarji iz Sv. Ivana. Rojana. Barkovelj. s Kontovela som zasedla marsikatero parcelo, ki so jo imeli prej zavezniki, ne da bi se prej pogodila z lastnikom za odškodnino. Ljudje se sprašujejo, kako je vse to mogoče. Saj je po 8. oktobru prenehala doba vojaške zasedbe in je bila vzpostavljena civilna uprava. Mnenja smo, da bi morala oblastva rekvirirana zemljišča zapustiti in se nastaniti v številnih vojašnicah našega ozemlja. Da se odpravi to stanje, ki povzroča našim kmetom znatno škodo, ni dovolj, da nekaj ukrenejo posamezniki, temveč je potreben skupen nastop vseh poljedelcev. Kmetijskemu nadzorni-štvu priporočamo zadevo v razmišljanje. NABREŽINA V torek je bila naša vas kot izumrla. Na cesti skoraj nisi videl človeka. Le kdor je imel nujen opravek, se je ojunačil in stopil iz hiše. Vse ceste so bile pokrite z ledent> skorjo. Močna burja je bila zelo nevarna in je marsikoga spodnesla. Najhuje je bilo na trgu pred šolo, ki je ostala la dan zaprta. Trg je bil podoben drsališču. Posebno srečo si moral imeti, da si prišel čezenj, vsaj po dveh! Nekateri profesorji, ki so se pripeljali iz Trsta z av» tobusom, so žalostni gledali šolsko poslopje, ne da bi se mu mogli približati. Stopili so nekaj korakov po ledu in že so bili na tleh ali pa so v zadnjem hipu objeli kako drevo. Eden izmed njih je ostal v takem položaju celih 10 minut. Ker ni bilo nobene nesreče, so se mnogi do solz nasmejali slikovitim prizorom. Šele popoldne se je začel led tajati in Nabrežina je spet oživela. MASA ZADUSNICA Kakor običajno bo tudi letos 11. rrvaroa ob 7.30 maša zadušnica za slovenskega pesnika in javnega delavca dr. Stanka Vuka in, njegovo žena Dani roj. Tomažič v cerkvi Madonna delle Grazie v ulici Rossetti. Messaggeru itd. Potem ko so Italijani vso to zemljo ko* Ionizirali in si zgradili na njej razkošna poslopja, si danes nekateri izmed njih upajo trditi, da naši ljudje nimajo pravice odpreti ene same trgovine na zemlji, ki je bila vzeta njih očetom! Taka je zgodovinska resnica in »veleumi« pri Messaggeru se lahko o tem prepričajo, če vzamejo v roke stare zemljiške knjige. Mi sprejmemo njihov predlog! Naj si le obdržijo Sv. Just in staro mesto z vsemi nje* govimi smrdljivimi in preperelimi ulicami. Vse ostalo naj izročijo nam! Toda o tem dovolj! Poudariti hočemo neko drugo misel, ki se nam vidi važna. Zdi se nam, da pod krinko obrambe'o,groženega ita-lijanstva zasleduje list povsem druge cilje. Slovenci so bili še pred 50 leti podložuištki narod malih kmetov in ročnih delavcev z nerazvitim narodnim čutom, ljudje, ki jih je laška gospoda izkoriščala ler jim ukazovala. Danes je položaj drugačen. Naši ljudje se zavedajo, da imajo tudi sami pravico do boljših služb in boljšega življenja. Naravno je, da gre to v škodo bivšim mogotcem, katerih glasilo je Messaggero Veneto. Oni bi radi, da bi nam jemali po mili volji zemljo, nas od vsepovsod izrinili, mi da bi pa lepo molčali kakor nekoč in bili še zadovoljni. Taki časi so za vedno minuli. Naše zemlje si ne damo več jemati brez odpora. 13 GORŠKI PUST Na pustni torek je bilo krasno vreme, h Goriščeka se je vil pustni sprevod na Travnik in Korzo. V njem je bilo 20 voz z raznimi živimi slikami in obilno število pustnih šem, otrok in odraslih. V posebnem vozu se je dostojanstveno vozila »bela gospa«. Obdajali so jo vitezi v lepih srednjeveških oblekah. Sprevod je vzbudil v gledalcih pravcato navdušenje. Prirediteljem je treba čestitati, čeprav smo v nekem prejšnjem poročilu rekli, da bi se ogromne vsote, ki jih je pust požrl, bolje uporabile za lajšanje velike socialne bede. DRZNA TATVINA V GORICI Na pustni torek okoli polnoči so drzni in izkušeni tatovi izrabili splošno veselje meščanstva in oropali urarno g. Ricciottija Sar-vagnannija na korzu. Odnesli so veliko zlatih ur, prstanov in dragih kamnov v vrednosti 8 milijonov lir. Listi poročajo, da sta bila v Milanu aretirana tička Sergij Bassi in Aldo de Luca, ki ju spravljajo v zvezo s to tatvino kakor tudi z dvema ropoma v videmskih urarnah. Aldo de Luca si je medtem spremenil ime in postal Petrini. Pod tem imenom ga je policija zasačila na oddihu pri nevesti. Goriška policija pa o vsem dogodku modro molči. PICCOLOV POPRAVEK Svoj čas smo poročali, kako nedostojno- se je 19. novembra obregnil II Piccolo ob čast barona Co-dellija. Že tedaj smo rekli, da ho moral žolčni tržaški dnevnik članek preklicati, če noče sprejeti nase zaslužene obsodbe. To je list res storil v nedeljski številki. Tožba je za nekatere časnikarje edino sredstvo, s katerim jih je mogoče naučiti resnicoljubnosti in dostojnosti. Žal se prizanesljivi oškodovanci tega sredstva preredko poslužujejo. IZ ŠTEVERJANA Kmetijski tečaj, ki smo ga najavili v predzadnji številki, se je pričel v ponedeljek 21. februarja ob 9. uri. Ker pa je po- čudoviti nedeljski noči, ki je pobelila vse vrhove krog in krog Gorice, nastalo prelepo vreme, se je prvi dan udeležilo tečaja le pičlo število fantov. Zato- svetujemo kmetijskemu nadzorni-štvu, naj prireja podobne tečaje v pozni jeseni, ko imajo poljedelci najmanj nujnega dela. Potrebno je tudi, da so tečaji le v večernih urah, ker čez dan imajo kmetje v vseh letnih časih veliko dela. O tem so se prepričali tudi voditelji našega tečaja, ki je bil od predpretekle srede dalje v večernih urah od 6. in pol do 9. in pol. Število udeležencev se je takoj dvignilo za 15, tako da jih je bilo v soboto kar 30. Predaval je znani kmetijski strokovnjak dr. Verbi. Govoril je lepo in jasno, toda žal le v italijanščini, ki je naši fantje dovolj ne obvladajo, da bi mogli žeti polni uspeh. Govore je sicer prevajal g. Perin, oskrbnik dvornega posestva, a prevodi so vedno manj učinkoviti kot izvirna beseda. V soboto je obiskal tečaj tudi nadzorni! dr. Marzano. Pohvalil je udeležence zaradi vestnega sodelovanja in jim obljubil, da bodo po tečaju priredili tudi poučni izlet. Drugi del tečaja v tem tednu je bil le praktične narave. Tečaj o obrezovanju Poleg izobraževalnega in praktičnega je bil tudi tečaj o obrezovanju trt ter sadnega drevja. Vodil ga je z veliko požrtvovalnostjo g. Perin. Obiskal je Gradiškuto, Jazbine, Uklance, Aščeve, Ščedno, Oslavje, kjer je povsod učil, kako naj se obrezujejo trte in zlasti breskve. Na tem področju je pravi strokovnjak. Od pravilnega obrezovanja je odvisen v veliki meri pridelek vina in sadja. Udeleženec tečaja IZ DOBERDORA Končno se je izpolnila želja Občinarjev, zlasti pa naših malčkov ter njihovih mater. Orožniki so zapustili občinsko hišo in se naselili v svoji novi kasarni. Tako bo v občinskem poslopju zopet dobil prostore otroški vrtec. Malčki bodo imeli v njem prijeten dom in njihove matere se bodo laže posvetile delu za družine. Vedele bodo. da so o-troci pod dobrim varstvom vrtnarice. Vsa vas živi še vedno pod globokim vtisom, ki so ga povzročili neprijetni dogodki z našimi fanti v Tržiču. Najbolj nas boli, da se ne gane nobena oblast, ki bi dala fantom zadoščenje za nezaslišane žalitve. Saj so jih žalili ljudje, ki bi morali biti hvaležni za gostoljubje v našem okraju. Splošno je znano, da se krivice, ki se delajo državlja-nom zaradi tega, ker so druge krvi in narodnosti, bolj občutijo kot zgolj osebne. To velja še toliko bolj tedaj, ko izvršujejo svo- Odkar je senator Sturzo predlagal, naj se ustanovi nova pokrajina (regione) Furlani-ja-Julijska krajina, se je politično zanimanje osredotočilo okoli tega vprašanja. O u-stanovitvi nove samoupravne enote govorijo in pišejo politični zastopniki in časnikarji, razpravljajo in sklepajo o njej politične iii gospodarske organizacije ter zlasti še pedi-tično-upravna zastopstva. Med drugimi je o pokrajinski samoupravi napisal trezne član ko poslanec Baresi, oglasil se je tudi znani odvetnik Blessi, ki nima prijazne besede za Slovence. Tudi mestni svet je na zadnji seji razpravljal o pokrajinski samoupravi. Monarhisti in inisovci so- bili predlagali, naj občinski svet zahteva, da se sklep senata prekliče. Eni in drugi so odločni nasprotniki avtonomije, zlasti pa tiste s posebnim statutom, ki jo je izglasoval senat in ki jo za goriško, videmsko in tržaško deželo predvideva tudi ustava. Župan Bernardis je izjavil, da občinski svet ne bo o tej stvari razpravljal in sklepal, ker bo drugi dan seja goriškega deželnega sveta. Seja občinskega deželnega sveta Preteklo soboto so zborovali goriški deželni poslanci. Seje so se udeležili tudi občinski svetovalci. Stvarno in dolgo poročilo1 ter zgodovinski pregled o celotnem vprašanju je podal predsednik deželnega sveta dr. Culot. V prvi vrsti je obrazložil delokrog in zakonodajno moč navadne samouprave ter one s posebnim statutom. Omenil je tudi koristna iz- jo največjo državljansko dolžnost. Zato smo vsi liv-aležni deželnemu poslancu g. Bratužu, da se je tako moško postavil za čast slovenskih fantov v pismu prefektu De Zerbiju. Prav je tudi, da deželni poslanec zahteva primerno kaznovanje krivcev! Vsako državo cenijo zlasti po tem, kako ščiti pravice in dostojanstvo državljanov, ki niso iste narodnosti kot večina. Naj še omenimo, da bodo pri nas 13. marca volitve odbora za kmetijsko vzajemno blagajno. ŠTMAVER Vso slovensko javnost živo zanima umetniško delovanje našega pianista g. Gabrijela Devetaka. Naš rojak bo v mesecu maTCu imel kar tri koncerte. Prvi bo 8. marca v Padovi v prostorih šole Scalcerle v ulici Sv. Mihaela št. 8, drugi bo 9. marca ob 19.15 uri v Vicenzi v prostorih »Piccolo1 Ateneo Zane-liano« na trgu Sv. Lovrenca. Dne 25. marca pa bo naš umetnik igral na klavirju dunajskega radia Ratvveissrot (rdeč-bel-rdcč). IZ RONK Goriški urad za delo je odredil, da se doba našega delovišča podaljša za tri mesece. Zato opozarjamo brezposelne, naj zaprosijo za delo ne glede na to, če so že bili zaposleni na dosedanjem delovišču. Prošnje naj vlože pri uradu za namestitev v Ronkah. Volitve za ustanovitev vzajemne blagajne neposrednih kmetovalcev v Ronkah bodo 14. marca. Odbor naše blagajne bo imel 15 članov. V drugih občinah okraja pa bodo volitve 12., 13. in 14. marca. Za volišča bodo posestniki pravočasno zvedeli. kustva, ki so jih pridobile vse pokrajine s posebnim statutom v južnem Tirolu, v Dolini Aoste, v Sardiniji in na Siciliji. Poudaril je predvsem finančno prednost, ki jo u-živa pokrajnska samouprava s posebnim statutom. Dr. Culot je za to, da se ustanovi nova pokrajina s posebnim statutom. Vsebino svojega poročila je končno povzel v petih točkah: 1. Če bodo pokrajine ustanovljene povsod po Italij i, se bo ustanovila tudi naša. 2. Vključitev Trsta v našo pokrajino je brezpogojna potreba. 3. Ustanovi naj se pokra-jina s posebnim statutom, ker se le na ta način lahko okrepijo tudi dežele. 5. Ustanovi naj se poleg Trsta, Gorice, Vidma še posebna dežela Pordenone. 5. V zakon naj se vnese še prehodna določba, po kateri je treba sklicati deželne svete 30 dni no ustanovitvi tržaškega deželnega sveta. V poročilu je predsednik odločno zahteval, naj se goriški deželi vrne okraj Červi-njan in občini Chiopris ter Visco. Prav tako naj ostane v goriški deželi tudi Tržič. Nato je o pokrajinski samoupravi govoril komunistični svetovalec Poletto; za njim je povzel besedo naš poslanec g. Bratuž, ki je poudaril ogromne koristi samouprave. Kakšnega pomena je pravilno1 izvedena samouprava, nam pričata zlasti Švica pa tudi A-merika. ki sta zaradi tega med sorazmerno najmočnejšimi državami. V okviru pokrajinske samouprave je treba zaščititi v poseb-nem statutu narodne in kulturne pravice Slovencev. Razprava o pokrajinski samoupravi Ijciicbleii ^/orpiiif« - 7/riimlblsft rltil!nu ŠEMPETER SLOVENOV Nadiška dolina in vsa Beneška Slovenija bi laho' črpali mnogo več dohodkov iz zemlje, če bi se sadjereja bolj načrtno ko doslej negovala. Saj je naša zemlja zanjo zelo pri kladna. A do danes niso poklicani ljudje nič ali pa bore malo za tO' storili. Upamo pa, da se bo odslej naša sadjereja znatno dvignila, ker so pred kratkim ustanovili v Nadiški dolini najprej poseben od-bor. Predsednik je čedadski župan senator Pelizzo. Ustanovila se je tudi zveza sadjarjev, v katero je pristopilo več naših občin. Zveza ima sedež v Čedadu. Bojimo pa se, da s to organizacijo ne bo prida, ker je njen predsednik neki častnik, o katerem ne vemo, koliko se razume na Sadjarstvo. Sumimo, da zasleduje zveza bolj politične kot resnične gospodarske koristi. Sicer pa bomo v kratkem spoznali, kam pes tačko moli. V preteklem tednu, 24. februarja, smo po. kopali 70-letno gospo Marijo Koren ob veliki udeležbi ljudstva. Pokojnica naj v miru počiva, preostalim sorodnikom naše sožalje. ščenjem snega pri železnici. Sneg je omogočil tudi vožnjo lesa iz gozdov in v delo so stopile tudi do zdaj brezposelne smuči in sani. Naša dolina je zaživela z novim turističnim prometom, kolikor je sploh mogoče v tej pozni zimi. Saj se opravičeno bojimo, da potegne zopet jug, ki nam lahko čez noč odpihne beli plašč. Sedaj pa sneži kar naprej in kaže, da bo še huda zima. Vsekakor bomo videli, kaj nam še zago>de muhaste vreme. TRBIŽ Tudi pri nas je kakor drugod v Kanalski dolini kristalno čist pršič pobelil hrib in Teto 1816 je Njegovo Veličanstvo samo hotelo videti zveste podanike. Pripeljalo se je v spremstvu vsemogočnega ministra Met-ternieha po nabrežinski cesti. Onkraj Nabrežine so hitro postavili tista dva miljnika z dvoglavim orlom na vsako stran ceste, ki še danes stojita, a brez ptiča na vrhu. Cesarski sprevod je krenil na Opčine in odtod peš v mesto. Franc se je s spremstvom nastanil v vladni palači, kjer so vse sobane preuredili v slogu z dunajskega dvorca. Drugih poscbnili slovesnosti in škode to pot ni bilo, ker je malo prej umrla cesarica. Pač pa je že leta 1816 izšel odlok, ki je odpravil Ilirijo in ustanovil »C. kr. Primorje« do Judrija. Minister Mettemich je po absolutističnem vzorcu hotel vse ponemčili in centralizirati. Samostojnost Trsta mu ni prav dišala. To se je poznalo posebno v cerkvenih razmerah. Že od smrti Ignaca Buseta 1804 dalje ni bil več imenovan škof. Zdai so pa škofijo kratkomalo ukinili in jo 1. 1816 združili z Gorico. Te stolni kapitelj so obnovili. Škofijo so šele leta 1821 na novo postavili. Se razume, da je bilo ljudstvo’ v takih razmerah versko zelo zanemarjeno. Po vaseh je manjkalo dobrih duhovnikov, posebno takih, ki bi znali slovensko. Po’ Istri so pasti-rovali tako imenovani glagol jaši. To so bili prej sluge na dvoru kakega škofa in so se le za silo naučili brati mašo. Nato so jih posvetili in poslali na faro. Po tržaškem Krasu je bilo precej italijanskih duhovnikov. Ti še svojih faranov niso poznali, še manj njih jezik. Tako se je pripetilo v Povirju, da je imel tak župnik nedeljsko oznanilo. Za vrati na prižnici je po navadi stal mež-nar, ki je župniku prišepetaval, če se mu je zataknilo. »Jutri ga bo sveti . . ., ga bo sveti . . .« in pridigar se praska, ker se ne more spomniti imena domačega svetnika. Mežnar mu šepeta že na glas, a oni ne razume. Nazadnje Še župnik ujezi in konča: »Ma naj ga bo tista, ku je rekla tista muš.« in pokaže nazaj s palcem na cerkovnika. Po vsej cerkvi seveda krohot. V takih razmerah je tedaj živela tržaška okolica. POČASI GRE NA BOLJE Kljub vsemu si je pa Avstrija prizadevala, da bi spet postal Trst pomorsko središče. K temu je nekaj pripomogel drugi cesarski o-bisk leta 1818. Takrat so obnovili pomorsko dol. Z njim je oživela vsa priroda in šele se-daj občutimo lepoto zime. Sneg je privabil v naš smučarski svet mnoge smučarje s Tržaške, iz Goriške in Furlanije. V nedeljo je bila prva večja smučarska tekma, ki jo je priredilo goriško planinsko združenje. Udeležili so se je smučarski klubi iz Trsta, Gorice in Tolmezza. Ta dan so počastili spomin dveh bratov Collinelli, ki sta padla v Rusiji. Svečanemu začetku tekme je nrisostvovala mati pokojnikov. Prisotni so bili tudi go-riški prefekt, predsednik deželnega sveta dr. Culot in župan Bernardis. V teku na 15 km dolgi progi je zmagal tržaški klub XXX. Oktobra in dobil pokal. Druga smučarska tekma je bila na Kuku nad Ukvansko planino. šolo, ki jo je bila ustanovila že Marija Terezija. Cesar Franc, ki je prišel z ženo Karlino, si je ogledoval javne naprave. Najbolj mu je bil všečen zapor in sc je izjavil, da je moderno urejen. Nad umazano staro bolnišnico se je pa tako razjezil, da so brž začeli zidati novo, moderno. Njegov obisk je dal tudi povod, da so začeli urejevati cesto in nasade pri Sv. Andreju (Passeggio S. An-drea), za kar so potrošili 8000 gold. Na Sa-vudrijsikem rtiču je artilerijski intendant Domek istega leta postavil prvi pomorski svetilnik na plin. Tudi ladje na parni pogon so se pojavile takrat v Trstu. Večji arzenal je imela le družba Pamphili. Konzul Združenih držav in trgovec John Allen je dal v tem arzenalu zgradili prvi parnik »Carolina«. Imel je še na obeh bokih velika lopatasta kolesa, na sredi pa ozek in prav visok dimnik, večji kot jambori. Parni stroj je bil prišel iz Glas-gowa na Angleškem. To motovilo je 28. nov. 1818 j)I ulo ob splošnem začudenju vseh brez jader po tržaški luki. Tako se je zdelo imenitno, da so kar pesmi zlagali na čast »Ga-rolini«. Kmalu je začela voziti do Benetk. Deset do štirinajst ur je trajala vožnja. Plačalo pa se je 8 in pol goldinarja za prvi razred in tiri manj za drugi. V oglasu za vožnjo se je bralo, da »je na krovu tudi krčmar, ki streže po- zmernih cenah«. Tako so upali privabili bojazljive potnike. Vendar so to bili le prvi začetki tržaških morskih družb. Leta 1836 se je namreč ustanovil tržaški LIoyd z glavnico en milijon goldinarjev. Že naslednje leto je prvi Lloydov parnik plul do Carigrada pod lastno tržaško zastavo: ladijsko sidro na modrem polju. Več kot sto let je torej, odkar tržaški parniki režejo oceane. MESTO SE VEČA IN LEPŠA Tam od leta 1818 dalje se je Trst močno povečal. Ko so Francozi zgubili naše kraje, je mesto imelo’ le nekaj nad 20.000 ljudi. Zdaj je poskočilo'kar na 33.000, leta 1825 so pa našteli že 40.500 ljudi. To hitro naraščanje je seveda v zvezi s trgovskim razmahom mesta. Zveze I rsta so se raztegnile celo na Kitajsko. Ladja »Carolina« je vozila tja dol živo srebro iz Idriie. Za pot in povratek je potrebovala ladja kar dve leti. Mesto se ju začelo tudi lepšati. L. 1818 so ceste tlakovali, najprej z »balotami«, nekaj let kasneje pn s kamnitimi, a še vedno nepravilnimi kockami. (Nadaljevanje) ŽABNICE Končno je sneg pokril tudi našo dolino. V vasi ga je padlo nad 40 cm, na Sv. Višar-jah pa ga je skoro dva metra. Potem ko smo skoraj obupali nad blagodejnim pršičem in že želeli bližnje pomladi, se je sedaj šele pričelo pravo zimsko življenje. Večji del vaščanov je zaposlenih s či- GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo, 6. marca 1955 ob 17. uri, bo v Avditoriju v Trstu KONCERT PEVSKEGA ZBORA IZ KOROŠKE Dirigent: PAVL KERNJAK Vabila so na razpolago v ulici Roma 15/11 Tel. 31-119 v petek 4n soboto od 11- do 13. ure in od) 16. do 19. ure ter v nedeljo od 11. do 13. ure In od 15. do 17. ure TO VARNA P%mcic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Spomini iz starega Trsta IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nov slovenski film: TRI ZGODBE Pred nekaj dnevi je bila v Ljubljani krstna predstava prvega slovenskega filmskega omnibusa. Delo je dobilo naslov Tri zgodbe, ker ga sestavljajo trije filmi, in sicer Na valovih Mure, Koplji pod brezo in Slovo Andreja Vitužnika. Vse tri zgodbe se naslanjajo na dela slovenistih sodobnih pisateljev ter imajo kot glavni motiv vodo. Film Na valovih Mure, ki ga je zrežiral Igor Pretnar, se opira na novelo Miška Kranjca, film Koplji pod brezo, ki ga je vodil France Kosmač, je prire- Zagrebska Opera vLondonu Ob koncu januarja in v začetku februarja sta zagrebška Opera in Balet gostovala v Londonu s številnimi opernimi in baletnimi nastopi. Londonskemu občinstvu so bila všeč zlasti naša domača dela, in sicer Gotovčeva opera Ero z omega sveta, katero smo videli liani v Trstu, Lhotkejev balet Vrag na vasi in Bananovičevo Lecitovo srce. Hrvatska opera Ero z onega sveta je pomenila za londonske glasbene kritike prijetno, sveže presenečenje. Označili so jo za narodno, pristno in. edinstveno delo ter pohvalili njeno odlično glasbo in orkestracijo teir njene čudovito lepe narodnie plese. Ugledni glasbeni kritik Evan Senior je dejal, dia je njena vsebina bot nalašč ustvarjena za operno delo iji da jo je užitek gledati. Vse predstave Era z onega s ve 'a je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. Poleg Gotovčeve opere sta Londončanom ugajala tudi domača baleta Vrag na vasi in Lectovo srce. Baletni kritiki so se o njiju izražali zelo laskavo. O Lectovem srcu so pisali, da je delo polno življenja, preprostosti in barvitosti, njegova glasba pa vesela iji melodična, plesalska skupina odlična. Znani plesni kritiki P.reston Paysop je o zagrebških plesalcih dejal, da imajo srce in dušo na pravem mestu. Kulturne vesti V finski prestolnici Helsinkiju deluje kot dirigent tamkajšnje državne Opere tudi sovenski rojak Leon Furutek, siji našega pesnika Antona Funtka. • • • Znani slovenski violinist llgor Ozim, ki je pasto-pil tudi že v Trstu, je imel pred kratkim v Parizu kopcert, ki je odlično uspel. Igral je Bachove, Mozartove, Bartokove, Matičičeve, Chopinove in Paga-ninijeve skladbe. Na zahtevo občinstva je moral dodati še dve točki. • • • Eden najboljših zborov v Slovenskem Primorju je moški pevski zbor Bojan iz Dornberga. Pretekli mesec je nastopil z odlično uspelim koncertom v Novi Gorici. Zapel je 15 izredno lepih in umetniško obdelanih narodnih pesmi v priredibi pokojnega skladatelja Marolta. Zbor je svoj čas vodil nas tržaški rojak prof. Zorico Harej, danes nastopa pod vodstvom prof. Matičiča. • * * Meseca maja bo na Japonskem mednarodna slikarska razstava, na kateri bodo zastopana tudi dela jugoslovanskih slikarjev. Zveza jugoslovanskih likovnih umetnikov namerava prirediti razstavi jugoslovanskega sodobnega slikarstva v Milanu in v pariški Modemi galeriji, razstavo sodobnega jugoslovanskega kiparstva v Belgiji in na Nizozemskem ter razstavo srednjeveških fresk v Italiji. • • •. Balet beograjskega Narodnega gledališča bo gos'o-val maja in julija v Italiji na mednarodnem festivalu Florentinski glasbeni maj in v Avstriji pa Dunajskih svečanih igrah. V obeh krajih bo nastopil z baletnimi deli, in sicer s Hrističevo Ohridsko legendo, ki smo jo videli lani v Tlrstu, s Prokofijevim Romeom in Julijo in Baranovičevim Lectovim srcem. * • • Pretekli teden je umrl v Parizu veliki francoski katoliški pesnik, dramatik in esejist Paul Claudel. Med njegova najboljša dela prištevajo žaloigre v verzih .Zlata glava. Prelom v življenju, Talci, versko igro Marijino oznanjenje in knjigo Spoznavanje Vzhoda. Proti koncu življenja je postal ravnatelj Francoske akademije. jen po Voramčevi noveili Vodnjak, film Slovo Andreja Vitužnika, ki ga je ustvaril Jane Kavčič, pa zajema snov iz Inigoličeve zgodbe o splavarjih. Prvia zgodba sie odigrava v Ptrekmurjiu, druga na Slovenskem Koroškem, tretja pa na valovih Drave. Sodeč po prvih izjavah kritikov so vsi trije filmi umetniško in tehnično ugodno presenetili, čeprav je njihova tragična vsebina zapustila v nekaterih mračen vtis. Vse tri zgodbe obravnavajo namreč žalostne motive: prva odsluženega splavarja, drugi dve se pa končata z utopljenko in utopljencem. Nekateri v zvezi s tem pripominjajo, da gre slovenski film v smeri psihološkega razglabljanja. Od prikazanih zgodb je oblikovno najbolji dognana Na valovih Mure, po notranji prizadetosti in toplini pa najbolj prepriča in pretrese Koplji pod1 brezo, medtem ko tretji film Slovo Andreja Vitužnika učinkuje predvsem zaradi prepričljive in dovršene igre starega znanca ljubiteljev slovenskega filma,' Staneta Severja, ki nastopa v vlogi starega Vitužnika. Švica je v resnici čudovita dežela. Za nas, ki smo preživeli dve svetovni vojni in prestali toliko gorja, je Švica pravi raj, nekaka Indija Koromandija. Ali si morete zamisliti državo, ki že tristo let ni imela nobene vojne in ki še danes živi v popolnem miru? Da, to je Švica, otok miru in dežela cvetočega gospodarskega in kulturnega razvoja. Kdo ne bi občudoval te prekrasne planinske dežele, kjer poteka življenje prebivalcev prav tabo točno, kot mjilhove znamenite ure. Red in točnost sta dve posebni odliki Švicarjev. Najibolj preseneti človeka, ki prvič stopi na Švicarska tla, slika železniške postaje. Tu ni nobene naglice, vpitja in vrvenja, ,nobenega prerivanja, suvanja in prerekanja, kdo bo prvi vstopil ali izstopil iz vlaka. Vse poteka v miru in redu. Sto in stoglava množica tiho in mirno pričakuje prihod vilaka. Ko eni izstopijo, drugi vstopijo iji v nekaj minutah je postaja prazna. Človek ima vtis, bakor da so ti ljudje poosebljene ure. Nikjer ne vidiš človeka, ki bi zadnjo minuto sopihal proti postaji in lovil vlak, kakor ise pri nas tako pogosto dogaja. Pa tudi v železniških vozovih je tak red kot na postaji. Mlajši ljudije brez besed odstopijo sedež starejšim, moški ženskam itd. Drug do drugega so vljudni in prijaani, ■ - ■ —— ■ l/eseti utmi Glasba: Gershvvin Slov. besedilo: Z. Ocvirk MOZ, KI GA LJUBIM (The man I love — L’uomo ohe amo) Prišel bo neki dan in bo ves moj, zaljubila se vanj bom kar takoj. Nasmeih miui bo igral, ko prvič bo poljub mi dal. Bo velik to močan moj fant srca, da več ne pojde; st raji, prosila ga bom prav lepo, dokler ne bo mi vzel roko. Nič ne vem še kdaj prišel bo, bo nedelja tisti dan, dušo mojo vso prevzel bo, z njim me sreče sončni dan ogrel bo. Zgradil bo majhen dom za naju dva in jaz ljubila bom ga kot moža. Nad nama sreče sij gorel bo dneve in noči. a prav nič radovedni to vsiljivi. Prav tak red vlada tudi v javnih prostorih, tovarnah, delavnicah, trgovinah to na cesti. Tramvaji in avtobusi vozijo z vso točnostjo, ker zato skrbijo potniki sami. Vzorno pa se držijo cestnega policijskega reda tudi pešci, zato je v Švici, tudi najmanj cestnih nesreč. Ce se kdo pregreši proti cestnemu policijskemu redu, je prav gotovo tujec. Vendar mu Švicar1 pri vsej svoji redoljubnosti tega ne zameri. Vljudno ga pouči in mu pomaga iz zadrege. iNlič čudnega torej ni, če se tujec v tej deželi počuti varnega in mirnega. Saj se mu ni treba bati, da ’ga bo kdo osleparil ali izkoristil njegovo nevednost. Morda ni dežele na svetu, ki bi znaila s tujci tako gostoljubno ravnati kot Švica. Seveda, le s pogojem, da imaš denar. Revnih tujcev se namreč Švica izogiba, ker so ji le v breme. Moram pa priznati, da imajo kljub temu velik smisel za trpeče in preganjane. In piri nas? Ali ni pra/v obratno kot v Švici? Nervozno in nestrpno prerivanje na postaji, v vlaku, v tramvaju, avtobusu to na cesti, to je vsakdanja slika našega mesta. O točnosti to redu ni govora, še manj pa o vljudnosti. Skušajmo posnemati Svlcarj«! H POSNETEK IZ SLOVENSKEGA FILMA NA VALOVIH MURE VZGOJNI KOTIČEK ŠVICA - DEŽELA REDA IN TOČNOSTI GOSPODARSTVO VRTNARSTVO V MARCU V lem mesecu ima vrtnar naivec dela. Po* tem ko je med zimo vrt globoko prekopal in izdatno pognojil s hlevskim gnojem, sedaj še razkuži zemljo z »geodrinom«, katerega raztrosi po pol kg na vsakih 100 kv. metrov površine. S tem zavaruje svojo povrtnino pred črvi, glistami, strunami, polži, bramorjem in drugimi zajedalci, ki iščejo zatočišča v zemlji. »Geodrin« raztrosi vrh zemlje, preden izoblikuje gredice. Nato začne saditi oziroma sejati. Česen in čebulček bi morala biti že davno vsajena. Kdor ju še ni vsadil, naj sedaj pohiti. Sedaj sadimo tudi čebuloi strokarico-šaljotko. Že prejšnji mesec bi morali vsejati vrtni korenček, peteršilj, vrtno ali solatno peso, špinačo. V topli gredi bi morali biti že vse-jani paradižniki, paprika, jajčevec (melan-cani). Še je čas, da jih vseješ. Sedaj urejujemo špargljeve grede. V 10 m dolge vrste vsadimo po 122 sadik, ki jih pokrijemo z 10 do 12 cm zemlje. Radič solatnik je skoraj, bi rekli, naša glavna povrtnina, ki jo sejemo marca. V vsakem gramu se nahaja okoli 700 semen, za setev enega kvadratnega metra zemljišča potrebujemo pet gramov semena, katerega pokrijemo z 1 cm debelo plastjo zemlje. Seme vzklije sedaj v 5 do 8 dneh, v toplih mesecih pa še prej. Kapusnice, to je ohrovt (vrzote), kapus, brstno zelje, kolerabe, sejemo sedaj še v toplo gredo, na prosto samo v zavetnih in sončnih legah. V vsakem gramu je 300 do 320 semen, ki vzkalijo v 4 do 6 dneh, potem ko smo jih pokrili z 1 do 2 cm debelo zemeljsko plastjo. Na prosto sejemo solate. V vsakem gramu je okoli 800 semen, ki vzkalijo v 5 do 10 dneh. Močnejše solatne rastlinice presadimo da napravijo glave, ostalo solato pa preža-njemo, kar je mogoče storiti 2-krat do 3-krat. Sedaj je tudi čas, da sejemo blitvo (blede), ki da skozi vse leto izborno zelenjad za sku-he (mineštre), pa tudi za prikuhe kot špinačo : V vsakem gramu je 60 do 90 semen; za setev na prosto rabimo za površine 1 kv. metra po 2 grama semena, katerega pokrijemo s 4 cm debelo plastjo zemlje. Seme vzka-li v 10 do' 15 dneh. Če želimo velike rastline, setev razredčimo ali pa presadimo na razdaljo 30 oin med posameznimi sadikami. Marsikdo ljubi mesečne redkvice, posebno sorto »non plus ultra«, katere gomoljček je podoben debeli češnji. V gramu je okoli 120 semen, ki jih pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje, potem ko sme vsejali na vsak kvadratni meter po 3 do 4 grame semena. Vzkali v 4 do 5 dneh. Nekateri imajo radi tudi črni koren (scor-zanera), ki ga lahko sejejo že v tem mesecu, četudi bo goden za uživanje komaj po oktobru. V vsakem gramu je okoli 90 semen, ki vzkalijo v 10 do 20 dneh po setvi, katero pokrijemo s prav malo zemlje. Ko mlade rastlinice poženejo drugi list, jih razredčimo. Meseca marca lahko sadimo vse sorte gra-ha, torej tudi »orte Alderman, Telefon, Senator itd. Zadnji čas pa je, da »adimo bob. PRAVDA O KRTU Pred kakimi 30 leti so mestne dame kaj rade nosile plašče iz krtovih kožuščkov. Tedaj je žalostno končalo vse polno krtov, saj so jih lovili zaradi kožuščkov. Sreča za krta, pa tudi za kmetovalca, da ie ta moda trajala manj kot 10 let, tako da je krt prišel do sorazmernega miru. Pravega miru pa kljub temu nima, ker je poleg ostalih naravnih sovražnikov, predvsem kač in sov, njegov sovražnik tudi kmetovalec. Ta pa se ne zaveda, kai dela. Zaveda se le tega, da krt rije, kopiči zemljo na senožetih, kar je v veliko napotje košnji, ker se kosa ob takem kupčku skrha ali pa celo zlomi. Kljub temu je krt koristna žival. Dolge rove zvrta,'v teh pa lovi črve in ličinke različnih škodljivcev, ki iščejo v zemlji zatočišča, in tako uniči strune, ogrce, majskega hrošča, bramorje in druge. S tem kmetovalcu zelo koristi. Koristi pa tudi s svojimi rovi, ker s temi prezračuje zgornjo plast zemlje; zrak je namreč potreben tudi koreninam vseh rastlin. Seveda je s krtinami nekoliko dela, a grablje jih z lahkoto izravnavajo in tako trava bujneje raste. Pusti torej krta v miru na vseh senožetih. Seveda v vrtu je krt lahko tudi škodljiv, ker večkrat uniči komaj vzklilo setev; le tu ga lahko zatiramo, drugod pa ne. KRMNA PESA IN KORENJE V zadnjem cašu prihaja zopet do velj<-korenje, katerega so naši očetje in dedi sejali mnogo več kot njih potomci. Saj so ga v izdatni meri tudi sami uživali. In to kljub temu, da niso vedeli, da vsebuje obilo karotina, to je vitamina B in da je zato ne samo redilno, temveč tudi zdravilno. Danes se v mestih porabi veliko korenja, in ne samo vrtnega, ampak ittidi mnogo debelega, njivskega, krmnega. Seveda za prodajo v mestu prihajajo v poštev samo sorte z rumenim mesom, kot je doubska ali sorta »Lobberich«, Krmno korenje pa ne prihaja v poštev samo za prodajo, temveč predvsem za živalsko krmo v zimskem času. Kako vesela je krava, če dobi poleg suhega sena tudi nekoliko zrezanega korenja ali pese. Posebno molzne krave obilno poplačajo tako krmo. Sedaj pomislimo na to, ker je sedaj treba sejati krmno korenje, in sicer med rastočo pšenico, po žetvi pa odstranimo strn in korenje nekoliko razredčimo! Krmno peso sejemo lahko sedaj v semenjake, pozneje do meseca maja navadno med koruzo. Pri nas sta posebno priljubljeni sorti »rumena Ec-kendorf« in »rdeča Marnouth«. RAZKUŽEVALNA GNOJILA V mnogih državah, posebno v Angliji, imajo tvornice, ki izdelujejo snovi, da zemljo gnojijo in jo istočasno razkužujejo. Odstranjujejo razne zajedalce živalskega izvora, kot so strune, črvi majskega hrošča in druge črve, bramorje, gliste itd. (Omenjamo, da so gliste koristne kmetijstvu, ker se hranijo samo z gnilimi koreninicami ter ne grizejo zdravih. Obstoji celo razvita trgovina z glistami, ki pospešujejo rodovitnost zemlje). Pri nas takih razkuževalnih gnojil ni v trgovini, a si jih lahko1 sami pripravimo z mešanjem »aldrina« ali »geodrina« s posameznimi umetnimi gnojili, n. pr. š superfosfa-tom. V (športni breglec) Ker smo ravna na višku zimske t^AAAAAA^A/^^AA^A^Aw^AAA/^^AA✓A^^A^A/^AAA^^A/v^A/^J'y^A/^AAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAAAAAA; & Polnoči je že bilo, to je Tarzan stopal po tesni, zloglasni ulici Man le. Ker je bilo vse tiho in črna tema, se je nehote spominjal, ljubljene afriške džungle. A pariška policija bi vam povedala, dia je ni zlepa ulice, M bi jo bilo ponoči manj zdravo ubrati. n ! I»r. Ali riglil« resen ril Co|iyri#liL 1929. hy Kdf.tr Rite Burrough. .»Pomagajte, gospod,« je a pojemajočim glasom zaklicala Tarzanu, »ubiti me hočejo.« Tarzan je pogledal okoli sebe in videl same hudobne, zločinske obraze. Pa že dvoje je opazil. Eden izmed lopovov je bil Riinaldo Mascalzoni, njegov stari sovražnik. Ko je karakal po gosti senci umazanih hiš, je Tarzan mahoma začul vreščanje, takoj nato pa klice na pomoč. Glas je bil ženski. Razlegal se je iz tretjega nadstropja na drugi strani ulioe. Odmev še ni bil zamrl, ko je Tarzan že hitel po stopnicah. Izza nekih vrat j« Tarzan spet začul klice, ki so ga zvabili v hišo. Se trenutek, pa je stal sredi slabo razsvetljene sobe. Umazana leščerba je odsevala deset odurnih postav. Vsi so bili moški, le v kotu je opazil žensko, ki se je stiskala ob zid. k n Cbpvriflit, 1929,4>y Edgar Rice Burroughs, Inc. Ali right« reserved. Ko se je Tarzan ozrl. je zagledal surovega dedca, ki je vihtel gorjačo. Ostali so izdrli nože in vsi hkrati planili nadenj. Spretnosti, prisotnosti duha in telesni moči, ki je kljubovala opicam in levom, niso bili tako lahko kos kot so mislili ti apaši. C Tarzan je z vso močjo navalil na svojega najbližjega nasprotnika. Prehitel je udarec in tako strahovito treščil lopova, da je padel kakor mrtev na tla. Obrnil se je. Prvobitna bojna radost divjaka je zavriskala v njem. Skrivnost d*ja fu-mancu ROMAN » Spisal: Sax Rohner - Prevedel: A. P. »Zaradi vas bom,« sem odgovoril. »Ne zaradi mene!« »Torej zaradi vašega brata.« »Ne!« Njen glas se je spremenil v šepet. »Zaradi samega sebe!« Ladijski trup Hladen veter je pihal od Temze. Daleč za nama so migljale motne luči zadnjih rednih bivališč, ki sc mejila na močvirje. Med nama in tistimi kočami se je razprostiralo pol milje rodovitnle zemlje^ Po kateri je v tem letnem času vodilo mnogo suhih stez. Pred nama pa se je v mesečini raztezala dolgočasna, enolična ravnina. Bilo je zelo tiho. Samo glasovi najinih stopinj, ko sva s Smithom šla proti cilju, so motili tišino tega samotnega kraja. 2e večkrat sem si zadnji čas mislil, da sva se odpravila na slabo Pet, ker sva se podala sama, da ujameva strašnega kitajskega doktorja; vendar sva se ravnala po najinem dogovoru s Karamaneho; ttt eden njenih pogojev je bil, da policija ne sme zvedeti za njeno sodelovanje pri tej stvari. Daleč pred nama se je zdajci pojavila luč. »To bo luč, Petrie,« je povzel Smith. »Ako se drživa natanko te smeri, bova potem, kakor sva čula, naletela na trup.« Oprijel sem revolver v svojem žepu in navzočnost malega orožja me je čudovito pomirila. Prizadeval sem si, morda, da ublažim lastno bojazen, najti razlago, kako je okrog dr. Fu-Mančuja vladalo neko ozračje edinstvene in nenavadne groze. On ni bil takšen kot drugi ljudje. Strah, s katerim je navdajal vsakogar, s katerim je prišel v dotiko, grozote, » katerimi je razpolagal, so vsakomur zapirale pot do njega in ga napravile skrajno nedostopnega. Zal v tem svojem poročilu ne morem opisati o tem človeku drugega kot njegove zle sile. Smith se je nenadoma ustavil in me prijel za leht. Obstala sva in poslušala. »Kaj?« sem vprašal. »Nisi čul ničesar?« Odkimal sem. Smith se je s svojim nenavadno prožnim telesom ozrl nazaj čez močvirje. Obrnil se je proti meni in lice mu je kazalo poseben izraz. »Pa ne misliš, da je to past?« je dejal. »Midva sva ji slepo zaupala.« Nemara se bo zdelo čudno, toda nekaj v meni se je takoj uprlo takemu namigavanju. »Jaz ne,« sem rekel na kratko. Pokimal je. Hitela sva dalje. Deset minut nepretrgane boje naju je prineslo tako daleč, da RADIO TRST II Nedelja 6- febr. ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos .maše iz tržaške stolnice: 11.30 Vera in naš čais; 12.00 Oddaja za najmlajše: Kako je godec učil vraga gosti; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Malo za šalo - malo za res; 17.00 Poje mešani zbor iz Bar-kovelj; 18.40 Igra mandoliipisitični sekstet Sv. Just; 20.30 Giordano: Andrea Chenier - opera v 4 dej. Ponedeljek 7. lebr. ob: 13.00 Pevski duet ob spremljavi harmonike; 14.00 Lahke melodije igra pianist Franco Russo; 18.00 Glazunov: Koncert v A-molu za violino in orkester; 19.00 Mamica pripoveduje; 21.15 Književnost in umetnost; 21.15 Jugoslovanske pesmi poje Andjelka Nezič; 22.30 Chopinove skladbe. Torek 8. tebr. ob: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Poje Toti dal Monte; 18.00 Liszt: Konrert št. 1 v Ks dumi; 19.00 Sola in vzgoja; 20.05 Igra Pino Mauser na pojočo žago; 20.30 Radijski oder: Josip Jurčič: Deseti brat. Sreda 9. lebr. ob: 13.30 »Duo Banris-Primani igra lahke melodije; 18.00 Boccherini: Koncert za čelo in orkester; 19.00 Zdravniški vedež; 20.30 Aktualnosti; 21.15 Književnost in umetnost; 21.30 Koncert tenorista Renatal Kodermaca. Četrtek 10. lebr. ob: 14.00 Američan v Parizu (Ger-shwin); 18.00 Saint- Saens: Koncert za violino in orkester; 19.00 Pravljica za najmlajše: Hudičeva hčerka; 20.05 Poje Slovenski oktet; 20.30 Dramatizirana zgodba: Cervantes: Dva jezičneža; 22.00 Glas- ZAHVALA vsem, ki so kakorkoli z nami sočustvovali ob bridki izgubi dobre mame Marije Kosmač predvsem č. č. duhovnikom, g. župniku in ostalim prijateljem iz Boršta, č. č. sestram, pevskemu zboru, osnovni šoli in strokovnemu tečaju na Opčinah. Še posebno iskrena zahvala vsem prijateljem z Opčin, ki so s takim sočutjem spremljali našo žalost in tako velikodušno lajšali našo bridkost. Vsem Bog plačaj! Opčine, 2. marca 1955 ANGEL KOSMAČ in sorodniki beno predavanje. Pietek 11. lebr. ob: 13.00 Glasba po željah; 18.00 Mendelssohn: Koncert za klavir in orkester; 19.00 Radijska univerza; 20.30 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Književnost in umetnost; 21.30 Strauss: Salome, opera v 1 dejanju. Sobota 13. ffibr. ob: 12.00 Krami tanje o krajih in ljudeh; 15.30 »Pogovor z ženo; 16.00 Slovenski motivi; 17.00 Haydn: Letni časi oratorij; 19.00 Novice iz delavskega sveta; 20.05 Vaški kvintet; 21.00 Malo za šalo - malo za res; 22.00 Čajkovski; Koncert za violino in orkester. TEDENSKI KOLEDARČEK 4. marca, petek: Rajmund, sp. - Sel Ig rad 5. marca, sobota: Roman - Nedaš 6. marca, nedelja: Fridolin - Damica 8. marca, ponedeljek: Tomaž Akv. - Zvezda 9. marca, sreda: Kvatre - Frančiška R. 10. marca, četrtek: Makarij - Damimir VALUTA — TUJ DENAR Dne 2. marca si dal oz. dobil za: ameriški dolar 640—642 lir avstrijski šiling 23,50—24,50 »lir 100 francoskih frankov 167—169 lir 100 dinarjev 88—90 lir funt štenling 1680—1720 lir »nemško marko 146—148 lir pes os 20—22 lir švicarski frank 149—150 lir zlato 732—735 lir napoleon 4375—4450 lir VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 80: Kako, kdaj in za katere rastline morem rabiti pepel kot gnojilo? Odgovor: Pepel vsebuje »rudninske snovi, ki se pri gorenju ne porazgubijo. Lesni pepel je odlično gnojilo, od premoga pa je dober kvečjemu za posipavanje po poieh; kot gnojilo bi bil prej škodljiv kol koristen. Kakovost .lesnega' »pepela pa zavisi od vrste lesa. V glavnem vsebuje kalij (»pepeliko) in fos-forovo kislino. Največ kalija (do 15%) se nahaja v bukovem pepelu, največ fosforove kisline pa v smrekovem (do 4%). Koristen je »predvsem na senožetih in »deteljiščih, seveda tudi v vrtu, na »njivah in vinogradih. Trositi ga maramo konec zime ali pa zgodaj spomladi, najbolje po dežju, ko so tla še mokra; pepel je »namreč prežgana snov in zato potrebuje mnogo vlage, preden sprosti »svoje .gnojilne sile. Ce imamo preveč pepela, ga vržemo na kup mešanca ali k»omposta, katerega pripravljamo iz različnih odpadkov gospodinjstva, smeti itd. Mešanec je prvovrstno gnojilo za vrt, pa tudi za trte in drevesa. Vprašanje št. 81; 10-letna. torej že velika nešplja še ni nikdar rodila. Vprašala sem marsikoga, ali jo lahko cepim, pa mi nihče ne da odgovora. Kaj naj naredim? Odgovor: V drevesnicah vzgajajo nešplje tako, da žlahtne cepijo na beli trn ip ne na divjak. Očivid-no imajo »drevesničarji svoj vzrok, ki pa nam ni znan. Ker vaša nešplja tako ne rodi, ne »bo škode, če cepite nekaj vrhov v »glavo (precep), lepo zamažete s cepilniim voskom vse rane in okoli cepljenega mesta napravite i»z mahu gnezdo, katerega napolnite z vlažno zemljo, da ee ne bosta cepič in podlaga prehitro sušila. Mogoče bo uspeh. Vsaj privoščimo vam ga! Iz Gorice RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Nižje srednje šole v ul. Randaccio vabi starše, naj pridejo v kar največjem številu na sestanek, ki bo v nedeljo, 6. marca, ob 10.30 uri. ,Za starše dijakov višjih srednjih šol (liceja in učiteljišča) bo sestanek naslednjo nedeljo, 13. marca ob 10. uri v prostorih Šolskega doma v ul. Croce. PASTIRSKI LIST Kakor vselej je tudi letos izšel postni pastirski list goriškega nadškofa. V njem govori o miru, »ki obstoji v edinstvu duhov, v resnici in ljubezni«. DELITEV NAGRAD KMETOM Kakor drugod po vsej Italiji bodo 13. marca tudi na Goriškem razdelili nagrade kmetovalcem, ki so se odlikovali leta 1953/54 v naprednem gospodarstvu. POROKA Preteklo soboto sta »si v cerkvi presvetega Srca obljubila večno zvestobo znani goriški javni delavec g. Danilo »Rustja ter slušateljica filozofske fakultete v Ljubljani gč. Čermelj Slavka. Mladi par je poročil škofijski kancler dr. Rudolf Klinec. Priči sta bili naš urednik Drago Legiša in dr. Stanko Soban. Zakoncema želimo mnogo sreče na novi življenjski poti. Uredništvo Novega lista MALI OGLASI TRGOVINA V »GORIOI išče zdravega 15 do 16 letnega vajenca s končano strokovno šolo, dobrim znanjem »slovenščine in 'italijanščine in iz poštene družine. Lastnoročno napisane prošnje je treba nasloviti na podupravo »Novega tista« v Gorici. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška. 20 — Telefon 29-477 sva ugledala Temzo. Smith in jaz sva opazila, da so se Fu-Manču-jeva udejstvovanja venomer osredotočala o»b tej »reki. Brez dvoma je ta bila njegova poglavitna cesta in pot, po kateri je premikal svoje skrivnostne sile. Opijska beznica pod Shadtvel H,ighwayjem; tista gosposka hiša ob zgornjem toku reke, ki je ta čas bila le še kadeče se pogorišče; zdaj pa trup onstran močvirja. Zmerom si je glavne stane gradil ob reki. Bilo je zelo značilno1; in tudi če bi se najina nocojšnja odprava izjalovila, nam bo vendarle ključ za bodoče ravnanje. 1 »Drži se desno,« je svetoval Smith. »Najprej morava svet pregledati, preden preideva v napad.« Ubrala sva pot, ki je držala naravnost proti obrežju reke. Pred nama je ležala razsežna sivina vode, po kateri sc vrši živahen ladijski promet velikega trgovskega mesta. Toda nič takega življenja ni bilo zdaj na »reki. Samo»tni kraj, kjer sva stala, ni kazal prav nika-kega človeškega življenja. Vsa puščoba, ki jo je razsvetljeval svetli mesec, je bila ko nalašč ustvarjena za dejanje drame, v kateri sva igrala svoji vlogi. Nemo je Smith zrl na oddaljene premikajoče se luči. » j r—r-J »Karamaneb je le sužnja,« je dejal brez potrebe. Nič nisem pripomnil. Nabrežje, na katerem sva stala, je z blatnim pobočjem prešlo v vodo. Proti morju se je nekoliko dvignilo1, pri ozkem otoku pa se je pokazal surov nasip za pristajanje. Pod njim je bila, kakor sva v mesečini videla, temna gmota. Le ena motna lučka je bila videti sredi te teme. »Tisto bo kabina^« je rekel Smith. Po dogovorjenem načrtu sva se obrnila in odšla na mesto nad ladijskim trupom. Lesena lestev je držala dol na krov in je bila le rahlo privezana na obroč pristajalnega stebra. Z vsakim gibom dviganja in padanja vode se je dvigala in nižala »tudi lestev, pri čemer se je škripaje drgnila ob ladijski ogradbi. »Kako naj prideva dol, da naju ne bo nihče opazil,« je zašepetal Smith. »Morava pač tvegati,« sem srdito dejal. Brez drugih besedi je prijatelj splezal okoli in na lestev ter po njej pričel stopati navzdol. Počakal sem le toliko, da je bila glava pod »menoj, na kar sem se precej okorno pripravil, da grem za njim. Ladijski trup se je ta trenutek nenavadno močno dvignil, zaradi česar sem se spotaknil in za hip brez sape zrl dol na bleščečo gladino. Noga mi je spodrsnila in da se nisem krepko držal za gornji klin, bi se najbrž tisti hip nehalo moje sodelovanje v borbi proti Fu-Mančuju. Tako sem le za las ušel smrti. Čutil sem, da je nekaj zdrknilo iz mojega bočnega žepa, toda čudno škripanje lestve, ječanje premikajočega se trupa in valovanje vode so utopili šum pljuska, ko je moj revolver padel v reko. Precej pobledel — se mi zdi — sem prišel do Smitha, ki je že stal na krovu. Videl je mojo nezgodo, toda . . . »Morava tvegati,« mi je šepnil v uho. »Zdaj se ne smeva vrniti.« Utonil je v poltemo proti kabini, jaz pa seveda za njim. Ob vznožju lestve sva prišla v polno svetlobo, ki je sevala iz edinega prostora oh vhodu, kjer sva se znašla. Bil je urejen kot de- ! . * -NMT * 1 lavnica. (Nadaljevanje v prihodnji številki)