PHIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
nrA /1 o / n\ Poštnina plačana v gotovini .aOU	Spedizione in abbon. pest. I. gr.
TRST nedelja 23. oktobra 1949
Cena 20 lir - 2.50— din
Tržaškega odbora za obrambo miru
anja borcev In aktivistov narodno osvobodilne borbe
*
a.-
Danes zvečer so bi-
^ 1 itneui gledališču Ristori J* s,°vesen način izročena id **0|,tem in aktivistom J^.ne borbe Trža-j JJ' Odlikovance sta po-‘®tnu ZVEZE PARTIZA-IiiZEGA OZEMLJA tov. in tov' LlpovEC ' Nato je komandant -lil VE JUGOSLOVAN-***•> ta!? ^u®oslovansl£o cono 'i* P°Ikovnik MIR-,: «ilik|J,,tlril 0 pomenu pode-»>«,, ) zaslužnim borcem in a#*’ f *ud* materam In •HjT* »inovi in hčere so za osvoboditev i iipod Iaš‘zma in na-“SSj T.ie UKAZ PREZIDIJA
pt U^DPSCINE federa-
kDSKE
republike ju-
Č im'ni vseh odlikovan-1 b 1 Sa je izdal Prczidij
MINISTRA O-kate-
i'WALA TITA’ s —-
W . Vll° tržaških borcev Vn 'z NOB odlikuje:
' ' “kATSTVA in edin-
ttoj.
V LUGE ZA NAROD, Vu, ®aDROSTI in
v'1 hrabros‘-
>tto^allkovailj ie P°lkov'
^ »dl v ari1’ aa s tem* odl'110' s'k°vani samo posamez-
tr? ®dlikovani3 izročena, «sko delovno ljudstvo.
ki je dalo tako velik doprinos za osvoboditev sro ega mesta in ozemlja izpod 'atlzma in nacizma. Posebej je omenil pomembnost teh odlikovanj v trenutku, i-o se hoče naša herojska borba proti fašizmu in nacizmu zanikati in omalovaževati s strani Kominforma. Slednjič je poudaril in posebej čestital na odlikovanjih staršem padlih borcev tu bork.
V imenu odlikovancev so se Prezi-diju Ljudske skupščine FLRJ in maršalu Titu zahvalili: tov. EUGEMO LAURENTI, biv. komandant TRŽAŠKE BRIGADE, tov. ANTON UKMAR, tov. FRANC STOKA, biv. politkomisar KOMANDE MESTA TRST. Vsi trije govorniki so obljubili v imenu vseh odlikovancev, da bodo še nadalje ostali neomajno zvesti borbi narodov Jugoslavije in njihovemu voditelju Komunistični partiji; KPJ in maršalu Titu v njihovi borbi za pravico. Zlasti pa bodo ostali dosledni v tej borbi za pravico in resnico sedaj, ko hočejo prav tisti, kateri bi nam morali biti za vzgled, revidirati revolucionarna načela mar-ksizma-leninizma in tudi iz Tržaškega ozemlja napraviti kupčijo po vzorcu kupčije s Slovensko Koroško in grškim osvobodilnim gibanjem.
Ob prepevanju Internacionale in partizanskih pesmi je bila ta slovesna in za vsakega borca in aktivista nepozabna prireditev zaključena.
JUGOSLOVANSKA NOTA ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI
Prijateljstvo do nove Jugoslavije med ljudskimi množicami v CSR
Ob priliki sokolskih slovesnosti v Pragi so velike ljudske množice iz vseh krajev CSR manifestirale po praških ulicah in na stadionu za prijateljstvo z novo Jugoslavijo Odgovornost za razvezo prijateljske pogodbe pade na češkoslovaško vlado
pOMENU RAZSTAVE Podarske dejavnosti
cone STO-ja v Kopru
p
P kili TazTnahu °d lanske-h\ Pireja Istrski okrož-|Aijž"0r še drugo razsta-dejavnosti delov-
'vi; v okrožju. Ta raz-Ji* obsežnejša od one v izraža še verneje in ■čo voljo delovnega stremi Za tem, da si fe uredi čim lepše ter jtkrat; pokazuje tudi je to ljudstvo s svo-delom že doseglo, se temeljito raz-razstav in sej-'j^V^dno značilen po-
navadi zgolj zara-■’ bln naidejo novih od je-HE1. ki je sad trplje-jh fjj/Uščaitj« delovnega ,razstaL'e so le ena široko razčlenjena 0>'be, ki prav nič tSiJ® k zboljšanju polo-in prav za > kio 30 njegovo bedo ter Lf^ttu^in‘ah gospodarske r’ n .. n gospodarske de-31 ne spada v to
ijudske oblasti v i,\ jj se delovno ljud-tosn L uveljavlja, dviga
svet. Tamkaj a bogastva le imo-
gradi po
Ih ieie/\ Rfou tako kakor
'i)
i' Oh hnue v Preteklosti, a S. , ni moglo uve-^ kn^^tkcga izkorišie-je stoletja tf »tmmoralo pre-*h plečih Da bi bi[
\ ‘ n
th? obin J čim uspešnejši, f%kst Pristopila te na-
Ve tosklIc gospodarstva,
S.'r C> tucli *a dvig
t^i tprJe n® spijši'0, ra-^hko Pruvilno, da je uS Vs}e rezultat velikih fcj^hosf Podredjih druž-Itw„ci E-, ; nd tem ozemlju ce-
iv jitcig, 3e tudi tukajšnje ° ^oprinašalo za KS VČ^bodilne borbe oblast samo. dala zlesti na Sli ,^u zelo vidne te. iz tečajev ter Ifffi )3e.Prišlo posebno v 4ih llhna stotine iz-
BPrpz?^' in sred* «». tela pot
Zn dviganje svoje
ho<tl0r.nice so Izpo-c -r?ni° organizaci-
potrebne su-
n*tua'\'u Potrebno opre-
.. t’5,
Vin **fc)-bel
RS,
h
lZL“jali več kakor t	dobi,	grad
da e
les
le v kratkem Presega vsako ae)avnost (od le-
^dnZ 3e
dvignilo sko-
v^ed tem vse•
S z51
«Coj-
«e
Položi
aj delov-
S h. ,°Sla\atl' Brezposelnost lej, likvidirala en-
lt«tbr “ko jP tnV.,;
*tt 11 Tn
1% zU*tč«rjm° je t0rei l3Ud-,V'1 Pril*1* Potrebne P<>-
“fslcp
3e razstava v
Ko
Vru je
rezultat
— d.,„ le rezul y > <w!inc9“ livdst
j u
,-u doK .-'uu ‘masiva.
delavci
*
^i d»ibrtnil<i' prav Zatlujeio v Jstr-
!ih o ni' 'dn *„-J*}0 V istr-
*amth pri'
ponorih ga-
“čilih n 101
Jrv«. »	V	Se-	I	TU^L/1/u.jv	' ,	.	..
°tat delavca, ki I sko okrožje bolj kakor kdaj koli
se je razgovarjal z umetnikom, ali pa kmetg iz sosedne vasi, ki je prišel na prrostavoljno delo, z uradnikom ali Pa dijakom iz Kopra, ki sta prav tako šla tjakaj, da bi k veličastni razstavi nekaj doprinesla. Tlazstava p Semedeli je razstava. delovnega ljudstva, ki kaže, kaj je to ljudstvo doslej doseglo in hkrati nakazuje pota za nadaljnji razvoj. Vsak delovni človek v Istrskem okrožju to razume in prav zaradi tega je razstava taka, kakor si jo je zamišljalo delovno ljudstvo. Na razstavi v Semedeli se delovno ljudstvo uči, se veseli svojih uspehov, dviga svojo voljo do dela. V. tem pa je eden izmed velikih pomenov razstave gospodarske dejavnosti.
Delovno ljudstvo Istrskega okrožja spoznam z razstavo gospodarske dejavnosti pobliže samega sebe, prenaša najnovejša izkustva z enega področja na drugo, se še trdneje povezuje v svojih naporih. Razstava postaja tako močan impulz Za nadaljnji polet, ki je že zajel vse delovno ljudstvo.
Ko je ljudska oblast prirejala lansko leto srnjo prvo razstavo, so tržaški kominformisti zagnali v svet hrup, da je ljudska oblast, kakor v sami FLRJ, tudi v Istrskem okrožju pred samim zlomom. Sedanja razstava v še večji meri razkriva vso podlost krivih kom-informističnih prerokov, oportunistov ter likvidatorjev. Medtem ko kominformisi. še vedno nadaljujejo s svojo klevetniško akcijo v Trstu, jih v Istrskem okrožju nihče ne posluša. Delovno ljudstvo odgovarja na napade z upornim delom in povečano dejavnostjo na vseh področjih. Kar je potrdil sam kongres KP STO-ja v Izoli, izpričujejo do najmanjših podrobnosti akcije delovnih ljudi Istrskega okrožja, to izpričuje nepo-bitno tudi sama razstava. Prav ta razstava je tudi ena izmed zgovornih prič miroljubnosti sosedne Jugoslavije, na katero je okrožje vsestransko gospodarsko povezano.
Izhajajoč iz podle trditve komin-jormistov, da gre Jugoslavija v kapitalizem, bi bilo tudi logično, da ta noče podpreti naporov delovnega ljudstva v Istrskem okrožju. No, sama razstava in na tisoče drugih dejanj pa dokazujejo pač nasprotno. Ljudska oblast v Istrskem okrožju se uspešno utrjuje in razvija in s tem tudi vsa deželica ravno zaradi tega, ker VV-JA spoštuje in podpira ljudsko oblast in ker jo sama Jugoslavija vsestransko gospodarsko podpira. Velik polet ljudskih množic v Istrskem okrožju razkriva tako tudi vso podlost kommformislične gonje proti Jugoslaviji.
Razstava gospodarske dejavnosti v Kopru se vrši v času najbolj zlobne in lažnive kominjormi-stične gonje proti vsemu, kar je povezanega Z ljudsko oblastjo, ki se dosledno bori za vsestranski dvig delovnega ljudstva, za ohranitev ter utrditev vseh pridobitev narodno-osvobodilne borbe ped
preizkušenim vodstvom svoje KP, fci stoji na trdnih načelih marksizma in leninizma. Spričo t c- borbe in doseženih uspehov predstav-lia tudi sama razstava važen clen
v razkrinkavanju kontrarevolucionarnega keminformizma razdobje v utrjevanju sh italijanskega bratstva ki Oa lioče-jo kominformisti pokopati, ua-.no razdobje V Krepitvi P^umperf«-listilne fronte, ki jo Kommformi-st, razbijajo in tud; obo jo IsL
BEOGRAD, 22. — Zunanji minister FLRJ je izročil danes češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri poudarja, da je češkoslovaška vlada s svojo noto enostransko razvezala pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju med FLRJ in CSR ter konvencijo o kulturnem sodelovanju. V jugoslovanski noti se poudarja, da je češkoslovaška vlada z omenjeno noto zahtevala tudi odpoklic jugoslovanskega poslanika Marijana Stilinoviča. Češkoslovaška vlada skuča zaman zvaliti na Jugoslavijo odgovornost za to sovražno dejanje. V interesu resnice in prijateljstva med narodi Jugoslavije in CSR, ki jih tako postopanje ne more in ne bo moglo ločiti, ugotavlja vlada FLRJ:
Izražajoč .težnje narodov Jugoslavije je vlada FLRJ sklenila pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju ter konvencijo o kulturnem sodelovanju s CSR v želji, da razvije in sklene prisrčne odnose z bratskimi slovanskimi narodi. Prijateljstvo med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi narodi je v preteklosti vedno prišlo do izraza, posebno v najtežjih trenutkih zgodovine naših narodov. Dovolj je predočiti češkoslovaški vladi veliko manifestacijo simpatije in odločnost jugoslovanskih ljudskih množic, ki jih je že takrat vodilo sedanje politično vodstvo, da priskoči na pomoč CSR proti napadu hitlerjevske Nemčije med monakovsko krizo leta 1938 kljub izdajstvu klike, ki je takrat bila na vladi v Jugoslaviji. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, ki je povedlo jugoslovanske narode v oboroženo borbo proti fašističnemu okupatorju, je ustanovilo oddelke brigad Cehoslovakov bivajo-
čih v Jugoslaviji in jim tako dalo možnost boriti se za osvoboditev ne samo njihove nove, pač pa tudi njihove stare domovine. Odgovorni voditelji češkoslovaške republike so vedno odkrito poudarili do objave resolucije Informbiroja trdno podporo, ki so jo Jugoslovani dajali težnjam in borbi za osvoboditev, ki jo je vodilo češkoslovaško ljudstvo. Borba jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske ie spodbujala borce slovaške ljudske vstaje leta 1945, pri kateri so aktivno sodelovali v prvih vrstah jugoslovanski borci, na katere je prebivalstvo ohranilo najboljši spomin.
Minister za informacije Vaclav Kopecki je 7. julija 1947 v Pragi izjavil v zvezi z važnostjo borbe jugoslovanskih narodov za borbo češkoslovanškega ljudstva:	»Spe-
njamo se, da je Tito stopil v borbo na čelu hrabrih jugoslovanskih borcev ne samo, da uniči Nemce, zatiralce in sovražnike jugoslovanskih narodov, pač Pa da cšibi tiste, ki so zatirali naše ljudstvo. Čeprav se je boril za svobodno Jugoslavijo, se je boril tudi za našo svobodo, za svobodno češkoslovaško republiko. Danes če bolj cenimo veliko pomoč, ki jo je za osvobodilno Rdečo armado predstavljala jugoslovanska osvobodilna vojska, ki je stalno vezala 22 nemških divizij ter se hrabro borila do popolnega poraza hitlerjevske Nemčije«.
Veličastni sprejem, ki so ga priredili jugoslovanski vladni delegaciji, na čdu katere je bil maršal Tito, ob njenem obisku v CSR spomlad; 1946, je odražal predvsem veliko veselje in prepričanje, da je bilo sklenjeno trajno zavezništvo z bratsko Jugoslavijo in da so narodi CSR našli v Jugoslaviji gotovo zaveznico.
Čeprav je češkoslovaško politično vodstvo pod zunanjim pritiskom po resoluciji Informbiroja začelo izvajati politiko, ki je vse drugačna nego prijateljska, do Jugoslavije in njene vlade, teptajoč obveznosti, ki jih je slovesno prevzelo v imenu svojega ljudstva, niso ljudske množice CSR odobravale te politike. Ob priliki sokolskih slovesnosti v Praei so velike ljudske množice iz vseh krajev CSR z navdušenjem manifestirale po praških ulicah in na stadionu za prijateljstvo z novo Jugoslavijo. Češkoslovaška vlada skuša prikazati to odkrito prijateljstvo češkoslovaških množic do Jugoslavije kot rezultat zatrjevanega izzivalnega obnašanja jugoslovanskih telovadcev v Pragi. Ker ne more zakriti teh izrazov odkritega prijateljstva češkoslovaških ljudskih množic do Jugoslavije, skuša češkoslovaška vlada zaman varati svetovno demokratično javnost ter opravičiti svojo sovražno politiko do Jugoslavije in neizvrševanje vseh prevzetih obveznosti.
Narodi Jugoslavije so pozdravili prijateljsko pogodbo, ker so jo smatrali kot trden člen v sistemu ob. rambe miru in plodnega sodelovanja obeh držav na političnem, gospodarskem irj kulturnem področju. S tem da je dala pobudo za sklenitev trgovinskih pogodb, je jugoslovanska vlada smatrala, da bodo te pogodbe v korist obeh držav. Omogočile naj bi češkoslovaški industriji prodajo njenih proizvodov in bile naj bi vir za glavne surovine, dočim bi Jugoslaviji dale elemente za elektrifikacijo in industrializacijo države.
Nato govori nota o vseh sovražnih dejanjih češkoslovaške vlade, ki
deluje za uničenje fronte miru tn mednarodnega sodelovanja med demokratičnimi silami, poudarja, da je češkoslovaška vlada podredila interese ljudstva tujim interesom, in zaključuje, da pade na češkoslovaško vlado odgovornost za posledice, ki bi lahko nastale zaradi njenih dejanj.
Maver še ni uspel sestavili vlado
PARIZ, 22. — Naloga Reneja Mayerja, ki sestavlja novo francosko vlado, se kaže čedalje bolj težka. Največjo težavo predstavlja sedaj vprašanje Daniela, Mayerja, ministra za delo v dosedanji vladi, ki je prav za prav povzročil krizo. Socialisti hočejo, naj ta minister vodi naprej svoje dosedanje ministrstvo. Radikali ga pa nič preveč prijazno ne gledajo ker ni pokazal »ministrske solidarnosti*, s tem da je vrgel vlado. Sicer pa je še vrsta vprašanj, na katera zahteva socialistična stranka od Renčja Mayerja točnih odgovorov in pojasnil. Tako je bila za danes zvečer ob 25 sklicana seja socialistične poslanske skupine, kateri bodo sporočali Mayerjeve odgovore.
NADALJUJE SE DELO ODBOROV OZN
FLRJ ZVESTA NAČELOM
obrambe neodvisnosti narodov in držav
FLUSHING MEADOWS, 22 — Pododbor za bivše italijanske kolonije nadaljuje svoje delo, ki pa je, zdi se, prišlo na mrtvo točko. Sinoči so prizadeti delegati ponovili svoje stališče glede Eritreje in prišlo n j do nobenega zaključka. Danes zjutraj so brazilska, indijska. iraška, liberijska in ameriška delegacija predložile nov predlog, ki priporoča, naj Eritreja v celoti postane avtonomna cdinica v okviru federacije z Etiopijo.
Toda tudi ta predlog bo prav gotovo naletel na velik odpor. Argentinski delegat je takoj izjavil, da
S svojim osnutkom izjave o pravicah in dolžnostih držav je Jugoslavija dala važen doprinos k naporom malih držav in narodov, da si zagotovijo svojo suverenost - Vprašanje bivših italijanskih kolonij še vedno na mrtvi točki - Jugoslavija se je vzdržala glasovanja v vprašanju obtožbe proti Madžarski, Bolgariji in Romuniji
TRZAŠ KI ODBOR ZA OBRAMBO MIRU je na svojem sestanku v
četrtek 20. oktobra soglasno odobril sledečo izjavo namenjeno predsedstvu plenarnega zasedanja SVETO/NEGA ODBORA PRISTAŠEV MIRU V RIMU in vsemu demokratičnemu tisku:
iiTržaški odbor za obrambo miru protestira, ker ni bil povabljen, da odpošlje svoje delegate na današnje plenarno zasedanje Svetovnega odbora pristašev miru v Rimu-
Borba za obrambo miru je bolj kot pravica dolžnost vseh držav* Ijanov in katerega koli narodaf ki sovražijo vojno.
Za ljudstvo, posebno v dobi imperializma, je ogrožanje miru kon-kretno dejstvo, ne pa demagoški in špekulativni argument. Zaradi tega je treba nevarnost vojne pobijati z vsemi pozitivnimi silami miiu brez razlike.
Podpisani odbor pa je prisiljen ugotoviti, da se ta osnovna načela svetovnih demokratičnih sil ie več časa kršijo in da se na ta način slabi sila in strnjenost gibanja za obrambo miru.
Tržaški odbor za obrambo miru izjavlja poleg tega, da je delovanje izvršilnega odbora Svetovnega odbora pristašev mii u v škodo jugoslovanskega predstavništva, ker so bili predstavniki narodov Jugoslavije, ki se borijo za mir, z nepravično in sektaško odločitvijo izključeni iz skupščine v Rimu. Podpisani odbor označuje to politično izvršilnega odbora Svetovnega odbora pristašev miru kot diskriminacijsko, nepošteno in žaljivo za vse demokrate ter poleg tega za škodljivo za stvar miru. Izključitev jugoslovanskih predstavnikov iz rimskega zasedanja je 'dejanje, ki objektivno koristi nacionalističnim strujam «ma-ščevanja«, ki so se vrinile v mednarodno demokratično gibanje in ki so pokazale veliko navdušenje za odločitev naperjeno proti jugoslo. vanskim narodom.
Tržaški odbor za obrambo miru javlja plenarni skupščini v Rimu in mednarodnemu javnemu mnenju, da je politika, izvršilnega odbora hujskaška ter da so njegovi argumenti nizkotni, ker hočejo izključiti predstavnike pristašev miru FLR Jugoslavije iz skupščine v Rimu, argumenti, ki so vzeti iz skladišča materiala, iz katerega se izgrajuje že eno leto politična linija Kominforma.
Tržaški odbor za obrambo miru protestira končno proti klevetnik škemu presojanju dejstev s strani Italijanskega nacionalnega odbora glede političnega in gospodarskega položaja delovnega ljudstva cone B Tržaškega ozemlja, kot «argumentov», s katerimi hoče opravičiti obre-kovalno gonjo proti demokratičnim narodom Jugoslavije in proti graditvi socializma in miru vlade FLRJ.
TRŽAŠKI ODBOR ZA OBRAMBO MIRU
se ne more vsiliti načelo federacije, ne da bi prej vedeli, ali bo narodna skupščina eritrejskega prebivalstva sprejela to načelo. Dejal je, da je edina sprejemljiva rešitev neodvisnost Eritreje.
Sovjetski delegat Arutinjan je tudi vztrajal na predlogu za neodvisnost z varuštvom OZN za prehodno dobo ter je obsodil novi predlog kot rezultat mešetarjenja.
Tudi glede Somalije bo zelo težko dobiti dvotretjinsko večino za italijansko varuštvo.
Glede Libije pa se zdi, da bodo južno-ameriške države glasovale za
STAVKE V ZDA
ŠTIRI MILIJONE BREZPOSELNIH navaja uradno poročilo v Z DA
Tolažijo se s tem, da jih je še vedno manj kot ob veliki krizi L 1939, ko jih je bilo 14 milijonov
NEW YORK, 22. — V Združenih državah Amerike stavka sedaj 3.837.000 delavcev. To število je sicer mnogo nižje od 14 milijonov, kolikor je bilo brezposelnih 1. 1933 zaradi takratne težke gospodarske krize, vendar pa je skoraj gotovo tudi sedaj še rnr.ogo več brezposelnih, kot jih navaja to uradno število. Med temi je 500 tisoč kovinarskih delavcev, 380 tisoč rudarjev in 16 tisoč delftvcev aluminijske industrije.
Zaradi stavke pa je brez dela še tri milijone delavcev in njih število se bo še povečalo zaradi težkih udarcev, ki jih povzroča stavka ” premogovni in
kovinarski ir.du-
StCentralni komite KP Francije je
doprinaša v svetu, da si resnica in pravica utirata Pot■ Oejanja so močnejša od besed! Razstava gospodarske dejavnosti v Istrskem okrožju bo tudi * te strani opravila svoje delo in to kljub vsej
kominjormistični gonji tržaških Vi-dalijevcev.
SREČKO VILHAR
objavil danes poročilo, v katerem protestira proti podlemu procesu fašističnega značaja, na katerem je bilo obsojenih 11 voditeljev ameriške komunistične partije. Zveza francoskih žena pa v svojem poročilu protestira proti napadu na svobodo misli, ter zahteva revizijo procesa in takojšnjo izpustitev 11 komunističnih voditeljev.
Allen nov poslanih IDA v Beogradu?
\VASHlNGXON. 22. - Po mnenju krogov, ki so navadno dobro informirani, bo baje sedanji državni podtajnik George Allen v krat kem imenovan zg poslanika ZDA v Beogradu. Allen je trenutno Evropi in bo prisostvoval konferenci ameriških poslanikov iz evropskega vzhoda, ki bo prihodnji teden v Londonu. O
SAINT ETIENNE, 22. — Preteklo noč je na sedežu komunistične partije v Saint Etiennu eksplodirala I bomba. Povzročena škoda je zelo j velika.
neodvisnost pod pogojem, da se Italiji poveri varuštvo nad Somalijo.
Pred glavno skupščino sc je danes zaključilo razpravljanje o obtožbi proti Madžarski, Bolgariji in Romuniji, da kršijo človeške pravice. Višinski je ostro napadel britanski sodni sistem ju zn nazval srednjeveškega. Skupščina je nato s 47 glasovi proti 5 in 7 vzdržanimi (med katerimi Jugoslavija, Izrael, Pakistan In Indija) sprejela resolucijo, s katero so prepušča mednarodnemu sodišču tolmačenje mirovne pogodbe Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, ki določajo obvezo bivših nemških satelitov, da spoštujejo človeške pravice in osnovne svoboščine. Resolucija določa dalje, da se to vprašanje zopet vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN.
V zvezi z razpravljanjem o pravicah in dolžnostih države piše današnja «Borba», da je jugoslovanska delegacija, s tem da je predložila glavn; skupščini OZN osnutek izjave o pravicah in dolžnostih države. dala aktiven in važen doprinos k naporom malih držav in malih narodov, da si zagotovijo svojo suverenost ter da preprečijo poizkuse drugih držav, v prvi vrsti velikih držav, da se vmešavajo v njihove notranje zadeve in da spravijo v nevarnost njihovo varnost in svobodo z grožnjami ter gospodarskimi, političnimi in vojaškimi ukrepi.
Osnovni namen jugoslovanskega osnutka, piše »Borba«, je urediti z mednarodnim aktom in na demokratičen način odnose med državami. S tem da je predložila ta osnutek, je nova Jugoslavija ponovno dokazala svojo zvestobo načelom, za katere se bori od svoje ustanovitve, Dokazala je, da je dosledna svoji politiki obrambe neodvisnosti in drugih demokratičnih pravic narodov in držav.
PRAGA, 22. -- Češkoslovaško zunanje ministrstvo je od jugoslovanskega poslaništva v Pragi zahtevalo odpoklic 11 članov njegovega osebja in sicer v 24 urah.
..Panični" nakupi v Londonu
LONDON, 22. — V nekaterih velikih skladiščih britanske prestolnice se opažajo «panični» nakupi. V zadnji dneh se je število poslov potrojilo v primeri z normalnim obsegom. Te nakupe povz roča strah pred novim; gospodarskimi ukrepi, ki jih bo britanska Vlada napovedala v ponedeljek popoldne v poslanski zbornici. Kljub zanikanjem ministra za trgovino Wilsona je ljudstvo mnenja, da je predvideno novo racionira-nje oblačil; in da so možnosti o-mejitev neodoločene. V tem smislu poroča AFP.
Danes popoldne sta se Bevin in Stafford Cripps sestala na pogovor, o vsebini katerega ni nič znano Javljajo, da bo Cripps verjetno zastopal Veliko Britanijo, na pariškem zasedanju ožje ministrske skupine OECE. Ker bo La seja prva po «valutni revoluciji*, je zanjo veliko zanimanje. Verjetno bo britanska denarna politika zopet glavna točka razpravljanja. Dalje domnevajo, da bodo Marshallove države obvestili o vsebini ameriškega akcijskega načrta. Novi načrt ki so ga predložili izvedeni ECA, pa predvideva ustanovitev številnih skupin Marshalliziranih držav, v katerih se b; lahko izvajala svobodna konvertibilnost valu te ter svobodno kroženje blaga in delovne sile. Ta načrt je baje fran-cosko-belgijskega izvora in ga Velika Britanija vsrjetno ne bo spre' jela.
II Comitato del Terriforio Lib ero di Trieste per la difesa della pace, nella sita riunione di giovedi 20 ottobre ha approvato alVuna-nimita la seguente dichiarazione da inviarsi alla presidenza della sessione plenaria di Roma del Comitato Mondiale dei Partigiani dcl-la Pace e alla stampa democratica:
(dl Comitato del TLT per la di fesa della pace protesta per no n essere stato invitato a delegare i suoi rappresentanti all’odierna riunione plenaria di Roma del Comi tat o Mondiale dei Partigiani della Pace.
La lotUi per la difesa della pa.ee č prima che un diritto un do vere di tutti i cittadini, e di qualsiasi na zione, che aborriscano la guerra.
Per i popoli, ai tempi delVimp erialismo particolarmente, la mi-naccia alla pace e un fatto concreto e no n un ar gomento demagogico e di speculazione politica. Per que sto il pericolo di guerra si com-batte con il concorso indiseriminat o di tutte indistintamente le forze positive della pace.
II Comitato sottoseritto deve pero constatare che questi elementor i principi per Vefficienza delle forze democratiche mondigU della, pace vengono calpestati da qualch e tempo e vi ene in guesto modo menomata la forza e la coesione d el movimento per la difesa della pace.
11 Comitato del TLT per la difesa della pacč denuncia inollre Vazione delVEsecutivo del Comitato Mondiale dei Partigiani della Pace ai danni della rappresentanza nazionale jugoslava per cui con un provvedimcnto ingiusto e settario i rappresentanti dei popoli della Jugoslavia che lottano per la pac e sono stati esclusi dall’assemblea di Roma. U sottoseritto Comitato qualifica questa politica adottata dalVEsecutivo del Comitato Mondiale dei Partigiani della Pace come diseriminatoria, disonesta ed offensiva per tutti i democratici oltrecchč dannosa alla causa della pace. L’e sclusione dei rappresentanti jugo-slavi dalla sessione di Roma e un at to che obiettivamente favorisce le correnti nazionaliste della «rivincita» che si sono infiltrate nel movimento democratico internazional c e che hanno dimostrato grande entusiasmo per il provvedimento contro i popoli della Jugoslavia.
11 Comitato del TLT per la difesa della pace denuncia alVAssem-blea plenaria di Roma e alVopir.ione pubblica internacionale la fazio-sita della politica del Comitato Esecutivo c la mescliinita degli argo-menti adottati per escludere rappresentanti dei partigiani della pace della RFPJ dalla riunione di Roma, argomenti e pretesti trat ti dal deposito di materiale con il quale si costruisce da gualehe anno la linea politica del Cominform.
II Comitato del TLT per la di fesa della pace protesta infine per i calunniosi giudizi fatti dal Comitato Nazionale Italiano sulla situa-zione politica od economica del po polo lavoratore della zona B del Territorio di Trieste guali mrgom enti* per tentar di giustificare la campagna di calunnie contro i democratici popoli della Jugoslavia e Vopera di edificazione socialista e di pace del govorno della Repub-blica Federativa Popolare Jugoslava.
IL COMITATO DEL TLT PER LA DIFESA DELLA PACE
o amui
inv
sJto M/ /r-eXtZer
Slavka u rimskih zaporih
RIM, 22. — Vsi kaznjenci v rimskih zaporih »Regina Coeli* so začeli gladovno stavko, da protestirajo. ker js italijanski senat zavrnil osnutek zakona za amnestijo, ki ga ie bila poslanska zbornica odobrila.
PRAGA, 22. — Danes je bilo v Pragi izdano uradno poročilo o vohunski aferi ameriške reakcije. To poročilo pravi med drugim: »Nota češkoslovaškega zunanjega ministrstva, poslana včeraj poslaništvu ZDA v Pragi, dokazuje podtalno delavnost ter vohunstvo a-meriške reakcije, ki v zvezi z reakcionarnimi izdajalci v notranjosti skuša sabotirati mirno izgraditev CSR«.
Poročilo nato navaja, da sta komandant Nechanskj' in Veleslav Wahl imela nalogo, da organizirata tri ilegalne skupine, eno za južno Češko, drugo za severno Češko in tretjo za vzhodno Češko in za Moravsko. Te skupine bi morale preko omenjenih dveh ali po tajnih radijskih postajah dobavljati poročila o političnem, vojaškem in gospodarskem položaju poslaništvu ŽDA v Pragi Omenjena je tudi neka gospa Šchaffner, tretja tajnica poslanika Dermega, ki je ob meji v Sudetih ustanovila organizacijo za pomoč pri tajnem prehajanju meje. Nadalje navaja poročilo, da je bil eden izmed najbolj delavnih članov skupine za severno Češko katoliški dekan B'ranti-šek Toniga, pri katerem so našli samokrese in municijo.
O
BEOGRAD, 22. — Teden ob 5. do 13. novembra bo v Jugoslaviji posvečen Rdečemu križu. V tem tednu bodo morale biti vse poštne pošiljke frankirane z dodatkom 0.50 din. v korist Rdečemu križu.
Zadnje čase, odkar se italijanska reakcija v coni B zaveda, da ji niso mogle uspeti niti teroristične akcije, še manj pa manevriranje z mračnim spletkarjenjem v coni B, je začel italijanski tržaški klerofa-šistični tisk objavljati najneresnič-nejše vesti o pogajanjih tukajšnjih imperialističnih predstavnikov s predstavniki oblasti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja glede najrazličnejših kombinacij o bodoči upravi obeh con itd. Med takšne najnovejše vesti spada tudi splet-karska provokatorska klerofašistič-na časopisna »raca«, ki jo je objavil včerajšnji »Giornale di Trieste*.
Vest je sicer objavljena pod vprašanjem z naslovom «Clani Narodne zaščite na učenju v Trstv?» in ki zatrjuje, da “v krogih blizu VUJA kroži nenehno glas. da bo neko število članov Narodne zaščite premeščeno v Trst*, kjer vse bodo udeležili posebnega poučnega enomesečnega tečaja, ki naj bi se vršil v vojašnici Civilne policije)).
Ni nobenega dvoma, da imamo tudi v tem primeru ponovno opravka z enim izmed neštetih primerov izkoriščanja spora, ki je nastal v demokratičnem gibanju po krivdi Kominforma z gonjo proti narodom Jugoslavije in njihovemu vodstvu. Hkrati pa. tudi ni nobenega dvoma da je prav tj najnovejši primer, obenem tudi najabsurdnejši od vseh dosedanjih. Zato ne bomo izgubljali mnogo besed, kajti vsakemu demokratičnemu Tržačanu je povsem jasno, kaj predstavlja in kdo sestavlja Civilno policijo v coni A pod poveljstvom imperialističnih angloameriških vojaških komandantov. Prav tako pa je po drugi strani vsakomur dobro znano, da je Narodna zaščita v coni
B organ ljudske oblasti, ki jo je naše ljudstvo v težki krvavi borbi proti nacizmu in fašizmu izbojevalo in jo zato čuva ter utrjuje kot svojo največjo pridobitev.
Vsak Tržačan prav dobro ve in si je za vedno zapomnil tudi vlogo, ki jo je odigrala civilna policija u letih po osvoboditvi, ko se je tržaško ljudstvo po ulicah svojega mesta, borilo za pravično rešitev tržaškega vprašanja in s svojo slavno borbo prednjačilo v borbi mednarodnega demokratičnega gibanja.
Takrat je sto in sto tržaških demokratov na lastni koži izkusilo tisto, kar sc je na tečajih, v svojih kasarnah ta civilna policija naučila: o tem pričajo registri Rdečega križa, tržaške bolnišnice, tržaških zaporov in procesi proti an‘ifaš‘-stom, ki so bil i rezultatov tega in takšnega učenja deležni.
Mar naj bi ljudska oblast pošiljala iz cone B v Trst na tečaje v vojašnice civilne policije člane narodne zaščite, da se bodo tam naučili tistega, kar je tržaško antifašistično ljudstvo tako temeljito izkusilo na svoji koži v borbi proti ostankom fašizma in proti imperializmu?
Klerofašistični provokatorji in spletkarji naj vedo, da ima narodna zaščita cone B nalogo demokratično in antifašistično ljudstvo Tržaškega ozemlja in njegove pridobitve braniti! Zato naj vsakdo ve: člant narodne zaščite obiskujejo tečaje, kjer se učijo, kako se demokratično ljudstvo ščiti in njegovo oblast utrjuje in brani, ne Pa kako treba antifašiste in demokrate, ki se borijo proti imperialistom, pretepati in trpati v zapor!
O klerofašističnem spletkarskem manevrranju v tržaškem tisku pa bomo še posebej spregovorili.
!s Oh io slovesna otvoritev II. razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja v Semedeli pri Kopru
I' RŽAŠ K I DNEVNIK
Danes zborujejo
tržaški upokojenci
Sindikalna borba tržaških delav-skih množic, ki ni v zadnjem času kazala prevelike aktivnosti, se ja v zadnjih dneh precej zaostrila: v borbo so ponovno stopili delavci raznih kategorij, kot na primer kovinarski delavci, pekovski de lavci, delavci tovarn za testenine tiskarski delavci itd.
Najbolj odločna se je izkazala v tem času prav borba tiskarskih delavcev, kj vodijo stavkovno gibanje za rešitev raznih perečih problemov; toda takoj za njimi so zaostrili svojo borbo tudi kovinarski delavci, ki že toliko časa zaman zahtevajo uresničitev svojih upravičenih zahtev.
Kategorija kovinarskih delavcev je ena izmed najbolj močnih na našem ozemlju, saj spada k niej tudi največje število tukaj zaposlenih delavcev. Kljub temu da je ta kategorija najmočnejša ter da je tudi njeno delo najbolj cenjeno, je položaj kovinarskih delavcev zelo težak. Delavec prejema mesečno okrog 27 do 30.000 lir (v katerih so vključene tudi draginjske in družinske doklade). Zamislimo si. da mora ta delavec preživljati veččlansko družino in kako bo lahko s svojo plačo živel?
Ker je delo kovinarskih delavcev zelo odgovorno in nanomo. so ž* pred časom zahtevali, da bi jim delodajalci povišali plače ter da bi jim izboljšali tudi delovne pogodbe. Ker so se delodajalci uprli tej upravičeni zahtevi svojih uslužbencev, so kovinarski delavci že pred časofn stopil, v protestno stavko, katera pa ni mogla rešiti vseh njihovih problemov. Položaj ?e je iz dneva v dan slabšal, ne da bi delodajalci niti za las izboljšali delovnih pogojev svoiih uslužbencev. Delavci so še večkrat zahtevali povišanje plač, toda na vse t» zahteve so vedno prejelj odeo-vor, da primanjkuje tovarniškim vodstvom denarnih sredstev ter da je novih naročij tako malo. da bi z njimi ne mosl; kriti večjih stroškov za «vzdrževanje» vseh uslužbencev. V znamenju tega splošnega «pomanikanja» (ki bi pa po be. sedah Marshallovih prerok-v solnh ne smelo obstajali) so delodajalci ob raznih prilikah odpuščali kar v večjem številu svoje uslužbence, ki se tako niso vedeli kam obrniti. Vsak nov odpust so delodajalci opravičili a pomanjkanjem novih naročil ter s pomanikmiem denarnih sredstev; ogorčene delavce pa so hoteli celo potolažiti, češ da se bo položaj preostalih uslužbencev izboljšal čim bi bilo določeno čtevilo delavcev odpuščenih. No. delavci so bili sicer odpuščeni. toda položaj preostalih je ostal kljub vsemu zelo težak in kritičen.
Dolgo časa so kovinarski delavci po svojih sindikalnih predstavnikih zahtevali od svojih delodajalcev. da jim končno povišajo plačo, s č^mer bi se rriihov življenlski položaj prav gotovo izbolišal. Toda na vse te zahteve sploh niso prcieli odgovora ali pa so jim de-lodaialci kto vedno odgovorili, da njihovim zahtevam «na žalort > ne morejo ugoditi.
Tako so kovinarski delavci sklenili stopiti ponovno v odločno bor bo za svoje pravice. Svojim sindikalnim predstavnikom so da’i nalogo, da pričnejo pogajanja z delodajalci, sami pa so na svojih množičnih zborovanjih odločno poudarjali potrebo po čim bolj odločni borbo za uresničitev upravičenih zahtev. Sindikalni predstavniki so res pričeli s pogajanji; toda čeprav so bile zahteve kovinarskih delavcev upravičene, kar so lahko dokazali tudi s statističnimi podatki, so delodajalci vztrajali pri svojem staliiču ter so odločno Izjavili, da ne bodo popustili.
Voditelji obeh lokalnih sindikalnih organizacij ao med tem dosegli sporazum o skupni borbi vseh kovinarskih delavcev in tako okrepljeni so kovinarski delavci sklenili še poostriti svojo borbo.
Sindikalni predstavniki so že imeli pogajanja z delodajalci glede rešitve spornega vprašanja. Toda vsa pogajanja so ostala do sedaj brezuspešna; delavci so dali nalogo svojim sindikalnim predstavnikom, da poizkusijo le enkrat rešiti na mirni način sporno vprašanje. Ce bi pa delodajalci vztrajali pri svojem dosedanjem stališču, potem bodo delavci prisiljeni stopiti v stavko, ki bo prav gotovo vključila tudi razne druge kategorije delavce, ki se prav tako borijo za uresničitev svojih upravičenih zahtev.
Kovinarski delavci pričakujejo sedaj kakšen bo uspeh prihodnjega sestanka, ki bi se moral vrJiti v prihodnjih dneh in na katerem bi moralo biti rešeno sporno vprašanje. Ce bodo delodajalci ugodili njihovim zahtevam, potem bodo ti svojo borbo zaenkrat zaključili; v primeru pa, da bi hoteli vztrajati
še nadalje na svojem krivičnem
stališču, bodo vsi kovinasrki delavci rtoplli v protestno stavko, v kateri jim bodo prav radi nudili vso
svojo solidarnost in pomoč vsi ostali tržaški delavci.
ne pr
nogometne tekme
na sladi« „1. maj" (Sv. Ivan)
Opozarjamo vso športno javnost na današnje nogometne tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu. Razpored je naslednji:
ob 10: Montebetlo-Sv.Ana ob 13: Ponzianina-Meduza ob 13: Sv. Ivan-Piran
Danes i pričetkom ob 9.30 bo na sedežu v ul. Conti glavna skupščina
tržaških upokojencev.
Pričakovati je, da se bo te skupščine udeležilo čim večje število tržaških upokojencev kot tudi drugih delavcev, ki vodijo že toliko časa borbo, da bi bile končno priznane upokojencem višje pokojnine.
Ze večkrat smo poudarili, da je na Tržaškem ozemlju približno 27.000 upokojencev, ki prejemajo mesečno od 3 do 4000 lir pokojnine. Čeprav so morale odgovorne oblasti priznati, da ta pokojnina nikakor ne odgovarja današnjim življenjskim potrebam, so kljub vsemu vedno zavračale pravilno rešitev tega vprašanja.
Položaj se je seveda iz leta v leto slabšal; obupani upokojenci so sklenili, da bodo pričeli z odločno torbo za »voje pravice ter so po svojih Sindikalnih predstavnikih predložili odgovornim krogom načrt, ki predvideva vsaj nekoliko bolj pravično rešitev njihovega perečega vprašanja. Na ta načrt odgovorni krogi sploh niso odgovorili in tako čakajo tržaški upokojenci že danes, da bi jim povišali njihove pokojnine vsaj v toliko, da bi se z njimi lahko skromno preživljali.
Da bi pokazali svoje ogorčenje ter odločno borbo izvojevati sj zmago, so tržaški upokojenci priredili v zadnjem Času več javnih zborovanj, ki so vsa zelo uspela. Toda tudi ta zborovanja, na katerih so z vso odločnostjo zahtevali uresničitev svojih zahtev, so ostala brez pravega odmeva.
Trdno odločeni, da vztrajajo v svoji pravični borbi, so tržaški upokojenci sklenili sklicati ponovno glavno skupščino, na kateri bodo proučili celotni položaj ter določili smer nadaljnji borbi za zmago pravic vseh tržaških upokojencev.
Tržačani lahko samo gledajo ladjo 'Conle Olancamano"
koristi pa ne bodo imeli od uje nobenih, ker je vpisana v pristanišču v Genovi
Odprava dovolienj za vstop na STO za državljane držav ERP
Po najnovejšem ukazu Voiaške
uprave ni potrebno vstopno dovoljenje na angloameriško področje STO-ja za državljane držav, vključenih v Marshallov plan. Zadostuje reden potni list. Ukaz je stopil v veljavo opolnoči 22. oktobra.
TRŽAŠKA BORZA Zlati sterling 8800 papirnati ster-ling 1700, telegrafski dolar 877, dolar 866, švicarski frank 157, 100 šiling 24, zlato 1140.
Prenovljena ladja Conte Bianca-mano jc y četrtek zvečer priplula v tržaško luko in pristala ob pomorski postaji.
Ladjo so med vojno rekvizirali Američani ter io nato spremenili v transportno ladjo, ki je prevažalo vojaštvo na Tihem oceanu in 1848 leta spomladi so jo vrnili spet Italiji. Tedaj jo prišlo do precejšnje polemike med Genovo in ladjedelnicami v Tržiču. Ladjedelnice so si namreč hotele preskrbeti delo za obnovo ladje, hi je zahtevala več kot leto dni dela. Končno so ladjo pripeljali v Tržič, kjer so jo obnovili. Svojčas je pri tem špekuliral tukajšnji šovinistični tisk z vsemi strankami, ki so na vse načine hotele, da bi ladjo obnovili v Trstu. To vest so iz špekulativnih namenov skoro dali še za gotovo in eden izmed šovinističnih časopisov je že alarmiral javnost z alarmantno vestjo, da je ladja na poti v Trst, kjer jo bodo obnovili. Kajpada se je izkazalo da je vse skupaj navadna raca. Tržaške ladjedelnice z vsemi pomožnimi manjšimi obrati, ki bi imeli pri tem dela, so se pa obrisali pod nosom.
Sedaj si obnovljeno ladjo ogledujejo Tržačani in kot pravi neki Jutranjik s posebnim poudarkom posebno dimnike ladje, pobarvane z belo-rdečo-zcleno barvo, znakom pomorske družbe Italije. Prav zares in zelo radi verjamemo, da 8i vsi ogledujejo ladjo, toda samo o-gledujejo, kajti «Ia grande madre* jo je dala samo povohati. «Conte Biancamano* bo zapustila Trst za vedno. Ladja bo doma v Genovi, tržaški mornarji pa čakajte na vkrcanje!!!
Južntaškt "frerovc" so preveč mešetarili
Južnjaški krošnjarji imajo s svojim kričanjem in mahanjem prav gotovo povsod mnogo uspeha, pa naj si bo to s Tržačani ali pa celo r inozemci. Včeraj sta bila dva taka tiča, in sicer 28-letni Ettore Caporano in 21-letni Mario Aurilio, oba iz Neaplja, ki sta Drivandrala v Trst, kjer sta dobila prenočišče v ulici Machiavelli 22, ki so ju organi civilne policije včeraj presenetili pri njunih trgovskih poslih Trgovske posle sta o-pravljala celo z vojaki.
Pod avto je šel
Na kirurški oddelek glavne bolnišnice je včeraj popoldne pripeljal s svojim avtomobilom 50-ietni
Prešel Bruno lz ulice Revoltella 14 ranjenega Franka Pantalea iz ulice Chiadino in Monte 146, Fantek ima zlomljeno desno piščal, dalje poškodbe na desni nogi, odrgnjeno kožo pri desnem očesu. Za ra d j teh poškodb bo otrok moral ostati v bolnišnici 40 dni	•
Spominska slavnost v Borštu
Danes ob 14 bodo v Borštu
odkrili spomenik padlih, borcev.
V sfedahflftornoiireitsvailevŠkBdnlii
Prosvetno društvo v Skednju vabi svoje Člane na kulturno predavanje v sredo 26. t. m. cb 20 v novih društvenih prostorih pod župniščem. Predavatelj bo govoril «0 napredni ljudski kulturi«.
Prevef radodaren je bi! z oliliuM
29-letni Mareello Bison iz ulice Sonnino 7 je izrabil sedanjo krizo prt pomanjkanju stanovanj. Nekemu Mariu Carpani iz ulice Plcco-lcminj 7, dalje Frideriku Perclku iz ulice Udine 39 in Antonu Fer-foglt iz ulice del Pozzo 29 je zagotovil, da jim lahko preskrbi zelo dobra stanovanja z vsem komfor-tom. V ta namen je Bizon dobil že aro. Prvi mu je dal 10.000 lir, drugi 6.000 lir tretji pa 12.000, Ko je Bison potegnil teh 28.000 lir, je nenadoma izginil, ne da bi ga kdo še našel.
Spomenik padlih borcev v Borštu
.v<>—..k >.. ■ i
Slovenska filharmonija in ljubljanska opera v Kopru
Danes 23 t. m. bo ob otvoritvi jesenske razstave v koprskem gledališču ob 20 vokalni koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Dirigira Rado Simoniti.
V torek 25. t. m. ob 20 bo v koprskem gledališču Puccinijeva opera «Tosca». Gostuje ljubljanska opera.
SHPZ organizira za obiskovalce iz Trsta poseben prevoz in je v ta namen zaprosila potovalni urad «Adria-Express» v ul. F. Severo 5-b, tel. 29-243, da prodaja vstopnice za koncert in opero ter numerirane sedeže za avtobus.
Spet proces zaradi
„sequestra di persona"
Jutri v ponedeljek se bo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem začel proces proti Josipu Turku, ki je obtožen «scquestra di persona«. G-menjeni Turko je bil že enkrat sojen zaradi «sekyestra», tedaj pa je bil oproščen. Ko pa so ga peljali na policijo, da bi izpolnil obrazec, ker bi že istega dne moral zapustiti ječo na podlagi sodbe, so tu naleteli nanj nekateri policijski agenti in ga začeli obtoževati, da jih je on maja 1945 leta «sekvestriral». Jasno je, da je kar tako meni nič tebi sledila aretacija in ovadba, zaradi katere je Turko spet romal v ječo in jutri bo na zatožni klopi-
Turka zagovarja odv. Zennaro. Ropotanja po »kvalificiranem* časopisju bo spet veliko. Brezdvom-no Pa-bcmo spet slišali razne nastope zastopnikov zasebne stranke in tožilca, ki bo vsaj po dosedanjih informacijah človek, ki je kvalificirani tožilec v takih procesih, in sicer Grublssi.
iHi
Nedelja 23. olttobra Klotilda, 2ivk» Sonce vzide ob 6.33, »toM ob 17.07. Dolzma dneva^ Luna vzide od p.is, cb 17.40.
Jutri, ponedeljek 24. okt.
SPOMINSKI DNEVI
Udeležite se danes kulturne prireditve na Kontovelu
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. oktobra &e je rodilo v Trstu 7 otrok, porok je bilo 10, Umrlo je 6 oseb.
Civilne poroke: pomorski kapitan de Sinčič Mario in gospodinja Dassio Foscu, angleški oficir Burns in frizerka Mezzetti Armida.
Cerkvene poroke: mehanik Ulci-grai Ermanno in delavka Russi-gnan Alma, mehanik Malalan Ot* tone in gospodinja l)dov;č Kožuha, kurjač Pezzicari Susonio in gospodinja Rener Maria, zidar Avian Paolo. in sanitetni pomočnik Gra-ber Gizela, industrijski prokurator in gospodinja Franzato Milena, oficir Lombardi Franceseo in gospodinja Bacciani Franca, mesar "ra-marin Pietro in gospodinja Simonič Olga. težafc Giacomini Antonio in gospodinja Boiderstein Ana.
Umrli s0: 82-Ietni Rovis Giovan-ni, 60-letni Cozzi Tinin Giuseppe, 20-letna Jenko por. Selhaus Nives, 79-letni Vicerlna Giovanni, 63-letna Ferrer, por. Cutroneo MariaAnna, 50-letni Solvi Ugl.
Prosvetno društvo »Ivan Vojko* s Proseka priredi danes 23. t.m. s (-‘Vdn p*» ’*?0 na Kon*n--elU kulturno prireditev. Pester spored izvajajo dijaki. Cisti dobiček gre v prid Dijaške matice.
Pridite za gotovo, ker ste vabljeni vsi!
1944 je bil osvobojen Novi Sad.
1944 je slavna Rdeča armada prestopila meje Vzhodne Prusije.
24. 1658 je bil prvi nastop francoskega dramatika J. Poguellna na odru pariškega Louvra. Pod imenom Moliere si je pridobil svetovno slavo. Moliere — mlinski kamen.
24. 1836 je umrl O. A. Kiprenski, znani ruski umetnik.
24. 1944 je okupator poigal Bočno prt Gornjem gradu, partizansko postojanko. Zgorelo je 80 zgradb, 5 pa jih je izropal in porušil. Prvo pomoč je nudil Pogorelcem RKS.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH opozarja odbornike na redno sejo, ki bo jutri, ponedeljek 24. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
Jutrišnja pevska vaja za ženski zbor odpade, vaja za mešani zbor pa bo v torek 25. t. m. ob 20.30. Potrebna je prisotnost vseh članic in članov pevskega zbora glede na bližnji nastop.
Pevke in pevci zbora «S. S Škamperle* želijo novopo- 2 ročencema	=
DARINKI MARC
in	H
DARIJU SKILANU
obilo sreče na zakonski poti. = il!lllllll!llllllll!l!l!!l!!ll!lllllllll!l!l!lllli:il!linilllliP
Nedeljska in nočna služba lekarn
Jutri redna vaja telovadnega društva ^Enotnost"
SliOl/EIVSKlI NAHUHNll
za Tržaško
Jutri 24. t-®- °D 29
gostovanje
v GABROVCU
■i Goldonijevo
„MiRANDOUHA"
V torek 25. tm. ob 2»
gostovanje
v PLAVJAH
z Goldonijevo
uMfflANDOLItfA
v sredo 26. t.rn. J J
gostovanje v gledali«
v KOPRU
z Goldonijevo W»e*^
rrMIRANDOLlHA,
Telovadno društvo «Enotnost» (Sv. Ivan) ima redne telovadne vaje vsak ponedeljek in petek ob 20.30 na stadionu «Prvi maj*. Telovadci in telovadke, prihajajte redno in točno.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico sta darovalo O.
in F. Bandel 1.000 lir.
ZOBOZDHAVNI* ^
izdeluje proteza o if.jufl kavčuku in plastiki. tfMjp * rancija. Sprejema	^	j
in od 15 do 19. fCrODori | TRST. UL. TORREBIAN6« VOGAL UL. CAR^CC ■
Dnevna: Sassa Prov, Malattla, ul. XX. Sett., tel. 6511: Ravaslni, trg Svobode 6, tel. 8981; Gmeiner, ul. Giulla 14, tel. 6108; Benussi, ul. Cavana 11, tel. 5272: Zeleni križ, ul. 7; Fontane 38, tel. 90-857; Rovis, Goldonijev trg ul. S. Pellico, tel. 8009; Maddalena, Istrska ul. 43, tel .90-724.
Nočna: Alla Minerva, trg San Fran-cesco 1, tel. 6362; Al Galeno, ul. Giu-lia 114, tel. 6325; Maddalena, Istrska ul. 43, tel. 90274; Pizzul-Gignola, Cor. so 14, tel. 7524; Harabaglia v Barkov. ljah, tel. 5728 in Nicoll v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo.
obvešča, da vozijo iz Trsta avtobusi na
Hi jim uspel napad
V ulici N. Derin, prav kjer je vojaška oddajna postaja angleške vojske, je bila včeraj klicana policijska emergenca. Bilo je 38.40, ko so tam našli 53-letnega Mihaela Trinossija, ki je imel precej potolčen obraz. Mož je povedal, da so ga malo Po šesti uri napadli 4 neznanci, ki so ga hoteli oropati,
Vožnja brez vmesnih postoj
Brezdvomno si potniki avtobusa linee «L», ki so se vkrcali okrog 19 zvečer na trgu S. Giovanni niso znali razlagati, kaj je vzrok, da se avtobus ne ustavlja na vmesnih postajah, pač Pa vozi kar naprej do Sv. Alojzija. Kaj se jc zgodilo, si je vsakdo mislil. Nekaj čisto enostavnega, kar se pogosto dogaja v tramvaju. Potnica Josipi-na Bonetta iz ulice Marchesetti 43 jc prišla ob svojo listnico in z njo vred ob 5.000 lir. Zenska je o tatvini takoj obvestila šoferja in
ta na tihem policijo, ki je takoj poslala V avtobus svoje predstavnike, ki so takoj izdali povelje, naj sc vrata zapro in naj avtobus takoj odpelje k Sv. Alojziju. Ko je avtobus prispel k Sv. Alojzu, so vsi potniki morali izstopiti skozi prva vrata, In potem ko so vsakega telesno preiskali. Uspeh pa je bil popolnoma negativen.
Momjeva pest ja bila premočna
Mornarji še vedno nudijo snov za najrazličnejše boksarske nastope riške ladje «Golden City» in Kor-v;a, da se r>e bi ž njimi morala pe č.ati policija. Qb 23.40 sinoči so bili klicani policijski agenti z glavne postaje pred gostilno «Alla An tiča Ghiacerotta* y ulici Resche-ria. Tu sta se dva ameriška civilna mornarja skregala iz ničevih razlogov, nato pa se začela kajpada tepsti. Policija, ki je takoj prišla je ugotovila, da ima pred seboj 36-letnega Roberta Phifera z ameriške ladje «Golden Siti* in Kor-neljusa Alcng z ladje «Diddo».
illlliililllllllllllillillllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!llllllllllllllll!llllllllllllllllli|||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||ll|lllllllll,l,l,ll„ll„„,l„l,ll,ll„|„„l„|ll|,|||||||||||||J
SPISAL;
ILUSTRIRA
M. BAMBIČ
žgŠg3Š§53353?Š5§SŠŠ§§3S3§Ž 83
»Iztoče, Iztoče, kaj si storil? Irena — slrotica! OJ nezvesti — —» Ce Je dobil trgovec poročilo, da se mu Je razbila barka, fe so njegovo karavano zalotili roparji, če je v hipodromu zaigral vreče zlata, nararačilo se Je njegovo čelo, toda njegov duh ni klonil. Se več Je tvegal in še z večjo vztrajnostjo se je lotil dela.
Ta vest pa, da je utekel Iztok, ko Je izvabil Ireno, ko Je njega pritiral na rob pogibeli, ta vest je potrla njegovega duha. Dolgo Je slonel kot brezdušen na trdem kamnu. Zgrozil bi se bil, ko bi bil zvedel: Iztok je padel od roke zavratnega morilca. To da občudoval bi ga in mrtvega bi ljubil. Tako pa Je otel sebe in umoril najboljše srce, ubil Ireno in njeno srečo •
Polaščala se ga je neobčutnost; napisal bi oporoko in obdaril Ireno, sam pa segel po strupu — —*
Pretresla ga je ta misel.
Sinil je pokonci.
«Ne, nikdar, nočem! Ce Je ves svet izdan satanu, jaz se ne umaknem. — Novi načrti! Epa-frodtt zmagan? Telo mi zmorete, duha ne boste!*
Hitro se Je napotil na vrt k Ireni.
Pod pinijo je sedela ob žuborečem studenčku. Cirila ji je spletala šopek iz natrganih rož.
»Jasna dvorjanica, ntžna si, kakor mlada lilija; ali tvoj duh je ustvarjen za bridkost. Ne straši se!»
«Govorl, dobrotnik! Trpljenje stiska mojo dužo. Pripravljena sem.»
%
»Stotnik je prinesel vest, da je Iztok ubežal.*
»Hvala Kristu, da je otet!» «Dete, tvoja ljubezen Je edina na svetu! Ubežal Je brez tebe, nehvaležnež! Zapustil te Je, pozabil! O, ti angel nesebični!* ■Uničena je moja sreča, toda on Je rešen. Slutila sem zlo. Toda angeli so ga čuvali in ga oteli. Kristus ga spremljaj na begu.* Epafrodlt je stal pred Ireno kakor okamenel. Ta ljubezni ni ra-
zumel. Videl Je, kako je Irena prebledela, kako so se ji burno dvigale prsi, slišal je utripe srca. Toda žal besede niso izpregovo-rile njene ustnice o njem, kateremu je žrtvovala vso srečo ■In če pride sedaj Azbad, da poišče tebe, jasni angel?*
■Ne dobi me, ker grem. Obupala sem, ker ni biio Iztoka doslej, in mrla sem v strahu, da mi poveš: Ubit je, umorjen. Sedaj sem vesela, da je otet —»
Irena se je dvignila. Trepetala Je ko topolov list v vetru. Morala se Je nasloniti na zvesto Cirilo.
»Pojdiva, Cirila, moja edina, proč od grobov, ki krijejo mojo srečo. Otel se je on, zapustil me je, ker je moral, pozabil me ne bo nikoli. Moja vera vanj je brezmejna. Pojdiva, Bog bo z nama!*
Prestavila je tresoče se noge, kolena so Ji klecala.
■Ne moreš, ne smeš, hčerka moja! Bolest je prevelika, prešibko tvoje fMo. Kam poideš?* ■Na pot, domov v Toplr, k stricu. Preprosiva se s Cirilo do doma, siroti, In Bog. ki je poslal angela spremljat Toblja, pospremi naju, zapuščeni in nesrečni. Moje upanje je neomajno!*
(Nadaljevanje sledi.)
H! RADIO i1«
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc)
NEDELJA 23.10.1949
7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v ital. in slov.). 8.15: Pestra orkestralna glasba. 9.00: Kmetijska ura (v slov. in ital ). 10.0C: Opera «La Traviata*. 10.45: Iz življenje Hrvatov v Bujščini. 11.00: Vokalni koncert Koritnikove, Drakslerjeve in Petrovčiča. 11.30: Reportaža o razstavi (v ital. in slov.). 12.00: Glasba po željah (v slov.). 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Glasba po željah (v ital.). 14.00: Pionirska oddaja, Milčinski: Zakleti grad. 14.30: Mladinske skladbe. 17.45: Lahka popoldanska glasba. 18.15: Oddaja za podeželje (v slov.) 19.00: Poje Luciano Tejoli. 19.15: Porcčila (v ital. in slov.). 19.45: Zabavna glasba. 20.00: Politični komentar (v ital.). 20.10: Koncert Slovenske filharmonije. 22.00: Športni pregled (v ital ). 22.30: Igrajo mojstri ritma. 23.00: Zadnja poročila (v ital. in slov.). 23.15: 15’ tangov.
PONEDELJEK 24.10.1949
6.30 .-Jutranja glasba. 6.45: Poročila (v ital, in slov.). 12.00: Pevski koncert solistov. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Slovenski Sindikalni kvintet. 13.45: Športne vesti (v slov.). 14.00: Iz slovenske komorne glasbe. 14.30: Tiskovni pregled (v ital. in slov.). 17.45: Uver-ture iz italijanskih oper. 18.45: Glas mladih (v ital.). 19.00: Stojan Stenovič s svojo kapelo. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45; Cesar Franck: Sonata za violino in klavir v A-duru. 20.15: Poje mešani zbor. 20.40: Sindikalna ura (v slov.). 21.00: Iz zakladnice slov. skladateljev. 22.00:	Iz življenja
jugosl. narodov (v ital.). 22.20: lz Donizzetijevih oper. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Pleska glasba.
v Koper.
z odhodom iz TRSTA ob 8 in 15, odhodom iz KOPRA ob 14 in po končanem koncertu okrog 23.
Vozne listke za avtobus, vstopnice za filharmonični koncert in velesejem dobite pri «Adria-Express», Trst, ul. F. Severo 5-b, telef. 29-243.
Krojaška delavnica
KINO
HOSSETTI. 16.00: «Mlin na Padu*.
C. Del Poggio.
EXCELSIOR. 15.30: «Gospod Belvc-dere gre v zavod*, Shlrley Templc. FEN1CE. 15.00: «Roka mrtve*, M.
Martini, C. Ninchl. riLODRAMMATICO. 13.30: «FabiOla». VITTORIO VENETO. 13.30: «Fabio!a». ITAL1A. 14.30: «Z mojo ženo je druga stvar*, M. Oberon, R. Hayworth. ALABARDA. 13.45: «Morje trave*, K. Hepburn.
IMPERO. 14.45: «Dom angelov*, P. Wes*ely.
VIALE. 14.30: «Poziv na doboj v Baltimoru*, VVallace Beery, GARIBALDI. 14.00: »Angeli umazanih obrazov*, James Cagney.
MASSIMO. 13.30: «zlvljen.ie dr. Was-sela*. Gary Cooper, L. Day. ARMONIA. 13.30: »Zaseda na dnu*, T.
Poer, Anne Baxter.
3AVONA. 14.00: »Čari«, R. Hayvvorth. ODEON. 14.00: «DvoboJ v Sv. Antonu*, Errol Flynn.
IDEALE. 14.30: «Enamorada», Maria Felix, Pedro Armandez.
MARCONI. 14,30:	«PustO!ovd»,	E.
FIynn.
KINO OB MORJU. 14.00; «Lepotlca z jukona*.
ADUA. 14.00; »Na jugu od Ravnika* in Rldollnt.
HADIO. 14.00: »Most v Waterlooju», R.
Taylor, Vlvien Lelgh.
V1TTORIA. 14.30: «LahkO noč, ljub-ček*, Boby Breen,
AZZUHRO. 14.00: »Bernardka*. VENEZIA. «Duše na morju*, Gary Cooper, G. Raft.
BELVEDERE. 14.00: «Otok siren*, B.
Onble, R. Montgomey.
KINO NA OPČINAH. Danes »Zeleni delfin*.
KINO NA NABREŽINI. Danes: »Možje Iz otroškega mesta*, v sredo: »Kalifornija c.\prcss«.
TRST - ULICA VALDIRIVO 35
izdeluje moške obleke,
ženske plašče
OBRAČA, POPRAVLJA
PO IZREDNO NIZKIH CENAH
Izdelujem
moško perilo
po izredno
nizkih cenah
Naslov dobite na upravi lista ul. R Manna 29.
M izarii kmetovalci J
9
Deske smre Koce, macesnove in trdih lesov, trame, i ezane plošče, furnir, par kute in drva nudi najugodneje
IBS!
M SonniiioH fel. 04419
IVANDOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST, ul. G. Gozzi 1., vogal ul. Paullana.
TRGOVINA
ulica Vasari 70
PREKRASNI MODELI ŽENSKI IN MOŠKI ČEVLJI
Oglejte si zelogol	Oglejte
ul.
TM*1’
! 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Trg#’1^
Rojan
j ima
izbiro Sffjpt (J
molkih
niti
zmern
S
<lol>ito v I rjavili n ■>
C(
LI-PA
I
V zalogi imamo stulno tudi kmetijske Poslovalnice: KOPER, IZOLA, PIRAN PORTU* UMAG in NOVI GRAD
nii
KOPER:
RAZSTAVA GOSPODARSKE DELAVNOSTI
jugoslovanske cone Tržaškega ozeiuli8
Otvoritev danes 23. t. m. ob
V
i, *
L It)
h
K
v
H
!S
N.,
S
h
>
S
c
V
s
b.
A
Šport mora biti eno glavnih sredstev
^katerim se aktivno mobilizirajo široke ljudske množice
Objavljamo iz diskusije na «. kongresu KP STO-ja v Izo-
li
govor tov. Danila Turk-Joca
® športu pri nas.
jjSk>ril bom q vprašanju rano-športa, ki je
ta-ir 'tu, k.i je v coni A ^ “Orna različno kot v coni B, ‘•»utfi.Domoa ljudski oblasti za
tjsnje mobilizirunje vseh sil “Ofti za  	—
— zgraditev socializma. ^.„s W Popolnoma dojeli bistvo ličnega športa ge moramo naj-Lj/.po^ati s stanjem športa v ju. ls,1Čnem in socialističnem
ji)v', ■..
*aPitalističnem sistemu po-sPort v glavnem razvedri-
bu^^giranih slojev. V novejši
^poslužujejo športa v S««0 nalberie, uvajajo pr'
do-profe-
1W^P- prodajajo in kupujejo
Irt,
v suženjski dobi. Zara »jev
MF" viteške borbe.
^•Intjev je šport izgubil
X kapitalističnem
Pomen
sistemu
ni več krepitev. telesa in duha, temveč brezobzirni lov za nagradami in rekordi. Pomen amaterstva je E kapitalističnem sistemu skoroda nemogoč. Dokaz za to so zadnje olimpijske igre, kjer so sodelovali poklicni učitelji in profesionalci raznih držav. Posebno kričeč primer je bil v hockeyu, kjer je Amerika posiala kompletno moštvo profesionalcev na olimpijske igre. V sistemu kapitalizma je namen športa izmaličen, namesto, da bi športne manifestacije služile zbližanju in bratskemu sožitju tei povezavi med narodi, jih kapitalistična družba največkrat izrablja v šovinistično-politične manifestacije (primer «Giro' d’Italia»).
S tem sem površno orisal glavne značilnosti športa ti kapitalistični Iružbi.
b) V socialističnem sistemu je šport eno glavnih vzgojnih sredstev, s katerim se aktivno mobilizirajo široke ljudske množice. Po-
sebna pažnja se posveča delavski mladini, ki ima v sindikalnih društvih možnost udejstvovanja v vseh športnih panogah, kar ji je bile v kapitalističnem sistemu nemogoče. V množičnem ljudskem športu ima delovni človek oddih pc delu, pridobiva smisel za kolektiv ter qrpa nove moči za napore pri graditvi socializma.
V socialističnem sistemu nudi država vsem fizkulturnikom materialna sredstva ter daje brezplačno na razpolago športne naprave (stadione, skakalnice, bazene itd.). Športne organizacije v socialističnem sistemu se odločno borijo proti vsem oblikam profesionalizma in kluba-štva. Glavni cilj športnih organizacij je amaterstvo, ki vzgaja v novem človeku pravilen odnos do športa. Šport v socialistični državi služi zbliževanju in prijateljskemu spoznavanju med športniki raznih narodov ter zdravemu medsebojnemu tekmovanju.
Naša športna
ocl L 1945. do
zbora
Naše organizacije
do danes in konkretne naloge ZDI V za bodočnost
,,'Hvoboditvi ]eta 1945> sc je v
kd&nji coni A in B čutilo
^ Potreba po ustanovitvi šport-
^ŠSnizacije, ki bi mobilizirala
B*®#' linJ. i
padske množice ier jih u
t( '3‘? v duhu množičnega ljud-(j, ,P°r'ia in bratstva med na-livni cilj organizacije je
U možnost udejstvovanja de-‘	10	kmečki	mladini,	katera
J tila 1
^il i zapostavljena. Vrata "" Prta vsem brez razlike na
v.	--»v*	»Ottu	v	**«*
odnost ali politično prepri-
>t.
Pogoj je bil- le, da je bil de-
Ni
■H) ®sPchi so se pokazali leta
Qcty ^‘žičnim nastopom telo-v Ljubljani, še večji uspeh
^ bili fizkulturni nastopi 3. jH6.. i347_ in 1948 v štirih
W telo aktivnega delovanja de-\ športne organizacije V 150 dosezali športniki dru-jfc®1. Akcije zelo vidne uspehe.
«?»ti
V" moramo, da društva včla-k v sekcijah niso bila vsa naj-
y Organizirana ter bo treba v (Medu popraviti zamujeno.
1° le bilo trn v petj-šovi-
nističnemu nastrojenemu lokalnemu Comi.tato olimpionico nazionale ita-liano, ki ni izbiral sredstev, da bi zavrl naš množični pokret. Z direktno podporo Anglo-amerikan-cev in italijanske vlade, mu je u-spelo z milijonskimi sredstvi, katere je dobival in še dobiva od zgoraj navedenih, organizirati nekaj profesionalnih društev, ki so zasedla vse športne naprave v coni A. To stanje se je iz dneva v dan slabšalo, ker ni naša organizacija imela na razpolago igrišč, tako, da so naši športniki bili prisiljen; zateči se na periferijo, na zasilno zgrajena igrišča. Tako je bilo stanje julija 1948. in tako je še danes, toda kljub oviram imperialistov in italijanskih šovinistov je množični šport zmagoval v coni A ter je bil poleg naše množične organizacije mogočen. V jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja je bil začetek težaven, a se je športno gibanje postopoma jačalo, tako, da je do leta 1948. s podporo ljudske oblasti in jugoslovanske Vojne uprave doseglo že lepe uspehe. Mislim, da bo o tem govoril drug tovariš.
*
dl
wezava naših športnikov z
%lavijo, Italijo in drugimi drža-
S resolucije Intormbiroja
k! S«
lvUo naše organizacije na
,;[|*9 0J\ie naša športna demokra-
’ (lK§8tliza(;ija Tržaškega ozem-l ir *V.
» ^ iklV’ lruciila na vse načine, triu*. Priznana po mednarod-
k ,,"luh forumih. To naše sta-*vVa,HE
c,), ‘Ulsi> je - upravičeno, ker » 'k organizacija na Trža-
°jemiju, katera samostojno 0 ni vezana kot n. pr. Efektno z Rimom. Naše
R(1dprte z dokazi So p«
rtio 11,1 gluha ušesa reakcio-
'}SttlGr)enih mednarodnih
01-11 mih, k; so nam od-
v^ia * >o, da nismo še su-% k, .arza
... Sr;-'"73 ier nas zato ne mn-5 ^«1. Edino izjemo je sto-V k >^rslta svetovna zveza, ki
2ačas:
ho sprejela pod svoje
^ Hrt ,	lahko	prirejamo
fc v^eiežuj
emo mednarodnih
P°g°jih je anemogo-i Ul. 11 športnikom mednarod-
k' !>foh^anie’ ker olimpijski od
^	sodelovanje	včla-
'’<|nizac|, z nev51anj»nimi.
Ker sede na vseh forumih reakcionarji najhujše vrste je Jugoslavija pokrenila zamisel organiziranja tekmovanj balkanskih držav pod imenom Balkanske igre. Udeleženke te mednarodne športne prireditve so organizirale to tekmovanje kot protiutež olimpiadi z namenom, da se države ljudskih demokracij še tesneje povežejo ter da se omogoči nastop tudi državam, ki niso priznane po Olimpijskem odboru (Albanija). Leta 1948. so v tej novi demokratični organizaciji sodelovale sledeče države: Albanija, Bolgarija, Romunija in Jugoslavija. Pozneje so pristopile še Madžarska, Češkoslovaška in Poljska. 1948. leta so se prijavile še demokratične organizacije Italije in Francije ter je bilo v pretresu tddi sodelovanje Sovjetske zveze, dan je bil tudi predlog, da se Balkanske igre preimenujejo v Srednjeevropske ali celo Evropske demokratične športne igre. Naša organizacija je bila kot gost
udeležena na Balkanskih igrali že leta 1946. Leta 1947. pa smo postal; reden član ie demokratične športne brganizacije. Na teh tekmovanjih so športniki uspešno tekmovali s športniki držav ljudske demokracije. Organizacija iger je bila kot iniciatorju poverjena Jugoslaviji, kateri se moramo tudi zahvaliti, da nam je v glavnem pripomogla s tem sodelovanjem, da so imeli tržaški športniki pravico do tekmovanj izven meja tržaškega ozemlja in afirmacije v mednarodnem merilu.
Po objavi resolucije Informbiro-ja so države ljudskih demokracij razbile Balkanske igre z motivacijo, da ta organizacija pomaga imperialistom ter jo je treba zato razpustiti. Proti razbitju se je borila Jugoslavija ter je imela podpornico v tej borbi našo organizacijo. Tako smo danes po zaslugi informbirojevcev brez Balkanskih ali Evropskih iger, brez možnosti tekmovanja v mednarodnem merilu. Tovariši, zato, ker je imela Jugoslavija vodilno vlogo v tej demokratični športni organizaciji je bilo treba to organizacijo razbiti, in s tem napravit; demokratičnemu gibanju neizmerno škodo. Bali so se, da bi se balkanski narodi pebliže spoznali. Na Balkanu ne sme biti sožitja med narodi, če hočeš vladati. To so hoteli doseči z razbitjem Balkanskih iger. Tovariši, tudi iz tega mesta moramo obsoditi tako razdiralno početje informbirojevcev. katero škoduje demokratičnim športnim organizacijam in gibanju sploh. Informbiro-jevci so odgovorni, da danes trža. ški demokratični športniki ne morejo sodelovati na mednarodnih športnih prireditvah. Edina izjema je demokratična organizacija nove Jugoslavije, katera nam je in nam še vedno nudi vso pomoč.
Z italijansko demokratično športno organizacijo UISP smo imeli tud; nekaj tekmovanj. Ta organizacija pa se ne more razviti, ker se je sama podredila reakcionarnemu CONIju, kateri jo izrablja za svoje profesionalistične namene. Do resolucije Informbiroja smo bili precej povezani s to organizacijo ter ji na vsakem koraku pomagali •z nasveti.
To je bilo v glavnih potezah naše mednarodno udejstvovanje in sodelovanje, da ne omenjam naših množičnih nastopov v Beogradu in Pragi ter drugih krajih.
Po občnem zboru ZDTV smo do-sedaj samo v nogometu pričeli z rednim tekmovanjem za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Naša kolesarska sekcija je bila tudi aktivna, prav tako tudi lahka atletika. Košarka in odbojka sta v coni A počivali, ker nismo imeli dosedaj nobenega igrišča na razpolago. Z otvoritvijo igrišča Pri Sv. Ivanu bomo začeli tudi s to aktivnostjo.
Največji uspeh smo dosegli s 1. majem 1949, ker smo kljub vidali-jevski razbijašk; metodi uspeli dostojno proslavljati praznik delovnega ljudstva. Tržaški kominformi-Sti SO nam sicer odrekali pravico, da proslavljamo 1. maj. Toda borbo, ki jo vodimo za pravico in resnico, borba proti reviziji mar-ksizma-leninizma, daje samo nam pravico praznovati največj; delovni praznik 1. maj.
Vidali in njegovi kominformisti pa proslavljajo skupno s tako imenovanimi socialisti, republikanci in drugimi pajdaši kak drug praznik, e hočejo tudi 4. november.
Naloge naše športne organizacije za bodočnost so velike.
oš šport od resolucije IU do ednega občnegazborci L1949
,C reso*ucUe informbiro-V* 1 »alf ob6nesu zbora ZDTV tjpi ,,»■> bilo delo v naši V	želo	otežkoee-
V"	rtsolucjje	smo	v	ta}-
4k1 v „	naj	se	spor	ni
; V‘ s<>
* i*'> b-.. podpisali dogovor,
nas,
por ne '■Portno organizaci-
O
A
■»til," b0*erh na vsakem koro-
■ost.
Pre
ihiV
povedali so športni-“ia in prijateljska srt-as|avlji. Blatil, so na-
Zveznemu vodstvu ter
l5rtiu'n rovai-th .proti njim ^ Na V" sP°1-tniki hodili tis
V Jugosl ______
bodo zato de
hizili ' “u«ul5vijD, čeprav £0
,,,. tij1'1 1)01,0 odpuščeni iz \i, ‘der- .l1 cleiansko napadajo
V • K|h,1‘0m«l, S«11
z veliko
cev ’nana 5e mahinaci-LV? db(hi ■ 1,11 so hoteli pripu-Sti.rt! so ;,u r *Wno tista dru
ht Pa ni«. !me,i Oni v rokah.
C1
istr« S(/ b‘deli povabiti dru-
v Pfaitevl rH 5” rf’tlno telc'
hn^]ihov'2 iz ,cone A. ki niso
rokah
NSi
Nit?	eri	Slas	večine	v
P°vabn ‘Hfi0 pl'“v iai- - 1 na r°dnj občni
pn(*,c me‘
°°ru
ltt!r",!<ir pa vidalijevci ni-
Rmo občni zbor.
S6tl -Qni Rami Vložili proš-sVt)j	da so imeli
i®^ki občni zbor.
Po časopisju razglašajo, da smo mi zakrivili razbitje ZDTV. S tem hočejo samo prikriti svoje podle namene, ustanoviti v Trstu federacijo UISP — u po vzorcu Italije, ki bi še direktno podredila CONIju. Kot v vseh drugih razbijaških podvigih je hotel Vidali tudi v tej naši športni organizaciji,
da
športnik; indirektno vpišejo v CONI in s tem tudi na zunaj pričajo o «italianissima Trieste«. Vendar sc je Vidali v svojih računih zmotil, ker ZDTV obstaja, sicer nekoliko okrnjena, a s trdno voljo nadaljevati borbo po začrtani poti množičnega ljudskega športa na Tržaškem ozemlju.
pripraviti prvenstvo mladincev v nogometu.
KOŠARKO je treba organizirati čimprej ter pričeti s prvenstvom, prav tako za ODBOJKO. Posebno ta panoga je zelo primerna za naše vasi, ter moramo stremeti za tem, da bo vsaka vas imela svojo ekipo.
Z LAHKO ATLETIKO smo letos več ali manj pri kraju. Ostanejo nam še jesenski krosi, za katere moramo organizirati množične tekmovalce. S tem bomo ustvarili podlago za aktivnost y prihodnji sezoni.
V obmorskih krajih Istre je potrebno uredit; v pristaniščih primerne prostore, da bomo pripravljeni za bodočo sezono PLAVANJA. Ta športna panoga je bila dosedaj precej zanemarjena, moramo pa napeti vse sile, da bomo v bodoči sezoni imeli vidnejše uspehe. V tesni povezavi s tem je graditev zimskega bazena pri Sv. Nikolaju, ki nam bo omogočil mednarodna tekmovanja.
VESLANJE IN JADRANJE so športne panoge, ki jih do danes
V NOGOMETU moramo poleg I skoraj nismo gojili. Potrebno je že obstoječega prvenstva Tržaške- urediti vprašanje graditve čolnov ga ozemlja čimprej pričet; s Prven- v Piranu. Ce bomo zgradili zadost-stvom obeh con, prav tako moramo | no število čolnov, ter jih dali na
razpolago mladini, bomo tudi v teh dveh panogah dosegli zavedljive uspehe.
BOKS IN ROKOBORBA sta borbeni panogi, ki jih v naši organizaciji do danes malo gojimo. Tem sekcijam bo treba v bodoče posvečati več pažnje in urediti potrebne prostore.
KOLESARSTVO je precej dobro vpeljano. Imamo dobre dirkače, potrebno bp samo zainteresirati mladino in ji nuditi možnost udejstvovanja v iej panogi.
ZIMSKI ŠPORTI IN PLANINAR-
STVO: V teh panogah smo skoraj popolnoma, odvisni od jugoslovanskih terenov. Najhujše je, da smo tako odal-jeni od'njih. Iskat; bo treba možnosti večdnevnih taboren} in prirejati tečaje za smučanje, drsanje in plezanje.
V SAHU je bila hiba naše organizacije. Ta panoga mora zajeti najširši krog, posebno mladine, zato jo je treba v coni B uvesti v šole in sindikate, v coni A pa postaviti šahovske klube.
Osnovna panoga vsega fizkuliur-nega udejstvovanja -je TELOVADBA.
V Coni A smo že pričeli z ustanavljanjem telovadnih društev. Isto bomo morali v najkrajšem ča-
su izvesti v Jugoslovanski coni STOja. Prepotrebno je opremiti telovadnice, kjer jih imamo in pripraviti orodje za opremo letnih telovadišč. V coni A je nujno potrebno zgraditi centralno telovadnico. Vaje za prihodnji 1. maj so v glavnem že sestavljene, kq bodo raz-
množene moramo takoj začeti z vadbo.
Za ves program, katerega imamo v načrtu in katerega sem vam v kratkih obrisih navede), je potrebno, da Partija in partijci razumejo pomen množične športne organizacije v našem pokretu.
Odnos Partije in njenih članov do športne organizacije in njenega dela na terenu
Ne sme se dogajati, kot se je večkrat do sedaj dogajalo, da se je marsikateri partijec ali funkcionar izrazil: «Za tiste otročarije nimamo časa1.« al; pa: «Sport je zabava*. Najhujša krivda pa je v tem, da se naši mladi komunisti ne vključujejo v športne organizacije, temveč jih v nekaterih primerih postrani gledajo. Naloga komunistov je, da vodijo tudi tukaj kot r.a vseh drugih poljih športne množice in jih usmerjajo v pravilnem duhu. Vsak komunist mora bit; na jasnem, da je športna organizacija ena naših osnovnih, širokih organizacij, kjer se istočasno vzgaja kolektivizem in borbenost.
Zavedati se mora, da je športna
organizacija v coni B v pomoč pri graditvi socializma, v coni A pa ima glavno nalogo boriti se proti šovinizmu v športu in proti profesionalizmu. Ne dopuščamo, da bi našo mladino .kvarili duhovniki, reakcionarji in sovražniki ljudstva. Vključimo se v športne aktive. Pošiljajmo svoje otroke in znance k rednj telovadbi ter se je najprej sami udeležujmo. Podpirajmo množični ljudski šport.
Naj živi Komunistična partija STOja!
Naj živi CK KP STOja s lov-Babičem na čelu!
Naj živi bratstvo med narodi!
Vse za 1. maj 1950, praznik delovnega ljudstva STOja!
V-V.V.V.VAV/.V,V.,.V.VAV.VW.VVV.SWWV.V.W.V.VAV.,.V.V.V.%W.VV.WAV.WA,WV,WWVWW.%%,JW.,.V-V.V.,.W.,.V>V.
UP STO-ja hi huje in vzgaja
noi/e j j udi	v borbi proti	imperializmu
Objavljamo iz diskusije na j ša nove naloge, ki postanejo še II. kongresu KP STO-ja v Izo j bolj različne za vsakp cono novo
Mednarodni stiki naših športnikov od objave resolucije Informbiroja do danes
Ker so ljudske demokracije napravile uslugo imperialistom in lokalnim šovinistom s tem, da so nam onemogočili mednarodna tekmovanja smo se i? bolj navezali na Jugoslavijo. Gostovanja se vršijo v vseh panogah, največji naš uspeh je bila zmag« v kolesarski dirki okoli Hrvatske in Slovenije. Vključitev nogometnega društva iz Gorice v r.ate nogometno prvensto, mora biti začetek še tesnejšega načrtnega sodelovanja^
Z demokratično športno organizacijo iz Torina imamo tudi tesne stike ter so predvidena medsebojna tekmovanja. Z vključitvijo predstavnika Slovencev iz Gorice v naše nogometno prvenstvo kot gosta,
se bo sodelovanje z našo narodno manjšino in ital. demokratičnimi športniki poglobilo, navkljub vida-lijevcem, ki vsak dan pisarijo vsem demokratičnim športnim organizacijam Italije, da ne smejo imeti posla z nami. Dokaz je bila predvčerajšnja mednarodna kolesarska dirka za pokal miru, kjer so sodelovali tud; kolesarji iz Torina.
Pred kratkim smo bili povabljeni na kolesarske dirke v Avstrijo ter s tem navezali stike tudi s to državo.
Naša naloga je za bodoče, pokazati aktivnost in sodelovanje na vseh poljih športa s sosednimi državami, posebno z Jugoslavijo.
li govor tov. Žive Beltram o kadrovski politiki naše Part-ti je.
Naša Partija je izšla iz narodno osvobodilne borbe kot vodeči odred zmagovitega delavskega razreda. Izkušnje NOB so ponovno potrdile pravilnost leninskih organizacijskih načel KP, ki jih lahko dosledno uresničuje samo monolitna, prekaljena — avantgardna par. tija. Zato je naša Partija tudi po osvoboditvi ostala zvesta tem principom, jih uresničevala v praksi novih oblik borbe in jih branila proti vsem poizkusom razvodenitve, ki so neprestano prihajali s stran; oportunistov, ki so v naše vrste vnašali social-demokratske tendence pod vplivom KPI.
Delavsko gibanje na sedanjem Tržaškem ozemlju je v ognju fašističnega terorja, ki je prihajal do izraza ne samo v obsodbah, ječah,, izgonih, prekalilo vrsto predanih komunistov, ki so svoje življenje posvetili stvari delavskega razreda. Mnogo izmed njih je padlo kot žrtve fašizma. Junaško zadržanje na smrt obsojenega tovariša Pina Tomažiča in drugih je postalo simbol in vzgled ne samo komunistom, ampak vsem poštenim antifašistom. Drugi so se vključili v NOB pod vodstvom KPJ. V teku oborožene borbe proti fašizmu je naša Partija novačila svoje članstvo med najbolj pogumnimi partizani in jrožrtvovalnimi aktivisti na terenu, ki so prezirali oevarnost organiziranja odpora v Trstu in ostalih sovražnikovih postojankah. Partija svojih kadrov ni skrivala in jih konserviralu po zaporih, internacijah in v inozemstvu, temveč je najboljše postavljala na najodgovornejša mesta, kjer so bili najbolj izpostavljeni življenjski nevarnosti. Mnogo jih je padlo, toda na njihova mesta so stopali vedno novi. Ta kadrovska politika je partiji omogočila, da je ob osvoboditvi razpolagala s kadri, ki so zasedli vsa odgovorna mesta v trenutku, ko je na razvalinah fašističnega državnega aparata naša KP v imenu vsega delovnega ljudstva prevzela oblast. Komunisti, ki so vodili odpor, so zasedli bivšo tržaško prefekturo, županstvo in policijo. Lotili so se novih težkih nalog državnega vodstva. Toda anglo-amcriška vojaška okuoacija in prisiljeni umik osvobodilne JA iz dela tega ozemlja, sta kmalu ustvarila nove pogoje dela. Proti grožnji s strani imperialističnih Sil, da uničijo vse pri. dobitve NOB, je partija mobilizirala najširše ljudske množico za edino pravilno rešitev v skladu z marksističnim postavljanjem nacionalnega vprašanja, za rešitev, ki bi zagotovila vse dosedanje pri-dobitve in razvoj v socializem. Tako rešitev je predstavljala priključitev k Jugoslaviji.
V mamlestacijuh in stavkah so partijski kadri učili novih metod množičnega dela, dvignili 5° zlasti svoje agitatorske sposobnosti. Iz vrst delavcev, mladine, žena pa so se dvigali novi kadri, ki so si s svojo priljubljenostjo in požrtvovalnostjo pridobili v svoji okolici vodilno vlogo.
Podpis mirovne pogodbe prina-
nastalega Tržaškega' ozemlja. Te različne naloge so postavile pred partijUfr kadre /aztične zahteve. Naloga partije v vprašanju' kadrovske politike je od tu dalje o-slala ta, da vzgaja svoje kadre tako. da bodo v teh različnih pogojih sposobni prenašati in realizirati njeno linijo.
V coni A, kjer postane specifična naloga naše Partije mobilizacija delovnih množic proti imperialističnemu izkoriščanju, proti vsem poizkusom demoraliziranja in sejanja razdora za obrambo pridobitev NOB, morajo postati partijski kadri v prvi vrsti dobri propagandisti in agitatorji, ki znajo množici odkrivati imperialistične namene in tolmačiti linijo Partije.
V coni B pa, kjer ostane Partija na oblasti, si mora pravilno kadrovsko politiko zagotoviti za vsako odgovorno mesto v državnem aparatu, v produkciji in v aparatu same Partije in množičnih organizacij najboljše ljudi. To nalo-
go izpolnjujemo — toda to je samo prvi del — ko smo izbrali najboljše ljudi, ki jih imamo, moramo tud; skrbeti, da se bodo ti ljudje tudi dejansko vsestransko ‘usposobili za izvrševanje dolžnosti, pred katero so postavljeni. Tega pa še nismo dosegli. Deloma je to razumljivo; ker se mreža naših u-pravnlh in gospodarskih ustanov v skladu s splošno Utrditvijo ljudske oblasti stalno širi in zahteva nove kadre, kakor jih zahteva tudi partijski aparat.
Ne smemo pa si prikrivati dejstva, da po drugi strani dosedaj nismo dovolj napravili, za usposabljanje ljudi, ki smo jih postavili na razna odgovorna mesta. Nismo še uspeli do kraja odpraviti zelo škodljivih iluzij, da je dekret že sam po sebi potrdilo, da je nekdo usposobljen za delo, na katero je postavljen. Nasprotno — imenovanje na odgovornejše mesto pomeni za komunista sicer priznanje, da je dosedaj dobro delal, obenem pa ga obvezuje, da se v najkrajšem času usposobi, da bo
Ca novem mestu kos vsem nalo-1 bodo omogočali uresničevanje par. gam. Vsakemu članu Partije v I tijskega programa. Da bo ta raz-•—««*! voj pravilno usmerjen, to se pravi, da bo imela partija stalno za-
Istrskem okrožju mora postati danes jasno, da kot je bilo med NOB Strahopetnost, -sramota nevredna komunista, tako je danes lenoba in neznanje. Partija mora zbirati svoje kadre med udarniki, najbolj. Šimi delavci, jim omogočati strokovno in politično izobrazbo in jih postavljati na odgovorna mesta. V tej smeri gre v tem okrožju proces dela. Preko raznih zadružnih tečajev je bilo do danes dvignjenih 305 tovarišev in tovarišic — razen rednih samih komunistov, na vsa vodilna mesta v KOZ in KNPZ ter zadrugah. Na drugih tečajih so dobili Prv0 strokovno vzgojo novi administrativni kadri in sicer 116. Vsi, ki so dovršili tečaj sq bili vedno takoj zaposleni. Razen omenjenih je bila organizirana cela vrsta drugih tečajev, (u-pravno-politični, gostinski itd.) Skupno število novih kadrov, ki smo jih po tečajih in dovršenih šolah vključili Y upravo, znam danes 566.
Potrebna je boljša strokovna in politična vzgoja kadrov
Ta način naglega dviganja novih ljudi v aparat je sicer danes edini mogoč, vendar ima svoje slabosti. Strokovna in politična priprava tovarišev, ki so dovršili trimesečni tečaj je minimalna, je šele začetek politične strokovne vzgoje. Pri nas to radi pozabljamo in premalo delamo na vzgoji kadrov v političnem in administrativnem aparatu, kakor tudi v produkciji. Zato se kadri ne razvijajo normalno t. j. iz manj odgovornega na bolj odgovorno mesto v isti ustanovi, zato vedno preveč Premeščamo iz enega mesta na drugo mesto vedno iste najboljše tovariše. Pri tem seveda trpi razvoj kadrov zanemarja se perspektiva razvoja vsakega posameznega človeka v stro-ki, ki mu najbolj odgovarja. Td napako moramo v bodoče odpraviti. Z vso stransko pomočjo kadrov in s sistematičnim dviganjem mora-
mo doseči, da se bodo nove po-
pogoji omogočili uspeh. Kjer ima razredni sovražnik oblast, ima neprimerno večje možnosti, da vrine v Partijo svoje agente, da kupuje v njenih vrstah slabiče. Vsi ti elementi so postali takoj vneti pristaši kominformizma in so se ve-omogočila, da so izvedli tisto naselili tako lepe prilike, ki jim je logo, ki jim je zapustila ane!«-ška policija in si pri tem še zarr žili priznanje s strani Sovjetske zveze. Ko je ta cvet pod Vidalije-vo komando proglasil dosedanjo linijo Partije za nepravilno ;n njene voditelje za izdajalce, je potegnil za seboj vse oportuniste, ki jih je dosledna revolucionarna borba utrujala, vse užaljene .karieriste, ki so našli priliko, da se jim izpolnijo želje. Kljub temu se vsem skupaj ne b; posrečilo tako razbiti demokratične sile revolucionarnega delavskega gibanja
trebe v vsaki ustanovi krile z 'dviganjem z nižjega na višje mesto, obenem pa moramo tud; v bodoče zagotoviti stalni dotok začetnikov. Tako bomo pri razmeščanju kadrov sposobni kriti trenutne objektivne potrebe, ne da bi pri tem zanemarjali perspektivo razvoja vsakega posameznika. In vse te ljudi — od najstarejših borcev, preko v NOB prekaljenih komunistov novih ljudi, ki jih kuje de-lo za boljše življenje, — ki zvesto in požrtvovalno služijo partij; in ljudski oblasti, je Vidali po navodilu Informbiroja proglasil za izdajalce, ker niso hoteli izdati stvari, kateri so do smrti predani.
Ta nenadni in zahrbtni napad, ki se je izvršil v trenutku objave infonnbirojevske resolucije, je bil spretno pripravljen in izveden. V coni A so mu predvsem objektivni
Trstu, če ne 'bi potegnili za seboj
tudj znatnega itevila poštenih ljudi, ki zaradi slabe ideološke priprave niso 'bili sposobni oceniti položaja in so se pustili zavesti na pot revizionizma pod zastavo Sovjetske zveze in imenom Stalina. Cim so stopili na fn pot pu so bili podvrženi strupu kominlormistične vzgoje, ki sistematično uničuje lik komunista. Svoje pristaše uči laži, zahrbtnosti, demugogije in avanturizma. «Biti dober kominformist pomen; biti specialist laži, klevetanja in potvarjanja* (Babič). Tudi s stališča kadrovske politike igra kominformizem svojo kontrarevolucionarno vlogo ter namesto poštenih, iskrenih in predanih borcev V7.gaja breznačelne kričače in pretepače.
Kljub temu da je tržaški kominformizem speljal s poti revolucije preveč ljudi, so ostali v vrstah naše
partije tisti, ki so od vsega začetka predstavljali njeno zdravo jedro in resnični vodilni kader. Ti tovariši so s požrtvovalnim delom v obrambo resnice dvignili celo vrsto novih aktivistov, ki neutrudno u-čijo množice brezkompromisne borbe proti vsem sovražnikom. V coni B Vidaliju n; uspelo škodo, vat; enotnosti Partije. To dokazuje, da se je partija znala poslužiti ljudstva, da jih je preganjala in oblasti v borbi proti sovražnikom jim ni dovolila, da bi se potuhnili. Ko se postavlja vprašanje poštenosti in demokratičnosti, kot vpra-šanje odnosa do ljudske oblasti in do dela za utrditev te oblasti, se morajo nujno razkrinkati kot saboterji in hujskači vsi sovražni elementi. Tiste, ki se niso. prej pokazali. je pomagal odkriti prav Informbiro. Prišle so na dan vse do tedaj boljše ali slabše prikrite an-tipartijske 1'rakeionaške tendence oportunistov brez hrbtenice tipa Semili, Balbi, moralnih bankroterjev ala D’Este. V kominformizmu so našli same sebe — bil je ukrojen Po njihovi meri. V kratkem času so odkrito nastopali proti ljudski oblasti in s tem stopil; na stran istrskega CLN. Večina izmed njih je tudi pobegnila pred »terorjem NZ_in ljudskih sodišč* in s e pridružila ezulom v varstvu ZVU. — Naša Partiju je s tem vsestransko pridobila rešila se je balasta in naučila se je, da se vsak oportunizem v kadrovski politiki, vsako popuščanje antipartijskim tendencam maščuje.
Dosedanje izkušnje naše kadrovske politike in jasna linija naše Partije, ki jo daje ta kongres, so najzaneslivejše jamstvo, da se bodo iz vrst zavednih delovnih ljudi stalno dvignili novi kadri, ki
gotovljene vse vodilne pozicije v političnih organizacijah, upravnih organih in v produkciji, moramo v marsičem izboljšati dosedanjo prakso.
Predvsem se moralno naučiti, da kadrovska politika ni izključna naloga kadrovika oziroma, kadrovskega aparata, ampak je naloga vsega panijskega vodstva in vsega članstva partije. Ne smemo pozabiti, da je najboljše sredstvo za vzgojo kadrov dosledno uveljavlja, nje principov individualne odgovornosti sistematična kontrola nad izvrševanjem nalog in pomoč pri tem. Te naloge pa ne more vršili en sam partijski organ, temveč je vsak komunist odgovoren za politični i nstrokovn; ra-voj ljudi, s katerimi dela. In dober komunist bo imel svoje sodelavce rad. Vedel bo za vsakega ne samo, kako dela, temveč tudi kako živi, ko ni na delu. S tovariško kritiko in stvarno pomočjo bo pomagal odstranjevati vse tiste napake ali skrbi, ki preprečujejo, da bi tovariš vložit v delo vse sile. Partija ceni svoje kadre in skrbj zanje, tak odnos do ljudi se mora odražati v vsakem posameznem komunistu.
Končno je važno sredstvo vzgoje pravilno nagrajevanje. V coni B moramo v tem pogledu še mnogo izboljšati delo. V naših ustanovah je še precej udarnikov — tovariši, ki se na delu res odlikujejo, marsikdaj pa ne dobijo priznanja in s tem se zmanjša spodbuda za nadaljnje delo pri njih samih in stremljenje, da bi jim sledili tudi njihovi tovariši. Dosledno moramo uveljaviti socialistični način nagrajevanja po delu in odpravljati oportunistične tendence čimbolj enakih plač «da se nikomur ne zamerimo*.
Naš kongres bo postavil pred vsakega člana Partije nove naloge Se bolj kot doslej mora postati vsak komunist v resnici partijski kader — vsak krmurist mora biti voditelj sredine; k ier živi, mora vedeti več kot drugi, mora dajati nerspektivo množicam in jih učiti. Zato se mora predvsem sam učiti. Dvigati mora tako svojo ideološko splošno in strokovno izohrazbo. Neznanje zlast; v coni B danes ni več opravičljivo.
Zeodovinska vloga, ki io vrši naša Partija s tem, da se odločno bori za zmago resnice v delavskem gibanju proti kominformistič^emu pačenju linije borbe proti impe-rializmu, vliva nienim članom samozavest in ponos.
Imperialistično nasilje in komin-formistične psovke in grožnje dvi-gajo našo borbenost. Ta borba bo prekalila nove zveste, poštene in požrtvovalne komuniste — utrdila bo stare in bo dala nove partijske kadre, ki bodo doživeli zmago nad revizionizmom in ki bodo skupno z jugoslovanskimi komunisti služili za zgled komunistom vse»a sveta.
Slava zvestim partijskim kadrom, ki so dali življenje za svobodo delovnega ljudstva!
Naj živi KP STO-jn. ki kuje in vzgaju nove ljudi v borbi proti imperializmu!	L	u
ulstarskom okrugu
Objavljamo iz diskusije na
II. kongresu KP STO-ja govor
tov. E. Medice o poljedelskih
zadrugah v istrskem okrožju,
ki ga je imel v. hrvatskem
jeziku.
Drug Beltram posvetio je zadru-garstvu prilično velik dio svog referata. Time je več pokazao kakvu važnost ima zemljoradničko zadru-garstvo u istarskom okrugu za preobražaj poljoprivrede. Dozvolite mi, da se osvrnem na ovaj dio nje-govog referata.
Cinjenica što mi ovdje rasprav-Ijamo o ovom pitanju i velika važnost ko ju mu pripadajemo sama P° sebi je dokaz, da naia partija i ovdje ima rukovodeču ulogu. Ona rukovodi i usmjerava naše zadru-garstvo isto onako kao i sve ostale grane privrednog života. Ali, pošto je to kompliciranije pitanje od o-stalih privreda živo se ovdje radi
0 hiljadama sitnosopstveničkih po-Ijoprivrednih proizvajača, koje treba vrlo oprezno a pravilno uputiti na kolektivnu planiranu proizvod-nju za veči doprinos i prema torne za opče blagostanje — partija je dužna, da o tome vodi naročitu brigu. Mi smo o tome vodili stalnu brigu, a kakve smo uspjehe postigli vidjeli smo iz izlaganja druga Beltrama. Moja je namiera da oyo pitanje kritičnim promatranjem pod-jrrgnem daljnjoj analizi.
Proizvodnja - glavni zadatak zadruge
Naša je partija stalno ukazivala na ulogu zemljoradničkih zadruga, uloga, koja se sastoi u prelazu cd kupuje i prodaje na proizvodni rad t. j, da glavni zadatak čime treba, da se bavi ovaj tip zadruge jest proizvodnja. Putem proizvodnje, koja treba da obuhvati zanatske radnje, preradjivačku djelatnost, zadružne ekonomije, stočne farme, ripusne stanice, lokalnu industriju, Staniče Strojeva i alata i drugo, po-stizava se da redno seljaštvo dobiva potrebnu pomoč za podizanje produkcije i jačanja zadružne imo-vine, što ulovljava razvijanje zadružne svijesti. S druge strane tak-va preširena zadružna djelatnost oslobadja siromašna sjela ne jaka ekonomske i političke zavisnosti od bogataša i otklanja se uticaj bogataša sa srednjaka. To je glavni, a ne jedini, zadatak zemljoradničkih zadruga. Prednje predstavlja naj-viši stepen razvitka ovog nižeg tipa zadruge. Da bismo to postigli potrebno je ujedno voditi račune
1 rjševati mnogobrojna druga pitanja,
Ova pitanja su uglavnom slije-deča;
1. Usavršavanja trgovačkog poslovanja, Iako smo stalno ukazivali na razna zastranjivanja po ovom pitanju, ona se još nisu u potpu-nostl olklonila, Mnogi članovi partije jož uvjek smatraju, da usavr-Savati trgovačko poslovanje znači rarasdijevati putem trgovine, t. j. zarada pod svaku cijenu ili se smatra trgovina kao jedini i najglav-r.iji zadatak zadruge. Radi toga se zaboravljalo na suštinsku ulogu trgovačkog poslovanja, koja se sastoji u razmeri industrijskih i poljoprivrednih artikala i zadova-Ijanje potreba trudbenika sela. Dalje, takva zastranjivanja dovela su mnoge drugove do uskog prakticiz-ma što im je onemogučilo perspektivni pogled na razvoj zadruga, na ostale grane lokalne privredne dje-latnosti.
2. Pravilno korištenje investicio-rih i obratnih kredita. Ntbuonost po ovom važnom problemu bila nas je dovela do jedne opasne griješke. Ova griješka sastojala se u lako-umnom traženju investicionih i obratnih kredita. To bi bilo dovelo naše zadruge u neizlazni dug, opasan za stvar samog zadrugarstva. No, iako smo na osnovu toga ukazali potrebu, da se počne sa šted-njo kreditnim poslovanjem s ciljem, da se upotrebi sva raspnloživa fi-nancijska sredstva, koja leže neis-korištena na selu, nismo postigd že'jene rezultate.
3. Omasovljenje zemljoradničkih zadruga. Važnost ovog zadatka nisu shvatile partijske organizacije. One, koje nisu postigle nikakve rezultate, govore da seljaci ne vide nikakvih naročitih koristi i zato nisu zainteres rali, da se upišu u
' zadrugu. Neuspjeh bi se ovdje mn-gao radje pripisati lošem poslovanju zadruge i to opravrianje bilo bi razumljivije.
4. Sistematik cija uslužbenika t. j. pravilna pndje'a rada kod osob-ija zaposlenog u zrmljoradničkim zadrugama vežno mjesto u prnble-maticj zadruge. U nekim se zadrugama vodi vrlo malo ili uopče nista računa o tome. Ne smije nas začuditi ako takva zadruga odbija sa-radnju zadrugara i ruši ugled same zadruge.
Da bi spriječili nepotrebne trojk >ve I rasipništvo, što uslovljava nepoželine posljedice razvoju zadruge, moramo uvesti u svaku zadrugu privrednj račun i planirati čitavo poslovanje.
5. Moramo dalje razvijati demo kratičnost u svim zadrugama, jer ono razvija samoinicijativu zadrugara i jača odgovornost upravnih odbora.
6. Pravilno primerjavanje gore navedenih sugestija zavisi od dobre unutrašnje organizacije rada t. j. podjele rada u Upravnom odboru, snažljivosti i aktivnosti članova par-tije koji su zadruženi po zadružnog i briga čitave partijske organizacije na selu, jer je glavni uzrok dosadašnjih propusta bio jedino u nedovoljnom zalaganju članova par. tije koji rade po zadružnoj liniji i partijskih organizacija na selu.
Smatram, da je bilo potrebno zadržati se malo dulje na pitanju zemljoradničkih zadruga i radi toga što neke partijske organizacije na selu i kotarskj knmiteti, pošto »u zauzeti pripremama za formira
nje seljačkih radnih zadruga, zabo-
ravljaju, da je nemoguže očekivati veče uspjehe u razvitku zadrugarstva bez dobro raz vi jenih zemljoradničkih zadruga, jer one treba da budu priprema za prelaz na viši razvijeniji oblik zadruge.
Uloga zadružnih domova
Važnost dobro razvijene zadruge opčeg tipa, t. j. zemljoradničke zadruge, sastoji se i u tome što pret-stavlja najmasovniju formu klasne borbe na selu.
Postignuti rezultati u izgradnji zadružnih domova, koji predstav-Ijaju žarišče ekonomskog i kultur-nog života sela, takodjer če odigrati važnu ulogu za prelaz na više forme zadrugarstva putem jačanja kolektivne svijesti i podižanja kul-turnog nivoa seljaka.
Još nekoliko riječi o seljaek i rodnim zadrugama.
Na istarskom okrugu posljednje godine, a naročito u posljednje vri-jeme, uoči našeg II. kongresa KP, razbuktio se silni zadružni pokret. Naši seljaci dobrovoljno več masovno ulaze u seljačke radne zadruge. U posljednjem mijesecu pora-stao je broj zadruga za 100 odst., a broj domačinstva u seljačkim radnim zadrugama, za 125 odst. Ovih dana se broj zadruga digao na 20, a broj domačinstava na 450.
Ako s jedne strane gore navedeni podaci dokazuju, da se naše seljaštvo shvača, da seljačka rad-na zadruga znači za njega prelaz u imučniji i kulturniji život, što pret-stavlja najbolji uslov za jačanje zadružnog sektora u poljoprivredi, s druge strane ti isti podaci govore nam da naše seljačke radne zadruge nisu dovoljno masovne.
Ima slučajeva, da pojedine partijske organizacije, pošto su smatrale, da je dovoljno, da u seljačku radnu zadrugu udje samo nekoliko partijca — a tako su i radili — te su radne zadruge ostale uske i siromašne. Takva je partijska organizacija izolirala, izgubila ve-zu sa masama i prestala biti ono partijsko jezgro da formirana seljačka radna zadruga svojim uzor-nim radom postane privlačna sila novih domačinstava, ona odbija seljake od' sebe. Zato treba voditi računa o tome, da u seljačke radne zadruge ulaze naročito sred-njaci. To možemo postiči samo pod uslovom, da predhodno na široko i jasno rastumačimo seljaku što je seljačka radna zadruga. Dakle, dobrom agitacijom nova seljačka radna zadruga može postati masovna. U nekim postoječim seljačkim radnim zadrugama razvila se druga negativna tendencija. U o-vim zadrugama je partijsko ruko-vodstvo kočilo ulazak novih domačinstava. Oni su smatrali, da je seljačka radna zadruga privilegova-no mjesto samo za neke izabrane ljudi s visokom političkom svije-šču. Takve tendencije obično se nazivaju sektašenje ili politička ukočenost.
Druga tendencija opasna 1 štet-na za stvar seljačke radne zadruge jest u tome, da pojedini ruko-vodiocj šire medju članstvom kon-' 'u, di če ih Narodna vlast u svakom slučaju uzdržavati, čak i na štetu zajednice ako hočete bez obzira dali če oni to zaslužiti pro-izvodnjcm. Takvo shvačanje treba suzbijati gdjegod se pojavlja, jer bi inače dovelo do neuphodno štet-nih posljedica.
Od unutrašnje organizacije rada u seljački radni zadrugi zavisi uspjeh ekonomskih j životnih uslo-va zadruga i zadrugara. Od toga u velikoj mjeri zavisi disciplina proizvodnja, pravilno korištanje Strojeva, čuvanje zadružne imovi-ne i borba protiv bilo kakvih skre-tanja i svakovrsnih neprijatelja iznutra i izvana. Zato neka bi pitanje organizacije rada unatar seljačke radne zadruge bila največa naša briga.
Moramo , da na koncu spomeni-mo joj kulturni, politički i ideološki rad u radnim zadrugama. Do-duše na onom polju nismo učinili dovoljno. U buduče neka bi se vodilo više računa o ovom važnom zadatku.
Činjenice, koje ne mogu biti izbrisane bilo kakvm klevetom ili psovkom
Drugovi i drugarice!
Ukratko izneseni pojedini problemi, koje razvoj zadrugarstva postavlja pred nas, rnoraju mobilizirati naše partijsko članstvo u Istar. skom okrugu, da ih što bolje izvrši. Zato bit če potrebno ojačati naše partijske i zadružne organe, kao što su komisije za selo, partijske celije i Zadružne poslovne saveze, te organe narodni vlasti — odnosno poljoprivredne odjele — da bi bila sposobna rukovoditi bitkama na selu za njegov socijali-stički preobražaj. Pojedini uspjesi 1 postignuča, griješke i nedostaci na zadružnom polju dokazi su pre obražaja sela, koje ide socijalistič-kim putem. To su činjenice, koje ne mogu biti izbrisane bilo kak vom klevetom ili psovkom bilo kakvih kritičara pa makar naj utiritativnijih lica medjunarodnog radničkog pokreta.
Ne priznati ovakve činjenice znači nerazumjevanje razvitka savre-menog društva v pravcu izgradnje novog naprednog društvenog živo' ta. Tražiti drugi put k ovom novom životu u našim uslovima, kao što rade domači informbirojevci i vida-lijevci znači revizionizam marksiz-ma-teninjizma. Boriti se protiv tog razvoja kao što radi Vidalijeva klica znači kontrarevoluciju. I na kraju za one koji su se nekada borili ama za to novo i znaju, da je o jedini put i da ne može da bude ' ugog za izgradnju socijalizma znači najčrnije izdajstvo.
IL PARTITO
nella vita politica, sociale ed economica della zona 6
Piamo un'ampio riassunto delVintervento del compagno Gobbo Nerino - Gino al 11. Congresso del PC TLT-.
Le relazioni del comp. Babič e del comp. Beltram dimostrano che il nostro partito quale avanguardia della classe operaia ha saputo nella zona B assolvere il suo compito, condurla, assieme ai suoi alleati, attraverso la lotta di liberazione fino alla conquista del potere; ha saputo mantenere e rafforzare que-sto potere e sta tutfora cor.ducen-do con successo le masse lavoratri-ci verso quel migliore avvenire per il quale i nostri lavoratori op-pressl hanno combattuto e vinto la dura lotta di liberazione.
II nostro Partito composto dagli elementi piu devoti, piu interessati e piu attivi, nella causa del prole-tariato, nella causa del popolo la-voratore, ha dimostrato durante la lotta di liberaziOng e negli altri momenti piu difficili di essere 1'unico in grado di condurre la classe operaia nella lotta ed alla vittoria. Nel
condurre nella lotta fino alla vittoria la classe operaia, nel saper edu-rare ed interessare le altre masse lavoratrici oppresse, alla lotta di liberazione — il nostro Partito si e guadagnato la fiducia della classe operaia e delle altre masse dei lavoratori oppressi.
La fiducia e 1’attaccamento al Partito da parte delle masse lavoratrici si mantiene e si rafforza durante i momenti piu duri, dopo la preša del potere, nelle cor.dizio-ni economiche precarie; si ricon-ferma con lo sviluppo del potere popolare quando nei suoi organi e-secutivi e legislativi vengono man mano eletti nella quasi totalita membri del nostro Partito. Si ri-conferma l'attaccamento ed il rico-noscimento della giusta guida del Partito, con lo sviluppo delle orga-nizzazioni antifasciste e sindacali, alla direzione delle quali vengono pure eletti, nella quasi totalita, compagni comunisti. Un’altra pro-va del riconoscimento del nostro Partito quale guida della lotta e quale garanzia per ogni conquista delle nostre masse lavoratrici si e
avutp dopo la rovinosa risoluzione delTUfficio Informazioni, dopo gli aspri attacchi dei dirigenti della URSS contro la Jugoslavia e dopo la vile propaganda vidalista contro la zona B.
Dalla risoluzione ad oggi, il nu-mero dei membri del nostro Partito nella zona B e aumentato del 35 pej cento, di cui il 40 p. c. č composto di donne. Tutti i membri accolti nel Partito sono elementi scelti fra i migliori e i piu attivi nelle varie organizzazioni di mas-sa, nelle fabbriche, nelle cooperati-ve di produzione e nei paesi; elementi dimostratisi i piu attivi nel-l’edificazione economica ed in tut-te le altre attivita per il consolida-meuto del potere della classe operaia.
La percentuale dei nuovi assunti sarebbe ancora maggiore se non qsi-stesse nelle nostre organizzazioni di base un certo settarismo nell’inclu-dere nel Partito gli elementi me-ritevolj e desiderosi che con il loro lavoro giomaliero dimostrano conti-nuamente il loro attaccamento alla oostra causa.
Rapido sviluppo delle cooperative agricole
La composizione degli orga-nismi del potere popolare
Diamo uno sguardo alla cojnpo-siziane degli crganismi piu impor-tanti d 1 potere popolare, e delle organizzazionj di massa, in rappor-to al numero dei membri del Partito che vi fanno parte, ed avremo subito 1’evidenza della considera-zione nella quale il nostro Partito e tenuto fra le masse: ASSEMBLEA POPOLARE CIR-CONDARIALE. Componenti: membri del Partito 60%; il resto membri deirUAIS. COMITATO ESE-CUTIVO CIRCONDARIALE. Componenti: membri del Partito 98%. ASSEMBLEA POPOLARE DI-STRETTUALE — CAPODISTRIA membri del Partito 75%. COMITATO ESECUTIVO DISTRETTUALE — CAPODISRIA; membri del Partito 95%. ASSEMBLEA POPOLARE DISTRETT. — BUIE; membri del Partito 55%; il resto membri deirUAIS; COMITATO ESECUTIVO DISTRETTUALE — BUIE; membri del Partito 95%; COMITATO POPOLARE LOCALE in 20 Camitati popolari locali dal 70 al 100 per cento membri del Partito; in 15 Comitati popolari popolari locali dal 40 al 70 per cento; COMITATO CIRCONDARIALE DEI SINDACATI UNICI; membri del Partito 100%; COMITATO CIRCONDARIALE DELL’UAIS membri del Partito 95%; COMITATO DISKETTUALE DELL’UAIS — CAPODISTRIA; membri del Partito 100%; COMITATO DISTRETTUALE DELL'UAIS — BUIE membri del Partito 85%; COMITATO CIRCONDARIALE DELLA GIO-VENTU' ANTIFASCISTA membri del partito 90%; I DUE COMITATI DISTRETTUALI DELLA GIOVEN-TU’ ANTIFASCISTA su un tota-le di 34 membri — 32 sono i membri del partito; COMITATO CIRCONDARIALE DELL’UDAIS membri del Partito 75%: COMITATO DISTRETTUALE DELL’UDAIS — BUIE; membri del Partito 50% il resto membri delTUDAIS; COMITATO DISTRETTUALE DELLA UDAIS - CAPODISTRIA; membri del Partito 90%.
Tuttj gli organismi del potere su clencati come pure i comitati delle organizzazioni di massa seno stati eletti con elezioni libere e segrete.
La composizione sociale del Co-mitato Circondariale del Partito č la seguente: operai 50 p.c.; contadi-ni 25 p.c.; študenti "0 p.c.; intellet-tuali 5 p.c.
La composizione del Bureau del Comitato Centrale e la seguente: operai 80 p.c.; contadini 30 p,c,; študenti 10 p.c.
I dati dimostrano quale sia la posizione deU’avanguardia della no-stra classe operaia nella direzione dell’apparato statale e nelle organizzazioni di massa.
Con cič non e detto che tutto nel modo migliore e che dove dirigono i comunisti non ci siano difetti. II po-lere giovar.e č composto da elementi Drovenienti dalla classe sfrultata ed opressa con poche e-sperienze amministrative e tecni-che e deve fare le proprie espe-rienze a proprie spese, e molte volte con i propri errori. Importante fe. che di fatto tutte le leve di co-mando sono in mar.o dell’avan-guardia della classe operaia, tem-pratasi e provata nei momenti piu duri della lotta, di quella stessa che ha saputo condurre vittoriosa mente questa lotta e quindi la unt ca in grado di garantire il prose' guimento fino alla vittoria fir.ale senza compromessi con il nemteo di classe.
Questl dati sono testardi, essi smascherano continuamente di fronte alle masse i nostri cosidetti «critici» e li costringe a dedicare tutta la loro stampa e ia magglor parte del loro tempo a spaiger tu-gie e falsita tra 11 proletariat t trie-slino e per il mondo per nasconde-re la verita da noi. Li fa giun-
gere al punto d’imi>edire agli operai triestini d| visitare la zona B.
Voglio qui premettere che da noi non scorre latte e miele. ma esiste solamente la dura lotta contro il nemico di classe, contro tutte le difficolta quotidiane per la r.ostra edificazione economica, per risol-vere i problemi che riguardano Ia nostra popolazione lavoratrice, ma senza dubbio esistono per quanto riguarda le nostre condizioni interne, tutte le condizioni per lo sviluppo migliore del potere della classe lavoratrice. E per quanto concerne la nostra posizione nel campo delle forze democratiche in-ternazionali esiste la lotta contro 1’imperialismo in difesa della pace, Cio vuol dire che la nostra lotta corrisponde agli ir.teressi del mo-vimento democratico internaziona-le per una pace duratura, dato che da noi si sviluppano continuamente quelle forze rivoluzionarie che sono r.ecessarie con qualsiasi pro-spettiva politica.
Inevitabilmente con il rafforza-mento del potere popolare e della economia di nuovo tipo si acutizza la lotta di classe. J noatri nemici, vedendo le loro posizioni man mano demolite sono sempre Piu fu* ribondi e cercano di ostacolare in ogni modo il lavoro del nostro po-I>olo lavoratore. Non occorre dire che il nemico di classe e ancora
forte. specie per gli aiuti che rice-ve dal di fuori e per la facile pos-sibilita di mettersi al siouro dalla altra parte della linea di demarca-zione. Nonostante tutto il nemico cede a/nche li dove ha le migliori condizioni di lavoro, in qualche nostra cittadina costiera.
A voj tutti e noto che in qualche nostra cittadina costiera la risoluzione del Cominform ha provocato una certa rottura nelle organizzazioni locali del nostro Partito.
A voi pure e noto che la situa-zione politica nelle cittadine co-stiere č differente che nella cam-pagna; che in esse la lotta di liberazione non si e sviluppata cosi come negli altri paesi del nostro circondario.
Il mancato sviluppo della lotta di liberazione nelle cittadine costie-re; pure esistendovi state condizao-ni obiettive, e stato causato dal lavoro nocivo di aleuni dirigenti di allora, i quall con il loro oppor-tunismo e c°n i loro compromessi, quali frutto delTincomprensione della lotta di liberazione, del problema naalonale e sopraitutto dal-1’influenZa della linea del Partito comunista italiano, hanno di fatto isolato la popolazione lavoratrice dalie cittadine costiere dal movimento dii liberazione, impedi-to lo sviluppo delle forze rivoluzionarie, la mancanza dalie quali si risente ancora oggi.
Azioni disgregatrici di certi dirigenti
Questi dirigenti alla Bruno D’Este, Paolo Sema e Lonzar inve-ce di mettere in giusta luce tra gli operai della costa la lotta di liberazione, spiegando il suo contenu-to rivoluzionario e la giusta solu-zione del problema nazionale, era-no dj ostacolo anzichč di guida alle forze democratiche locali. Essi impedivamo sistematicamente l’af-flussb dei giovani e degli altri an-tifascistj nelle file partiglane, im-pedivano qualsiasi azione nelle cittadine contro i nazifascistl con la solita formula opportunistica della paura delle rappresaglle, mante-nendo nello stesso tempo, come il caso di Bruno D’Este un'atteggia-mento piu che ambiguo nei con-fronti dei massimi esponenti del fascio repubblicano di Isola. L’attivita di allora dei nostri
protagonisti (comunisti legali al tempo del fascismo) e venuta oggi coropletamenU alla luce per quan-to riguarda il lavoro che essi hanno svolto fino ad oggi specie dopo la risoluzione dell’U.1 Essa spiega specialmente la loro attuale attivi. ta di organizzatori della resistenza al potere popolare di cui avremo ancora modo di sentii parlare.
I sucr.essj del nostro potere popolare nella difesa degli interessi delle masse lavoratrici nella solu-zione dei problemi economici sono oggi cosl evidcnti che nonostante il rabbioso lavnrio della reazione e dei cominformisti. anche tn quc-ste cittadine costiere le masse lavoratrici si raccolgono sempre p*u attorno al potere popolare, dimostrano una sempie maggiore sim-patia per il nostro Partito.
Sempre nuovi lavoratori cTassalto
Una prova di cit, 6 il fatto che j gli operai delle fabbriche e delle altre aziende, in onore del nostio Congresso hanno effettuato miglia-ia di °re di lavoro volontario ed hanno superato in media del 16 p.c tutti i piani di produzione prefissi. In questi giorni sono stati procla-mati 9b' nuovi lavoratori d’assalto.
Con l’acuttizzarsi della l°tta di classe e con lo sviluppo dell'econo-mia si creano le condizioni per uno ulteriore sviluppo del Partito del suo apparato, del numero e della qualit5 dei suo4 quadri. Si creano le necessita di assicurare maggior-mente la trasmissione delle sue di-rettive aal veitice alla base, la ne-cessitč di aumentare il collegamen. to con le organizzazioni di massa, la necessitč di assicurarsi maggior-mente dell’esecuzione delle diretti-ve del Partito.
A questo scopo sono stati costl-tuiti presso U comitato circondariale e distrettuale del Partito gli uf-fici per l’istruzione organizzativa e sono stati rafforzatj gli uffici dei quadri
Per mezzo degli ufflcl per la istruzione organizzativa sl possono portare concreti aiuti alle organizzazioni ir.feriori del Partito e mi-gliorare il loro lavoro, la loro ca-pacita di dirigere l’attivita nella fabbrica e nel paese, oltre a cid si piu curare la coslruzione del Partito, la sua composizione organica,
II rapido sviluppo del nostro co-operativismo agricolo, specie delle cooperative di produzione, la pia-nificazior.e delle semine, e tutto il lavoro di riorganizzazione della nostra produzione agricola, richiede il massimo coordinamento di tutti gli organismi collegati con l’agri-coltura. Richiede una giusta direzione politica ed organizzativa di tutto il nostro lavoro nella campa-gna.
A tale scopo sono state cosiituite presso i Comitati Circondariali e Distrettuali del Partito le commis-sioni agricole del Partito.
Per inerementare 1’elevamento ideologico r.el Partito, specie per rafforzare ulteriormente lo studio nel Partito e le chiarificazioni fra le masse sul revisionismo del Cominform, e stato costituito 1’attivo Circondariale dei conferenzieri composto dei compagni teoricamen-te piu preparati, i quali studiano
collettivamente in riur.ioni rego-lari nelle quali si preparano per le conferenze da tenere nelle cellule, nelle fabbriche e nelle riunioni di fabbrica.
Dopo la rovinosa risoluzione del Cominform e, come una delle tan-te conseguenze nocive, si 6 avuto da noi un certo indebolimento nella disciplina del Partito.
La disciplina del Partito deve essere ferrea,, senza una ferrea disciplina non potremo assolvere i com-piti che ci stanno di fronte, non po-tendo trasmettere la disciplina tan-to necessaria dj ognj nostra attivita, in ogni campo del lavoro e della produzione.
Chi non si adatta alla disciplina del Partito non e maturo per farvi parte.
Lo sviluppo del nostro lavoro in generale richiede una maggiore ab-negazione e sacrificio da parte dei membri del partito.
Rafforzare lo slancio nel lavoro
E’ necessario che ogni mermbro al di fuori del suo lavoro normale nella produzione e neH’amministrazio-ne. al di fuori della parLcipazione alle riunioni ordinarie della sua organizzazione di base, assolva in base alla sua capacita anche altri compiti di uno degli organi dirigenti del Partito, oppure in una organizzazione di massa.
Da noi succede che certi membri specie tra quelli che hanno funzioni amministrative, negli uffici del potere oppure nelle altre istituzicni sociali ed economiche con la solita formula del troppo lavoro, si limi-tano ai loro doveri normali di lavo-ro.
Ouesla tendenza deve essere li-quidata, ed ogni compa.no aH’infuo-ri del suo lavoro normale deve prestare attivita come attivista del Partito.
Vero e che la maggior parte dei compagni occupati nell’apparato dirigente del Potere e del Partito co-
me nelle varie istituzioni economiche assolvono con abnegazione il compito sacrificando anche tutto il tempo libero e le ore del sonno, per l’attivita per il Partito, e grazie a questi compagni laboriosi e fedeli alla causa della classe operaia, il nostro Partito aumenta la sua pos-sibilita d’azione, realizza maggiori successl.
Questi compagni sono preziosi alla classe operaia e percio bisogna avere tutte le cure di essi.
Lo sviluppo maggiore della lotta di liberazione nel villaggio rispetto alla costa ha influito naturalmente sulla composizione sociale del Partito, tanto dal punto di vista nazionale che dal punto di vista sociale.
Per questo motivo si pone di fronte a noi il compito di migliorare la composizione nazionale e sociale del nostro Partito, miglioramento per cui esistono oggi anche le condizioni obbiettive, dipende solo dal sa-Der indirizzare un buon lavoro in questo senso specie sviluppando le
organizzazioni di base tra rai sui vari posti di Prcfu“°,Li> Un grar.de ruolo per lo svilUPr
gianue x umu v'-- "	,,	g.
della nostra economia speti.a au ganizzazioni dj base del Paru 0> ,t le eellule tanto nella fabbrica nel villaggio.	.	a
I problemi della produzio ^ industriale che agricola ^eV0.nlaV!). sere alTordine del giorno nel ro delle nostre cellule. Nelh brica e negli altri obbiettivi O P duzione, la cellula deve dare i ■ lavoro per orientare al rnas lavoratori alPaumento della zione. Per riuscire in questo pito, le nostre cellule di fa ^ sui posti di produzione devon comprendere ai lavoratori lo to legame esistente tra i l°ro ressi economici e 1’aumento ^ produzione, cioe la piu raP ^ ficazione della nostra ec01* nello stesso tempo devono s a pare tra gli operai la coscien%j J compiti che loro spettano rafforzamento del potere	.
dal quale dipende il l°rP avyt; di migliore. Le cellule sui P° ga produzione devono sviluPPare^,f gli operai la conoscenza della . trina del mancismo-leninisn1 ^ elevare la loro coscienza di c ^ indispensabile nella lotta di Nello stesso tempo devono ^ 1’iniziativa per la soluzione d ^
problemi che facilitano * <v viggionamento, la soluzione pe ^ blemi economici immedlp'1 j. operai Questa loro attivita, . lule la devono svolgere ne* ^ delTorganizzazione sindacalft ^ il maggior impulso n c;UeS,%ti $ nizzazione che abbraccia *u operai sui posti di lavoro. ^ Compiti analoghi riguardanu produzione aspettano alle ceariCol3’ villaggio per la produzione esse devono far di tutto ppr •“ per pimento del piano di s6.1*1.1”?- agri" lo sviluppo del cooperativip111 ^jja colo quale forma progressis trasformazione della nostra zione agricola.	uta	il
Alle cellule di villaggio s^0pera' compito dello sviluppo del c tivismo agricolo, specie d1e Lpetri* rative di produzione. Le c° ^jjup-ve esistenti devono essere * jci pate e rafforzate nel nu^v membri e nellbrganizzazi011' na del lavoro.
In ogni villaggio
nuove cooperative
il metodo di iav.oro, la disciplina, 1'evidenza, ecc.
II rafforzamento degli uffici dei quadi-i distrettuali e circondariale consente la preparazior.e dei nuovi quadri per tutte le attivita economiche, tecniche ed amministrative, consente la preparazione dei qua-dri politici necessari al Partito e alle organizzazioni di massa.
Per poter legare strettamente le organizzazioni di base ai distretti e nello stesso tempo poter assicurare ai distretti 1’evidenza conti-uua sulTandamento del lavoro alla base, specie per 1’applicazione delle leggi del potere popolare come pure per lo adempimento del programma economico. sono stati istituiti da poco tempo gli attivi distrettuali del Partito. Questo organizzazioni composte dai migliori compagr.i nelPambito del distretto t quali alTinfuort del loro lavoro ordinarlo portano la responsabilita dello svolgimenlo del lavoro di u-na organizzazione di base. Per mezzo degli attivi distrettuali i di-rettivi possono assicurare la trasmissione < !'e direttive alla base, il controllo dello svolgimento del lavoro, la cor.tinua istruzione delle organizzazioni di base su tutti i provvedimenti emanati dal potere, in modo di assicurarsi 1’adempi-mento giusto ed in tempo utile delle direttive del Partito,
Nuove cooperative di produzione si devono formare in ogni villaggio mediante il lavoro di educazione e di persuasione dei oiccoli produtto-ri dimostrando ad essi i successi delile cooperative gia esistenti.
In questo lavoro, le cellule devono avere la massima cura nel ri-spettare la volontarieta Tautodeci-sione dei piccoli produttori nell’en-trare a far parte della cooperativa. Nessun atto forzoso deve essere tol-lerato per far aderire un qualsiasi contadino alle cooperative di produzione. Cio dev’essere sentito dalie cellule che ne portano tutta la responsabilita.
Bisogna nddottare a questo ri-guardo tutte le preziose esperienze dei RCJ specie per quanto riguarda la costituzione dei vari tipi dql le cooperative di produzione. Ali cellule del paese spetta sopratutto la condotta della lotta di classe senza compromessi contio gli specula-tori di ogni sorta applicando con cura le leggi del potere popolare per la piu efficace limitazione degli elementi capitalistici della c mpa-gna.
La nostra edificazione economica crea la necessita di indirizzare nel campo della produzione e della ri-costritzione tutte le organizzazioni dj massa Non solo i sindacati qua-le organizzazione piu importante del lavoro devono essere un’orga-nizzazione produttiva, atta a condurre tutti gli operai a nuovi rap-porti nei confronti della produzione, a sviluppare tutte le iniziative per una sempre maggiore produtti-vita del lavoro, ma anche altre organizzazioni come 1’UAIS. la Gio-vcntii antifascista e le donne antifasciste devono diventare organizzazioni le quali assicurano al potere popolare la forza - lavoro, i quadri necessari e tutti gli aiut possibili per rademoimento dei suoi pianj economici.
L’organizzazione dell’UAIS. oltre allo svolgere il suo lavoro cducati-vo per il rafforzamento della fratel-lanza fra gli italiani o slavi e poli-tizzare le larghe masse sui problemi concreti del potere popolare e della lotta antimperialista in difesa delle nostre conquiste demnera tiche, ha il compito di assicurare al potere popolare la piu larga mo bilitazione della mano d'opera per il lavoro di ricoslruzione.
Le esperienze conseguite quest’an-no in questo campo ci dimostrano che con lo sviluppo delle brigat del fronte noi potremo disporre della mano d’opera necessaria per por tare a termine entro il prossimo anno i grar.di lavori previsti.
Alla nostra organizzazione giova-nlle spetta 1’importante compito di fornire al potere popolare forz" nuove, nuovi quadr; professionalt e tecnici per ogni seltore di lavoro Essa deve trasmettere lo slancio la-vorativo nelle brigate giovanili del lavoro dei nostri posti di produzio
la difesa delle conquistq 1'atl*^ che. esse devono svilupPara polar^ la in appoggio al potere P,ar,ci • specie nei settori che ri§u . de difesa della donna laV°rahc dfj, la madrc e del fanciull°i c ^ ge" dano 1’educazione, la cura bjui, nati e 1'educazione dei	iiera.
sanita e 1'assistenza °sp 0. " Nel trattare dei nostri p'j8re ' organizzativi non possisj11 l6ti&
meno di parlare del n08 * j3 i di lavoro dal quale dipen .,j	.
lizzazione dei nostri c0,1JlPnott1>3 fjl La pianificazione deli eco jUtta
chiede la pianificazione	*
nostro lavoro. Noi laV° ;an0,fj cora. in troppi casl, senza iu®» improvvisazione. senza prospettiva.	1'ia.
Noi dobbiamn svilupP3 del duzione dei piani di lav , / la'' L i
del controllo	p(t
0pe
ne. La nostra gioventu devg larga-1 ne dei compitit della c'as;^sPj0, P* mente occuparst delFelevamento nella lotta contro l’lmPer^1pIncCf ideologico delle masse giovanili. deve saper mobilitare intorno a se mediante 1’iniziativa in ogni campo della vita giovanile, dalTeducazione allo svago, alla difesa degli interessi della gioventu lavoratrice.
La nostra gioventu si occupa troppo poco dei problemi dell’agricol-tura privando cosi lo sviluppo del nostro coopcrativismo agricolo del-1’entusiasmo giovanile e dei qualri tecnici necessari,
Nonostante che alla nostra organizzazione giovanile rimanga mol-to da fare per realizzare un efficace attivita in tutti campi della vita giovanile, essa h» dimostrato il suo attacczinrnto al Partito ed ai potere popolare, contribuendo atii-vamente al lavoro di ricostruzione per mezzo delle brigate giovanili, e stata capace di penezionare l’orga-nizzazione ed il lavoro delle brigate, e di questa sua capacith ha dato prova con la sua ultima brigata composta di oltre 200 giovani che ha voluto portare il nome del se-gretario del nostro partito, la quale es tata la migliore ella costri ione dell’autostrada «Unita-fratellanza» in Jugoslavia.
Nel mentre si svolgono i lavori del nostro congresso e in partenza una nuova brigata aella gioventu composta di 20 giovani; la quule v a in Jugoslavia a tagliare legna per la nostra popolazione
Maggior cura da parte del nostr..
Partito deve essere assicurata pur. all'organizzazione delle nostre donne antifasciste. In occasione del piano di lavoro in onore del II. Congresso del Partito, le nostre donne hanno dato il loro valido contribu to, esse hanno lavorato anche not letempo, dopo' i lavori casalinghi * nella fabbrica, per adempiere agl imoegni assunti nella gara per la cnstruzione delle case del coopera-tore.
Pur educando le nostre donne al pari deglj uomini alla comprenslo-
videnza q  --------------
svolto. i termini di tenw svolgimento del lavoro.
Oltre a ci6 dobbiamo 1'assegnazione dei c01111?:	.a
responsabilita individua •	]
r
C0i
nostri^^l
Ed ora compagni
qualche parola per i ““J. del ti «critici»: nella zona	oSto aj
il Partito comunista c0' ledell j elementi piu provati e	prof
c. usa della classe opcra j. iiW| ed teinprato nella *° .f^riosa1'1^ zione. ha condotto vl.	e ‘'j
fascis'00 o£
la lotta contro il ntzzato il potere della
classe
1 Ki
ia alleata alle altre inaj’fauestn Per mezzo di ^
cj s rutt-ile Per m*«-"	\	vj?
tere esso sta inseguendo tj!,u ci della cl isse 1,Peral ,1	lotts	fvi
sul proprio territorio	sl]0j	^
tro 1’imperialismo ed	vjUi 0t-
localt, sta edifirando	nrrtI*c ^
gllore per le m sse	,j3 1 jp
tenendn su ressi t-,n o	apita	p«
Ztone d gli elementi ^ #
ciuanto nel 1’educazione	ff, *
11,1 degli »g?
difes i
masse ai
pare ed alla -------------- „
di tutti j populi, °Pp rialismo.
da
Rafforzare le conquiste delle 111 cl} lavoratrici ed il ruolo del P&
Se i nostri cosidetti critlci credo-no che ci6 non sia giusto e che le sorti del nostro popolo debbano essere poste nelle mani di elementi dubbi, che non possono far parte deU'avanguardia della classe operaia, elementi che condurri bbero le nostre masse sulla linea della ri-nuncia alle loro conquiste sulla linea del ritorno al passato, cosl come fanno a Triestg, noi diremo a loro che sono in errore, che sono sulle posizioni della revisionc e del tradimento. Essi ci costringono a smascherare di fronte allq masse la
voratrici la loro PnJ^rg ci	^
nistlca, Dal canto vieppli>	t
rento a raflor^are se w n, quiste delle o°stre nte c\£ esi Ci ed il ruolo d.r ««"# .J 3 Partito per assic	,e
vittoria finale.	.,,toril®
Per noi nessuna	al<% ,
della verita. e non jntere	,
resse superiore a« flVorafr nostra populazion" jfl!le Via del rafforzam^°erazi^ ste della lotta c' dono a ressi che corrisP	deila
fronte intcrnazioneh-
Gorski dnevnik
— 5 —
23, oktobra 1949
Nš^li tl. raislata gosmdvskt delamiasii iHiaiknaiiska caiia STO-la, halira slovesna atvarllev hn danes ab 10 v SumeiM pri Bagru
ISTRSKI DNEVNIK
  —. _____ ......... .- - . , , —   -	-	-T-	-	     —	 *
^ODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301o PRITI. • TEL. 70
Nove kmečke obdelovalne gsdruge v Istrskem okrožju
V ti/obodi, z rodom in hrabrostjo naprej v bodočnost, v novo življenje
*"tsao
o°3podarski razstavi, ki bo
Sile
otvorjer.-a
castr.o mesto
danes, bodo naše kmečke
ovalne zadruge. To moramo Pjkti, ker so prav naše kmeč-o^elovalne zadruge tiste, ki , 'ovijajo bodoči razvoj naše-,'"spodarstva, bodočo preobraz-f nase vasi, v tisto zadružno J10*', kjer ne bo več mesta za vaške kapitaliste in iz-« T?*lce, ampak bodo tu v le-
1 6kuPnosti
obdelovali
■-l3 tazumejo pomen kmečkih Mršnik zadrug kmetje v ij, "a okrožju, je zgovoren do* R zadnje čase zaživelo sa-
JjMništvo - jamstvo ye in boljše bodoč-.JI delovnega kmeta!
pj^jskem okraju
šest ne v ih
skupnosti.
ki»r Se je v Matekadi, kraju, inj..? fašisti že takoj ob prihodu 4uj.1 hrvaUko šolo, združilo 26 ‘ v kmečko obdelovalno za-^ 'kateri so dali pomenljivo ;1; ,°v° življenje.* Ce bi da-fii,|6..2ivel naš veliki proletarski Ivan Cankar, bi bil tega lj Prav gotovo zelo vesel in Pero oblikovalca * lepe
■K in
življenja zastavil znova in napisal veliko knjigo
^ ' novem življenju.
J^vna skupnost ima 120 ha % navdušenjem so novi za-CJ‘ Prijeli za delo. Izven za-kljj 50 ostali oportunisti in kletar,1’ *'sti ki veliko delajo - z *orn.
bodo delali zadružniki v ie zgovorno povedal
Predsednik:
t, ^ni bomo pričeli z oranjem tj S5"sko setev pšenice s šestili volov in tremi plugi.
is'—
se vstopilo še 10 družin, osem družin iz Petrovije pa se je vključilo v zadrugo v Segetu.
Mislimo, da ni potreben k gornjemu nobenega komentarja. Vključevanje novih in novih druži« v že obstoječe zadruge in ustanavljanje novih, je dovolj živ in zgovoren dokaz, da naš kmet
razume, kje mu je zagotovljena boljša prihodnjošt. boljša prihodnost, ker bodo mnogi Na razstavi bo zelo vidna ta grafikoni, številke, slike in risbe prikazovali dosedanje uspehe. Prav tako bodo nakazovali pot naprej, ki je pot velike zadružne skupnosti.
^užni dom - žarišče ™egar socialnega in ferskega napredka v na vasi!
^jjtiuen končati ta dela v
b((j, v resnici zadruga vredna V j. *^ovo življenje*.
'aS(ji Ss'ci-Baredine pa so tam-SL.imetje stopili v delovno 'kateri so dali ime: «Na-f5, kj i. se združilo 22 dru-
^'majo 60 ha zemlje. Pred-2adruge ie tov- Drusko'
bv Pr’ 5tar aktivist, motorist • Zogovič Anton.
J. °b ustanovitvi že mislijo °r in na živino. Naprej
„s:..
Ni .K°t so simbolično dali jTjmugi ime. Ta kraj ima kfa sVo’Ucionarne tradicije, za-\(, Uudjc razumeli, kaj bo
.V” lažie-
% m hrabrost* so imenovali Xi°Vo delovno skupnost za-v Umagu. Tu je stopilo 80 17 družin, ki bodo pri-
ruga-hovačnlca človeka na vasi!
Spored prireditev
v tednu gospodarske razstave
Nedelja 23. okt■ ob 9: Fizkulturna prireditev Mednarodni ko-lesarski kriteriumz.
Nedelja 23. okt■ ob 10: Otvoritev razstave v Semedeli.
Nedelja 23. okt. ob 15: Nogometna tekma na stadionu v Kopru Aurora * Nova Gorica.
Nedelja 23. okt. ob 15: cBrško opasilo» na Titovem trgu.
Nedelja 23. okt- ob 15: Vokalni koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvu R. Simonitija v Bujah.
Nedelja 23. okt■ ob 16: Otvoritev etnografske razstave v Kopru. Mestni muzej.
Nedelja 23. okt. ob 20: Vokalni koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom R. Simonitija v gledalUiu v Kopru.
Ponedeljek 24. okt. ob 20: Šahovski turnir.
Torek 25■ okt. ob 14: Tekma v odbojki-
Torek 25. okt. ob 20: «Tosca* gostovanje ljubljanske opere v koprskem gledališču.
Sreda 26. okt. ob 15: Nogometna tekma Armija • Meduza.
Sreda 26. okt. ob 17: Instrumentalni koncert opernega orkestra v Izoli v tovarni cArrigonh.
Sreda 26. okt. ob zO: Instrumentalni koncert opernega orkestra iz Ljubljane v Piranu.
Četrtek 27. okt. ob 15: Nogometna tekma Branik - Aurora.
Četrtek 27. okt. ob 20: <tTosca» - gostovanje ljubljanske opere v gledališču v Kopru.
Petek 28■ okt. ob 15: Lahka atletika za prvenstvo sindikalnih podružnic.
Sobota 2'J. okt. ob 14: Finalne tekme v odbojki•
Sobota 29. okt. ob 20: Vedri večer - sodeluje Fr. Milčinski. Sindikalni kvartet itd.
Sobota 29. okt. ob 20: Solistični večer v Piranu. Sodelujejo violinist Rupel, pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Heijbalova-
Nedelja 30■	okt.	ob 10:	Hoja okrog Kopra■
Nedelja 30.	okt.	ob 15:	Nogometna tekma	Armija	■	Branik.
Nedelja 30.	okt.	ob 19:	Nočna štafeta.
Nedelja 30.	okt.	ob 20:	Solistični večer v	gledališču,	-	Sodelu-
jejo violinist Rupel, pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Hevbalova.
V primeru slabega vremena bo predstava cBrsko opasilo»
28-10.49 ob 20. uri v obnovljenem gledališču.
Morebitne spremembe sporeda prireditev. bodo objavljene
v dnevnem časopisju.
Le
Od tajništvu ZAM iz Dekanov Je podružnica »Primorskega dnevnika* v Kopru prejela 1.510 din za plačilo globe, na katero je bil obsojen odgovorni urednik PD.
To je zelo pomenljivo dejstvo dekanske mladine. Mi ob tem njihovem zanimanju za naš demokratični tisk ugotavljamo naslednje:
Naša mladina je bila tista, ki je za časa NOB skrbela, da je partizanski tisk prišel tudi v tiste vasi, kjer je gospodaril okupator. Koliko mladih \ .trirjev je s svojim življenjem izpričalo, kaj je naš tiska, naša svobodna beseda. Veliko duhovno- dediščino mladih padlih kurirjev, nadaljuje danes naša mladina, veliko duhovno dediščino nadaljuje danes vse naša založbe. Kako se ti razveseli srce, ko greš mimo izložbe in tam vidiš našo duhovno bogastvo — knjige, k; govorijo o velikem novem življenju, o umetnosti, o kulturi, o novih ljudeh — udarnikih •— ki postavljajo v korist skupnosti — rekorde za boljše življenje.
Tradicijo partizanskih kurirjev — junakov, naj bi vsa mladina danes nadaljevala. To pa ne samo pri širjenju našega časopisja in knjige, ampak naj bi s čitanjem, učenjem in sodelovanjem ustvarjala v sebi tiste napredne in znanja žejne — nove ljudi, kj utirajo nove poti delovni skupnosti svobodnega ljudstva.
« Primorski dnevnik* se mladini iz Dekanov s tega mesta najlepše zahvaljuje.
Danes
“Brško opasilo**
V nedeljo 23. t.m. ob 15. uri bo folklorna skupina iz Dekanov ponovila v Kopru na Titovem trgu ljudski ples »Brško opasilo*.
Vabimo vse člane prosvetnih društev, da se te napredne ljudske prireditve udeleže.
Odsek za ljudsko prosveto
Izpiti za šoferje
Obveščamo vse one tovariše, ki so vložili prošnjo in ostale doku mente za polaganje šoferskih izpitov, da bodo izpiti 25. oktobra 1949 zjutraj od 8. do 13. ure v Semedeli.
Vabilo na otvoritev gospodarske razstave
Okrožni odbor SIAU vabi vse demokratično ljudstvo, Slovence, Italijane in Hrvate Istrskega okrožja in Trsta, na slovesno otvoritev razstave gospodarske delavnosti, ki bo v Kopru danes, 23. oktobra.
Razstava bo prikazovala veliko važnost in razvoj zadružništva v Istrskem okrožju. Prav tako bo prikazovala velik gospodarski in gradbeni razmah na vseh področjih gradnje.
Okrožni odbor SIAU za Istro
mmuftna naprazna aase »asi
Ob letošnji gospodarski razstavi naše delavnosti
Značilnost naše vasj je njena drobna kmetijska posest, ki je ostala taka tudi po izvedbi agrarne re-forme, in ki zavira razvoj našega kmetijstva y modernem smislu.
Slab donos kmetijstva poprej bi dovoljeval nabave potrebnega modernega orodja, o strojih ni bilo niti govora. To so lahko nabavljala le velika posestva, ki so z uvajanjem vseh drugih pripomočkov imela večji donos, ne samo kvalitetno, ampak tudi množinsko.
Nizka stopnja proizvodnje v kmetijstvu ni dovoljevala uspešne reje živine, tako ;*a je malemu kmetu primanjkovala vprežna sila, ka-tero je moral nadomestovati skromni in potrpežljivi osliček.
V letih dobrih prodajnih pogojev, ki so bili za naše kraje redek pojav, je mali kmet prodal svoje pridelke Po lastni ceni. Toda v letih kriz je prodajal ceneje kot so njega stali ter se je za kritje ostalih potreb zatekel v dnino, bedisi v mesto ali pa, da je prodajal svojo deležno silo kmečkemu veleposestniku. Cesto so to razlike v prejemkih in izdatkih padle na zamena žena, ki so jih morale izravnati s težkim delom, barantanjem in črno-borzijanstvom.
V takih okoliščinah ni moglo bi-ti govora o napredku in izobrazbi, marveč je prišlo do izraza naj-okrutnejše izkoriščanje vaškega delovnega človeka. Obalna mesta so sama zaostala in niso mogla nuditi zaposlitve ne samo višku vaškega prebivalstva, ampak nit; mestnemu prebivalstvu samemu. Trst je bila
tista privlačna točka, ki je za silo mašila vrzeli v malih kmečkih go-spodarstvih.
Velika ovira uspešnemu gospodarskemu razvoju je bila tudi prc-obljudenost vasi in temu dosledna cepitev že itak slabih kmetijskih gospodarstev. Tudi če je Riali kmet žel na delo v mesto, si je zadržal svojo zemljo na vasi in tako preprečil povečanje zemljiške posesti v rokah vaških bogatašev ter pomagal k drobljenju že itak malih kmetij.
Drobna posest ima že eno veliko napako, da je na njej nemogoča uporaba strojev in uspešna uporaba agrotehničnih sredstev ter se vsa obdelava zemlje vrli s primitivnimi sredstvi. To sredstvo pa je bila največkrat roka kopača, ker na tako majhnih zemljiščih pluga niso mogli rabiti. Poizkusi komasacije in arondacije zemljišč niso privedli do zaželenih uspehov. Ta-ko je moral mali kmet vložiti vse svoje moči in moči svoje družine v obdelavo malega posestva, ker ga je več stalo kot je znašal donos zemlje,	.
Na drugi strani pa je veleposestnik z uporabo strojev, agrotehničnih sredstev ter z najeto delovno silo, ki je bila poceni in izpostavljena izkoriščanju, z lahkoto obdelal svojo veliko posest, ki mu je navzlic krizi če vedno donašala gotove viške ali rento.
Evo nekaj podatkov, kako pride do tega, če se uporabljajo stroji v kmetijski proizvodnji:
En človek lahko požanje s srpom
v enem dnevu 0.05 ha, s koso 0.25 ha, žetveni stroj s konjsko vprego 2.5 ha, žetveni stroj na motorni pogon 7 hu, s kombajnom pa 15 ha, kqr pomeni, da zaleže kombajn za 300 žanjic ali 60 koscev. Poleg tega pa če prihrani delo za vezanje in zbiranje snopov ter mlačve.
Zato pa se danes naši kmetje združujejo v obdelovalne zadruge, v katerim se jim nudijo še večje možnosti olajšanja ročnega obdelovanja zemlje, kot so jih imeli veleposestniki. Te njihove težnje v vsem in povsod podpira ljudska oblast, ker vidi v tem združevanju tisti zdravi razvoj, ki zagotavlja nekdanjemu izkoriščanemu malemu kmetu pošteno in človeka vredno življenje.
Istočasno s tem razvojem se naša mladina na malih posestvih lahko posveča drugim poklicem, ker je borba za obstoj na posestvu ne veže več na dom. Tu ni več kapitalista, ki bj prežal na vsak ugodni trenutek, da bi iztrgal tisti mali košček zemlje iz rok malemu delavcu in ga priključil svojemu posestvu. Tu je danes zadruga« skupščina* tista močna trdnjava, ki zagotavlja vsem članom dobro življenje in pomaga delavcu v tovarni, da tudi njega več ne obirajo pri zaslužku poleg lastnika še razni polirji in druge pjavke.
Na gospodarski razstavi bomo imeli priložnost videti, kako se razvijajo naže obdelovalne in druge zadruge, ker bo dan temu velik poudarek.	C. S.
Etnografska razstava
v Mestnem muzeju v Kopru
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Z vodovodom v štandrežu ne bo nič - Boljše bo morda v Pevmi m Podgori - Cestna razsvetljava v št. Mavru
Prvi vrsti vino.
Udrijj, ki je zelo prime-,2a Pridelovanje pšer.ice, , ružin stopilo v delovno izbralo ime »Bodoč-
in
Nj^ii
SlOaf °ddelovalna H _|9 ■ riisn , ''Svoboda*. 19 družin te
k,|kaa”‘ zemlji pu je bila usla-■ši
bo
X
zadruga ružin pridelo-
Vin-"' Prvenstveno ^ ’ uto in redilo živino.
kraji pripravljajo usta-i >si{0 Ij^v'h zadružnih skupno-H kti1p,V;Urini in Kostanjica.
‘ ‘baj), 0 obdelovalno zadrugo “račaniji je zadnje ča-
OGLASI
Ne itrr°.z» v Bertokih kupi mizarsko ročno in ‘vi Q ati ’ čev-atsko orodje, we i„ ro*no. Išče krojače, mi-% ' ceviJarjc.
*adruRe
Ponudbe Bertokih.
na
Združena z gospodarsko bo danes otvorjena v mestnem muzeju v Kopru tudi etnografska razstava. To je zelo posvečena zamisel. Prva, gospodarska razstava bo prikazovala res napredek, ki ga je istrsko ljudstvo napravilo v dobi od osvoboditve do danes, druga pa bo obiskovalcu privabila slike iz časov, ki je bila Istra še pod suženjstvom tujih okupatorjev. Prikazovala bo celo zgovorno v razstavljenih predmetih, kako se je skozi vse nasilje in zatiranje ohranilo še polno pristnega našega.
Razstava bo prikazovala naša istrska naselja, ki so zelo tipična. Tako je Osp pod skalovje stisnjena vas, Tinjan na višini, Dekani raztegnjeno 'naselje med cesto in hribom. Videli bomo na razstavi različne tipe domov, od najbolj primitivnih do današnjih. Razstavljene bodo tudi razne zanimivosti, kolone, kamini, kuhinje. Obiskovalec bo tu videl najstarejso kuhinjo, ki je še nekaj tako prvotnega, da imaš vtis, kot d-a sj nekje v pradavnini.
Tu bo obiskovalec videl dve ze-
Estavracija
na razstavišču v Kopru
bo nudila v dnevih rozstove
vsem obiskovalcem; p r ciši na rnžnju (odojke), ražnjiče, čevapčiče, kranjske klobase
in druga izbrana jedila.=r====
C tcibo bo imela veliko izbiro vsako-v nih vin in tudi vina v steklenicah
Pr,
lo stari skrinji. Ena imenovana «kadinja», je vsa zbita še z lesenimi žeblji. Različno kmetijsko orodje, grablje in «čekanje», brananje, šape, vile in drugo, bodo prikazovale kako se je nekdaj obdelovala zemlja. Vse boao pojasnjevale tudi fotografije.
Iz duhovne kulture bodo tu posnetki starih pesmi y fotografijah, ali pa perorisani rokopisi, rokopis zagovorov in drugo.
O razstavi smo povedali samo nekaj. Več naj obiskovalec sam izlušči iz razstavljenih predmetov in slik. Prav gotovo ne bo nobenega obiskovalca razstave V Semedeli, da ne bi si ogledal tudi te. Ob pregledovanju te razstave se mu bo oglasilo v notranjosti. Občutil bo, kaj smo si v veliki vojni priborili. Kot dve zrcali bosta tj dve razstavi: naše nekdanje življenje, ki se je komaj prebujalo in današnje, ki se tako naglo izpopol njuje in napreduje.
Kmetska obdelovalna zadruga „2. oktober" v
Kot je bila obveza, smo pričeli z delom v času, ko je zasedal II. kongres KP STO-ja.
Dne 8. oktobra zvečer so se zbrali zadružniki na otvoritveno veselico v «Konsumnem društvu* pri Pobegih. Dostop do tq so imeli tudi nečlani obdelovalne zadruge. Povabljeni so bili zastopniki obdelovalne zadru ge iz Puč.
Vsi zadrugarji orjejo in sejejc pšenico. Pravijo, da jo morajo toliko nasejati, da bo dovolj kruha za vse člane in tudi da bo ostalo za prodajo. Zlivino so že prepeljali skupne hleve. Sedaj se članice zadruge vrstijo- pri paši živine.
Nova obdelovalna zadruga bo pokazala, kako se da izkoristiti poslednja ped dobre zemlje. Menimo, da bodo prihodnje leto pri siopile tudi druge družine, ko bo do videle kako se v skupnosti da več m boljše pridelati.
stojni organi vložili prošnjo na ministrstvo v Rimu. Odgovor nanjo pa se je zavlekel, ker je Zveza posestnikov v Gorici vložila pritožbo, češ da bi uvoz goveje živine škodil njihovim živinorejskim interesom, ,	....	'	___j.... j
Končno pa je le prišlo iz Rima potrebno dovoljenje in tako je 20. septembra Trgovska: zbornica‘pisala. pokrajinski zvezi trgovcev v Gorici naj se zanima pri mesarjih, da. ti proučijo možnost, kako izrabiti to dovoljenje za uvoz živine. Do danes pa mesarji še niso odgovorili. Zdi se, da so imeli medtem neko zborovanje, na katerem je bilo govora o tem vprašanju, kjer pa niso prišli do pozitivnega zaključka.
Po nekaterih izjavah posameznikov bi se tak uvoz živine izplačal Zainteresiranim tudi z gospodarske• ga vidika in zato se zdi marsikomu čudno, kako da se ne pobrigajo in izrabijo te možnosti mesarji in trgovci z živino, ker bi to bilo v korist njim samim in prebivalstvu na splošno.
Nogometne tekme v Sovodnjah
Danes 23. t. m. bodo prišli gori-ški ljubitelji nogometa na svoj račun. V Sovodnjah bodo popoldne kar dve nogometni tekmi, za katere vlada že več dni veliko zanimanje. Ob 13. uri bosta na tem nogometnem igrišču nastopili najprej nogometni ekipi iz Standreža in Slovenske Benečije, ki je že ob ljudskem taboru v Sovodnjah odnesla zmago nad Standrežci. Seveda se bodo Standrežci skušali danes revaniirati in bodo napeli vse sile, da bi bili kos okretnim in urnim Benečanom.
Glavna tekma pa bo sledila timu prvemu srečanju in se bosta V njej pomerili ekipi Gorice in Arrigoni iz Izole. Istrsko moštvo je znano kot eno najboljših v tekmovanju za prvenstvo STO-ja in se bo morala Gorica močno potruditi, da bo izšla čim bolj častno iz borbe s tako močnim nasprotni kom.
Gradbena delavnost v Rablju
Rabeljski rudnik je vedno zaposlil znatno število delavcev, vendar pa že zlepa ni bil v takem razmahu, kakor je baš sedaj, ko je pri njem zaposlenih okrog 1200 delavcev. Ako pa prištejemo k njim še predvsem vodja občin* uradništvo in delavec, ki so zaposleni izven rudnika, zlasti pri stavbnih podjetjih, potem je jasno, da je postal Rabelj za Trbižom največje naselje v Kanalski dolini.
Direktna posledica lega naraščanja prebivalstva na račun bližnje okolice pa je občutno pomanjkanje stanovanj. Pri ravnateljstvu rudnika čaka okrog 300 prošenj za stanovanja na njihovo rešitev. Da bi temu pomanjkanju stanovanj vsaj delno odpomogli, so začeli graditi večje stanovanjske zgradbe, med katerimi bodo nekatere tudi petnadstropne, ker se v tem kraju zaradi tesno odmerjenega zemljišča ne izplačajo majhne stanovanjske hiše.
V bližini so v gradnji tudi dve novi hidrocentrali. Eno gradijo v Reklanici, kjer bo nastalo pravo umetno jezero, druga pa raste pri Trbiških Rudah. Vsa ta dela menda finansira rudniška uprava. To
V sredo zvečer po seji in šovinističnem izpadu na goričkem gradu so se občinski svetovalci skupine DFS zadržali z županom dr. Ber-nardisom v daljšem pogovoru. Obrazložili so mu nekatere najnujnejše potrebe slovenskih predmestij, posebno kar se tiče javnih del, ki bi jih morala začeti občina.
Glede Standreža je bilo govora o temeljitem popravilu ceste iz Go. rice preko Standreža v Sovodnje in s tem v zvezi o napeljavi vodovoda v Standrež. Kakor je znano, jo bilo že na eni prajšnjih sej občinskega sveta odobreno popravilo ceste v Sovodnjah, za katero bo prispevala tudi država. Vendar Pa je bil župan mnenja, da bo treba najprej misliti na napeljavo vodovoda, ker bodo cevi postavljali pod cesto in bi bilo neumestno najprej cesto popraviti in jo potem zopet razdirati za polaganje cevi. Kar se tiče vodovoda je dejal, da bo treba £e malo počakati, ker je predvideno, da bo stal okrog 50 milijonov lir, ki jih občinska bilanca trenutno ne zmore, posebno še, ker je sedaj v teku polaganje cevi za mestni vodovod od Soče proti Travniku in dalje do ul. Giu-stiniani. Ko pa so mu prikazali svetniki nujno potrebo vodovoda za Standrež, je župan obljubil, da se bo pobrigal tudi za to napeljavo, in jo bodo postavili na dnčvni red čim bodo lahko vnesli stroške zanjo v občinski proračun.
Tako kaže, da bodo morali v Standrežu zaradi vodovoda še naprej čakati. Glede ceste pa veljajo županovi ugovori samo za tisti del, koder bodo speljane cevi bodočega vodovoda. Ostali del pa, zlasti med Standrcžem in Sovod-njami pa bi lahko popravili že takoj, vsaj tisti del ceste, kjer ni predvidena vodovodna napeljava in ki je najbolj razdrapan. Tudi sedanja letna doba je za taka dela najbolj prikladna.
Pri tej priliki je bilo govora tudi o podaljšanju vodovoda v Pevmi in vzpostavitvi ie ene močne črpalke za Oslavce. Tudi v Podgori bi bilo potrebno potegniti vodovodne cevi od šole dalje.
Ker je sedaj končno tudi v St. Maver napeljan električen tok, so naši svetniki predložili županu, naj bi v tem predelu poskrbeli za cestno razsvetljavo. Zupan je oblju-bil, da bo poskrbel za posebno konferenco, ki se je bodo poleg občinskih svetnikov DFS in njega samega udeležili tudi občinski izvedenci skih podjetij inž. Prinzi, Ta konferenca naj bi se vršila na občini še ta teden in bi na njej razpravljali o zgoraj navedenih problemih in načinu kako in kdaj jim od-pomoči.
zanjo ni noben težak problem, ker se širi med ljudstvom govorica, da ima z rudnikom po več milijonov čistega dobička dnevno.
Vesti za trgovce
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da ima" na svojem’sedežu v ul. IX. avgusta 11, I na vpogled za svoje člane razne okrožnice v sledečih zadevah:
Poenostavljenje uvoza v Anglijo. Uvoz bombaža . ERP. Predpisi za trgovino z inozemstvom. Trgovski sporazum med Italijo in Argentino za izvoz povrtnin v Argentino, Po. šiljatve v nemško Bicono v juliju in zadevne, pristojbine. Izplačila v funtih.
KOLO, IZtiON IN IZKAZNICA
Iz veže finančne intendanc-> v Gorico, kamor je šla po opravkih, so neznani tatovi odpeljali včeraj kolo 45 letni Pavletič Olgi iz Rubij. Tatvino je Pavletičeva prijavila policiji. Kolo je bilo vredno okrog 20.000 lir.
XXX
Z izgonsklm listom je včeraj go-riška kvestura odposlala v njen rojstni kraj 39-lelno Dorotejo Sedmak iz Trst, Sedmakovo so iste. ga dne izpustili iz goriških zaporov, kjer je prebila nekaj mesecev.
XXX
Osebno izkaznico je izgubi! 62-letni Simšič Avgust iz Pevme. Izgubo je prijavil policiji.
ČUDNA NESREČA
Pri sprehodu ob Soči s svojimi otroci se je včeraj zaletela z otroškim vozičkom v kupček peska 29-letna Obidič Štefanija iz ul. Favet-ti 6. Ko se ie voziček ustavil na peščenem kupčku, je Obidičeva padla in si pri padcu zlomila nogo. Bližnji ljudje, ki so začuli krik otrok, ki jih je vozila, so ji takoj pritekli na pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v mestno bolnico.
ležita le pol učence« u siroensHi Benečiji
Ker nl s ovenskih šol, so učni uspehi slabi In narašča nepismenost
MA i mesom lo uvoz živine
Ze na poskusnem razpravljanju o prosti coni, ki so ga prejšnji mesec organizirali sindikati v dvorani Ljudskega doma, je bilo govora o neizkoriščenih kontingentih za meso in o preskrbi mesta s tem blagom. Takrat smo zvedeli, da se ne izplača uvažati zmrznjenega mesa iz Argentinije in ZDA. ker bi razlika v ceni ne bila tolikšna, da bi lahko to blago konkuriralo svežemu mesu. Zato je ie takrat padel predlog, naj bi poskusili uvoziti v okviru proste cone živo živino iz inozemstva. V ta. namen so pri-
Jz Krmina
Zborovanje obrtnikov
Pokrajinska zveza obrtnikov bo imela jutri 24. t. m. ob 20.30 v dvorani občinskega sveta izredno zborovanje vseh obrtnikov krminske-ga okraja. Seje se bo udeležil tudi predsednik Državne zveze obrtnikov g. Diego dj Natale.
PROSTA PRODAJA OTROBOV
Občinski urad za kmečka gospodarska vprašanja v Krminu sporoča, da je sedaj dovoljena prosta prodaja otrobov. Zato kmetom in
drugim koristnikom ne bo treba več posebnih kuponov za nakup tega blaga.
KR&O
VERDI. 17: »Ponos in predsodki*.
G. Garson.
VITTORIA. 17: »Nebo lahko poča ka», tehnikolor. G. Tierr.ey. MODERNO. 17: «Crni labod*. T. Power.
CENTRALE. 17: »Grenki riž*, S Mangano in V. Gassmann.
EDEN. 17: »Maščevalcev meč*.
Vrata šolskih poslopij so se zopet odprla in učilnice so se napolnile s šolarčki, ki so se v dolgih poletnih počitnicah dobro odpočili. Z veliko nestrpnostjo so pričakovali prvih oktobrskih dni, da zopet prestopijo šolski prag in čimprej prično z uče-njem. Tako je po navadi razpoloženje otrok,-ki rade volje obiskujejo šolo. Ze na prvi pogled pa lahko opazimo, da iz obrazoj? slovenski" otrok v Benečiji ne sije tista radost, kot se odraža pri tistih, ki obiskujejo šolo v svojem materinem jeziku. Posebno letos sta se naselila v mladih otroških srcih mrak jn ža lost, kajti mamice so jim vse leto zagotavljale, da jim bo prav kmalu olajšano učenje, ker so bile trdno prepričane, da bodo dali Slovenski Benečiji slovenske šole. Nič čudnega ni, če so bile tako trdo prepričane, saj je vendar Italija s pod pisom mirovne pogodbe v Parizu zagotovila vsem narodnim manjši nam uživanje osnovnih in človečanskih pravic, Da, mislile so, da bo italijanska republika popravila vsaj del tistih krivic, ki jih je prizadejal fašizem ljudstvu, živečemu v Slo venski Benečiji. Pa se ni zgodilo tako. Po sprejetju pariške mirovne pogodbe se v Slovenski Benečiji ni niti za las izpremenilo. Današnje vlade stopajo še vedno po stopinjah, ki jih je začrtal fašizem. Neštetokrat je ljudstvo Slovenske Benečije zahtevalo, da se da njegov; mladini možnost izobraževati se v svojem materinem jeziku. S tem namenom so šle tudi večkrat njihove delegacije k videmskemu prefektu in ga dobro informirale o potrebi dokončne ureditve šolskega vprašanja. Isto so zahtevali tudi delegacije DFS na čedadski konferenci 1. maja in o teh zahtevah je bila dobro obveščena tudi rimska vlada, saj ji je delegacija DFS 9. junija t. 1. izročila svojo spomenico, ki je vsebovala tudi te zahteve.
Do danes pa na vse te zahteve nismo dobili nobenega odgovora in tako morajo ob zopetnem pričetku šole slovenski otroci v Benečiji tudi letos obiskovati šole z italijanskim učnim jezikom, kar zanje seveda ni lahka stvar. Na splošno lahko trdimo, da mladina Slovenske Benečije ne zna čitati slovenski, ker niso imeli še nikdar prilike, da bi se tega naučili. Zelo slabo pa znajo tudi italijanščino, ker je ta zanje tuj jezik, kj ga izven šole le bolj poredkoma govorijo.
Ne samo, da Italija ovira naše ljudstvo, ko si želi pridobivati kulturo v svojem materinskem jeziku, ampak mu ne nudi niti zadostnega pouka v italijanščini. V Slovenski Benečiji je namreč mnogo vasi, kjer sploh ne obstaja šolsk i poslopje. Tu kratko malo ni pouka ali pa morajo otroci v sosednjo vas, kj je večkrat oddaljena po eno ali še več ur hoda, če je tam šola. Posledica temu so seveda zelo slabi uspehi ob koncu šolskega leta in naraščajoča nepismenost. Ne bemo danes govorili o tem, kakšne so šolske učilnice in učitelji, ker je to poglavje zase, o katerem bomo razpravljali ob drugi priliki. Radj bi povedali le to, da država prav nič ne skrbi za prosveto v Slovenski Benečiji, ker bi rada poteptala vso kulturo slovenskega naroda in jo v mladih cušah nadomestila s svojo takozva-no dvatisočletno kulturo, s katero se hvali ob vsaki priliki.
Nekateri slovenski starši v Benečiji so vpisali tudi letos svoje otroke v goriško slovensko šolo, da bi tam
študirali v slovenskem jeziku. To pa seveda ni vsem dostopno, ker je teko šolanje v zvezi z znatnimi stroški kar je za beneškega kmetiča ali delavca preveliko breme. Krajevna reakcija je bila sicer zelo nasprotna, ko je videla koliko nadarjenih otrok je šlo na sončno Goriško iskat znanja in so jim celo z grožnjami pretili; pa vse to- ni nič pomagalo. Se mnogo je otrok, ki bi šli radi tja, pa jim to ni mogoče zaradi pomanjkanja Sredstev; otroka je treba namreč kadar gre od doma bolje obleči in tudi skrb za druge šolske potrebščine in ostale stvari je mnogo večja. Ako bi imela Slovenska Benečija svoje slovenske šole, bi bilo prav gotovo mnogo bolje. Kljub vsem težavam pa se slovenska mati ne bo nikdar odrekla temu, za kar se je borila in do česar ima polno pravico. Zato ?e bodo vse matere v Slovepski Benečiji borile skupno z onimi iz Kanalske doline, kajti tudi tam so v istem položaju, dokler ne bodo dosegle slovenskih šol. Le na ta način se bo mogel osrečiti njihov mladi rod tn se bo lahko pripravil na lepšo bodočnost zase in za svoj narod.
l\ovi filmi
Ponos in predsodki
Vsebina tega filma nas popelje v kroge podeželskih patricijev srednjeveške Anglije, ko je takratna družba imela za svoj glavni opravek pohajkovanje od enega veleposestva do drugega, med mestom in deželo. Aldous Huxley, ki je sodeloval pri scenariju, nam je precej pestro in originalno podal sliko takratnih noš in družbenega življenja, ki bi se nam sedaj zdelo smešno, pa je bilo za takratne čase nekaj naravnega — za boljši svet: V filmu nastopa namreč samo tako imenovana izbrana družba in ljudstva ne srečamo niti na cesti, če izvzamemo plemiške strežnike in lakaje.
Vse je idealizirano in odmaknjeno od realnega življenja. Dejanje samo je romantična zgodba, kot jih poznamo iz del pisatelja George Ohnet-a (Gospodar fužin itd.) pomešana z izbranim leporečjem, ki ponekod spominja na Shahespeare.
Greer Garson v vlogi Lise, ponosne in čednostne deklice, hčerke nižje plemiške družine, bo gotovo prijala tudi zato, ker prikazuje v svojem okolju še največ stvarnosti in realizma. Ko se sreča z lepim in bogatim Darcijem (Laurence Oliver), ki ga poznamo že iz Hamleta, se vname borba med njenim ponosom in njegovimi predsodki. Vsa ostala družba, vštevii Lizino mater, ki ji je glavna skrb kako naprtiti svojih pet hčera ravno tolikim bogatim ženinom, je le nekak okvir tej ljubezenski zgodbi, okrog katere se vrti vse dejanje in katera pride končno do srečnega zaključka.
Vsa zgodba je prikazana v obliki tn tonu prijetne komedije in čeprav traja skoro 2 uri in pol, vendar gledalca ne utruja. Saj pa je tudi njen glavni in morda edini namen prijetna in lahka zabava. Skupina dobrih igralcev, med katerimi prvačita kakor smo omenili Greer Garson in Laurence Oliver, pa daje delu se neko vrednost.
PRIMORSKI DNEVNIK
vet- ------------------
***
je samo del tega, kar je v enem letu zgradilo in gradi ljudstvo Istrskega okrožja ob pomoči
Miše gradnje naj bodo spomeniki našega dela
Huje dobivajo novo lice. Pole« starega mesta, kjer se hiše kopičijo druga nad drugo, rastejo nove prostorne zgradbe v občo korist. Zadružni dom, do sedaj verjetno največji v Istri, bo skoraj pokrit. V ozadju se dvigajo zidovi nove gimnazije. Pri Sv. Antonu so vsi enih misli: Hočejo imeti svoj dom, kjer se bodo učili in zabavali. V stavbi novega hotela v Kopru bo tudi restavracija, vele-
trgovina, na terasi pa kavarna.
4. Istrski zidarji zidajo za svoj naraščaj lepo zgradbo - gimnazijo.
5. Na prostoru, kjer so bili še pred kratkim zapori, se že dviga novo poslopje: osnovna šola
6. Novo šolsko poslopje v Buži-niji (Buje).
7. To je pa nova šola v Morinih.
g. V Kopru, Izoli, Piranu so sedaj uredili mestno kanalizacijo. Za higieno istrskih mest se ita-
lijanska oblast vseh 25 let sploh ni zmenila.
9. Kamen drobijo pri Strunjanu za obnovo, nove gradnje itd.
10. V Materadi je tudi že pod streho prvi del zadružnega doma.
11. Pri Sičolah gradijo veliko opekarno.
12. Ogromno skladišče podjetja nOmniaii v Kopru.
13. V Vanganelu je zraslo zidovje že precej visoko. Začeli so po-
krivati zadružni dom.
14. Skoraj dokončani most pri Sičolah na cesti Trst-Pula.
15. Elektriko v vsako vas. To geslo se v Istri izpolnjuje kljub vsem težavam. Transformator v Marezigah.
16. Prenovljeno gledališče v Kopru že poznate.
17. Odgovor vsem lažnivcem in obrekovalcem ljudske oblasti so zadružni domovi, ki rastejo po vseh istrskih vaseh Po za-
slugi delovnega ljudstva in ljudske oblasti. Mogočen dom so zgradili v Marezigah.
18. Obnova poslopij v Kopru.
19. V Cežarjih nočejo biti pri repu. Zgradili so prvi del zadruz. nega doma.
20. Deželi lepše ceste.
21. Bodo še pisali vidalijevci v Trstu o zadružnih domovih s slamo in blatom? V Šmarje naj pogledajo.
22. V Marušičih raste bela palača
iz domačega belega kamna.
23. V Umagu gradijo veliko vinsko klet, da bodo dvignili sloves že itak dobrega istrskega vina.
24. Delavcem prijetna in udobna stanovanja. Zgled je dala Izola
25. Tudi v Kopru so pričeli zidati vzorno vinsko klet
26. Več zelenja in parkov v naša mesteca. Preurejeni park v Izoli.
27. Več obdelane zemlje pomeni več kruha. Potrebna je tudi bo-
28.
29.
30.
31,
32.
nifikacija zemljišč.
Tu bo na novo raslo žito. Zadružni dom v Dekanih r Vidoma iz tal.	tudi
Za gradbe je	P°tr*hc" (ska
les. Tega nam dobavlja br
Jugoslavija.	.h.iienio
Tudi za sadje	h"tr'*’'bel0
skladišče. Za to je PosKr podjetje Fructus.
Kar Je fašist uničil, ponovno zgraditi. Pomol v torožu.
.vv.v.ww.'