GrosuPlJe (centrala) sP 908 Ob kulturnem prazniku "Kadar odložiš knjigo z globoko vsebino, si prevzet od notranjega ugodja, čutiš se bogatejši in svetlejši. Na vse strani so se premaknile stene in pregraje, na vse strani se odpirajo pogledi v popreje neslutene pokrajine in daljave." (Oton Župančič) Noben človek ne bi smel bili brezbrižen do knjige in do slovenske kulture. Slovenska knjiga — naša usoda in zgodovina, naša prihodnost, naša misel. Pa saj ne gre samo za knjige in vsakršne umetnostne stvaritve, gre za kulturno zavest. Za občutek , da smo kulturen narod. (irc za našo bogato kulturno dediščino in našo sedanjost. Slovencem je pomagala skozi zgodovino ohranjati svojo samobitnost, bila je vedno najzanesljivejša opora za preživetje. Bila je oblikovalka in ohranjevalka naše narodne zavesti. Tudi v časih največjega malodušja je pomenila tisto moč, brez katere bi bili šibkejši in z manj možnostmi za preživetje. Ohranja nam že ustvarjeno in nepretrgano oplemenituje z novim. Duh in kultura pomenita, če že ne smisel, pa vsaj nepogrešljivo gibalo in vrednost življenja. Biti res človek, pomeni imeti odnos do kulture, kultura pa je tudi odnos do soljudi. Kar nekaj dogodkov je bilo v zadnjem času tudi v našem okolju, ki so nas spodbudili k razmišljanju o kulturi in o našem odnosu do nje. Kolikšno gibalo in moč nam dejansko pomeni kultura v podeželskem okolju, izven kulturnih središč? Široko razvejana ljubiteljska dejavnost na vseh področjih je vsekakor tisti dejavnik, ki bogati naš čustveni svet in širi kulturno obzorje. A včasih se zdi, da ne seže dovolj globoko v našo zavesi, da ne čutimo potrebe po tistem pravem, da smo pripravljeni kulturo zamenjati s "kulturo", "umetnost" enačiti z umetnostjo. Izhod je bogatiti odnos do kulture, poo- striti vedenje do lepote, okolja, lepih reči, saj gre za ohranjanje pravih vrednot. Gre za ohranjanje naše dediščine. Kako bogata je ta dediščina je vsaj del naše javnosti slišal na nedavnem simpoziju NAŠI KRAJI IN Lil ID JE. Naša dolžnost je ohranjati to dediščino, jo plemenititi, bili vreden naporov naših največjih mož. Njihova dediščina ne sme ostati v knjigah, v umetniških stvaritvah, priti mora v nas, postati del naše zavesti, ker "kultura je to, kar ostane, ko smo vse pozabili" pravi francoski mislec Hdoard Herriot. M. SI c k lasa Naslednja številka bo izšla 1. marca. Prispevke pošljite do 15. februarja! Iz vsebine:: -» IZ DELA OBČINSKEGA SVETA IZBIRANJE OBČINSKEGA GRBA •» INTERVJU: ALOJZ ERČULJ •> NAŠ GOST: VINTARJEV IVAN •©• POGOVOR 0 KARITASU-U Z JOŽICO ADAMIČ •» SIMPOZIJ: NAŠI KRAJI IN LJUDJE •» PRIREDITVE OB BOŽIČNO -NOVOLETNIH PRAZNIKIH Otvoritev ceste Zdenska vas -Čušperk, 17.12.1995. Trak je prereza/ državni sekretar Ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik. Več na str. 8 l Ji. Uspešno smo prebrodili prvo leto nove občine v Čeprav še ne moremo vreči na mizo vseh kart o prvem letu delovanja nove občine (pravi podatki bodo znani v februarju, ko bomo delali zaključni račun), pa vendarle lahko rečemo, da je občina uspešno startala. Kdor hoče videti, lahko tudi vidi, da se je v občini naredilo veliko. Za prvo leto, bi rekli, celo zelo veliko. Ne bi hotel ponavljati del, ki smo jih v tem letu naredili, ker sem o njih že pisal, bi pa izkoristil tale prvi izid našega glasila po novem letu, da malo pokramljam z vami, spoštovani občani, o naši veliki pripravljenosti za vsepočezno kritiziranje in kritizerstvo. To je običajno povezano tudi s sumničenjem, podtikanjem in lažmi. Ali res nekateri mislijo, daje to kritizerstvo listo pravo gibalo napredka, ki nam bo prineslo napredek, zadovoljstvo in blagostanje? Pregovor pravi: Kakršen si sam, tako sodiš druge. Ali smo res že vsi tako izprijeni, da ne znamo v človeku več videti dobrega? Ali res lahko vehementno tlačimo vse v en koš z znano krilatico: "Vsi so enaki, vsi so barabe". Ali pa ni to morda ski i vanje svojega (ne)dela in svoje slabe vesti v plašč nedotakljivosti in vzvišene aroganee. Ali res moramo popljuvati vsakega, ki se v tej naši preljubi in prelepi Dobrcpoljski dolini odloči, da bo nekaj naredil tudi še za druge za naš skupni blagor. Seveda lahko vsak človek dela napake, kar je normalno in logično. Delamo jih vsi, saj je že Jezus rekcl:"Kdor je brc/, greha, naj prvi vrže kamen vanjo!" Pa ga ni nihče vrgel, ker je Jezus pač Bog in se pred njim ne hi mogel pretvarjati. Danes pa bi posamezniki radi kar metali, čeprav jim bo krivični kamen prej ah slej padel na glavo. In na kratko, zakaj to pišem? Ob uspelem referendumu so nekateri posamezniki zagnali vik in krik, češ daje bil izid referenduma pogoljulan, da smo ga na občini polvorili itd. Same laži in spet laži. Izid je bil tesen, udeležba velika, rezultat pa točno preštet. V volilni komisiji sla poleg domačinov sodelovala dva diplomirana pravnika, uvožena od zunaj, da se tako izrazim, da sta lahko zares nepristransko in strokovno delovala. Sam pri štetju nisem sodeloval, ker za to niti nimam pravice in komisiji v celoti zaupam. V Našem kraju seje res pojavila tiskovna napaka pri enem podatku, ki pa jo je dobromisleč človek lahko tajnoj odkril. Nc vem ali gre za naivnost, ali hudobnost. Ali posamezniki res mislijo, da bi si šel kdo mazali svojo vest in svoj ugled s po-tvarjanjem tako delikatne stvari, kot je referendumski izid? Rad bi v današnjem času poznal lega strokovnjaka. Druga taka krilatica, ki jo nekateri hočejo zlonamerno razpihovati, pa je nekako takšna. Občina je res kar precej naredila v leut prvem letu, vendar je njeno delo zanič, vse kar so naredili, je slabe kvalitete. Tudi tukaj gre za čisto zlonamerno kritiko, največkrat iz strani ljudi, ki se na dotično delo ne razumejo prav veliko. Moti jih lo, da se vendarle nekaj dela in tudi naredi. Namesto da hi se tudi sami z. vso vnemo vrgli v ta voz napredka, še drugim ne dovolijo delati ali pa jim s svojim nerga-njem jemljejo pogum. Seveda ne verjamem, daje takšno prepričanje prepričanje večine Dobrepoljecv in Stru-žancev. To počnejo posamezniki, ki to znajo tudi obesiti na veliki zvon in delati vtis. To je namreč mnogo lažje kol pa posamezno tlelo dokončali. Osebno verjamem v dohronamernost naših občanov, to so dokazali tudi v domala vseh delovnih akcijah, ki smo se jih lotili v posameznih vaseh in z veliko voljo in željo po napredku sodelovali v denarju in delu. Imamo čudovit kraj. Ne zavedamo se tega. Sedaj, ko smo postali svoja občina, prihajajo k nam ljudje, ki pri nas niso bili še nikoli in vsak je presenečen nad lepoto lega kraja. To lepoto, ta mir, kot se izražajo, bi se dalo tudi prodali, tržiti in od tega živeti. Toda zalo moramo še polepšati svoj kraj, naše vasi, naše ceste, naše okolje. Ali res lahko živimo lepo in zadovoljno, če imamo lepo hišo in lep avto, ki pa takoj za pragom naše hiše zdrkne v veliko blatno ali asfaltno kotanjo. Ali ni tudi lepa vas del našega bivalnega okolja v katerem živimo. V preteklem letuje bilo ustanovljeno Turistično društvo Dobrepolje, ki je že izpeljalo nekaj akcij, pripravljajo se na nove. Eno takšnih bo tudi tekmovanje za najbolje urejeno vas. Ali ni to izziv tudi za nas, za naše vaške odbore, za našo pripravljenost sodelovati v polep.šanju vasi. Občina ho po svojih močeh stala ob strani slehernemu vaškemu odboru, ki se bo odločil polepšati in izboljšali svojo vas. Seveda je lo povezano tudi z velikimi finančnimi sredstvi, kijih bomo zmogli samo s skupnimi napori in s pripravljenostjo vsakega izmed nas tudi za finančno, delovno in moralno podporo. Samo s sodelovanjem, in prijateljstvom, brez etiketiranja, izvijanja in izgovarjanja in z. našo podporo tistim, ki so bodisi v vasi ali v občini pripravljeni prevzeti dela povezovanja in vodenja del, bomo našo lepo občino naredili še lepšo in naše življen-sko okolje lepše in prijaznejše. vaš župan Anton Jakopič Predsednik vaške skupnosti Videm Slave Palčar je na seji pred novim letom presenetil župana in svetnike z novoletnim darilom. (Foto: Naš kraj) DOBREPOLJSKI SVETNIKI KLJUB PRAZNIKOM DELAVNI Sprejet rebalans proračuna 27.12.1995 so dobrepol. jski svetniki po hitrem postopku in brez večjih zapletov sprejeli rebalans proračuna za leto 1995. Vzrok sprejemanja rebalansa šele tik pred novim letom je v počasnem delu državnih organov, ki SO šele na dan seje sporočili zadnje podatke, koliko sredstev pripada občini za leto 1995. V obrazložitvi je župan Anton Jakopič povedal, da naj bi imela občina za leto 1995 136 mio prihodkov za zagotovljeno porabo. To pomeni, da so prihodki nekoliko višji od predvidenih. Tako povi sanje je zaradi višje finančne izravnave, ki smo jo dobili od države. Malo pa je izvirnih prihodkov iz občine, še največ izvirnih prihodkov je od kamnoloma in BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV NAMEN REUALANS 12/95 1. PRIHODKI Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino...............................................................51756.000,00 Prihodki, ki pripadajo občini..........................................................1. 115.(XX),(X) Finančna izravnava.......................................................................82.442.4(X),00 Prihodki za zagotovljeno porabo................................................136.931.000,00 Prihodki i/, naslova davkov in drugih dajatev...............................16.440.904,00 Prihodki i/, premoženja...................................................................2.769.000,00 Prihodki i/, naslova sofinanciranj..................................................20.224.773,00 Prihodki za druge naloge..............................................................39.434.677,00 Prenos prihodkov iz preteklega leta................................................K.623.919.1X Skupaj prihodki..........................................................................184.989.596,18 2. ODHODKI Plače, prispevki in drugi osebni prejemki....................................I 1.337.454.90 Materialni in drugi stroški............................................................28.387.301,30 Soeialni transferi.............................................................................1,261.000,00 Plačila storitev in dotacije javnim zavodom..................................28.053.870.00 Druga plačila storitev......................................................................6.264.849,00 Plačila obresti.......................................................................................10.000,00 Subvencije in transferi v gospodarstvu..........................................5.341.000,00 Drugi odhodki..............................................................................10.533.773,30 Tekoči odhodki.............................................................................91.189.248,50 Investicijski odhodki na področju delovanja občine...........................................................................18.895.100,00 Investicijski odhodki na področju delovanja družbenih dejavnosti.....................................................15.106.134,58 Investicijski odhodki na področju gospodarske infrastrukture...........................................................56.712.541,00 Investicijski odhodki na področju gospodarskega razvoja in drugih področjih...................................2,040.000,00 Investicijski odhodki.....................................................................92.753.775,58 Rezerve...........................................................................................1.000.000,00 Skupaj odhodki...........................................................................184.943.024,08 3. PRESEŽEK.....................................................................................46.572,10 ekološke takse. Šport, kultura in šolstvo se financirata po predpisanih merilih drŽave. Kar se tiče odhodkov, so se ponekod nekoliko povečali in sicer največ pri cestnem gospodarstvu. Razveseljivo je, da se občini zaradi večjega prispevka države ne bo potrebno zadolžiti. Prvotno je bilo načrtovano 8 mio SIT posojila. Dodatna sredstva je občina dobila predvsem za ceste iz naslova demografsko ogroženih območij in iz naslova zagotovljene porabe. Razlika med vsemi prihodki in odhodki pomeni 46.572,10 SIT presežka, ki bo porabljen za odplačila anuitet iz preteklih let. V letošnjem letu se bodo dela na cestah začela prej kot v prejšnjem letu. Skratka, stanje po enem letu delovanja občine je boljše od pričakovanega. Proračun je boljši, kot smo pričakovali, o njem odloča občinski svet, pa tudi nadzor je zagotovljen. M. Steklasa Opravičilo in popravek V prejšnji številki našega kraja je bil ponovno na delu tiskarski škrat, ki seje tokrat lotil številk Ob rezultatih referenduma. Za napako se opravičujemo in ponovno objavljamo rezultate referenduma. POROČILO O UGOTOVITVI KONČNEGA IZIDA GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO PRISPEVKA ZA INVESTK I.JEV ŠOLSTVO,OTROŠK() VARSTVO IN MODERNIZACIJO KRAJEVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE DOBREPOLJE Občinska volilna komisija Dobrepol je je na svoji seji dne 30.11.1995 na podlagi določila 39. člena Zakona O referendumu ino ljudski iniciativi (Ur.l.RS.št. 15/94) ugotovila skupne končne rezultate izida glasovanja na referendumu: % število glasovalcev po volilnem imeniku: 2.622 100.00 -dO 1 1.00 ure 879 33,52 -do 16.00 ure 1.685 64,26 - skupno število volileev, ki je glasovalo 1.907 72,73 število volileev, ki so glasovali s potrdili: 0 0 skupno število volileev, ki so glasovali: 1.907 72,73 število neveljavnih glasovnic: 36 1,89 število veljavnih glasovnic: 1.871 98,12 skupno število volileev. ki so glasovali "ZA": 977 51.23 skupno število volileev, ki so glasovali "PROTI": 894 46,88 Končni izid glasovanja na referendumu je pozitiven. Uvedba prispevka Za investicije v šolstvo, otroško varstvo in modernizacijo krajevnih cest na območju občine Dohrcpolje je izglasovan. Tajnik OVK: Marija krumiar Predsednica OVK: Mojca liiir^ar Nekaj vprašanj in pobud občinskih svetnikov IGORJA AHAČEVČIČA je zanimalo, zakaj se nekatere površine obravnavajo za javne, kadar pa jih jc potrebno plužiti, pa to niso. Vprašal je tudi, ali ima občina vsa potrebna dovoljenja za parkirišče, ki se ureja med banko in občino. Dal jc šc pobudo, naj JKP Grosuplje izdela za občino Dobrepoljc prikaz presežkov in primanjkljajev za posamezne dejavnosti. Vprašal je, kje so se ustavile priprave za gradnjo bencinske črpalke in kaj je naredila občina na področju plačila davkov državi. Zanimala gaje tudi natančna definicija, kdo so javni delavci, ker z statuta ni jasno razvidno. JOŽE SAMEC je vprašal, kaj je s pripravami za sprejem PUP-ov občine Dobre; polje. Tudi njega je zanimalo, ali jc za gradnjo parkirišča potrebno gradbeno dovoljenje ali kaj drugega. ZVONIMIR ZABUKOVEC jc dal pobudo za sestanek župana s predstavniki vasi Cesta in povedal, da so bile pripombe na postopek pri izvedbi referenduma za uvedbo samoprispevka v posameznih vaseh. STANE JAKIČ jc izpostavil naslednja vprašanja in pobude: Podžupan občine Dobrepolje Jože Lenarčič - koliko poslovnih prostorov jc bilo knjiže-nih; - posredujejo naj se podatki o amortizaciji JKP; - potrebno je urediti vozni promet, parkirišča, pločnik ob regionalni cesti proti šoli oz. začeli s pripravami za ureditev celovite podobe centra Vidma; - sprejeti dodatni sklep o prepovedi parkiranja v nedeljo med 6. in 12. uro pred Ja- kličevim domom; - za lokalne in krajevne ceste naj se izda finančno poročilo; - kakšen jc bil prispevek naše občine za praznovanje 3()-lctnice JKP; - posreduje naj sc podatek o višini odškodnine, ki jo je občina prejela od kamnoloma v Prcdslrugah; - pobuda za objavo vseh razpisov za dela v občinskem glasilu. Zupan Anton Jakopič in tajnik občine Anton Rus sta nato odgovorila na nekaj postavljenih vprašanj: - za gradnjo parkirišča ni potrebno gradbeno dovoljenje, ampak samo priglasitev del; - v zvezi z izdelavo PUP-ov je potrebno pridobiti šc soglasja Ministrstva za kmetijstvo, Zavoda za gozdarstvo, vodne skupnosti in cleklro soglasje; podatke za kmetijsko ministrstvo pripravlja odbor za kmetijstvo; - sklican bo skupni sestanek vaških odborov, z. občino se bodo o problemih svojih vasi dogovarjali predstavniki vasi, medtem ko so svetniki predstavniki svoje celotne volilne baze; - glasovanje na referendumu jc potekalo po pravilih, za pravilnost je odgovarjala volilna komisija, ki staji predsedovala dva prav nika. Zahtevane finančne podatke jc svetnikom predložila občinska uprava ob sprejemanju rebalansa proračuna občine na seji 27. decembra, 1995. Na tej seji je bil tudi sprejet sklep, naj sc vprašanja in pobude ter odgovori nanje odslej izvajajo le v pisni obliki. M. Steklasti Foto: Naš kraj Na zadnji seji OS tik pred novim letom je bilo vzdušje bolj Ob novem letu so si nazdravili tudi člani različnih strank, sproščeno kot navadno. Naš kraj občinski crb _f 2/1996 15. seja občinskega sveta o odlokih in statutih Poleg razprave o osnutku grba občine Dobrepolje so sc svetniki najdlje zadržali ob osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Občinska uprava je na osnovi predloga občinskega sveta na eni od prejšnjih sej pripravila osnutek odloka o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Do zdaj so ic prispevke plačevali le prebivalci Vidma in Predstrug in nekateri gospodarski subjekti. Po besedah župana so pri osnutku odloka izhajali i/, lega, da hi bile obremenitve čim manjše, vendar naj bi jih plačevali vsi v občini. Po številnih pripombah je bil osnutek pri glasovanju zavrnjen. Manj polemike je bilo pri ostalih točkah dnevnega reda. Svetniki so tako brez pripomb dali soglasje k statutu JVIZ-a Osnovne.šole 1 )obrcpolje. Z dvotretjinsko večino pa jc bila sprejeta sprememba I H. člena statuta občine Dobrcpoljc, ki je bil do zdaj dvoumen v tistem delu, ki govori, kdo ne more biti član občinskega svela. V spremembi statuta je to jasno opredeljeno. Člani občinskega sveta nc morejo biti župan, podžupan, člani nadzornega odbora in delavci v občinski upravi. Sprejet je bil odlok o gospodarskih javnih službah v občini Dobrepolje. Gre za to, tla JKP (irosuplje na osnovi lega odloka opravlja javne službe v naši občini. Odlok natančno določa, katere javne službe so obvezne za JKP, določa pa tudi izbirne, torej tiste, katerih izvajanje zagotavlja občina z daja njem koncesij. M. Stcklasa Svetniki izbirali osnutek grba občine Dobrepolje Ena najbolj zanimivih točk 15. seje občinskega sveta je bila razprava o osnutku grba. Kol je znano, ni bilo na razpis za atribute grba občine Dobrepolje nobenih odzivov meti občani, zato so na predlog župana naredili nekaj predlogov kar sami svetniki in jih potem dali v oceno in pripravo osnutkov HPRALDIKISmVKNIKA. Predstavitvi osnutkov in njihovi izbiri jc prisostvoval tudi predstavnik HERALDIKE SLOVENIKE g, .lurečič. ki je najprej prisotne na zanimiv način seznanil z osnovnimi načeli he- Mladenka s srpom in žitnim klasjem simbolizira Dobrepolje Dobrine kot rezultat pridnega dela — simbol Dekle s poljskim cvetjem in žitnim klasom ponazarja Dobrepolje raltlikc in temeljnimi pravili, ki veljajo v tej vetli. Pri pripravi osnutkov so uporabili 7 predlaganih idej svetnikov z. različicami. Po oceni g. Jurečiča večina idej ni slabih, čeprav seje bilo med ustreznimi atributi ležko od ločiti za najbolj tipičnega. Ker morala tlve barvi občinske zastave praviloma izhajati iz. barv grba, so sc odloČili najprej za barvi zastave, ki naj bi bila zelenom mene, druga šc sprejemljiva varianta pa bi bi- Dobrine pridobljene s pomočjo stvarstva — simbol Dobrepolja la zelenobela. V skladu s tema barvama bodo izbirali tudi osnutek grba. Po dokaj široki in zanimivi razpravi so naredili ožji izbor. Že predlaganim osnutkom so na sami seji tlotlali še nekaj idej. Ena od njih je kozolec to-plar. zanimiva ideja pa jc bil tudi atribut zvona, ki naj bi predstavljal simbol pevske tradicije in dveh žitnih klasov, ki |")onazarjata dve rodovitni dolini Struge in Do-brepolje. Pri dokončni izdelavi Simbol prijateljstva pretiloga grba bo občina še naprej sotlelovala s H E R A L D I K O SLOVENIKA. Izbira osnutka torej še ni zaključena, zalo je šc vedno čas, da posredujete svoje predloge. Predstavljamo nekaj do sedaj predlaganih osnutkov z, različicami. M. Steklasa na obisku pri občinskih svetnikih Intervju: ALOJZ ERCULJ "Rezultati enoletnega dela občine so boljši od pričakovanj." Alojz Erčulj je občinski svetnik, ki je kandidiral na listi SLS. Pravzaprav je odveč podrobno predstavljanje, saj ga domala vsi poznamo. Morda še najbolj po njegovem odličnem petju. V spominu imamo njegov nenavadno močan in doneči glas, še posebno, kadar je v vlogi solista. Pravijo, da je tisti, ki ima rad glasbo, tudi zagovornik harmonije med ljudmi, saj iz posluha za glasbo raste posluh za naravno lepoto, ubranost, soglasje in skladnost do ljudi. V kolikor sem imela priložnost spoznati mojega sogovornika, si upam trditi, da zanj to prav gotovo drži. Tudi njegov poklic je v nekem smislu povezan z estetiko in harmonijo. Čeprav na prvi pogled ne gre za nič skupnega, sem vseeno prepričana, da te kvalitete in osebnostne lastnosti lahko pridejo do izraza tudi, če si v vlogi občinskega svetnika. To potrjuje njegovo delovanje v občinskem svetu, kije konstruktivno, umirjeno, besede pretehtane in skrbno izbrane. Tak je bil tudi pri odgovorih na moja vprašanja. Po poklicu je gradbenik. Takoj po končani fakulteti /a arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo seje zaposlil v SGP Grosuplje, kjer je zaposlen še danes. Po dveletnem pripravništvu jc bil premeščen v komercialo, kjer jc kot vodja projekta delal na pridobivanju del in realizaciji pridobljenih projektov, v bodoče pa bo njegovo delovanje posvečeno organiziranju operativne izvedbe projektov. Pravi, da pri zaposlenih v gradbeništvu prevladuje enotno mnenje, daje njihova panoga v slovenskem prostoru podcenjena, iz. česar izhaja veliko težav. Toda to, kar odtehta, so lepe stvari v tem poklicu, ki prinašajo zadovoljstvo človeku. Čc kje, so tu vidni rezultati, ki so doseženi v sorazmerno kratkem času. To so adaptirani, preurejeni ali na novo zgrajeni objekti, ki so trajni pomniki na dog(xlke. Poleg osnovnega poklica, ki sc mu posveča tudi v prostem času, ga zanima in privlači še marsikaj. Zelo rad sc ukvarja z lesom, to ima v sebi že od otroštva. Kako živo mu je še v spominu, koje kot majhen fantek rad hodil k vaškemu kolarju in pri njem občudoval orodje in izdelke. Večkrat je tudi sam prijel kak- šno orodje in z. njim poskušal kaj narediti, mojster mu tega ni nikoli branil, ampak gaje celo spodbujal. Pa tudi kmečka dela rad opravlja. Čeprav nimajo kmetije, mu ni nobeno delo tuje. Pravi, da sc po napornem delu v službi, ki je včasih obremenjeno s človeškimi slabostmi, odpočije ob delu na polju in občudovanju lepile stvarstva. Se za eno njegovo ljubezen sem zvedela, čeprav misli, dajo večina bralcev dobro pozna, to je njegova ljubezen do živali, posebno konj. Ni mi pa bila nepoznana njegova ljubezen do glasbe in to, da rad zapoje ob veselih dogodkih ali pa kar tako, sam, v duelu ali pa v družbi pevcev, kar se mu zdi še posebej prijetno. Toda 0 petju pozneje. Najprej meje ob njegovem bogatem in polnem življenju zanimalo, kakšna so njegova življenjska načela in kaj bi priporočal našim bralcem. Pa mije rekel, da ni nikakršen prerok ali kako drugače pristojen, da bi svetoval ljudem, vendar mi je vseeno zaupal nekaj na- čel in življenjskih resnic, po katerih se poskuša v življenju ravnali: - zelo pomembno je, da človek po nauku -teoriji, ki jo priznava in zagovarja, tudi dejansko živi; - da delaš svojemu bližnjemu to, s čimer bi bil tudi sam zadovoljen, čc bi on tebi enako storil; -da živiš z zavestjo, da si lam, kjer si, zaradi lega, ker tc Bog tam potrebuje, sicer te tja ne bi postavil. Ob tej življenjski modrosti bi skoraj pozabila, daje glavna tema najinega pogovora čisto nekaj drugega, daleč od popolnosti, daleč od idealizma, o konkretnih problemih našega vsakdana in kje drugje bi začela, kol pri prvem rojstnem dnevu nove občine. Po enem letu delovanja novih občin je ver jclno že lahko odgovoriti na vprašanje, kako sejeobnesel projekt lokalne samouprave, Kaj hi lahko rekli na splošno in kaj konkretno za našo občino, posebno še v zvezi s sprejetim rebalansom proračuna za leto 1995'.' Projekt lokalne samouprave ocenjujem pozitivno. Vedno sem zatrjeval, da ne poznam gospodarja, pa naj bo dober ali slab, ki bi se strinjal s icm, da z njegovim premoženjem in z njim gospodari kdo drug in ne sam. Doscda nje delo občinskih organov ocenjujem pozi tivno, saj so rezultati enoletnega tlela že vidni in so boljši od pričakovanih. Novo nastalo stanje evidentirano z rebalansom proračuna smo na občinskem svetu potrdili in upam, tla zaključni račun za leto 1995 ne bo bistveno odstopal od predvidenega stanja. Kandidirali ste na listi SLS. Vsaka stranka ima svoj program. V kolikšni meri uspe- na obisku pri občinskih svetnikih vate uresničevati vaš program? Kolikšna je enotnost v stranki. Se vam zdi pomembna strankarska disciplina pri odločanju v občinskem svetu? Nisem član stranke SLS in tudi nobene druge ne. Na listi omenjene stranke sem kandidiral za člana občinskega sveta z zavestjo, da po strokovni strani lahko pomagam pri snovanju in delu novo nastale občine Dobrepo-lje. Glede na to, da so si programi strank, ki delujejo v naši občini v elementih, ki so zadevali dosedanje delo občine, podobni, v občinskem svetu ni opaziti večjih razhajanj med strankarskimi interesi. Ocenjujem, daje uresničevanje programa SLS na občinskem nivoju zadovoljivo. Na splošno menim, da je strankarska disciplina sicer potrebna, vendar tudi mislim, da jc občinski svet premajhen politični prostor, da bi bila le-(a lahko močneje izražena. Pomembneje se mi zdi, da je potrebno pri odločanju v občinskem svetu upoštevati obljube dane občanom v predvolilnem obdobju, saj so te najbrž temeljile na potrebah ljudi. In kakšno je sodelovanje z ostalimi strankami, ki so zastopane v občinskem svetu? K temu, kar sem že povedal, bi dodal samo to, daje moja želja, da bi tudi v bodoče odločanje v občinskem svetu temeljilo na potrebah občanov in ne na interesih posameznikov ali strankarskih pripadnikov, O nujnosti razrešitve nekaterih problemov v občini je bilo že veliko napisanega. Ni pa še bilo veliko govora o ureditvi centra Vidma, k čemur bo potrebno čim prej pristopiti. Kakšen je vaš predlog za izvedbo tega projekta? Že v samem vprašanju je povedano, da je bilo o nekaterih problemih v občini žc veliko govora, vemo pa, daje ostalih potrebnih del, o katerih še ni bilo kaj dosti napisanega ali povedanega, kar nekaj. Vsa potrebna dela je možno glede nujnosti izvedbe razdelili v neko zaporedje, ki pa jih zaradi okoliščin, ki pogojujejo njihovo realizacijo, ni možno realizirati po prioritetnem vrstnem redu. Poznano mi jc, da so bile pred časom za naselje Videm že izdelane urbanistične zasnove, v katerih jc bil obdelan tudi center Vidma. V kolikor te študije obstajajo, bi bilo potrebno ugotoviti njihovo uporabnost, sicer pa jih je potrebno naročiti pri ustrezni instituciji, ki bo pripravila strokovni predlog in ga ob upoštevanju predlogov in pripomb občanov dodelala v končno obliko, na osnovi katere bo možno center uredili. Osebno pa menim, da je vsebinska zasnova centra Vidma zelo dobra in bi bila lahko za vzor podeželskih centrov, saj vsebuje vse "in- stitucije", ki so pomembne in in skrbijo za človekovo (ozemeljsko in onostransko življenje. V oblikovnem pogleduje nekaj motečih elementov, ki jih najbrž ni možno zanemariti. V funkcionalnem pogledu, in tudi oblikovnem, pa je potrebno urediti parkiranje osebnih avtomobilov, pri čemer naj bi spoštovali načelo, da ima vsaka institucija za svoje zaposlene in obiskovalce minimalno število parkirnih mest v neposredni bližini, za večje število ljudi pa bi bilo potrebno zgraditi parkirišče izven centra. Urediti je potrebno varen promet za pešce in ga , ustrezno zavarova- ti. Avtobusno postajališče bi bilo bolje ločili in urediti izven centra, kar velja tudi za morebitno parkiranje tovornjakov. Če se za trenutek odmakneva od lokalne politike in pogledava stvari malo širše. Letošnje leto je volilno leto. Kaj pričakujete od volitev? Je možno ponoviti rezultat občinskih volitev? Moja pričakovanja so obremenjena z izidi dosedanjih volitev. Želel pa bi, da bi stranke slovenske pomladi na volitvah skupno nastopile in dosegle željeni rezultat. Vse poti vodijo nazaj, na začetek, k petju...Od kdaj se ukvarjate z njim? Kje vse (pri katerih sestavah oz. zborih) ste sodelovali oz. še sodelujete? Ali lahko poveste malo več o vaši pevski karieri in sploh o pevski tradiciji v Dobrepolju? V nižjih razredih osnovne šole sem pel v mladinskem pevskem zboru, ki gaje vodila ga. Matilda Zore in takrat tudi spoznal več-glasno pelje. V osmem razredu osnovne šole sem se pridružil skupini vaških fantov, s katerimi sem prepeval fantovske pesmi. Zbrali smo se v vasi pri Vintarjevih, kjer nam je stric Janez Kralj pričaral lepoto fantovskega petja, nas učil in nam dajal poguma. S 17-imi leti sem začel prepevati v cerkvenem moškem zboru, malo pozneje pa še v mešanem, kjer pojem tudi še danes. V vmesnem obdobju sem nekaj časa prepeval tudi v mladinskem cerkvenem zboru, nekaj Icl v meša nem pevskem zboru ISKRA, v mešanem zboru Gradbenega podjetja Grosuplje, v študentskem obdobju pa nekaj časa pri akademskem pevskem zboru ToneTomšič. V času služenja vojaške obveznosti pa sem pel v vojaškem zboru. Pela 1995 smo praznovali 2o. obletnico delovanja Dobrepoljskcga okteta, kjer sem pel od njegove ustanovitve. Od 17. leta starosti pa sem član Zagoriških fantov, kjer pojem tudi še danes. Del mojega dosedanjega življenja je bilo petje in petje je del kulture. Menim, da petje močno vpliva na oblikovanje osebnosti, še posebno zborovsko, kjer jc posameznik član celote, v kateri je njegov glas kamenček v mozaiku harmonije, ki po barvi in velikosti ne sme izstopati iz celote, da popolnost ne bi bila okrnjena. V kolikor mi je znano, se zanimate tudi za kulturo. Smo pred kulturnim praznikom? Kaj vam pomeni kultura? Kaj mislite o kulturni dejavnosti v naši občini? Kaj mislite o kulturni zavesti naših ljudi? Kulturo smatram za duhovno stran našega življenja, ki človeka plemeniti. Kultura ohranja narodno identiteto. Menim, da v okrilju kulture ne more biti variant. Kulturna dejavnost v naši občini je nadpovprečna in mislim, daje kulturna zavesi naših ljudi visoka. "Urediti je potrebno varen promet za pešce in ga ustrezno zavarovati. Avtobusno postajališče bi bilo bolje ločiti in urediti izven centra, kar velja tudi za morebitno parkiranje tovornjakov." Po naključju je v tej številki tudi pogovor z vodjem Zagoriških fantov -Vintarje-vim Ivanom. Kaj bi vi kot eden od članov skupine še posebej rekli o tej enkratni pevski skupini? Rekel bi samo to, da je sodelovanje v tej skupini prijetno. Pesmi, ki jih pojemo, pa so vsebinsko bogate in prijetnih melodij. Če pa jih zapoje jo pevci, ki se ujamejo tudi po človeški plati, je ubranost toliko večja. Pripravila M. S te klasu Naš kraj t aktualno 2/1996 Se o otvoritvi ceste Zdenska vas - Čušperk Čeprav se že nekaj časa vozimo po novi asfaltni cesti proti Grosuplju, je prav, da se še malo spomnimo slovesnosti ob otvoritvi. Predsednik občinskega sveta občine Dobrepolje je ob tej priložnosti prisotne spomnil, da so bili ti kraji v preteklosti pri razvoju načrtno ovirani, z nastankom nove občine pa se stanje izboljšuje. Nov odsek ceste sta blagosovila župnik Franc Škulj in kaplan Jernej Marenk. Državni sekretar za ceste, Marjan Dvornik pa je v svojem govoru na prireditvi v Jakličevem domu dejal: "V svojem mandatu sem malokomu kaj obljubil, Dobrepoljcem pa sem trdno zagotovil, da bodo dobili l,5km ceste. Tc pridobitve sem še toliko bolj vesel, ker bo verjetno cestni tolar v prihodnje močno okleščen." Na kulturni prireditvi v Jakličevem domu so spregovorili tudi drugi ugledni gostje: Peter Vencelj, podpredsednik SKD, Benjamin Henigman, poslanec v državnem zboru, Alojz Jamnik, direktor Agencije za sanacijo bank, Anton Jakopič, župan občine Dobrepolje, navzoči pa so bili tudi predstavniki izvajalca, direkcije za ceste in drugi gostje. V kulturnem programu pa so poleg recita-lorjev in dramskih skupin sodelovali tudi fantovska vokalna skupina, moški zbor Rafko Fabiani in pevski zbor OŠ Dobrepolje. M. Steklasa Foto: Naš kraj Podpresednik SKD Peter Vencelj. Ob otvoritvi je nastopil Pihalni orkester Dobrepolje, visoke goste pa je pozdravil predsednik OS Brane Brodnik. Direktor agencije za sanacijo bank Alojz Jamnik. Občina Dobrepolje Odbor za šport Videm 35,61312 Videm - Dobrepolje RAZPISUJE Rekreativna prvenstva v naslednjih športnih panogah: • mali nogomet • balinanje • namizni tenis (moški in ženske) • odbojka (moški in ženske) Prijava za posamezno tekmovanje mora vsebovali naslednje podatke: 1. Ime ekipe, pod katerim imenom bo ekipa v ligi nastopala 2. Točen naslov in telefon vodje ekipe, ki bo prejemal obvestila o tekmovanju 3. Za katero športno panogo se ekipa prijavlja 4. V vseh naštetih športnih panogah se predvideva ligaški sistem igranja (spomladanski, jesenski dela) O podrobnostih tekmovanja v posameznih športnih panogah se bomo zmenili na skupnem sestanku z vsemi predstavniki prijavljenih ekip. Prijave morajo prispeti na zgornji naslov do srede, 14. februarja 1996. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri Andreju Ccvcu (telefon 762-5K7 dopoldne). Strokovni sodelavec Odbora za šport Andrej Cevc Strokovno posvetovanje o Dobrepolju NAŠI KRAJI IN LJUDJE Prvi dan posvetovanja Na dvodnevnem posvetu NAŠI KRAJI IN LJUDJE, kije hil 15. in 16. decembra 1995 v Jakličevem domu na Vidmu, so si imeli poslušalci priložnost ustvariti celovito podobo dobrepoljske občine tako v geografskem, zgodovinskem kot tudi kulturnem in etnografskem pogledu. Strokovnjaki so predstavili povzetke svojih referatov, kijih bodo v celoti objavili v zborniku občine Dobrepolje, ki bo izšel v letošnjem letu. Prof. Anka Novak in Ivan Grandovec zaslužiti) vse priznanje za svoja strokovna izvajanja in pridobitev širokega kroga strokovnjakov za sodelovanje pri tem projektu. V tej številki našega časopisa predstavljamo nastopajoče prvega večera in na kratko nekaj iz vsebine njihovih izvajanj. IVAN GRANDOVEC, glavni organizatorje imel uvodno predavanje o naravno/.emljepisnih značilnostih kraškega polja, kamor spada tudi Dobrepolje. V svojem predavanju sc jc omejil na tri področja: geološko zgradbo, podnebje in vodovje. Čeprav po njegovih besedah Dobrepolj-ci neradi slišijo, da živijo v Suhi krajini, je postavil tezo, daje celotno Dobrepolje v geografskem smislu suho kraško polje, kar je v nadaljevanju svojega izvajanja utemeljeval. Zelo zanimiv je bil tudi prikaz geološke zgradbe tega območja. Dr. JAKOB MULLER je za svoj zanimiv referat o imenih naselij in prebivalcev dobrepoljske občine skozi čas proučil vse dostopne vire, ki obsegajo nad 60 enot. Najstarejši zapisi krajevnih imen segajo vse do leta 1500. Skupaj obstaja 34 imen vasi in zaselkov in 2 pokrajinski imeni. Predstavil je imeni DOBREPOLJE in BRUHANJA VAS. Ime Dobrepolje je prvič zapisano v nemškem prevodu v li- stini iz leta 1220, prva slovenska oblika pa je zapisana okrog leta 1500. V enciklopedijah in različnih izdajah pravopisa se pojavljajo edninske in množinske oblike, v novejšem času pa se v pisni obliki uporablja samo ednin-ska oblika, /a nastanek množinske oblike je postavil domnevo, daje prišlo do razpomerijenja besede — v zavesti ljudi je beseda zgubila pomensko povezavo s samostalnikom polje. Vendar je ta oblika po njegovem mnenju zastarela in ni v skladu z govorico domačinov. Dr. MARKO Al JANČIČ jc predstavil kraške vodne jame v Dobrepolju v luči zgodovinskih raziskav. Koje prvič prišel v Do brepolje, ga je prevzela idilična lepota in ga spominjala na Cerkniško jezero, zato bi Dobrepolje lahko imenovali "dolenjsko Cerkniškojezero", kot gaje v preteklosti imenoval eden od raziskovalcev. Dokaz, za svojo razlago jezerskega fenomena je našel v Podpeški jami, deloma tudi v Kompoljski, ki naj bi bili povezani. Podzemlje v Dobrepolju jc imclo.to prednost, daje bilo bolj dostopno, zato ni čudno, da so le jame raziskovali priznani naravoslovci, katerih ugotovitve je dr. Aljančič podrobneje predstavil. Zanimiv je bil ludi listi del njegovega izvajanja, ko je dokazoval, da človeška ribica biva tam. kjer je dinarski kras in Dobrepolje loje. Poleg Vira pri Stični je prav Potiskavškajama prvo znano najdbi.ščc človeške ribice na Dolenjskem. BLANKA BARTOL je v svojem referatu nazorno predstavila Dobrepolje kot krajino v preo- brazbi. Spremembe v krajini so lahko naravne ali pa odraz človekovih posegov vanjo. Oboje je prisotno na ozemlju dobrepoljske občine. Medlem ko na naravne ni mogoče vplivati, so človeški posegi zavestni in tudi li počasi spreminjajo podobo krajine. Referat je izčrpno prikazal spreminjanje krajine na področju kmetijskih površin, travnikov in gozdov. Opazen jc proces spreminjanja njiv v travnike in teh v gozdne površine. Svojo vlogo v spreminjanju krajine ima tudi agro-mcliorizaci ja. Ob vsem tem pa sc nujno postavlja vprašanje, kakšno krajino si želimo in kaj je nujno treba ohranjati. Dr. BOŽO OTOREPEC, kije predaval o Dobrcpoljski in Struš-ki dolini v srednjem veku, je poudaril, da so za srednji vek glavni vir listine in kodeksi, za Dobre polje pa večinoma fevdne knjige in urbariji. Veliko podatkov je v turjaških urbarjih, v kolikor niso bili uničeni med vojno. Sicer pa smo slišali o zgodovini najstaiej-ših krajev v Dobrepolju, kdaj sc vasi prvič omenjajo in od kod izvirajo njihova imena. Ena najstarejših vasi je vas Cesta. V zvezi s posestvom vasi Cesta je v virih zasledili spor iz 11. stoletje o tem, komu posestvo pripada. Poleg ostalih zanimivosti je značilno, da imajo številni kraji pridevek vas, kar kaže na zgodnjo kolonizacijo tega področja. Dr. EMA UMEKjc v svojem referatu predstavila prebivalstvo Dobrepolja in Strug v času terc-zijanskega katastra. Slišali smo zanimiva zgodovinska dejstva in podatke iz tistega časa. Zemljiška gospoda je popisovala svoje podložnike, velikost parcel in posevkov, stanje živine itd. Območje Dobrepolj in Strug je takrat pripadalo različnim zemljiškim posestvom, največ podložnikov je spadalo pod gospostvo Čušpcrk. Dr. STANE GR ANDA jc pred-stavil revolucionarno leto I84S, ko so se Slovenci prvič odločali za Slovenijo. Za te kraje so bili takrat zelo značilni nemiri in nezadovoljstvo med kmeti. Grašča-ki so se bali, da bi jih kmetje na- padli, zato so si dobili vojake, ki jih je bilo potrebno vzdrževati. V tistem času je prišlo do zelo odmevnega dogodka na sejmu v Zdenski vasi, ko so kmetje žalili državnega uradnika, ki so ga ščitili vojaki. Na sejmu, kjer jc bilo zbranih kar 6000 ljudi, jc prišlo do velikih nemirov. IGOR AHAČEVČIČ bo v zb< )tn i k u objavil referat <) zadruž-ništvu, ki seje začelo pred 100 leti in odigralo v svojem času zelo pozitivno vlogo. Dolga leta je bilo prav zadružništvo pomembno gibalo razvoja. Skozi njega sc je kasneje zasnovala industri- ja. Na simpoziju smo slišali odlomek Frana Jakliča, iz. katerega jc razvidno, v kakšnih razmerah so živeli v teh krajih pred 100 leti in zakaj je bilo potrebno začeti z. zadružništvom. MONIKA KOKALJ - KOČEVAR jc govorila o Dobrc- poljski in Struški dolini med in po drugi svetovni vojni. Na osnovi virov jc objektivno predstavila dogajanje med drugo sve- tovno vojno in navedla zbrane podatke o številu padlih partizanov, domobrancev, talcev, civilov in taboriščnikov. Zanimiv je bil tudi drugi del njenega izvajanja, koje predstavila situacijo takoj po vojni, ko se je v dolini tako rekoč ustavil razvoj inje zavladala revščina. Ljudje so bili pod velikim pritiskom, oblast jim je naložila visoko obvezno oddajo in visoke setvene plane, ki sploh niso bili izvedljivi. Od zanimivih podatkov naj navedem, daje bila po obvezni oddaji najbolj obremenjena Bruhanja vas. Zbrala M. Steklasa Foto: Naš kraj KULTURNO DRUŠTVO D0BREP0LJE prireja IhesLaoe eb tmUummt vsoboto,3.2.1996obl9.uri Nastopajo: moški pevski zbor, Zagonski fantje, glasbena šola in recitatorji dramskih skupin. Gost večera: pesnik in igralec TONE KUNTNER Nekaj podatkov iz dejavnosti sekcij KUD Dobrepolje Vetji del sestanka upravnega odbora KUD Dobrepolje, kije bil 18.1.1996, je bil namenjen poročilom sekcij o njihovem delovanju v letu 1995 in njihovih načrtih za naprej. Vse sekcije so hi le zelo aktivne. Pihalna godba šteje 41 članov, imeli pa so kar 27 nastopov, 5 koncertov in kar 61 skupinskih vaj. Izračunali so, da so bili povprečno skupaj vsak četrti dan. S svojo dejavnostjo nameravajo nadaljevali enako intenzivno tudi Predsednik KUD Dobrepolje Franc Zrnec (Foto: Naš kraj) v letošnjem letu. Tudi moški pevski zbor Rafko Fabiani jc imel skupaj 27 nastopov s cerkvenimi vred. Od večjih prireditev so nastopili v Kočevskem Rogu, ob I ,ipi sprave in na simpoziju v Jakličevem domu. V letošnjem letu načrtujejo samostojni koncert. Zagonski fantje se prav lako lahko pohvalijo z več nastopi. Med drugim so nastopili samostojno na šentviškem taboru, v domovih za ostarele, na srečanju v Sodražici, nastopili pa so tudi na zadnjih prireditvah v Jakličevem domu. Naslednji mesec pa so povabljeni na večjo prireditev v Cankarjev dom. Po 20. obletnici, ko so imeli slavnostni nastop, je oktet malo manj nastopal, vendar nameravajo svojo dejavnost v letošnjem lelu okrepili. Novejša, a žc uveljavljena fantovska vokalna skupina šteje 9 mladih fantov, imeli so več kot 40 vaj, nastopajo pa priložnostno, v prejšnjem letu so nastopili sedemkrat, Njihov največji problem je, kako priti do oblek. Originalna dramska skupina Limonada deluje že 2 leti. Skupina seje malo razširila in zdaj šteje I I članov. Pripravljajo novo igro. Trenutno je njihova dejavnost malo okrnjena, ker vodja skupine in še nekaj drugih odhaja na služenje vojaškega roka. Tudi druga dramska skupina, ki jo vodi Da- vid Jakopič jc zelo aktivna, trenutno pripravljajo zahtevnejše delo, kriminalku Agate Chri-sti. Premiera bo predvidoma 2. marca. Poleg sekcij so bili v letu 1995 zelo dejavni tudi nekateri posamezniki, med katerimi jetrena posebej omeniti prof. Anko Novak, ki je zelo intenzivno sodelovala s KUD, predvsem pa seje izredno angažirala pri pripravi in izvedbi simpozija NAŠI KRAJI IN LJUDJE. Nepogrešljiv skoraj na vseh kulturnih prireditvah pa je bil tudi v letu 1995 Igor Ahačevčič. Na sestanku KUD so bili tudi predstavniki "Zagonskih mačkar", ki se bodo letos ponovno predstavile. M. Steklasa NASA ANKETA Kaj mi pomeni kultura? Veliko se govori in piše o kulturi in umetnosti pred vsakoletnim kulturnim praznikom. Veliko zanosnih besed je slišati ob tej priložnosti. A koliko izgovorjenega v resnici prihaja iz notranjih občutij obogatenih in oplemenitenih z umetnostjo in lepoto? In koliko je čutiti, da h kulturi ne spadajo le umetniške stvaritve in jezik s svojo arhitekturo, ampak tudi visoka in poštena moralna zavest v ravnanju in govorjenju. O kulturi so razmišljali tudi nekateri naši bralci, ki jim beseda kultura ni prazna beseda. Kultura človeka obogati in povečuje njegove moralne vrednote. V sedanji potrošniški družbi se preveč predajamo "potrošniški" kulturi, ki jo je precej lažje sprejemati (največkrat doma v stanovanju, brez posebnega napora) kakor resnično oz. tradicionalno kulturo. Niti na Videm v Jakličev dom ti ni treba! Zavedam se, da tak način življenja ni pravilen, saj ljudi tudi odtujuje. Majda Kultura je (zame) vse tisto lepo in dobro, kar so ustvarili naši predniki, kar ustvarjamo danes in kar bomo uspeli ohranili in posredovali našim potomcem. Kultura je vse, kar je le|x> in dobro za človeško uho, oko, srce in dušo. Marta Kultura mi pomeni zavesi, da nečemu pripadam. Kot je narod brez kulture in jezika mrtev, tako je "mrtev" tudi človek brez kulture.To nas obvezuje, da kulturo, ki so nam jo zapustili naši predniki, gojimo naprej in jo po svojih močeh oplemenitimo. Marko Kulturo bi na hitro lahko razdelil na dva dela. Kol sam pojem mi kultura pomeni način življenja v družbi z, upoštevanjem moralnih norm v skladu z vero in tradicijo oziroma izročilom naših prednikov. Kultura kol dejavnost pa me estetsko obogati, nudi prijatelje in dobro dnižbo ter mi zapolnjuje prosti čas. David Med drugim mi pomeni tudi način obnašanja, lepo vedenje, spodobnost in harmonične odnose med ljudmi. Vsega lega je premalo med nami. Peter Pod besedo kultura si predstavljam predvsem izpopolnjevanje in udejstvovanje ljudi na vseh področjih našega življenja.Tako narod kol celota pridobiva vrednote in predvsem duhovno rasle. Barbara Kultura mi pomeni veliko in je prisotna v mojem življenju od takrat, ko sem spoznala, da smo ljudje misleča in ustvarjalna bitja in koje v meni zrasla ljubezen do lepega in dobrega. Kultura jc širok pojem, nekateri jo v grobem pojmujejo kol znanost, umetnost in duhovnost..Poglablja človekovo samobitnost in obstoj narodov. Kultura po latinsko jc gojenje, vzgajanje, izobraževanje, razvoj, odprtost za sprejemanje človeških vrednot, kurje pomembno tako za posameznika kot za naš narod in svet. Zato imam rada kulturo in želim, da bi bili Slovenci še bolj zavzeli in ponosni na našo kulturo. Andreja Kultura ni samo jezik, arhitektura, pesništvo, slikarstvo in drugo, ampak tudi moralna zavest. Kulturaje pomemben del našega življenja in velika opora za preživetje. Če v prihodnosti ne bomo imeli dovolj narodne kulture, lahko hitro poniknemo v senci velikih. Slovenci kot majhen narod smo veliki ravno zaradi kullure, kar je osnova za samobitnost. Kultura jc zelo velik pojem in ni samo v galerijah, operah, gledališčih. Kultura je tudi tesno povezana z umetni >sljo. Slave M. Steklasa Z OBISKA PRI JOŽICI ADAMIČ V KOMPOLJAH Odprimo srce in roke Za nekatere ljudi je življenje v teh nemirnih časih neizrekljiva bolečina. Razpon med bogatimi in tistimi na robu preživetja je vse večji. Mnogi v osebnih preizkušnjah kloni-jo, drugim pa ob pomoči človeške dobrote zopet vzniknejo žarki upanja. Človekoljubno dejavnost brez dvoma opravlja tudi Slovenska KARITAS, v kateri je vključena tudi naša župnijska KARITAS, ki ima eno samo željo: pomagati ljudem, ki so se tako ali drugače znašli v stiski. Kadar človeka, ki mu sedanje delo že tako ali tako vzame ves čas, zadeneš na pravo mesto, prav v dušo, se pač ne more upreti, pa če bo še tako težko najti nekaj ur za novo zadolžitev. Fn tako se je povabilu k razgovoru 0 župnijski KARITAS prijazno odzvala JOŽICA ADAMIČ, članica odbora župnijske KARITAS. Kdaj je bila župnijska KARITAS ||j ustanovljena in s kakšnim namenom? Župnijska KARITAS jc bila formalno ustanovljena leta 1992. Nastala je i/, članov, ki so že dalj časa delovali v skupini DIAKONIJA, kar pomeni LJUBEZEN. To je ena od trajnih služb, kijih ima krščanstvo. Ne moremo reči, da smo kristjani, če ne živimo dejavne ljubezni, kar je glavni namen KARITAS A. V času komunizma je bila kristjanom karitativna dejavnost prepovedana. Verniki so se lahko zbirali pri mašah in drugih obredih, niso pa smeli karitativno delovati. Ali imate kako vodilo ali merila za to, komu pomagati? Naše merilo izhaja iz krščanstva, ki pravi: skrbite, da ne bo nikogar ubogega med nami, se pravi, da tisti, ki ima več, naj ima razumevajoče srce in odprte roke za tistega, ki živi morda v stiski in pomanjkanju. Po opazovanju in pogovoru v skupini odkrijemo posameznike ali družine, ki so potrebni pomoči. To pomoč jim ne delimo iz usmiljenja, temveč s spoštovanjem in ljubeznijo. Mogoče si kdo misli, da med nami ni nikogar, ki ki bil potreben naše pomoči. Ne gre samo za materialne stiske, še hujše so včasih duševne in socialne. Če gledamo na množico ljudi, vidimo le maso, ko pa sc spustimo med njih, da jim zremo v oči, v njihovo življenje, odkrijemo marsikaj težkega, kar kliče po pomoči. Kaj zbirate? Ker naša KARITAS zaenkrat v ta namen še nima skladišča, ne zbiramo raznih predmetov. Se pa včasih kdo oglasi in povpraša po določeni stvari. To smo tudi objavili v OZNANILU in ljudje so radi darovali, kar so imeli. Prav jc, da darujemo stvari, ki so še uporabne in bodo nekomu še služile, ne pa, da oddamo stvari, ker so nam v napoto in se jih želimo znebiti. Ali ljudje radi pomagajo ali pa so nezaupljivi, ker niso prepričani, da bo pomoč prišla na pravi naslov? Jc nekaj ljudi, ki imajo razumevanje za sočloveka in radi pomagajo, še več pa je takih, ki radi spletajo neresnične zgodbe, ki jih drugi še stopnjujejo. Tc neresnice so lahko za tistega, ki je kakršnekoli pomoči deležen, zelo boleče. Vsak lahko preračuna, koliko bi morala darovati vsaka družina, da bi lahko nabavili pralne stroje, avtomobile, gradili celo hiše, kar sc v kraju govori. Ce neko stvar sliši- mo, še ne pomeni, daje resnična. Vsak razumen človek lahko presodi, kaj jc resnica. Ne-voščljivosl in nezaupanje zelo hromita naša dejanja. Ljubezen pa nas plemeniti. Kateri motivi pripeljejo človeka do tega, da daruje? Človek, kije bil v življenju preizkušen, ki je občutil pomanjkanje, zavrženost, kije zašel na slaba pota in bil izobčen, odrinjen ter se tako srečal z različnimi težavami, tak človek je, čc sc "pobere", vedno pripravljen pomagali. Sicer pa jc krščanstvo čisto realno življenje, ki ni vedno rožnato, zaznamovano jc tudi s križem, ki pa se ne konča z njim, ampak se nadaljuje z življenjem, ki je v večni ljubezni. Na kakšne načine lahko še pomagamo? Potreb in načinov pomoči je zelo veliko, le del sebe moramo dati. Mogoče kdo rabi spremstvo ali prevoz do zdravnika, morda pomoč pri pripravi drv, kakšno uro instrukcije, morda lc pogovor. Zgodi sc, da družina rabi nekaj ur varstva za otroke ali za starejšega člana v družini. Naše življenje bi bilo mnogo lažje, čc bi bili med seboj toliko odprli, da bi težave videli in bi se znali sami ponudili za pomoč ali pa da bi za pomoč sami prosili. Kaj sodiš o dobrodelnih koncertih? V zadnjem času je veliko dobrodelnih koncertov in njim podobnih prireditev. Vesela sem, da sc tudi pevci, ansambli in razni kulturniki na svoj način vključujejo v dejavno ljubezen. V kolikšni meri smo humana družba? Ali se želja po sodelovanju umika občutku samozadostnosti? Alije posameznik pri nas postal nepomemben? Humana družba smo toliko, kolikor imamo Še odprto srce za sočloveka. Res je, da se samozadostnost kaže tudi med nami kristjani, ki nas je v Dobrepolju kar 96%, kar se je videlo tudi v letošnji denarni akciji, ki je bila v Ponikvah, Kompoljah in na Vidmu, tu pa so bile vključene vse okoliške vasi. Vseh darovalcev je bilo le III. Ta oblika karitativne dejavnosti se mi zdi najlažja, pa žal mnogi Dobrcpoljci lemu še niso dorasli. Kje smo'.' In kakšni kristjani smo'.' Nikoli ni prepozno. Mnogi onemogli, telesno in duševno prizadeli pristanejo v raznih domovih in centrih za usposabljanje, češ da so moleči dejavniki "zdrave" družbe. Nc manjka jim osnovnih stvari za preživetje, gotovo pa pogrešajo li-sto, kar jim lahko tla dom, okolje, družina. Seveda so tudi izjeme, ker jim doma ni mogoče nudili telesne in zdravstvene oskrbe. Nihče izmed nas si najbrž, nc želi, da bi bil na njihovem mestu, nikoli pa se ne ve, kaj nas čaka. Od nas pa je odvisno, kakšna družba smo. Katere dejavnosti organizirate v okviru župnijske KARITAS? Ali župnijska KARITAS skrbi za pomoči potrebne samo na našem območju ali se vključuje v širši slovenski KARITAS? Leta 1994 je bila v prostorih župnišča pripravljena razstava ročnih del. Razstavljala so bili oskrbovanci iz Zavoda PRIZMA Ponikve in starejši občani iz naše župnije. V vsakem izdelku je bilo vpletenega mnogo ur potrpežljivega dela. V okviru sodelavcev KARITAS in mladinskega verouka vsako leto organiziramo srečanje za ostarele in bolne. Ljudje so zelo veseli in zadovoljni, saj se mnogi le takrat srečajo s prijatelji in znanci. Za Miklavža starejšim občanom prinesemo nadom manjši dar kot izraz pozornosti in naklonjenosti. Prav tako vsako leto za veliko noč obdarujemo oskrbovanec v domu v Ponikvah in v Grosuplju z darovi, ki jih darujejo ljudje ob blagoslovu velikonočnih jedi. V naši župniji imamo tudi nekaj ljudi, ki jim mesečno darujemo določeno vsoto denarja, ker ne dobijo nikakršne druge podpore. Župnijska KARITAS tako komaj finančno zmore omenjene dejavnosti. Za ljubezen, ki jo je Kristus prinesel ob rojstvu v naš dom, ni meja. Tako tudi kristjanu, ki se trudi, da živi v njegovi veri, ni težko deliti dobrine z. nekom, ki je njegove pomoči potreben. Kaj ti delo pri tej humanitarni dejavnosti osebno pomeni? Poudariti moram, da sc vsi, ki delujemo v karitativni dejavnosti, srečanja zelo radi udeležujemo. Kljub težavam, s katerimi sc srečujemo, skušamo obdržati dobro voljo. Na težave skušamo gledati z optimizmom in jim tudi dejansko biti kos. Jaz osebno pa ob soočenju z raznimi stiskami spoznavam, da ni večje bolečine, kot biti nerazumljen, osamljen ali kakorkoli prizadet. Naredim, kar je v moji moči, da bi ljudem pomagala. Čutim, da jc največje bogastvo bogastvo srca - na smeh, stisk roke, dobrotna gesla... To hočem posredovati trpečim. To jedar, ki osreči. In ko osrečiš druge, se tudi lebi sreča podvoji. Pripravila Slavka Mustar spoznavajmo svojo občino ZAGORIŠKE MAŠKARE p končanih vseh treh božičnih vcčerih(bo-žič, novo leto, sv. trije kralji) seje v Dobre-poljsko dolino naselilo obdobje, ko so bili skoraj vsi ljudje vedno doma, ko niso obiskovali vsak dan svete maše, ko ni ljudi priganjalo delo na njivah, travnikih in gozdovih. Meseca januarja jc nastopil čas, koje bilo prijetno stopiti do soseda, se pogreli ob topli peči in poslušati dedka, kakšno je bilo življenje v njegovih mladih letih. V zimskih mesecih je bilo veliko časa za razvoj ljudske kiparske in slikarske umetnosti pa tudi za pripravo najrazličnejših ljudskih dramatizacij — obnavljanja običajev, ki so bili vedno vezani na določen praznik. V mladih fantih je energija kar prekipevala, zalo je razumljivo, da so morali bili z nečim ludi zaposleni, saj pozimi ni bilo veliko garaškega dela. Sredi januarja, ko so minili prazniki, so sc pričeli pripravljati na maškare. Veliko časa je vzela izdelava "larfe" — maske. Običajno sc jc v vasi našel kakšen umetnik, ki je to delo lepo opravil, V njegovi hiši je bilo zalo vedno živahno, čeprav nc preveč glasno, kjer so fantje želeli prihraniti oblike mask nepravim očem vse do pusta. Mnogi so si napravili "larfe" tudi sami. Se veliko več dela pa je bilo s kapami — kastu rji, Ti so lahko treh oblik: z. enim rogljem, dvema ali celo tremi. Prvotno so bile kape poslikane z raznimi ljudskimi narodopisnimi ornamenti, robovi so bili sešiti z drobno vrvico — dreto, običajno pa sla Kurent in grbec iz Zagorice bili na kastni ju tudi inicialki imena in piiim ka lastnika kape. Kape so imeli tudi cof na koncu vsakega roglja. kjer so bili raznobarvni trakovi iz kiep papirja. Namesto las so bili na kapi nalepljeni tudi trakovi iz časopisnega papirja (glej vse tri primere kasturjev, ki so iz gradiva narodopisnega inštituta). Fantje so se sukali v tem času neobičajno veliko tudi okoli šivilj in žensk, ki so bile vešče v šivanju oblačil za pustni torek. Pred-pustni čas je bil vedno veseli čas, to jc bil čas, ko jc bilo veliko porok ( ohceti), tako da so imeli vaščani ob toplih pečeh vedno dovolj gradiva za ogovarjanje in napovedovanje prihodnosti mladih ljudi. Na "debeli četrtek", to je četrtek pred pustnim torkom, je bila povsod na mizi "štula", to je pustna potica, katere nadev je bila kaša in suha svinjska krača. V preteklosti je bil vedno praznik, kadar je v hiši dišalo po mesu. Na pustni torek zgodaj zjutraj so se fantje razdelili v skupine po tri in pričeli z obhodi po vaseh. Skupino so sestavljali: mož, ki je imel na glavi kaslur, "larfo", oblečen je bil v belo dolgo srajco, prepasan je bil s širokom pasom ter v belih hlačah. Hlače so bile pogosto dveh barv npr: cn del je bil bel in drugi rdeč. Skornji so morali biti črni, usnjeni in dokaj visoki. Možje imel tudi lepo kravato izdelal že preteklo pomlad. Družbo mu je delala baba —jajčarica, to je fant, ki je bil oblečen v črno ali modro široko krilo, bluzo, jopo, na glavi pa je imel "larfo" in ruto. Jajčarici ni manjkal bel "šlingan firtah" — predpasnik. Ta dva sta sodila k tako imenovanim ta lepim maškaram. Od hiše do hiše sta hodila v spremstvu ta grde maškare, to je grbca, ki je bil oblečen v narobe obrnjen kožuh, prepasan jc bil z vrvjo, na kateri so viseli kravji zvonci. Pokrit je bil s klobukom, na katerem je bilo najrazličnejše perje, na obrazu pa običajno ni imel papirnate larle, temveč brado iz preje, velik nos z. brki, običajno pa jc bil tudi namazan s sajami ali kakšnim drugim barvnim pripomoć- Oblike kasturjev - kap kom. V roki je nosil vedno gorjačo, ki je bila strah za vaško otročad. Običajno se jc podil za njimi. To tekanje si nekateri razlagajo z mislijo, da grbec podi zimo in mraz iz naše doline. Ime grba - grbec je fant v takšnem kostumu dobil zato, ker so mu na hrbtu natlačili slame ali otave, daje bil videti še bolj strašen. Takšne skupine maškar so pobirale od hiše do hiše predvsem jajca, redko kje so dobili denar, saj so bili časi, ko ni bilo dobrin v izobilju. Pri marsikateri hiši so jim postregli tudi z žganjem in flancati. Po vaseh so hodili tudi posamezniki, katere so imenovali gosposke maškare, saj so predstavljali sodobnejše like kot npr. zdravnika, urarja, dimnikarja... V popoldanskih urah so fantje jajca prodali in z izkupičkom so odšli v gostilno, kjer so nekateri tudi omagali pod težo alkohola. Za-goriški fantje pašo se vrnili v domačo vas ter so nato oživljali še kar nekaj lepih običajev. Najbolj znana je gotovo svatba — ohcct, ki stajo uprizorila tudi zagoriška rojaka umetnika brata France in Tone Kralj. Pri določeni hiši proti koncu vasi so se zbrali v sprevod in krenili proti luži ali pa celo do začetka vasi k lipi pri kapelici. V sprevodu so bili zelo lepo oblečeni ženin in nevesta ter priči. V obvezni sprevod sta sodila tudi oče in mati, ki sta nosila dojenčka narejenega iz blaga. V sprevodu je bil tudi kurent, ki so ga lahko vozili celo na saneh. To je bil fant, katerega so obdali z žakljevino in natlačili s slamo. Še mnogo lepša pa jc bila podoba kurenta v obliki siam-skih dvojčkov. Dva fanta so obdali v zato priložnost sešito vrečo. Imela sta tri noge ( dve nogi skupaj), samo dve roki in dve glavi. V takšno vrečo so natlačili še veliko otave in jo na vrhu zašili. Lahko si predstavljate, kakšna čudna pošast je to bila. V sprevodu so običajno sodelovali tudi orači in sejalci za dobro letino. Kadar seje tej povorki pridružil tudi bab j i mlin, ko jc v mlin stopila stara ženska, iz njega pa je odšla mlada, ko so žagali babo inje bilo vse naokoli polno krvi. Zelo zanimiva je tudi lajna ( to jc neka vrsta glasbeni avtomat). Ko si spustil v notrajnost kovanec, je v notranjosti harmonikar pričel igrati. Seveda pa si ohceti mačkarc niso mogle predstavljati brez. muzikanta, kamele in na koncu brez. razbitega "piskra". Na pcpclnico, začetek postnega časa, pa ni bilo več vriskanja, fantovske razposajenosti in humorja, temveč je bilo potrebno pusta — kurenta le še pokopati. V slamo natlačenega moža so odpeljali na konec vasi, ga zagrebli v sneg ali pa so ga zažgali. Mnogi fantje so ta dan preganjali mačka, ki jih je opominjal, da so vstopili v najresnejši čas leta, v obdobje, koje potrebno pogledati v vse kotičke in špra nje svojega srca, ter pričeti s popravilom napak, predvsem pa je potrebno ponovno misliti na prijateljstvo, spoštovanje in ljubezen, ki so tudi še danes najpomembnejši elementi v družbi. Naj končam z, nekaj pregovori: •Pust jc tako velik praznik, da ta dan šc ptič ptiča uje, samo, da meso jc. Kdor na pusta drva kolje, jc vse leto dobre volje. •Pustna nedelja pod oknom — velika noč za pečjo. •Če se PUST na soncu greje, letina se med dobre šteje. V teh predpuslnih dnevih vam želim obilo prijetne zabave, obilo pustnih dobrot, in da vas Pust ne bo preveč trčil. Ivan Grandovec Običaj ob svetih treh kraljih Starejši se še dobro spominjamo, kako so v pobožičnem času hodili po hišah kolcdniki — sveti trije kralji, dokler ni komunistični režim to prepovedal. V sosednji Avstriji jc šc vseskozi ohranjen ta običaj, pri nas ga vidimo samo šc, na Gasparijevih razglednicah. Po vaški poti so šli trije fantje eden za drugim, ogrnjeni v bela oblačila z. zlato krono na glavi. Prvi jc nesel visoko na palici rumeno zvezdo repatico, drugi in tretji pa v škatlah darila, ki so predstavljala kadilo, miro in zlato. Zadnji si je namazal obraz s črnimi sajami, ker jc prišel iz. daljne afriške dežele. Prišli so v vsako hišo, gospodarjih jc sprejel in vprašal: "Od kod prihajate'.'" Fnoglasno so odgovorili: "Iz Jutrovega". Nato so lepo stopili pred jaslice in zapeli: "Zvezda nas jc pripeljala v revni betlehemski hlev. Mati Dete je zibala, slišali smo rajski spev. Luč nebeška jc žarela tam pri jaslicah je Dclccu, nas pa radost je prevzela, vse smo dali Jezusu. Radi, radi bi šc dali, prosimo pri Vas za dar, saj smo sveti trije kralji: Gašper, Miha, Boltežar." Ali pa: "Prišli smo, prišli smo sveti trije kralji. Našli smo, našli smo Jczuščka v štalci, nima zibelke, nima posteljec, samo revne jaslice." Nato so zapeli še kakšno božično pesem, vsa družina je temu zbrano sledila, kakor v cerkvi, in nazadnje kolednike tudi obdarila. Božič so nam vrnili, običaj treh kraljev pa bi morali nazaj sami oživeti. To nas ne bi stalo veliko, vrnili pa bi nekaj, kar je bilo s silo vzeto iz zakladnice narodnih običajev. Tončka Grm 15 VINTARJEV IVAN—zlati glas dobrepoljskega petja Janeza Kralja iz Zagorice, rojenega v avgustu 1930, pozna cela fara po njegovem žametnem, lepo zvenečem glasu. Pa ne samo cela fara, lahko bi rekli cel svet. Mogoče je kdo izmed nas, ki se bo nasmehnil tej trditvi, češ spet nekoga hvalijo. Ko sva /. Ivanom pregledovala kasete in plošče, ki jih ima doma skrbno shranjene, seje še sam začudil, daje vsega tega toliko. Dve samostojni kaseti, na katerih pojejo ljudske pesmi zagoriške pevke in pevci; v sodelovanju z drugimi slovenskimi pevci in godci pa je še pet kaset, ena velika in dve mali plošči in celo zgoščenka, kjer so posneti biseri slovenske ljudske pesmi. Vsa ta dela so romala po svetu in predstavljajo ta lepi košček naše domovine v pesmi in besedi. Ko lako kramljava, ugotoviva, da je Ivan rojen v znamenju leva in kar malo se nasmehne in doda: "Kar verjamem horoskopu, ko mi ga hčerka prebere in zdi se mi, da kar velikokrat ugane." Kdor pozna Ivana, bi ga lahko povezal s tem znamenjem, saj na njem odkrijemo samozavest, značaj močnega človeka, ki pa je tudi dobrodušen in rad pomaga. Po vsem tem ugotoviš, da uiu priimek Kralj kar pritiče. Že v rani mladosti je občutil vso težo lega sveta, saj mu je oče umrl, ko je bil star 10 let. Z mamo in štirimi sestrami so se težko preživljali, saj je že naslednje leto izbruhnila druga svetovna vojna. Z grenkobo se spominja tistih časov in nadaljuje: "Upali smo, da nam bo stal ob sirani moj stric Tone Kralj, kije bil tedaj tajnik Deželne zadružne zveze inje živel v Ljubljani. Sposoben in pošten človek je bil. Spomnim se ga, kako je načrtoval nadal nje delo na kmetiji in razmišljal, kako bi mi pomagal pri šolanju v Ljubljani, saj sem bil odličnjak. Že naslednje leto pa je tudi on umrl." Kako pa je bilo po vojni? Takoj po vojni sem moral služiti kruh, tako da sem hodil kosit k večjim kmetom. Na la čas imam lepe spomine, saj sem skupaj s Padat jem, Vinlarjcvim Jožctom užil mnogo lepih ur. Kaj pa redna zaposlitev? Zaposlil sem se šele leta 1964, saj se od kmetije in priložnostnega dela ni dalo živeti. Vsa leta do upokojitve sem delal v Iskri. Se posebno se rad s hvaležnostjo spominjam Pavlina, Borovščaka iz Ponikev, ki mije bil prvi sodelavec in prijatelj. Ko sem prišel z Ivanom do pogovora o petju, je beseda stekla kar sama oil sebe. Ivanu so se oči kar zaleskelale. ko seje spomnil listih prvih pevskih nastopov. "Ko sem prvič javno nastopil, sem bil tako majhen, da stoječ na peči nisem bil do stropa. Bilo je pri nas doma, ko so me izdelovalci 'klincev' nahecali', tla moram tako na glas zapeti, da me bo slišal ala, ki je, delal inventuro pri zadrugi na Vidmu. Koje prišel domov, sem ga odločno vprašal: 'Si me slišal, ko sem pel Dobro jutro, Minka moja?' 'Slišal, pa ravno ta je bila,' je odgovoril ata " Kmalu po vojni smo začeli peti v skupini. Povabili so me starejši fantje: Matcvžkov Vinko, Lov še tov Lojz, Tekavc in drugi, ki so sestavljali prvo zagonsko skupino. Peli smo na ohcetih in posebno nam je bilo v veselje, ko so govorili: "Zagoričani bodo zapeli." Kdaj ste prvič nastopili za širši slovenski prostor? lii je bilo lela 1952, ko je radio Slovenija v Velikih Laščah posnel oddajo "Za našo vas", ki jo je vodil pokojni igralec .lože Zupan. Bili smo zmagovalci, pri čemer je bilo merilo dolžina aplavza. Spomnim se, daje na tekmovanju nastopil tudi ansambel Štirje kovači. S tedanjim basislom se še sedaj srečujemo na srečanjih I )ružina poje v Andražu. Katerega pevskega dogodka se iz tistih časov najraje spominjate? Oddajo Četrtkov večer smo vsi radi poslušali. Zbrani fantje smo se naučili za nas novo pesem "Cveti dekletu rožmarin" in jo že v nedeljo zapeli v gostilni v Strugah. Ljudje so se čudili, kako se moremo tako hitro naučiti nove pesmi. Lavrin in Erjavček sta na mizo nosila Štefan za Štefanom. Padar pa mi je rekel: "Stari, si ga pa pogruntal, to pa je senzacija." Katero srečanje na pevskem področju pa se vam zdi najbolj veličastno? Kar nekaj jih je bilo, saj smo nastopili skoraj v vsakem slovenskem mestu, pa tudi v Zagrebu, Beogradu, Budvi, Opčinah, Tinjah. Skoraj najbolj mogočen pa sc mi zdi nastop na Taboru zborov v Šentvidu lani, koje med sedem tisoč pevci nastopila samostojno naša sedemčlanska skupina. Bili ste tudi organizator v vasi, pri gasilcih in tudi pri ohranjanju ljudskega izročila? Moja stara mama in mama sta bili dobri pripovedovali in pevki, zato so bili g. Niko Kurct, g. Vodušck, g. Maličetov iz SAZU stalni obiskovalci naše hiše. Njihova pobuda je bila, da smo v živo prikazali kmečko ohcet in zagoriške mačkarc. Bilo jc veliko dela, ker pa o bili vaščani složnije bilo mogoče z. veseljem delati. Vse to jc posneto in shranjeno, zato sem še posebno zadovoljen, da bo ostalo poznejše rodove. Če vas prav razumem, ne želite posebne hvale, čeprav sem mnenja, daje pohvala za vsakega .še dodatna spodbuda? Dr. Zmaga Kumcr jc dala lep napotek vsem, ko pravi, da daru ob rojstvu nismo prejeli v last, ampak le v posest in smo ga zato dolžni gojiti, ga krepiti in ga posredovati drugim. Tega se tudi sam držim. Pohvala te sicer povzdigne, toda trudim sc delali za dobro vseh nc glede na plačilo in hvalo. Gospodu Ivanu sc iskreno zahvaljujem za pogovor in mu želim še veliko zdravja in volje pri njegovem poslanstvu. Pripravil Stane Skulj Blagoslov konj na god sv. Štefana na Vidmu Kljub oblačnemu nebu, ki je sililo k tlom in vremenski napovedi, ki za letošnje Štefanovo ne bi mogla biti slabša, je bilo na Vidmu na igrišču, v neposredni bližini cerkve, živo kot le ob redkih prilikah. Šestindvajsetega decembra, na god prvega mučenca, diakona sv. Štefana, jc oživelo starodavno krščansko izročilo blagoslavljanja konj. V Dobrcpolju podobnega dogodka nc pomnijo niti naši starši, čeprav imata v teh krajih konjska in furmanska tradicija globoke korenine. Pa kot daje pomagal sv. Štefan, ravno v času blagoslavljanja ni deževalo. Na pobudo Turističnega društva Dobrcpo-lje in lastnikov konj seje zbralo 14 konj. Naj omenim, da so bili obveščeni vsi lastniki teh plemenitih živali, saj je gospod župnik oznanil blagoslov tudi v cerkvi. Iz kmetije Gučman iz. Male vasi so prijahali na petih živalih, na treh kobilah prav previdno, saj pričakujejo že čez. nekaj mesecev naraščaj. Vcrgotova Urška in Romana iz Kom-polj sta bili ponosni na svoji dve kobili. Ka-stelčev Janez iz Ceste jc prijahal na svojem konju Kondorju, za kobilo Suzi pa jc imel najetega jahača Birtovega Štefana, ki ga je Zbralo se je 14 konj s svojimi lastniki bilo prav zanitnivo videti. Markljcv Andrej iz. Hočcvja, pravi kavboj in kaskader, je prijahal na konju Plutonu in po blagoslovu tudi pokazal nekaj jahalnih veščin. Posebno pozornost je pritegnilo dekle na prelepi kobili, uvoženi iz Madžarske. Naj omenim, da lastnica Polona ni iz Dobrepolja, verjetno pa enkrat bo. Prava popestritev pa jc bil Erčuljev Jože iz Zdcnskc vasi z. delovnima kobilama. Po blagoslovu je tudi on pokazal nekaj furmanskih veščin, pritegnil jc dovolj pozornosti. Pri blagoslovu seje zbralo veliko ljudi.Gos-pod kaplan Jernej Marenk je po blagoslovu šc posebej zaželel veliko zdravja in sreče pri reji konj, predvsem pa božjega blagoslova. V množici zbranih ljudi si lahko opazil tudi šc rejce konj, ki so dogajanje malo zadržano opazovali, vendar sem prepričan, da bodo prihodnje leto tudi oni pripeljali svoje konje. Štefan na Štefanovo s konjem Tam so bili tudi "furmani", ki šc sedaj "fura-jo", kovač, pa tudi naši prijatelji rejci konj iz Lipljenj in Grosuplja. Letos je bilo lepo, prihodnje leto nas bo šc več in bo še lepše. Naj blagoslov konj na god sv. Štefana poslane vsakoletna krščanska tradicija in konec koncev tudi turistična zanimivost. Frenk Padar FotOi Naš kraj Obred blagoslovitve je opravil kaplan Jernej Marenk Janez Kastelic iz Ceste Naš kraj prireditve, zanimivosti Bozicno-novoletni koncert V soboto, 23.12.1995,.je bil v dvorani Jakličevega doma že tradicionalni koncert PIHALNEGA ORKESTRA DOBRE-POLJE. Poleg pihalnega orkestra, kije pripravil popolnoma nov program, so nasto- Kapelnik Josip Mihelčič pili še učenci glasbene šole: Darko Matjašič (trobenta), Stanko Tomšič (pozavna), Vida Žnidaršič (klarinet), Mateja Zrnec (klarinet), Janez Zrnec (klarinet), Vilma Šuštar (flavta), Tatjana Zakrajšek (flavto), Vilma Šuštar (flavtii), Tanja Tusič (flavta), Petra Zupančič (klarinet), Lenart Tomšič (klarinet) in Sandi Matjašič (klarinet). Prijetno popestritev pa jc bil nastop šolskega pevskega /.bora, ki je nastopil skupaj Z orkestrom. Tako uspelemu nastopu gre velika zasluga zborovodju g. Miru Rozmanu in kapelniku g. Josipu Mihclčiču. Nastop /bora pa je spremljala na električnih orglah prof. Rezka Šuštar. Med koncertom je spregovoril tudi župan g. Anton Jakopič. V svojem govoru je počastil 5. obletnico plebiscita in poudaril uspehe po enem letu delovanja nove občine. Celotno prireditev sla povezovala ga. Pavlina Novak in g. Igor Ahačcvčič. Obisk je bil, tako kol že nekaj let. odličen, saj je bila dvorana polna do zadnjega količka. Tako sle Dobrepoljci znova poka- Voditeljski par Pavlina Novak in Igor Ahačevčič zali, da radi prihajale na kulturnozabavne prireditve in da radi prisluhnete zvokom našega pihalnega orkestra. Ob tej priložnosti bi sc rad zahvalil vsem, ki sle kakorkoli pomagali našemu orkestru v preteklem letu. Predsednik Pihalnega orkestra Dobrepolje Andrej Skantelj Voh>: Naš kraj Za popestritev je poskrbel šolski pevski zbor, kije nastopil skupaj z orkestrom Dobrepoljska godba redno nastopa pred polno dvorano _ OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE Zanimive prireditve v letu 1996 28.12.1995 je imelo Turistično društvo Dobrepolje svoj prvi občni zbor. odkar je bilo Ustanovljeno. Predsednik TI) Sla ne Skulj je podal poročilo o polletnem delu društva. Že takoj po ustanovitvi v začetku lanskega julija so organizirali ali pa bili soorganizalorji kar nekaj prireditev. Med drugim so s svojim programom popestrili tradicionalni avtomobilski rally od Turjaka do Polževega, predstavili dobrepoljske zanimivosti novinarjem, ki so se udeležili tiskovne konference Slovenskih železnic v Dobrepo-Iju in skupaj z va.ščani vasi Pod-gora organizirali adventno-Mi-klavžev sejem. Začeli so s pripravo akcije, ki naj bi zaživela v letošnjem letu tudi v teh krajih pod geslom MOJA DEŽEI .A — LEPA, UREJENA IN ČISTA in začeli s pripravami za izdajo turističnih razglednic. In kaj imajo v programu za leto 1996? Kar nekaj zanimivih prireditev. Prva taka prireditev naj bi bila ob letošnjem pustu, seveda le v primeru, če bo kaj odziva na razpis za izvedbo "dobrepoljskih mačkar". V mesecu juniju bo TD pristopilo k organizaciji povsem nove, a zanimive prireditve. V treh zaporednih večerih sc bodo v do-brepoljskih vaseh zvrstile prireditve z nastopi domačih in gostujočih pevskih ter instrumentalnih skupin, ki gojijo pravo narodno glasbo m petje, predstavljeni pa bodo tudi stari ljudski običaji in kmečke igre. Poleg advcnlno-Miklavževega sejma, ki je žc prvič lepo uspel, pripravljajo šc eno novost, ki bo v sklopu žc dosedanjih priredi- tev ob božično-novoletnih praznikih. Tradicionalni novoletni koncert pihalne godbe in blagoslovitvi konj na Štefanovo naj bi povezali z božično-novoletnim sejmom, ob katerem bi bila posebna zanimivost predstavitev domačih dobrepoljskih kolin za obiskovalec. l'o izjavah najbolj aktivnih predstavnikov TD Dobrepolje nameravajo vse prireditve kar najbolj povezati s kulturno dediščino Dobrepoljske doline, predvsem pa je njihova želja, da bi postale tradicionalne. M. Steklasa 18 Naš kraj i-1 prireditve, zanimivosti i_._r 2/1996 Božično-novoletni koncert učencev glasbene šole Dobrepolje Na Vidmu že peto leto v prostorih OŠ Dobrepolje deluje Glasbena šola Grosuplje. Individualnega pouka posameznih inštrumentov (klavir, kitara, llavta, klarinet, trobenta, pozavna, harmonika, sinthcsiz.cr) se letos udeležuje skoraj 100 učencev, kar je za tako majhen kraj kar velika številka. Za nami so že štirje meseci pouka, ki so nas pripeljali do prvega koncerta 18. decembra 1995 v dvorani Jakličevega doma naVidinu. Predstavili so se nam vsi oddelki glasbene šole, letos prvič celooddelek harmonike. Slišali smo naše najmanjše, ki so komaj začeli svojo pot v svet glasbe, pa tudi starejše "mojstre", ki iz inštrumentov že izvabljajo prave mojstrovine. Ta- ko kot je bil lep pogled na vse nastopajoče učence, pa je bilo na drugi strani prijetno pogledati v dvorano, ki sojo napolnili starši in drugi ljubitelji glasbe, katerih pa v Dobre- poljski dolini ni malo. Pedagogi in učenci glasbene šole pa že gledamo naprej. Pred nami je še nekaj mesecev pouka, ki ga bomo izkoristili za priprave novih nastopov, tako v okviru glasbene šole kot tudi v kraju samem. Želimo si, da bi kultura in z njo glasba postala sestavni del našega in vašega življenja. Naj bo to tudi priložnost, da že sedaj povabitno v svoje vrste mladih glasbenikov nove nadebudneže, ki bi želeli svoj čas preživeti z igranjem klavirja, kitare, harmonike, Havte in katerega od trobil-nih inštrumentov. Spoznali boste, daje glasba lahko prav prijetna in zabavna stvar. Rezka Šuštar Božično-novoletni sejem v Kompoljah Podružnična šola in vrtec Ciciban Kompolje sta že drugič organizirala božično - novoletni sejem. Učenci in cicibani smo sc na sejem ponovno skrbno pripravili. V svojo sredino smo povabili cvetli-čarko gospo Niko Padar. Skupaj smo izdelovali božično novoletne ikebane iz. suhega cvetja, umetnega cvetja in smrečja. Obiskala nas je tudi ga. Sandi Za-lar. Z njeno pomočjo smo slikali na steklo in zelo lepo poslikali steklenice, vazice in kozarec. S pomočjo Marije Kramžar smo pletli predpražnike iz ličkanja, podstavke za steklenice in kozarec. Pri plelilskcm krožku, ki ga vodi ga. Nada Prijatelj, smo plclli, vezli in šivali oblekice za Barbike, trakove in zapestnice. S pomočjo naših vzgojiteljic in učiteljic pa smo slikali na svilo, izdelovali božično - novoletne voščilnice in okraske, izdelovali svečnike, oblikovali broške in ogrlice, izdelali unikatne vazice in vrtnice. Vse tc smo posebno skrbno zavili in aranžirali. Da smo vse to pripravili, so nam pomagali številni sponzorji- Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da je sejem uspel. Cicibani iz. vrtca in podružnične šole Kompolje Foto: Naš kraj E5E3EŽ5I^^^^B^ prireditve,zanimivosti ^^^EBaBČl \ty Domači praznik pri godbenikih Naš kraj Da ne bi mislili, da pomeni biti član dobrepoljske godbe samo dvakrat tedensko hoditi na vaje, se pripravljati na nastope in se podrejati strogi disciplini, vam tokrat predstavljamo naše godbenike malo drugače, z bolj sproščene plati, brez inštrumentov in uniform. Za spremembo v belih predpasnikih. Andrej, predsednik godbe, meje že nekaj časa opozarjal na "osrednji dogodek v januarju", ki gaje treba na vsak način medijsko zabeležiti. Kmalu se je izkazalo, da so ta "osrednji dogodek" KOLINE PRI GODBENIKIH. Takega dogodka res nismo smeli zamuditi. Že navsezgodaj smo bili s fotoaparatom na prizorišču. Ker smo se bali, da jih bomo kasneje molili pri delu, saj so bili že s pripravami prezaposleni, smo jim postavili nekaj vprašanj še pred začetkom. Zanimalo nas je, od kod ideja o klanju prašiča, kako bo potekal dan, ki so ga namenili kolinam, koliko klobas bodo naredili ler kam bodo z njimi in še kaj. Takole so nam povedali: ANDREJ: Ideja je nastala v godbe-nem klubu že lansko zimo, V klub smo postavili veliko stekleno posodo, kjer so se zbirali prostovoljni prispevki za koline. Tako smo nabrali dovolj denarja za dva prašiča. Ce bi bilo denarja manj, bi zaklali samo enega. JOŽE: Kol vidite, bomo zaklali dva prašiča, večino mesa bomo zmleli in naredili klobase. Posušili bomo tudi dve šunki, ki nam bosla prav prišli za veliko noč. Seveda pa ne bo manjkalo ludi krvavic. Za prehrano bosta danes skrbela Darc in Štefan, ki bosta pripravila malico, kosilo in večerjo. Skozi ves dan bomo pobirali tudi stave, koliko denarja se je nabralo v "flaškonu", ki ga bomo ob 14. uri razbili in prešteli denar. Upam, da boste vse skupaj dokumentirali s fotografskimi posnetki, z, videokamero pa nas bo snemal naš zunanji sodelavec Slave Palčar. EDI: Vse delo bomo opravili sami godbeniki, saj je med nami dovolj deklet in fantov, ki se spoznamo na klanje. ERANCI: Naredili bomo kakšnih 200 klobas, kijih bomo posušili. Prav nam bodo prišle ob različnih srečanjih, ki jih pri godbi ne manjka. ANDREJ: S kolinami bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Kako bo s tem naslednjo sezono, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. V imenu vseh godbenikov pa se "mesno" zahvaljujem prav vsem, ki ste prostovoljno prispevali za godbenc koline 95/96. Toliko smo zvedeli na začetku. Če je šlo vse po predvidevanjih, pa naj povedo nekateri naši posnetki. Omenimo naj še nekaj, kar se s fotoaparatom ni dalo zabeležili. Godbeniki ne bi bili godbeniki, če ne bi poskrbeli za kakšno potegavščino. Prebivalce v soseščini Jakličevega domaje ob poslušanju prijetne glasbe iz zvočnikov vsake toliko časa pretreslo presunljivo cviljenje žrtve, tako so se začudeno spraševali, koliko prašičev mislijo zaklali godbeniki. Nekam pozno so ugotovili, da so to, kar slišijo, le posnetki jutranjega neprijetnega opravila ob sicer prijetnem vzdušju celotnega dne. M. Steklasa Foto: Ivan Grandovec in Naš kraj VROCLAV 1995 Taizcisko gibanje To je eno od duhovnih gibanj, ki se je razvilo v okviru duhovne prenove katoliške cerkve po 2. vatikanskem zboru leta 1965. Njegov ustanovitelj je bral Roger. Rodil seje v protestantski družini v Švici. Življenja staršev so mu dala smernice za življenje. Po načelu sprejemanja najbolj preizkušenih in doseganje sprave v samem sebi je že lela 1939 odprl hišo za begunec in molitev v Tai/.ciu, vasici v Franciji. Kmalu so se mu pridružili še drugi bratje in ustanovili so skupnost. Do danes se jeTai/.ciska skupnost zelo razvila ter pridobila na ugledu. Je najbolj obiskana vas na svetu. Sko/.i vse leto v Taizciju potekajo srečanja mladih i/, vseh celin. Ljudje različnih veroizpovedi: katoličani, angli-kanci, babtisti, muslimani in še mnogi drugi, ki prihajajo na srečanja, pričajo o združevanju vsega človeštva v občestvo božjih otrok. Taizc oznanja spravo in zaupanje med ljudini in narodi, posebno pa sc čuti odgovoren za štiri naloge našega časa: varstvo narave, pravično delitev dobrin, svetovni mir in varstvo človekovih pravic. Bratje črpajo moč iz skupnega življenja in molitve. Po letu 1975 je brat Roger začel obiskovati najbolj uboge in zapuščene po celem svetu. Na osnovi teh potovanj so nastala tudi evropska romanja zaupanja in sprave na zemlji. Prvo tovrstno srečanje je bilo za novo leto 1978/ 79 v Parizu. Novoletno srečanje v Vroclavu Novoletno srečanje, romanje zaupanja in sprave je bilo tokrat že 18. po vrsti. Izmed 27 slovenskih avtobusov s približno 1300 romarji je bil tudi dobrepoljski avtobus. Vstopili smo na Vidmu 27. januarja, sedem Dobrepoljcev ter še nekaj naših prijateljev iz okoliških župnij. Romanje smo skupaj z. ostalimi mladimi začeli z. mašo pri frančiškanih v Ljubljani. Po maši smo sc odpravili na pot. Drugo jutro nas je v Vroclavu pozdravil strupen mraz in skupina Slovencev, ki je skrbela za razporeditev slovenskih romarjev. Lahko smo izbirali med različnimi oblikami sodelovanja: po župnijah, v delavski skupini, pevskemu , v skupini Tišina. Odločili smo sc za sodelovanje v župniji. Razvrščeni smo bili v župnijo Trcbnica, ki je 25 km oddaljena od Vroclava. Tam so nas razdelili po družinah naših gostiteljev. Vsi smo bili prijetno presenečeni nad toplim sprejemom in gostoljubnostjo, ki so nam jo ves teden izka- zovale. Poleg Slovencev so bili v tej župniji tudi mladi iz, Nemčije, Litve, Poljske, Italije. Dan smo začeli z. mašo in molitvijo v cerkvi ter nadaljevali s srečanji v skupinah. Nato so nas posebni avtobusi odpeljali v Vroclav. V velikih dvoranah smo v pitju, molitvi in pogovorih preživljali popoldneve. Če le ni bilo preveč mrzlo, smo si vzeli čas za sprehod v mesto. Vsak dan nam je nudil nešteto priložnosti za iskanje miru in zaupanja: v molitvi, v spoznavanju novih prijateljev, v izmenjavi izkušenj, ob spremljanju živi jenja v družinah. Kar prehitro je prišel dan odhoda. 1 .januarja smo sc poslovili od Vroclava in sc podali proti domu, vsak svojim obveznostim naproti. Res je bilo lepo. Doživeli sožitje v duhu vere s toliko različnimi ljudmi je nepozabno doživetje. Domov smo prišli bogatejši. Toda samo za toliko, kolikor smo sami v teh dneh dali ljudem okoli nas. Tina Šuštar TURISTIČNO DRUŠTVO DODREPOUE V soboto, 24. februarja organiziramo smučanje v Kranjski Gori. Odhod: 7.00, izpred banke no Vidmu. Ceno prevoza: 1000,oo SIT. Povrarek: predvidoma ob 19.00 uri. Prijave z vplačilom sprejema ga. Marija Babic iz Vidma do 15.februarja. Smučanje bo v primeru, če bo vsaj 40 prijav. TISOVEC Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1971 opiše vas Tisovec kot gručasto naselje v plitvini, vrtačasti kotlini med Enč-kovim hribom (626m nadmorske višine) in Malim Tisov-cem (674m nadmorske višine), za katerim se dviga Veliki Tisovec (739m nadmorske višine). Polja sc razprostirajo v vrtačah in po bregovih, proti vasi Čclcž pa polje prehaja v pašnike in štel jake, porasle z brinjem. Na prisojnem pobočju Malega Tisovca se bohotijo vinogradi samorodne trte. Za delo in in vožnjo uporabljajo razen konj tudi vole, ovčereja pa je domala opuščena. Uspeva sadno drevje, zlasti jablane, hruške in slive dobro rodijo, največ sadja se porabi za kuhanje žganja in mošta, nekaj ga tudi posušijo. Sadje drobijo s kolesnimi kamni v dolgih, obokanih zaokroženih koritih. Nekateri žgo oglje in ga prodajajo kovačem, veliko se izdeluje zobotrebce, ki sc izdelujejo za prodajo. Sredi vasi stoji globok vaški vodnjak, zraven katerega je korito za napajanje. Na jugozahodni strani vasi, kakšnih 300m iz. vasi, sc odpira Cvarovajama, v gozdu proti Kalu pa kapniška jama Zijalka, 3 km severovzhodno pa razvaline Korinjskcga gradu. Krajevni leksikon Dravske Banovine i/, leta 1937 pa označuje vas Tisovec kot kraj v Suhi krajini, strnjeno ob občinski cesti, oddaljeno 4km od banovinske ceste Dohrcpolje -Struge. V vas je mogoče priti samo z vozom. Krajevni leksikon iz leta 1995 še navaja, da na vzhodnem robu vasi sloji cerkev sv. Petra in Pavla (star križev pot), ki je tudi edina podružnična cerkev prenovljena na lastno pobudo vaščanov pred šestimi leti. V leksikonih so opisane in podane osnovne značilnosti vasi Tisovec, kar se tiče dejavnosti ljudi, ki tod žive in značilnosti geografske lege. Ljudje tod so navajeni trdega življenja in dela, saj narava s svojimi zakonitostmi tu prihaja bolj do izraza kot v dolini in zahteva od ljudi drugačna ravnanja. Najbolj se to občuti pozimi, ko zapade veliko snega in je kraj tako rekoč odrezan od sveta, dokler cesta ni splužena, še zlasti je problem, ker je potrebno vsak dan od doma v službo, večinoma v Ljubljano, do glavne ceste pa je 4km. Včasih je bila osnovna dejavnost kraja živinoreja in poljedelstvo (ekstenzivno), žara di splošnih družbenih sprememb pa je v ospredje prihajalo zaposlovanje v državnih službah, kajti delo doma ni omogočalo preživljanja, Jc pa še vedno v veliki meri prisotna izdelava grabelj, košar, košev in metel, izdelovanje zobotrebcev pa seje Opustilo. Od časa do časa se še vedno zakadi iz kakšne kope. Do določenih komunalnih priključkov je kraj prišel relativno pozno, tako je dobil elektriko razmeroma pozno, telefon šele leta 1990, voda pa še vedno priteče iz vodnjaka po žlebovih, seveda kadar dežuje. Največje problemov v sušnih mesecih, ko v prenekaterih vodnjakih usahne. Ceste so vse makadamske, cesto proti Četežu pa krajani sami popravljajo s prostovoljnim delom. Zdi sc, da je kraj odmaknjen od sveta, pa vendar bi bilo lahko drugače. V prihodnosti upamo, da bo, kajti velik interes vlada za asfaltiranje ceste v smeri proti Cetežu. Ceste proti Kalu (4km) in proti Korinju (3km) niso prevozne z osebnim avtomobilom, oziroma le del poti, proti Jauham je cesta nekoliko boljša, vendar še daleč od normalno prevozne ceste, predvsem zaradi neurejenega statusa. Z novo lokalno samoupravo upamo in pričakujemo, da se bo tudi za naš kraj obrnilo na bolje, zlasti sc bomo trudili urediti cestno infrastrukturo. Na drugem mestu pa je preskrba z, vodo, v smislu iskanja morebitnega vira vode v okolici vasi, kajti tuje potrebno poudariti, da sc gospodarska poslopja (zlasti kozolci) nahajajo eden zraven drugega v oddaljenosti od Klelo lOOm, kar ima lahko za posledico, v primeru požara, veliko škodo. Se veliko dela jc pred nami in pred vsakim posameznikom, toda le s skupnimi močmi in dobro voljo bomo dosegli zastavljene cilje in vasi vdahnili novo podobo. Zdenka Nose CENIK OGLASOVV ČASOPISU "NAŠ KRAJ" • celostranski............................................................150 točk • celostranski - zadnja stran....................................200 točk • polstranski...............................................................80 točk • četrtstranski.............................................................50 točk • 1 cm v koloni...........................................................3 točke • predstavitveni članek (1 tipk. stran)....................100 točk Vrednost točke je 100 SIT in se povečuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, kot jih objavlja statistika. Cenik velja za vse vrste naročenih oglasov, tudi zahval, osmrtnic in podobno. 22 Naš kraj 1 2/1996 O besedi... Vem pa nekaj: ena sama BESEDA te bo prenovila - če ti bo segla do srca. Rojstvo, košček kruha za nov začetek, zvezda, ki se je utrnila z neba, vse to lahko postane ena sama BESEDA. (P. Bossmans) O besedi, ki ima veliko moč in je tudi ogledalo naše govorne kulture, so pred bližajočim kulturnim praznikom razmišljali tudi člani novinarskega krožka na naši šoli in na to temo zbrali mnogo lepih pregovorov. Dosti besedi dosti dobrega ne rodi. Slovenski pregovor Besede so kot čebele: pikajo in prinašajo med. Švicarski pregovor Človekove besede so mera njegove pameti. Arabski pregovor Lažje je besedo zadržati kot nazaj vzeti. Nemški pregovor Beseda je ključ, ki odpira srce. Ruski pregovor Dokler beseda ni izgovorjena, je tvoja sužnja, ko je izgovorjena, si njen suženj ti. Cečensko - inguški. pregovor Besede so kot pajčevina; pametnemu človeku so zavetje, nespametnemu so zanka. Malgaški pregovor V človekovih besedah leži njegova čast. Finski pregovor Besede se ne štejejo, ampak tehtajo. Beseda je most med ljudmi. Judovski pregovor Švedski pregovor. Člani Ut.-novinarskega krožka Mentor: Slavka Mustar Nekaj utrinkov iz stroške šole Hodim v osmi razred OŠ Struge. V letih mojega šolanja se je naša šola preimenovala že trikrat. Najprej jc bila organizacijska enota OŠ Zbora odposlancev Kočevje, potem OŠ Stara Cerkev, sedaj pa je organizacijska enota OŠ Do-brcpolje. Od leta 19X8 imamo pouk v novi stavbi. Stare šole sc slabo spominjam, vendar vem, da je stala na istem mestu, kot sloji danes. Na videz jc bila še lepa, toda zob časa in nazadnje še eksplozija plina staji pustila velike brazgotine. Potreba po novi šolski stavbi je rasla iz. dneva v dan. Največ zaslug pri izgradnji imajo Stru-žanci sami, zato smo na našo šolo šc bolj ponosni. Res pa je, da tudi tej že malo klobuk pušča, vendar upamo, da nam ga bodo kmalu zakrpali. Prav jc, daje šola v kraju, kjer živimo, saj se ni prijetno voziti kam drugam. Zato si želim, da bi bila šola vedno v naših Strugah, saj nam jc znanje še kako potrebno, če se hočemo pripraviti na življenje. Po televiziji sem gledala oddajo, v kateri jc neka deklica iz Hrvaške pripovedovala, kako si je vedno želela, da bi bomba padla na šolo. Potem jc prišla vojna in šolo so res porušili. Pribcžalaje v Slovenijo in bilo ji je žal, da si je nekaj takega v trenutku slabe volje želela. Mogoče si tudi kdo med nami kaj podobnega želi. Vendar nima prav. Ta hram učenosti nam je še kako potreben. Kako pa bi uspeli brez znanja v nadaljnjem šolanju in življenju? Najbrž težko. Poleg tega, da si pri pouku dan za dnem polnimo glave z novimi znanji, naredimo večkrat kaj tudi za kraj in krajane. Pred novim letom, za materinski dan, ob koncu pouka in šc ob kakšni drugi priložnosti pripravimo na šoli razne prireditve. Staršem in drugim krajanom pokažemo, kaj smo se naučili pri pouku in pri krožkih: recitiramo, uprizarjamo igrice, zapojemo v pevskem zboru, zaplešemo, zaigramo na glasbene instrumente. Hkrati pa pripravimo tudi razstavo naših risb in drugih izdelkov. Zdi se nam, da se vaščani radi udeležujejo naših prireditev. Zadnji dan pouka v letu 1995 smo vsi učenci naše šole doživeli prav prijetno presenečenje. Pod smrečico so nas čakala npvolet-na darila. Navsezadnje pa jc na naši šoli prav zanimivo. Učenci H. razreda OŠ Struge ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili novoletno obdaritevnaših učencev: Okrepčevalnici Pri Šuštarju Frizerskemu salonu Štefani TIRSu d. o. o. Kompolje Kleparstvu Andoljšek Mizarstvu Ferkulj Mizarstvu Gregorič Avtoprevozništvu Prijatelj Žagi Pogorele Gasilskemu društvu Struge Trgovini Jelka Trgovini MUPP Učitelji OŠ Struge iV'ikbvžev sejem Delal* smo jcrice. Bile so iz Pdpirja. ^omagate &o ham rndrnice. Prt&li ^ tual bratci in Sestrfce. Ko smo to naredili, srno delali snežinko in snežaka. V nedeljo olo poldne sta Šla učenca proddjdt irrJe\ke. To sta bita Mdtevž in Luka. Prodajala std' jdsiice, sneiaka t\ S>rYez*fa&. Oenar smo idVi v kuverto, da nam W» Miklavž prinesel igrače. Drugi dan smo ft\i\\ v lolo. / šoli ni b\\o nič. ft\dd je Anka. Prinesla nam je darila. To so Wua aprila od Mikldvža Notri so bile funčke, frizerski priboj za fante avtki, motorji, fVometfVi Z.r\dkJ ih Živali. se/ A/o /Miklavževem sejmu smo prodajali jaslice, snežake in snežinke. Jasi ice so bile iz papirja. Delali smo jih tri ure. "Delala sva jaz in mamica. Imela sva lepilo in škarje. Jaz in /Matevž sva na Miklavževem sejmu v Podgori prodajala naše izdelke. Luka Skulj, I. razred avz\ev seje m V šo// smo se pogovarjali, da bi naredili iz papirja jaslice in sneženega moža. 'Pomagale so nam mamice. V nedeljo smo se zbrali mi otroci iz prvega razreda. Prodajala sta Matevž in Luka. Prišli smo na sejem, kupili jaslice in sneženega moža.Zaslužili smo veliko denarja. Ko smo prišli v šolo, nam je Miklavž prinesel igrače. Napisal je, da moramo z njimi lepo ravnati. f\ndreja Kline, I. razred aktivnosti upokojencev Informacije za upokojence Silvestrov«) je za nami in mislim, da nam bo ostalo v lepem spominu. Kes nas je bilo bolj malo, ampak družba je bila enkratna, vsi smo bili zadovoljni in veseli. Skoda, da niste prišli v večjem številu. Ni treba biti v strahu, da kdo ne bi imel prostora. Do števila 56 bomo vedno zbirali prijave, šele pri tem številu je polno. Zdaj pa vas že vabimo na PUSTOVANJE, ki bo 17.2.1996, ob 19. uri. Pričakujemo, da boste vsi člani prišli v maskah tako kot v lanskem letu. Le da si želimo letos večje ude- ležbe. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, kot po navadi. O ceni pusto-vanja in hrani vas bodo seznanili člani odbora v vsaki vasi, ko bodo pobirali prijave. Predsednik društva upokojencev Konrad Piko Naš kraj 2/1996 Prispevki za posodobitev kamnoloma Se nekaj besed o cesti ter vezah in poznanstvih zaslužnih Prebivalci Predstrug prosimo vse občane Dobrcpolja za prostovoljne finančne prispevke za posodobitev opreme v kamnolomu v Prcdslrugah, kijih nakažite na žiro račun Komunalnega podjetja Ljubljana (številko dobite pri direktorju KPL). Kratka obrazložitev: Direktor Komunalnega podjetja Ljubljana inž. Albin Zajčje namreč v izjavi za časopis Dnevnik, dne 5.12.1995 pozval vaščanc Predstrug, da prispevamo za posodobitev kamnoloma, ker sami nimajo dovolj sredstev, čeprav župan g. Anton Jakopič v istem članku zagotavlja, da kamnolom dela z. dobičkom. Vsi občani Dobrcpolja, posebej pa občina Dobrepoljc, imate od kamnoloma velike koristi (predvsem poceni pesek), zalo bi bilo lepo, da tudi vi po svojih zmožnostih prispevale za posodobitev njihove opreme, ker je to za vas Predstrugc prevelik zalogaj. V prejšnji številki časopisa Naš kraj sem razložil svoje mišljenje glede uvedbe samoprispevka v naši občini in v uvodu navedel, da smo svetniki sklenili, da svojih drugačnih mnenj od sklepa kolektiva (sveta občine) ne bomo iznašali v javnost. Pravilno pa bi bilo, da svetniki v tem smislu nismo sprejeli formalnega sklepa, pač pa smo se le pogovarjali, da v javnosti ne bomo prali "umazanega perila", za kar pa v tem primeru ni šlo. Kolegu, ki seje čutil pri tej moji razlagi prizadet, se torej javno in iskreno opravičujem. Hkrati pa upam, da bodo kolegi v svetu občine Dobrepoljc vse izjave in trditve javnih delavcev naše občine, kakor tudi svoje trditve in izjave, spremljali z ena- Občino Dobrepoljc pa pozivamo, da se naslednjih nekaj let odpove ekološkemu davku oziroma ga nameni za sanacijo kamnoloma. Ali si predstavljate, da v Do-brepolju ostanemo brez tako pomembnega gradbenega materiala, kolje pesek in to zaradi stare opreme, ki sc bo vsak čas sesula? Kje bomo potem nabavljali pesek? Če hočete biti šc nadaljnjih 120 let preskrbljeni s peskom, Predstrugc pa brez hrupa in prahu, potem nc odlašajte! Za dodatne informacije pa pokličite KPL, kjer so mogoče sprevideli, daje minil čas zbiranja prostovoljnih prispevkov in boste morda z vašo denarno vlogo eelo udeleženi pri delitvi dobička KPL. V imenu ogorčenih vaščanov Majda Samec ko mero občutljivosti in seveda odgovornosti, kakor seje to zgodilo pri tej moji nenatančnosti. Če bomo torej dosledni, potem bo ta naš časopis kmalu eno samo opravičilo (glede na številne trditve, izjave in obljube v enoletni zgodovini naše občine). Vendar sem prepričan, da nc bo tako! Glede nato namreč, kako je v naši družbi s strani vodilnih ljudi uporabljena demokracija! In kaj že pomeni ta izraz? Vladavino ljudstva, ki se v dobrih družbah ne kaže le v času volitev, pač pa tudi ves čas med njimi. In ob koncu tega pisanja zopet ne vem, ali strto tudi formalno sprejeli sklep o opravičilu. Vsem morebitnim prizadetim se že vnaprej oproščam. IgorAhačevčič Veze in poznanstva čedalje več veljajo, z njimi se lahko pohvališ in istočasno narediš propagando v volilnem letu. Tako razumem pisanje v članku "Se nekaj besed o cesti" v zadnjem informativnem glasilu občine Naš kraj. V omenjenemu članku jc napisano, da jc do graditve, dograditve in odprtja ceste Zdenska vas - Cušperk prišlo izključno po zaslugi vez. in poznanstev vodilnih ljudi iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Od ostalih strank pa ni koristi. (lani drugih strank pa čakajo in jim ni do tega, da bi povabili v goste politične veljake iz. svojih vrst, jim razložili probleme, ki nas tarejo in stvari bi se začele izboljševali v dobro vseh v dolini. Trenutno bi se z vabili na gostije in obiske z. visokimi politiki morali najbolj zavzeti simpatizerji stranke LDS, kajti prav oni imajo v vladi in na visokih položajih največ vplivnih ljudi. Takoj bi se rešilo večina problemov v občini, čc bi nas obiskal predsednik vlade in predsednik stranke dr. Janez Drnovšek. Veliko bi lahko pomagal tudi predsednik parlamcntag. Jožef Školč, pa tudi ministra dr. Slavko Gaber in dr. Pavle Gantar bi bila pripravljena pomagati. Ne bi bila neumna poteza, čc hi se ustanovili krajevni odbor ZLSD in začeli vabiti v goste in prijateljevali tudi z njimi, kajti tudi ti imajo kar nekaj vplivnih ljudi v vladi in na ministrskih položajih. Mogoče hi se dalo kaj iztržiti od ministra za znanost in tehnologijo, tudi na področju zaposlovanja in socialc bi sc lahko kaj premaknila na bolje ministrica kina Klinar, ki je tudi iz omenjene stranke. V veliko pomoč hi bila lahko tudi Lovska družina Dobrepoljc, le v lovišče morajo povabiti poslanca člana ZLSD in zagretega lovca g. Franca Avberška, mu pokazati kapitalnega jelena in ga obenem seznaniti s težavami v dolini. Mogoče bi zaleglo. Tudi predsednik države bi lahko pomagal, samo povabiti gaje treba in ga popeljati na Kamen vrh, ga postreči z. županovim žganjem in stvari sc bodo takoj spremenile na bolje. Vsekakor so dobrodošli tudi Opozicijski predstavniki političnih strank, kajti tudi ti nam lahko pomagajo. Veze in poznanstva za dobrobit doline so dobrodošle, pa čeprav se sklepajo na "feder vozičku", kar je žc bil primer, samo pomagalo ni veliko, pa saj lahko še bo. Zato pozivam vse, ki imate kakršne koli možnosti, da takoj na-vežete veze in poznanstva z oblastniki in vplivnimi politiki ter jim razložite vse probleme, ki nas tarejo, kajti to jc ključ do uspeha in blaginje v občini, pa šc na ugledu in podpori pri volitvah boste pridobili. Projekcija: IN POTEM SE BOSTA V DOBREPOLJSKI OBČINI CEDILA MLEKO IN MED... Slave Palčar Razlaga razlage Petarde za božič Kad bi napisal nekaj o Škodljivosti metanja petard. Kot veste, pri nas mečejo petarde že kar nekaj let. Ce se spomnimo, kako je bilo pri polnočnici, saj so metali petarde kar v eerkev. Mislim, da kaj takega ni nikjer po Sloveniji. Tu pa takšno pokanje in nato še smrad po eksplozivu. Ampak bistvo vsega je kaljenje nočnega miru, ki je najbolj ogrožen na božični večer, ko je bil rojen Odre-šenik in naj bi bilo še posebno svečano in mirno. Kot vemo, so pastirji v največji tišini šli v Betlehem v hlevček obiskat rojeno dete. Modri so imeli za vodnico zvezdo, ki je bila vidna samo njim. Takrat je bilo vse v največji tišini tudi zalo, da ne bi zvedel za novorojeno Dete kralj Herod, ki je stregel po življenju vsem novorojenim dečkom. Mi pa zganjamo takšen kraval prav v tej noči, koje polnočniea ena najlepših maš v letu. Pa šc tekmuje se, kilo bo dlje vrgel. Mir na sveto noč pomeni ravno toliko kot nam mir vsak dan. Kaj pa nesreče pri metanju petard? Zami- slite si, kaj bi bilo, če bi nekomu priletela petarda za vrat, v oko ah v lase in tam eksplodirala'.' Ostal bi invalid. In to samo zaradi objestnosti in bahanja. Verjetno storilec ne bi bil toliko pošten, da bi priznal, kaj je naredil. Kaže, da nekaterim nič ne pomenijo prizori poškodb, kijih vidimo na televiziji. Ko ljudje odhajajo iz cerkve, dobijo objestneži še večje veselje. Tudi letos se nekateri kljub akcijam proti metanju petard temu niso odpovedali. Kol za stavo so metali petarde pod noge in čez. glave. Nekaterih ljudi je zelo strah pokanja, verjetno je precej lakih, ki ne upajo k polnočnici prav zaradi strahu pred petardami. Na srečo pa se mi zdi, da ta grda razvada vseeno malo popušča, Malo le pomagajo opozorila na televiziji in MNZ, pa ludi v cerkvi se vsako leto opozarja. Upam, da sc bo nekoč s tem le končalo. Konrad Piko dohodnim—dobro je vedeti OLAJŠAVE PO I., II. in 13. točki 9. členu ZAKONA O DOHODNINI (Ur. I. RS, št. 71/93, pop. 2/94 in 7/95) Zavezanci, ki uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino po 1., II. in 13. točki 9. člena zakona o dohodnini, v napovedi je to v tabeli B.l. oznaka I,. 10. in 12.. lahko predložijo izpostavi sočasno z napovedjo l ti ti i vrednostne papirje. Vrednostni papirji, za katere se zmanjšuje osnova za dohodnino so naslednji: I. točka Sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je K Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev: 1. triletni zakladni zapisi rs ■ rs II (za izpolnjevanje obveznosti do proračuna rs za leto 1993) 2. oh veznici; rs I - rs01 L obveznice ks 2 - ks02 (ZA pospeševanje izvoza v letu 1990) •1. OBVEZNICE ZA NEIZPLAČANI' DEVIZNE vloge - rs08 5. OBVEZNICE ZA ODKUP TERJATEV do Iraka, Kuhe in lr An-gole ter Zvezne direkcije...-rs i I 6. ostale OBVEZNICE ali ZAKLADNE ZAPISE rs, katerih vračilni i Si od 12 mesecev mora ob vložitvi davčne napovedi ali pozneje na poziv predlo/iti: zakladni zapis ali obveznico - dokazilo o vplačilu sredstev za nakup z.akladncga zapisa ali obveznice, iz katerega je razvidno, kdo je izvršil plačilo, višina vplačanega zneska, za katero obveznico ali zakladni zapis je bilo plačilo izvršeno tet datum vplačila (položnica, blagajniški prejemek, ipd.) I 1 točka Sredstva, vložena v DELEŽE in DELNICE pravnih oseb. ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije, npr. delnice Slovenske znanstvene fundacije d.d. 13. točka Znesek vplačil v DENARJU za DELNICE in za VLOŽKE gospodarskih družb ter za DELEŽE zadrug, vpisanih v sodni register v RS Zavezanec mora ob vložitvi napovedi ali pozneje na poziv predložili (velja za II. in 13. točko I - delnice - dokazilo o vplačilu sredstev za nakup delnice, i/, katerega mora biti razvidno, kdo je izvršil plačilo, višina vplačanega zneska, za katere delnice je bilo plačilo izvršeno ler datum vplačila (položnica, blagajniški prejemek, ipd.) Kol plačilo za delnice se šteje nakup delnic na primarnem trgu vrednostnih papirjev - pri prvi prodaji izdajatelja. Za prvo prodajo se šteje tudi prodaja, ki jo kol prodajalec opravi pooblaščeni udeleženec (borznoposredniška družba ali banka), če je prodajo opravil v roku 3 mesecev od dneva, določenega za začetek vpisovanja in vplačevanja oz. v podaljšanem roku, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev. potrdilo 0 vplačilu deleža oz. vložka, iz katerega morajo bili razvili ni podatki kot iz. potrdila o plačilu sredstev za obveznice in delnice - potrdilo, da so podatki vpisani v sodni register oz. da je zahteva za vpis priglašena pri pristojnem sodišču, če postopek še ni zaključen. NKMATKRIALIZIRANI VREDNOSTNI PAPIRJI Kadar gre za nemalerializirane vrednostne papirje, ki so vpisani v centralni register vrednostnih papirjev, zavezanci SOČASNO z. napovedjo predložijo naslednja dokazila: 1. OBVESTILO o stanju na računu vrednostnih papirjev na dan 31.12.1995, ki jim gaje posredovala KLIRINŠKA DEPOTNA DRUŽBA 2. POTRDILO izdajatelja vrednostnega papirja o VPLAČILU SREDSTEV za vpis vrednostnih papirjev, izdanih v letu 1995 in 3. DOKAZILO o VPLAČILU sredstev. Zavezanci, ki so v letu 1995 vložili sredstva v nakup vrednostnih papirjev, pa še niso vpisani v centralni register vrednostnih papirjev, predložijo izpostavi obe potrdili, navedeni pod točko 2 in 3 v prejšnjem odstavku, MINISTRSTVO ZA FINANCE ■ KUJI' IZPOSTAVA GROSUPLJE OBVESTILO O SPREJEMU DOHODNINSKIH NAPOVEDI ZA LETO 1995 Vse zavezance za dohodnino v občini Dobrepolje obveščamo, da bomo tudi letos organizirano sprejemali dohodninske napovedi, in sicer: v ČETRTEK in PETEK, 21.3.1996 in 22.3.1996 od 8.00 do 18.00 ure, na Vidmu, v prostorih OBČINE DOHREPOLJE. Od ponedeljka 25.3.1996 do pelka 29.3.1996 bomo dohodninske napovedi sprejemali v prostorih IZPOSTAVE GROSUPLJE, Kolodvorska 4, od 8.00 do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ure. V obojestranski) zadovoljstvo prosimo vse občane, da se držijo navedenih rokov. VODJA IZPOSTAVE: ANTON ŽITNIK Otroški dodatki v letu 1996 Državni zbor R Slovenije je na 36. seji dne 12. 12. 1995 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih. Objavljen je v Uradnem listu RS št.73/95 z, dne 22.12.1995. Najpomembnejše spremembe in dopolnitve so uveljavljene na področju pravice do otroškega dodatka in uvedbi pravice do novega družinskega prejemka — dodatka za nego otroka. Kaj nam torej prinaša spremenjeni zakon o družinskih prejemkih glede otroškega dodatka in dodatka za nego otroka? 1. Upravičenci Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prebivališčem v R Sloveniji, če: - je otrok državljan RS; - otrok ni državljan RS ob pogoju vzajemnosti (doslej ugotovljena samo za Hrvaško). Ob pogoju, daje vsaj eden od staršev zaposlen kot DELOJEMALEC v RS, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima prebivališča v RS, če: - je otrok državljan RS in nima pravice uveljavljati otroškega dodatka v državi, kjer živi; - otrok ni državljan RS in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo. 2. Trajanje pravice Pravica do otroškega dodatka traja do dopolnjenega 15. leta starosti otroka, za starejšega pa le, če se šola, dokler ima status učenca ali rednega študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Za otroka z. motnjami v telesnem in duševnem razvoju traja pravica do otroškega dodatka do dopolnjenega 18. leta starosti. 3. Otroški dodatek ne pripada: - za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja in usposabljanja v zavodu, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo, v času, ko je v zavodu; - za otroka med služenjem vojaškega roka; - za otroka, ki ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe. 4. Višina otroškega dodatka: Otroški dodatek s 1.1.1996 ni postal univerzalna pravica, temveč se bo do 30.4.1999 dodeljeval na podlagi socialnega statusa družine (družbena pomoč otroku). Ker zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih podaljšuje dosedanjo ureditev do 30.4.1996, se veljavnost že izdanih odločb o pravici in višini otroškega dodatka avtomatično vsem upravičencem podaljšuje do 30.4. 1996. Po tem datumu bodo upravičenci pridobili pravico le, če bodo do 31.3.1996 centru za socialno delo predložili novo vlogo. Od 1.5.1996 znaša cenzus za pridobitev upravičenosti in višina otroškega dodatka: pri dohodku na višina družbene družinskega člana pomoči (v % od (v % od povprečne plače v RS v zajamčene plače) preteklem letu) do 25,0% 22% od 25,1 do 30,0% 19% od 30,1 do 40,0% 16% od 40,1 do 45,0% 13% od 45,1 do 55,0% 10% od 55,1 do 110,0% 7% Vsi odstotki se računajo glede na zneske bruto povprečne oz. bruto zajamčene plače. V ilustracijo naj povemo, da je znašala zajamčena plača (december 95) 3I.666SIT, povprečna pa 115.132SIT (za mesec oktober 95). 5. Kaj se všteva v dohodek družine? Na kratko bi lahko rekli, da vsi dohodki in prejemki vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1.1. do 31.12. posameznega koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka (za leto 1996 dohodki in prejemki v letu 1995). Posebej velja opozoriti, da se v dohodek družine všteva preživnina v višini izvršljivega pravnega naslova. Preživnina se ne všteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, daje izrabil vse pravne možnosti za njeno izterjavo. Dohodek iz. kmetijske dejavnosti se všteva v dohodek družine v skladu z. metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Če na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva sorazmeren del dohodka od kmetijske dejavnosti. Kot dohodek iz dejavnosti se všteva v dohodek družine dobiček, izkazan v davčni napovedi, pri čemer se ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci lahko uveljavljajo po predpisih o dohodnini in osnova, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost. V dohodek družine se na podlagi posebnega zakona všteva tudi premoženje. 6. Dodatek za nego otroka Dodatek za nego otroka je univerzalna pravica, ki jo bodo od 1.5.1996 dalje prejemali hudo bolni otroci in otroci z, motnjami v telesnem in duševnem razvoju najdalj do 18. leta starosti. Dodatek ni odvisen od dohodkovnega položaja družine; starši ga bodo lahko uveljavili neodvisno od tega ali za otroka prejemajo tudi otroški dodatek ali ne. Mnenje, kdaj se šteje, da je otrok hudo bolan oziroma moten v telesnem in duševnem razvoju, bo podala izvedenska komisija, ki jo bo imenoval minister pristojen za družino in in socialno varstvo v soglasju z ministrom pristojnim za zdravstvo. Pravilnik je še v fazi priprave, tudi izvedenska komisija (oz. več komisij) še ni bila imenovana. Višina dodatka za nego otroka znaša 30% zajamčene plače. Če je otrok v dnevnem varstvu, v katerem ima brezplačno oskrbo, znaša dodatek 20% zajamčene plače. Dodatek ne pripada otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo, v času, ko je v zavodu. 7. Obveznost upravičencev Prejemniki otroškega dodatka morajo vsako leto najkasneje do 30. septembra posredovati centru za socialno delo potrdilo o šolanju za otroke nad 15 let starosti. Upravičenci morajo sporočiti CSD vsako spremembo, ki ima za posledico prenehanje pravice do otroškega dodatka ali spremembo njegove višine v 15 dneh po dnevu, ko je taka sprememba nastala. X. Postopek, roki Upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka s predložitvijo zahtevka na obrazcu, ki ga bo izdala DZS, pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno bivališče. Obrazci bodo po zagotovilu Mini strstva za delo, družino in socialno varstvo na voljo v knjigarnah v drugi polovici meseca februarja. Rok za vložitev je 31.3.1996. Ker tudi nam ni znano, kakšen bo obrazec vloge oz. zahtevka, prosimo vse vlagatelje, da v opombe obvezno vpišejo številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek, oziroma vpišejo, da prvič vlagajo zahtevek. Na ta način nam boste omogočili učinkovitejše in lažje delo, sebi pa hitrejšo pot do uveljavitve pravice. Vloge bomo sprejemali na Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska c.13, po pošti ali osebno ob uradnih urah - ob ponedeljkih, sredah in petkih. Informacije dobite na lel.št.76l-l I I ali 762-536. CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE KOMUNALNE GRADNJEdo.o. 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 7 tel.: (061) 761 556,763 233,764 400 fax:(061)764400 Razpisujemo prosta delovna mesta: I. vodovodni instalater II. zidar III. nekvalificiran delavec Pogoji - I. in II. - IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri - eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji naslov. Za informacije pa lahko pokličete po telefonu 764 400. Naš kraj obvestila, informacije Crna kronika Božični in novoletni prazniki so mimo.Ta čas, ki ga vsi pričakujemo z, veseljem, za vse le ni bil vesel in srečen. Kljub temu, da je bila bistveno zmanjšana uporaba pirotehničnih sredstev in zaradi njih ni prišlo do poškodb ali poškodovanja premoženja, so se dogajale različne stvari. V prazničnih dneh je močno snežilo in je sneg oviral promet, ovire pa so predstavljala tudi polomljena drevesa. Kljub tem razmeram smo obravnavali pel kaznivih dejanj. trinajst kršitev javnega reda in mira in trinajst prometnih nesreč, čeprav smo pričakovali miren zaključek leta. Zelje so eno, realnost pa drugo. Vsakdanje življenje seje nekaterim v hipu spremenilo. Zalo poskrbimo sami z, našim nepremišljenim, včasih tudi naklepnim ravnanjem. To nam kaže kronika dogajanja. 25.12.1995 V Hočevju so se v domači hiši brez pravega vzroka sprli trije bratje. Se pred prihodom polici- stov na kraj so se pomirili. Na svoje početje so bili opozorjeni. 26.121995 Znanec iz, Zagoricc seje v gostilni Brdavs na Vidmu spomnil moči možaka, po katerem gostilna nosi ime in ob tla vrgel občana. "Brdavs" je bil odstranjen iz. lokala. Ker mu moč ob srečanju s policisti ni docela pošla, je ob pomoči sova.ščana pred lokalom obračunal še z občanom iz Zdenske vasi. Na koneti bo njegovo moč ocenil Sodnik za prekrške. 1.1.1996 Bivša zakonca sla si v Zagoriei ponovno privoščila skupno no- voletno zabavo, katero sla na koncu popestrila s prepirom in rano na glavi. Njuno slavje bo zaključil Sodnik za prekrške. 4.1.1996 Bivša zakonca iz Kompolj sc ne moreta sprijaznili z dejstvom, da živita ločeno življenje. V skupni stanovanjski hiši ju moti vse, zato uničujeta vse, kar je še oslalo skupnega. Pri tem se spo-padcla tudi med seboj. V njun pre-pi seje vključil tudi sin, vendar z napačne strani. Vsi trije bodo spor reševali pred sodnikom. Policijska postaja Grosuplje ZAHVALA SD KOMPOLJE SPONZORJEM ŠD Kompolje se zahvaljuje za pomoč pri nakupu športnih rekvizitov in pokrivanju stroškov v nogometni ligi naslednjim sponzorjem: OKREPČEVALNICA "PRI ZORI' Kompolje (generalni sponzor); TIRS, Kompolje; ADLES, Kompolje; GOSTILNA "MURN", Turjak. ZAHVALA ob smrti drage mame ANE STRNAD Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom za vso pomoč in molitve ter vaščanom Kompolj za darovane maše in molitve. Iskrena hvala tudi g. dr. Shavvishu in sestri ge. Ljubi Laharnar za vso prijaznost in pomoč v bolezni, g. župniku za obiske med boleznijo in lep pogrebni obred, pevskemu zboru za tako ganljivo petje ob njenem slovesu in vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in jo v lako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti je za vedno odšel od nas naš nenadomestljivi mož, oče, dedek in prastari dedek EDVARD ZGONC krojaški mojster iz Ponikcv 53 Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsakemu vaščanu in občanu iz, Ponikcv in Do- brepolja in vsem, ki ste nam stali ob strani v dneh žalosti, pomagali z delom, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo pa smo dolžni kolektivu OS in vrtcu Primoža Trubarja Velike Lašče. OS Ig, kolektivu Astra in PAP iz Ljubljane. Iskrena hvala g. župniku iz Dobrepolja za opravljeno mašo in pokop ter cerkvenim pevcem moškega zbora RalT