Leto IX Po> zaplembi druga izdaja. V Celju, dne 3. novembra 1899.1. Stev. 44. Mkaja t-" petek t tedna. — Dopisi naj se ievotijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat« se plačuje 50 kr. temeljne f«*-ter od vsake pvtit-mto po 10 kr . s* vsakokrat; u večje inserat«, kakor tudi za mnogokratco inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gid., z* psi ista 1 gM. M kr., za Četrt leta 80 kr., katera naj se poftilja: DpravniMvn .Domovine" v Celji. Najnovejša praksa celjskega državnega pravdništva pri za-plenjenju. \ O 0 N 0 N ■gp— """-- jščit minil? Ali ne vidimo vsak hip, kako zan ,uje germanska volčja predrznost celo avstrijske -:akone, ko jej gre za plen slovanski ? Gorje, pravimo, ako bi se znašli mi Slovani Avstrije h krati brez vse pomoči pred žrelom germanske požrešnosti! Nemčija deluje na to, da tak trenotek nastopi, propaganda pruska mobili-zuje v Avstriji skrivaj in očito, (glej skrivno zaroto graškega avskultanta Fraisa in tovarišev!) vsi avstrijski prusofili — in teh je obilo — so ene misli, da v danem trenotku planejo na svoje žrtve in izvršijo svoje delo po načrtu, ki jim je narisan natančno. Na vseh panogah javnosti in privatnega življenja v naši državi se nahajajo krepke germanske postojanke z drznimi posadkami, in po teh poslednjih smo tako rekoč obkoljeni od vseh strani. Kakor stojijo stvari, bi zares utegnil nastopiti usodepolen trenotek takoj, ko odmrje naš presvitli cesar . . . toda vprašati se moramo: ali je pa temu prav zares tako ? Ali je zares krutim Prusom resnična ovira sveta oseba našega cesarja? Ali jih zares drži spoštovanje do našega modrega vladarja nazaj od črnega koraka ? Skoro da bi o tem dvomili! Saj nam je le predobro znano, da Prusom ni prav nič svetega v Avstriji in le premnogokrat so dali glasnega izraza od sebe, da niti ne oseba našega cesarja. V svojih raznih predrznih spisih govorijo celo o našem cesarju v nekem tonu, ki izraža vse drugo, kakor pijeteto do starčka mučenika na avstrijskem prestolu. (Toda če pa mi le navedemo v svojem listu fakta o nemškem cesarju Viljemu II., pa nas celjsko državno pravdništvo — zapleni! Op. ured.) Bolj gotovo je, da je Prusom le pre tveza in izgovor fraza, da naš cesar ovira katastrofo od strani Nemčije, marveč da je pruskim lisjakom avstrijsko grozdje naravnost — previsoko. Prusija, ako bi ne čutila drugih ovir, bi ' bila najbrže že planila po Avstriji, poskusov za to v notranjem naše države ne skrivajo pristaši prusaške ideje. Toda kakor prav neprijetna na potja jej stojita nasproti Rusija in tudi — Francija. O avstroruski zvezi ima Prusija že svoje kislo prepričanje,, le to je dobila po slovanski zavesti. Veriga te zveze pa se vleče preko Črne-gore in Balkana in zlasti skozi vzbujajočo se Srbijo. V Francozih, dasi je francoski narod zapeljan po židovsko framasonski kliki, umoril avstrijsko kneginjo Marijo Antonjeto, ima Avstrija že dolgo svojega zaveznika. Francija dobro zna, da ako bi se Prusiji posrečilo, povekšati nemško državo z avstrijskimi deželami in povezniti avstrij skim Slovanom na glavo prusko vojaško piki haubo, da si s to močjo upa Prusija ne le napasti in premagati Francijo, marveč da si s pre magano Francijo in Avstrijo skupaj upa premagati tudi orjaško — Rusijo. In tako bi bil potem da so se spustili vsi v razbrzdani smeh. Obsto-pili so ga na okrog — tudi Mihec je stal med njimi. »Haba, jež! Kako se je razkoračil!" zakliče nekdo. »Heš, heš! draži ga drugi, rovajoč ga za haljo. Ta mu zleze z ramen in pod njo se prikaže njegova palica z velikim, zakrivljenim držajem. Mihec skoči k njemu. »A ti s palico prideš med nas? Hočeš nas pob'ti kaj? Hočeš nas pobiti? No udri — hrček!" Miha ga prime za roko, da je Andrej kar bolestno zastokal. Hoteč se osvoboditi, se je zvijal kakor črv, toda Mihčeva roka je kakor železne klešče stiskala njegovo roko. Izraz bolesti in onemogle jeze, ki se je kazala na Andrejevem licu, je vsem napravljal veliko veselje, i »No, udri hrček, udri!" kliče Miha, stiskajoč &a še močneje, Andrej zaškriplje z zobmi. »Pusti me! Čemu me mučiš? Hinavec hinavski ! Vsakega opehariš . . . tudi Maro si opeharil! Opeharil, opeharil!" kliče Andrej. Družina se zopet spusti v razbrzdan smeh, ki pa je sedaj veljal Mihcu, Ta močno zarudi in trenutek poznej se je halja zagugala enkrat, dvakrat s tanko, shujšano Andrejevo postavo vred po zraku. Naglo napaden se je kar zvil v klobčič v miščatih Mihčevih rokah, priletel skozi izvršen pruski evropski načrt, po katerega izvr-šenju tolikanj hrepeni in na to deluje. Radi tega je Francija na straži z Avstrijo vred in veriga ki drži preko Balkana v Rusijo, drži okoli Nemčije tudi v Francijo. In te skrite zveze utegnejo biti, kar drži Nemčijo v šahu, da si ne upa loputniti po Avstriji kakor bi rada in da trga na vseh koncih te oklepajoče jo verige, da bi je raztrgala na kakem kraju ali jo celo zmešala — pravcati poskusi deročega volka — in baš ti zviti poskusi nam svedočijo, da se te skrite zveze v resnici nahajajo. Bodočnost obeta zares zanimivih stvari !B Zaplemba! (Zaplemba.) Že smo mislili, da smo prestali kritične čase, ko se je celjsko državno pravdništvo kar privadilo naš list zaplenjati. Med 10 številkami od 30. do 40. jih je bilo za plenjenih — šest. V žalostni jubilej prakse, kako deluje v Avstriji tiskovna svoboda, hoteli smo danes označiti postopanje pri zaplembah ter smo tudi prinesli notico o nemškem cesarju Viljemu, zaradi katere smo bili nedavno zaplenjeni, a je na naš ugovor tukajšno sodišče zaplembo razveljavilo. Naše državno pravdništvo pa ne prenese najpohlevnejše kritike o sebi ter nam je ves uvodn' članek pa tudi omenjeno razveljavljeno notico zaplenilo. Istotako je državno pravdništvo zaseglo tudi konec drugega članka, v katerem smo ožigosali protiavstrijsko rogovi-ljenje prusofilskih razgrajačev. Namen najnovejši praksi pri zaplembah našega — lista je jasen, katerega pa bo raztolmačil naš poslanec pravosodnemu ministru v parlamentu. Celjske novice. (Volilcem v okrajni zastop v Celju!) Volilci iz veleposestva se zbirajo dne 6. t. m. ob 8. uri v »Narodnem domu" v Celju, od koder odkorakajo skupno na volišče (porotna soba pri okrožnem sodišču). Dne 9. t. m. se zbirajo ob isti uri tudi v »Narodnem domu" volilci iz kmečkih skupin. Slovenski volilci, pridite vsi do zadnjega na volišče, da pokažete svojo narodno in gospodarsko zavest ter rešite čast celjskega slovenstva! (Redni občni zbor) »Zveze slovenskih posojilnic", se vrši v četrtek, 16. novembra 1899. 1. ob 10. uri predpoldne v »Narodnem domu" v Celju. Opomba: Po § 11. društvenih pravil se smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v »Zvezi" stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. (Osebna vest.) Začasnim veroučiteljem na celjski gimnaziji je imenovan č. g. Anton Cestnik, mestni kaplan v Brežicah. odprte duri v vežo ter se tu razprostrl po ka menitem tlaku. Toda že v naslednjem trenotku je bil na nogah; močen vdarec na glavi je prebudil v njem vso divjost razdražene, neoglajene narave. Kakor besen se je zavrtil v veži, pograbil palico, ki mu je bila odletela v k6t ter dvignil roko k groznemu vdarcu. V veži se začuje presunljiv krič. Bil je to Marin glas, oni glas, kateri edini mu je privajal v dušo drugi svet, svet poln luči, krasote. Andreju je omahnila roka in novi krič groze se je oglasil v polutemni veži. Težka, ru-dasta kita mu je mignila pred očmi ter skupno z lastnico vred padla na umazana tla. Vdarec, namenjen Mihcu, je dosegel Andrejevo zlatolaso kraljičino Maro. . . Ko se je družinčad otresla groze, že Andreja ni bilo več nikjer videti. Zbežal je poprej nego ga je moglo doseči maščevanje razjarjene grajske družine. * * • ♦ Po burnem dnevu je nastopila tiha, nekoliko hladna noč, dihajoča soglasje in vlivajoča mir v človeško dušo. Tudi v graščini vlada tišina. Družina se je podala k počitku, dnevno gibanje je omolknilo; čujejo se samo koraki stražnika, ki po grofovem naročilu, dokler žito ni zmlačeno, hodi okrog graščine. (Celjsko pevsko društvo) je pelo na Vseh svetnikov popoldne tri ganljive žalostinke na slov. okoliškem pokopališču. Miloubrano petje je vidno vplivalo na stotine prisotnikov. (»Mlinar in njegova hči ") Igrala se je ta ganljiva žaloigra na Vseh svetnikov dan v modernem ljubljanskem gledališču ter tudi na našem diletantskem odru v »Narodnem domu", toda smelo trdimo, da ni mogla igra niti v Ljubljani boljše uspeti, posebno kar se tiče poedinih celjskih diletantov. Večinoma so nastopile ta večer že priznano spretne osebe, katere smo imeli že večkrat priliko pohvalno omeniti. Duša celi igri je bil zopet g. Perdan, v čegar rokah je bila vloga- mlinarja Črnota. Z umetniško vnemo je izvajal svojo vlogo tako glede govora, kakor glede kretanja. Marico mlinarjevo hčerko je v pravem pomenu besede predočevala gospica Meta Baševa, katera nas je istotako tudi tokrat, kakor vselej poprej, uverila o svoji nenavadni sposobnosti za najtežavnejše vloge. Igralka po poklicu ni mogla n. p. v Ljubljani njene vloge spretneje in z večjimi čustvi rešiti! Ednako veliko in težavno vlogo je imel še g. Salmič, kot mlinarjev hlapec, Konrad. Ko bi bil g. Salmič v tej vlogi prvikrat stopil pred nas, ali če bi nastopil sploh pred nepoznanim občinstvom, zaslužile bi njegove vrline, kakršne je kazal v svoji dovršeni vlogi, priznanje med prvimi. Ali ker pozna v Celju staro in mlado tega gospoda kot neumornega dovtipneža, kateri zabava in kratkočasi kjerkoli se prikaže, nadalje, ker ga je bilo dosedaj občinstvo vajeno videti le v šaljivih ali naivnih vlogah, v katerih že samo njegov nastop — po gled vzbuja splošno veselost, zaradi tega se ni vedelo ta večer primerno ceniti njegove resne vloge. Prava resnoba je zavladala šele v zadnjem dejanju. Županjo je jako dobro pogodila od začetka do konca gospa Bocova, katero upamo pridržati našemu gledališču kot spretno novo moč. Gospa Kalanova se je svoji vlogi vdove Korenke znala kakor vselej uživeti z vsemi čutili. Precej obširno vlogo grobokopa Luke je imel g. Šket, ki je igral sicer prav vrlo, le kretanje je bilo preveč gibčno in govorjenje preveč mladeniško za starca. Manjše vloge so imeli gg.: Miha Korošec (duhovnik), katerega nedosežno mimiko je vse občudovalo; nadalje H. Sax (kmet Matija), g. B. (gostilničar Pivek) ter gospica Jelica Filipičeva (Pivekova žena Meta). Tudi te vloge so delale vso čast svojim izvajalcem. Dvorana je bila natlačena kakor le redkokedaj, a vsi smo zapustili pozorišče vidno zadovoljni nad lepim vspehom. (Pešpot skoz Gaberje) C. kr. namestništvo v Gradcu je dovolilo, da se pešpot na državni cesti skoz Gaberje 2 metra na široko od vozne ceste odloči tako, da se bodo na cesti med peš-potom in vozno cesto zasadila sadna drevesa. — To je prav dober ukrep, ker sedaj po tem pešpotu gonijo živino in vozijo s težkimi vozovi, tako, da napravljeni pešpot popolnoma vničijo. Skozi odprte vežine duri pada prod svetlobe na nasip na dvorišču ter le slabo osvetljuje dve postavi, potihoma šepetajoči med seboj. Časih se oglasi blažen, zamolkli smeh — smeh, s kakršnim se smejejo samo kraljičine, vtaplja-joče se v bogastvu, sreči. . . In resnica, katera izmed njih je srečnejša, nego Andrejeva kraljičina Mara, zaupljivo na-slonjajoča obvezano, rudasto glavo na Mihčevo ramo. . . Naokrog je tiho, tako milo in na nebu zvezda pri zvezdi. Milijoni in milijoni teh drobnih, leskečih se jasnih svetov se žarč tam v višavi, žare vtrinjajo se ter gugajo kakor po taktu tihega šumenja bližnje reke. . . Vendar ni ta svet tako otožen, niti siro-tinja ni tako žalostna, d& niti hinavščine ni toliko, nego se nam včasih dozdeva. . . * * * Andrej je zginil brez sledu. Dopis v časopisu, ki je poročal o elementarni nezgodi, ki je doletela —ski okraj, zlasti še zemljišče grofa N., končal se je naslednje: »Vse pritrjuje, da je nevihta vzela v plen tudi človeško življenje: iz narastle reke so izvlekli truplo človeka, oblečeno v staro, oguljeno haljo. Gotovo kak revež." Ko bodo drevesa zasajena, pa to ne bo več mogoče. (Martinov večer) priredi dne 12. t. m. god-beni klub v zvezi s »Celjskim pevskim društvom" v »Narodnem domu" v Celju, na kar se že sedaj vljudno opozarja. (Za »Dijaško kuhinjo" v Celju) podarila sta tajnika gg. Fran Lončar in Janko Vavken mesto venca na grob očeta Šuklje ja vsak po 5 gld. (Obesil se je) pretečeni torek v Gaberjih 221etni kmečki sin Franc Hriberšek vlg. Hivc. Vzrok je bil prepir s svojo materjo. (Osnovalni občni zbor »Delavskega stavbenega društva") se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni v »Narodnem domu" v Celju. Že zadnjič smo omenili veliko važnost tega najnovejšega podjetja, ki bo temelj narodni delavski organizaciji. Vsak navadni delavec, ki bi se moral sicer celo življenje potikati po tujih zaduhlib stanovanjih, pride na ta način do lastne hišice z vrtom, katero bo z lahkočo poplačal, da postane njegova last. Zato pa opozarjamo vse slovenske delavske sloje na omenjeno osno valno zborovanje, kjer se bodo prečitala pravila ter se jim bodo razložili vsi podrobni pogoji. (Celjski poslanec Pommer) se na Dunaju hudo peha, da bi si pridobil tem več popularnosti med onimi sloji, ki naj bi v nepovoljnem položaju zanj agitovali. Hvalevredno je sicer, da se zavzema poslanec za zadeve, ki so res pre-ustrojitve potrebne, toda pri Pommerju se vidi že na načinu, kako svoje prizadevanje razglaša, da ne dela s srcem, nego le z jezikom. Stavil je s svojimi tovariši zadnje dni v državnem zboru kar tri predloge: 1. za privatne uradnike naj se ustanovi pokojninski zavod, 2. diurnisti (pisarji) naj se uvrstijo kot stalni uradniki v 12. činovni razred, katerega je ustanoviti, in 3. zniža naj se vojaška služba od treh let na dve leti, toda le pri onih, ki so dovršili nižjo gimnazijo, nižjo realko, meščansko šolo ali tem podobni zavod. Posebno z zadnjim - predlogom se nikakor ne moremo strinjati. Znam je, da le mestni sinovi študirajo tako rekoč za »šport" par gimnazijskih, realičnih ali meščanskih razredov, ker so do teh let nesposobni se česar resnega poprijeti, a za nadaljno študiranje so navadno — preleni. Takih nemških polštudentov kar mrgoli po naših mestih, ki tvorijo navadno voditelje razgrajujoči fakinaži. In taki malomarneži naj bi uživali pri vojakih še to prednost, da bi služili samo dve leti! Ali ni kmetijski sin, ki ni imel prilike si enakih študij pridobiti, ravno toliko vreden, kakor sprideni nemški dijaki? Vrhu tega je ta pri gospodarstvu in v podpori svojih staršev doma krvavo potreben, dočim meščanskega pohajko-valca nihče ne pogreša ter mu bo le zdravo, ako se nauči pri vojakih rednega življenja in discipline. (Poziv slovenskim citrašem.) Osnovati se namerava klub slovenskih citrašev s sedežem v Celju; poživljajo se vse cenjene dame in gospodje citraši, da blagovolijo prijaviti, ako se hočejo udeleževati citraških vaj. Fran Korun Koželjski v Celju. (Celjska policija) je še vedno magistratna „telesna straža", o njenem podržavljenju še ni nič slišati. Mnogo občin, okrajnih zastopov itd. so pač sklenili prošnje za podržavljenje celjske policije, a odposlali prošenj niso, kakor smo slišali, ker ne vedo kam jih je odposlati. Take prošnje je poslati vis. ministerstvu notranjih zadev, ki po novi preustrojitvi zastopa agende nekdanjega policijskega ministerstva. Še bolje pa je, če pošljejo iste našemu uredništvu, ki jih bo skupno odposlalo državnemu poslancu na Dunaj. Državni zbor. Vse seje pretečenega tedna so bile izpol-nene z debatami o vladni izjavi. Govorili so prvi dan, t. j. 24. m. m. Hofmann-Wellenhof v imenu nemške ljudske stranke, Pergelt v imenu nemške napredne stranke, dr, Lueger za krščanske soci-jaliste, Barnreither za ustavoverne veleposestnike, Hannich za socijalne demokrate in Wolf za Schonererjance. Vsi so naglašali potajno zadovoljstvo s sedanjo vlado, obečali isto podpirati, dokler ostane na stališču, da je treba nemštvo v Avstriji povspeševati, da uvede nemščino kot jedini državni jezik. Dne 25. oktobra so prišli slovanski poslanci na vrsto. Govorili so Poljak vitez Jaworski ter Čeha grof Palffy in dr. Stransky. Prvi je povedal, da imajo Poljaki do sedanjega ministerstva skrajno nezaupanje ter se izreče za solidarno postopanje z ostalimi slovanskimi poslanci v desnici. Isto je izpovedal v imenu Čehov poslanec grof Palffy. Največ zanimanja je vzbudil govor dr. Stranskega, ki je že sloveč kot najboljši go vornik čeških poslancev. Njegove ostre besede so padale kakor težki udarci na glave onih, ki so se tako hudo pregrešili na zlorabi ednako-pravnosti, ki so provzročili na Češkem in Mo ravskem pravcato ljudsko vstajo, kjer skoraj vsaki dan izkrvavi par žrtev od vojaških krogelj ali bajonetov. Dan 17. oktobra, ko so se preklicale jezikovne naredbe za Češko, in Moravsko je za Čehe baš tako usoden dan, ki ostane črno zaznamovan, kakor so bitke pri Solferino in Kraljevemgradcu. Nemškim strankam, ki se kla njajo sedaj Claryju, je zaklical: »Vi se pustite tepsti z bičem, samo nemški mora biti ta bič!" V imenu rumunskih poslancev je podal poslanec Lupul izjavo, da se ravna njegov klub po načelih : popolna avtonomija kraljevin in dežel ter popolna ednakopravnost vseh narodnostij. Samo če bo vlada ta načela strogo izvajala, sme pričakovati, da nji ne bode njegova stranka napovedala očitnega sovraštva. Dr. Kathrein je v imenu katoliške ljudske stranke, katera tvori del desnice, izjavil, da bo njegova stranka podpirala novo vlado, če bo ista delovala na po-mirjenje narodnostnih prepirov. Ta izjava je vzbudila začudenje v desnici ter se je že bilo bati, da se Kathreinova stranka izloči iz desnice; za sedaj se je zadeva še pomirila. V pravem nemškem smislu je govoril nemški poslanec Fochler, rekoč: »Na svetu ni edna k o pra vno st i; vsikdar bodo edni bolj ednakopravni drugi manj. M i (Nemci) zahtevamo zase p r e d p r a vicevtej državi, ki je od nas usta-novljena(?) in z našo krvjo spojena(??)." Tako mislijo vsi Nemci, tudi vlada, !e povedati si ne upajo tako jasno. Toda motijo se in — lažejo. Dne 26. oktobra so govorili: Čeh dr. Kramar, Hrvat Bianchini, Čeh Zacezk ter socijalni demokrat Daszynski. Seja dne 27. oktobra se je pričela zopet z nadaljevanjem debat o vladni izjavi brez pravega zanimanja. Burja je še le napočila, ko je koncem seje predsednik naznanil, naj se posta vijo na dnevni red sobotne seje — volitve delegacij. Wolf in Schonerer sta kar za stavo kričala nad lastnimi rojaki na levici. Imenovala sta jih izdajalce, ljudske sleparje itd. Konec debat o vladni izjavi se sprejme ter se izvoli generalnim govornikom dr. vitez Placek. V seji dne 28. oktobra je dosegla vlada to, kar jo je najbolj skrbelo. Brez velikega hrupa in obotavljanja so se izvolile delegacije ter se je zasedanje preložilo do ponedeljka dne 6 t. m. V delegacije so izvoljeni za Štajarsko: grof Stiirgkh, Wolfhardt ter namestnik Mosdorfer. Slovence se je popolnoma prezrlo. Za Koroško je izvoljen Lemisch, namestnik pa Hinterhuber; za Kranjsko dr. Ferjančič, namestnik pa Vencajz. Za Istro, Goriško in Trst so izvoljeni seveda sami Italijani. Pred zaključkom sobotne seje so odgovarjali posamezni ministri na stavljene interpelacije, in sicer je odgovoril minister notranjih zadev dr. pl. Korber interpelacije dr. Zaczeka in tovarišev glede izgredov na Češkem in Morav-skem. Minister je trdil, da so bile demonstracije premišljeno pripravljene ter da njim ni iskati političnih vzrokov, katera trditev je vzbudila med češkimi poslanci hrupno ugovarjanje. O mi-nisterskem odgovoru se otvori v prihodnji seji podrobna debata. Spodnje-štajarske novice. (Imenovanje) Konzistorijalnim svetovalcem lavantinske škofije sta imenovana čč. gg. Jožef Flek, prošt v Ptuju in Ivan Epalle, opat samostana trapistov v Rajhenburgu. Duhovnim svetovalcem so imenovani čč. gg. Jakob Hribernik špirituval v mariborskem bogoslovju, Jos. Zidan-šek, profesor bogoslovja v Mariboru, dr. Martin Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, Jos. Cižek, dekan v Jarenini, Franc Šalamun, dekan v Rogatcu, Matija Wurzer, župnik v Rušah. Matija Koren, župnik v Žalcu, Martin Jurkovič, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, o. Friderik Inglič, kapucinski gvardijan v Celju. (Osebna vest.) Č. g. Franc Kakuška bivši kapelan v Dobovi, je sprejet v budjeviško škofijo, ter nastavljen v mestu Krumau. (Učiteljske premembe) Nadučiteljem so imenovani: Jurij Augustinčič, učitelj in šol. voditelj v Dobju za Sv. Anton pri Sevnici, Veko-slav Strmšek na dosedanjem mestu pri Sv. Petru na Medved, selu in istotako Matija Šmid v Podgorju pri Slov. Gradcu. Učiteljem in šol. voditeljem pri Sv. Miklavžu, okraj Slov. Gradec, je imenovan Štefan Rataj, dosedanji podučitelj v Slivnici pri Celju. Kot podučitelji ozir. podučite-ljice so nameščeni: na nemški šoli v Konjicah Al. Weixler, dosedaj pri Sv. Ožbaltu na Dr.; v Ljutomeru Fran Zacherl, dosedaj učitelj v Cezanjev-cih; v Šoštanju Jakob Vrečko, dosedaj v Pre-borju; v Št. Jurju na juž. žel. Drag. Kveder, dosedaj v Račjem ; v Studenicah Jos. Kokl, dosedaj v Poljčanah; v Št. Jurju na Pesnici ondotna suplentinja Marija Kralj; v Središču Kristina Bregant, dosedaj pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Kot učiteljice ženskih ročnih del sta nameščeni Gabrijela Gorišek v Rušah za Ruše in Selnico na Dr. in Jožefi Sackl za mesto Celje. (Strokovnim zastopnikom v okrajnih ozir. v mestnih šolskih svetih) so izvoljeni m od dež. šol. sveta potrjeni za okraj Kozje: Emerik Moric, nadučitelj pri Sv. Petru pod Sv. gorami; Sevnica: Anton Skalovnik, nadučitelj v Blanci; Brežice: Blaž Tominc, nadučitelj v Globokem; Št. Lenart v Slov. goricah: Jos. Mocher, nadučitelj tam; Konjice: Jak. Jurko, nadučitelj v Tepini; Šmarje: Vekoslav Strmšek, nadučitelj pri Sv. Petru na Medved, selu; Radgona: Jak. Soukal, nadučitelj v Radgoni; Ptuj (mesto): mestni nadučitelj Anton Stering; Celje (okolica): Armin Gradišnik, nadučitelj na celjski okoliški deški šoli; Laško: Blaž Kropej, nadučitelj na Zid. mostu; Slov. Bistrica; J. Kristl, nadučitelj v Slov. Bistrici; Ljutomer: Ivan Robič, šolski ravnatelj v Ljutomeru; Gor. Radgona: Simon Erženjak, nadučitelj pri Sv. Petru pri Radgoni; Ormož: Mih. Vavhnik, nadučitelj pri Sv. treh kraljih; Rogatec: Fran Lorber, nadučitelj pri Sv. Florjanu pri Rogatcu; Marenberg: Gottfried Sitter, nadučitelj v Vuhredu; Šoštanj; Franc Hernaus, nadučitelj v Šoštanju; Slov. Gradec: Matija Šmid, nadučitelj v Podgorju. (Iz Teharjev.) V svoji seji dne 29. oktobra t. 1. si je teharski krajni šolski svet izvolil načelnikom g. Antona Štor p. d. Menih, posestnik v Bukovžlaku; namestnikom pa g. Ignacija Cajhen, posestnik v Teharjih. Potemtakem je sedanji krajni šolski svet v Teharjih sestavljen: č. g. Anton Šibal, župnik, g. Lovro Šah. nadučitelj, g. Jos. Pečnak šol. ogleda; Anton Štor, načelnik, Ignacij Cajhen, načelnika namestnik; dr. Dolschein, Jože Šušterič, Franc Štor, udje. Že imena jamčijo, da se bode za šolo mnogo koristnega storilo. (Iz Štor.) Večkrat že je prinesla celjska »Deutsche Wacht" do cela neresnične in s hudobnim namenom izmišljene članke iz Štor, ki prav lopovsko napadajo teharskega nadučitelja in župnika, češ, ta dva gospoda pričela sta se zaganjati in ščuvati na nemško šolo v Štoreh, ter ji pretita s poginom. Na prvi hip bi človek mislil: že morajo v Štoreh imeti bojaznega poročevalca, ki si dela velike, a nepotrebne skrbi za obstanek te šole in kateremu nista simpatična imenovana dva gospoda. Če bi kdo tako mislil, bi se pač motil! Po tem umazanem, skoz in zkoz brezznačajnem poročevalcem ni treba v Štore povpraševati, Štore niso tako srečne, ampak najdeš ga veliko bližje, da, prav v priljubljenem ti Teharju. O srečen kraj Teharje! Zakaj je umazani poročevalec le štorski šoli naklonjen, teharsko pa sovraži, bode vsakdo lahko razumel, kdor pozna politično mišljenje, zlobo in hinavščino zgage na Teharjih. (Pri Sv. Jederti nad Laškem) ustanovila se je na dan Vseh svetnikov »Čitalnica". Shod je bil mnogobrojno obiskan. Govoril je vlč. g. dr, A. Medved, profesor iz Maribora. Slava! (Konjiško učiteljsko društvo) ima v četrtek dne 16. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v slovenski šoli v Konjicah svoje glavno zborovanje. Ker je na sporedu mnogo važnih stvari, se pričakuje polnoštevilna udeležba. (Iz Konjic.) Radi napadov na Slovence ob priliki čitalniške otvoritve v Konjicah bil je tudi kaznovan na cel teden ričeta konjiški čevljar Šajtegel (Scheitegl). Taki so nemčurski obrtniki. Torej: Svoji k svojim! (Volitve v okrajni zastop slovenjebistriški), ki bi se imele vršiti pretečeni teden, so preložene na negotov čas. Pomoto je zakrivilo mariborsko okrajno glavarstvo. (Električna naprava pri Slov. Bistrici.) Veleindustrijec Scherbaum v Mariboru snuje obsežno električno podjetje blizu Slov. Bistrice. Ondotni potok Bistrico hoče pri vodopadu pora biti za moderno električno silo, ki bi priskrbela mestu razsvetljavo, električno vožnjo od kolodvora do mesta in k bakrenemu rudniku v Gor. Bistrici, ter bi služila tudi južni železnici na Pragarskem. (Nesreče.) V Janževi vasi pri Ptuju je udaril na paši konj 131etnega Jožeta Senčar s kopitom v glavo ter ga ubil. (V Dornavi pri Možgancih) se razširi kmalu dvorazredna šola v trirazrednico. (Sad nemške šole.) „Sergeerter Her bitte vem fur leiht Heier edvas Weiner Kaufen sind niht sofil wie Forigen jahr efi ist gutt starkr nur edvas resche die breise sind wie forigen jahr edvos biliger in der untern Kollos aber teiere von 22 bis 30 K. ber litter wie die Kvalitet ist. die leite komen imer frogen wen die Herm Komen sind auh edvos alte zum hoben um den breifi, Hoh Ahtungs Voli N. N." Tako nemško izobražene kmete bi menda rad imel tudi vranski Ottenschlager, ki bi svoje pridelke ponujali in materinščino onečaščali, končno pa vendar pristni Nemec ne bi razumel, ali mu ponuja vino, hmelj ali — kozliče. (Ormož.) Pri občnem zboru novega okrajnega zastopa so bili včeraj v okrajni šolski svet skoraj ednoglasno izvoljeni: č. g. Ivan Bohanec, župnik, g. Ivan Kočevar, g. dr. Oroslav Kristan, g dr. Ivan Omulec in g. Makso Robič. (Od Male Nedelje) Pred kratkim je bilo čitati neki dopis v „Slov. Gospodarju" iz ormoške okolice, v katerem se priporoča okrajnima zastopoma v Ormožu in Ljutomeru naj se zedinita, da se zvežeta z okrajno cesto Sv. Tomaž in Mala Nedelja. Vsi tamkaj našteti razlogi se mi zdijo tehtni in vredni merodajnega uvaže-vanja. Malonedeljčani potrebujejo leto za letom mnogo apna in ga vozijo skoraj edino s Huma pri Ormožu. Pa tudi les, vino, sadje itd. se silno težko spravlja iz različnih vrhov med Sv. To mažem in Malo Nedeljo zaradi zelo blatnih občinskih cest jeseni in spomladi. Merodajni krogi so vljudno prošeni, naj storijo potrebno, da se ta komaj kakih šest kilometrov dolga proga zveže z okrajno cesto. Ta prilika bi se lahko v porabila v to, da dobi tudi Mala Nedelja v ožjem pomenu zvezo z okrajno cesto. Vedno deževna leta so nam občinske ceste tako pokvarila, da konji komaj prazne vozove iz blata vlačijo. Občine so s plačili tako preobložene, da si same pri teh slabih letih pomagati ne morejo. Posebej še prosimo ljutomerske okrajne zastopnike, naj nas ne pustijo na cedilu. Naša pošta ima toliko prometa, da poštni sel ne more več-zmagati. V srce se nam smili, ko ga vidimo dan na dan prihajati obloženega z zavitki in zamoti, kakor da bi bil kaka tovorna žival. Na vsak način bode potrebno, da prosimo za vozno pošto vsaj trikrat na teden. Kako bodemo pa dobivali poštne pošiljatve, ako bode poštni konj obtičal v blatu? Skrb za ceste in promet naj v stran potisne osebne prepire! (Starinske izkopnine na ptujskem polju) Sedaj je dovršil profesor Gurlitt izkopavanje rimskih preostankov pri Hajdinu blizu Ptuja. Z uspehi je lahko popolnoma zadovoljen. Z od kritjem rimskih zgradb in spomenikov se je odprl Ptuju pritok tujcev, ki se zanimajo za zgodovinske ostanke. Izkopavanje se je začelo na travniku kmeta Zupaniča pred ednem letom. Dva metra pod zemeljskim površjem je naletel na celo rimsko cesto ter na tri tempelne, ki so bili posvečeni rimskemu bogu Vulkanu, boginji Fortuni in solnčnemu bogu Mitrasu. Posebno zadnji tempel, ki je bil postavljen leta 150 po Kristusu, se je razkril jako dobro ohranjen ter poln najlepših spomenikov. V njem se nahaja šest altarjev dobro ohranjenih z napisi, štiri skulpture, dve štatue, ki predstavljajo boga Mitrasa ter dve podobi genija z dvigneno in s pobešeno bakljo. Mitrov tempel je edina rimska zgradba, ki je ohranjena v Avstriji nad zemeljskim površjem ter bo privabila od vseh delov sveta historične spoznavalce. (Desetletnico škofovanja) je obhajal dne 26. m. m. premil. knezoškof lavantinski dr. Mihael Napotnik. (V dijaškem semenišču v Mariboru) je imenonovan špiritualom č. g, Ivan Vreže, vero-učitelj na učiteljišču. (Poštni urad v Rušah) je dobil po prizadevanju slovenskih občin dvojezični pečat. Zasluga za to pa gre še pred vsem pravniku g. Gorišeku. (Namestnik za Štajarsko) baje postane tirolski namestnik grof Merveldt, kateremu bo sledil na Tirolskem drž. poslanec baron Dipauli. Iz drugih virov se zopet zatrjuje, da pride Dipauli v Trst, grof Goess pa v Gradec. (Štajarski deželni odbor) je naklonil nekaj podpore tudi slovenskim zadrugam, n. pr. kle-tarski zadrugi v Št. Ilju v Slovenskih goricah in kmetijski zadrugi na Cvenu pri Ljutomeru po 300 gld. in obljubil dati tudi posojilnici pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah 1000 gld. 3% posojila. — Kranjski deželni odbor pa noče nič slišati o kakšni podpori zadrugam. (Cesar na Gor. Štajarskem.) Prve dni tega meseca se vršijo okoli Neuberga dvorni lovi na divje koze; vdeleži se jih tudi cesar. Druge slovenske novice. (Osebna vest.) Glavni učitelj na ženski učit. pripravnici g. J. Vodeb v Ljubljani in okrajni šol. nadzornik g. V. Zupančič sta pomaknjena v sedmi činovni razred. (Iz Ljubljane), 1. novembra: Po ljubljanskem mestu pričel je pretekle dni meriti inženir Mayer tvrdke Siemens & Halske progo električne železnice. — Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je vršil dne 26. oktobra t. 1. ob ogromni udeležbi Voljen je stari odbor z veliko večino blizu 700 glasov, Deželna vlada za Kranjsko je pravila „Zveze slov. in istrsko hrvatskih županov" s sedežem v Ljubljani, potrdila. V kratkem se bode izvolil odbor. Shod zaupnih mož narodne stranke je bil 25. oktobra t. 1. obilo obiskan, ki je sklenil velevažne resolucije. (V Ljubljani) osnujejo »Ojrednjo slovensko zadrugo". Ta zadruga naj bi pospeševala delovanje kmetijskih zadrug po deželi. (Dovoljeno posojilo.) Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega zbora, s katerim se ljub ljanskemu mestu dovoljuje najeti si 800 000 gld. posojila za stavbe in druge naprave. (Umrl je) v Ljubljani c. in kr. podpolkovnik v pok. g. Josip Gressel pl. Baraga Pokojnik je bil zelo priljubljen pri vojaštvu, pa tudi ljub ljansko občinstvo ga je spoštovalo, ker ni nikoli prikrival svojega pokolenja. i Za razširjenje ljubljanske nižje gimnazije v višjo) je v državnem proračunu za leto 1900 postavljena določena svota. (Slovenski pesnik A Aškerc) je dovršil svojo rodbinsko dramo BIzmajlov", ki se bo v teku te sezone v Ljubljani uprizorila. (Požar.) V Krašnji pri Lukovici je uničil dne 24 m. m. ogenj Francu Bartiču hišo z vsemi gospodarskimi poslopji. Škode je blizu 2000 gld., a zavarovan je bil le za 400 gld. Zsžgali so otroci. (Utonila je) v Cepnem pri Postojni 171etna M. Repič. (Nezgoda.) V Postojni je padel pretečeno nedeljo llletni Fr. Ogrizek pri zgradbi nove šele pod voz ter mu je šlo kolo težko obloženega voza čez obraz. (Častno občanstvo) je podelila občina Vipava dr. Ferjančiču in dr. Tavčarju. Istotako pa je odlikovala tudi občina Horjul ljubljanskega knezoškofa A. Jegliča in dr. Iv. Šušteršiča. (V Vipavi) razsajajo ošpice ter je vsled tega šola zaprta. (Zadružno skladišče v Sinčivasi na Koroškem) se je otvorilo v nedeljo, dne 29. okt. 1.1. jako slovesno ob navzočnosti udeležencev iz vseh delov Koroške. Zbralo se je tu nad 1500 slovenskih kmetov, da so priča, kako se blagoslavlja nov dom slovenskega oratarja, da se navdušijo ob ognjevitih govorih za svojo stvar. Res ogromna udeležba in sijajen uspeh slavnosti v Sinčivasi je najboljši odgovor na drzno izzivanje slovenskega ljudstva od strani znanega bar. Rokitan-skega, ki je dne 22. oktobra v bližnjem Veli-kovcu rohnel zoper vse, kar ne prisega na zastavo lažiliberalnega in nemškutarskega „bauern-bunda", zlasti pa zoper slovenske duhovnike, ker se ti posvečujejo narodnemu in gospodarskemu delu med ljudstvom. — Lepo stavbo je ob 1 uri popoldne blagoslovil mil. g. prošt iz Dobrlevasi, L. Vavtižar. Potem se je v lepo okin-čani dvorani vršilo slavnostno zborovanje, h kateremu je došel med drugimi tudi častitljivi starosta kor. Slovencev, mil. g. prošt Lovro Serajnik iz Tinj, Otvoril je je g. vikar Podgorc, ki je prisrčno pozdravil v tolikem številu došle rodoljube in podal poročilo o novi stavbi. Gospodarska zadruga je imela doslej 15.323 gld. dohodkov in 14583 gld. stroškov. — Nato so govorili o pomenu, namenu in delovanju zadruge ter o gospodarskem stanju našega kmeta: gg. Ivan Kač iz Žalca, posl. Fr. Grafenauer in odvetnik dr. Iv. Šušteršič iz Ljubljane. Navdušeni in temeljiti govori so našli v poslušalcih, ki so jim z največjim zanimanjem sledili, glasen odmev in živahno pritrjevanje. Iskrene besede, zlati nauki, ki so se čuli tu, obrodi gotovo lep sad in navdušenje, ki je nastalo med poslušalci, gotovo ni bilo le hipno. Po nekaterih formalnostih se je zaključilo zborovanje z „živio" klici cesarju in papežu. — Prisrčne ovacije so priredili zboro-valci gg. govornikom in mil. gosp. proštu Serajnik u. — Sledila je na to prosta zabava, pri kateri je koncertirala godba. Vkljub tolikemu številu ljudstva ni bilo niti najmanjšega nereda. Lepa slavnost je pokazala, da še Koroška ni propala! (Umrl je) bogoslovec celovškega semenišča g. Simon Dobrovnik, doma iz Prevalj. (Družba sv. Mohorja.) Z razpošiljanjem družbenih knjig začnemo z današnjim dnevom. Knjige se bodo letos razpošiljale po tile vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, na to lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje knjige dobč čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! V Celovcu dne 30. oktobra 1899. (Spominsko ploščo dr Gobancu) vzidajo v šolsko poslopje v Železni Kapli koroški nem-škutarski učitelji, ker je bil Gobanec varuh nemškega šolstva. (Predsednik tržaškega prizivnega sodišča) kot naslednik dr. Kindingerja baje postane dr. Ferd. Schrott, sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu na Dunaju, kateri je že svojedobno služboval v Trstu kot drž. pravdnik. (Tržaškem mestnem svetu) je odložil notar Piccoli vse časti, ki jih je imel pri tej upravi. Italijanska gospoda se mu je zamerila, rajši se bo pečal e — z zunanjo politiko v protiavstrij-skih društvih. (Občinske in deželnozborske volitve za Trst) se bodo vršile meseca februarja prihodnjega leta. (Ponesrečil je) na kolodvoru južne železnice v Trstu železničar Povh pri premikanju tovornih vozov. Železni ploči sta mu odtrgali obe nogi ter je bil v par minutah mrtev. Zapušča ženo z otroci. (Umrl je) v Gorici zdravnik dr. Clement. Oče se mu je pred nekaterimi meseci ravno tam ustrelil. (Napredek goriških Slovencev.) Naš rojak, velezasiužni rodoljub g. Mihael Vošnjak je kupil v Gorici krasno vilo „Judith" na korzu Franca-Jožefa za 36.700 gld. (Hrvaško gimnazijo v Pazinu) je obiskal dne 20. m. m. namestnik grof Goess ter se dal obvestiti, je li vse res na tem zavodu tako, kakor obrekujejo italijanski listi. Namestnik se je prepričal, da je na gimnaziji vse v najlepšem redu ter je izrekel svoje zadovoljstvo. (Nadškof Rajčevič umrl.) V Zadru je umrl dne 27. m. m. nadškof dr Rajčevič. (Iz Dunaja.) Pri prvem občnem zboru nSlovenijeu dne 23. t. m. je bil za zimski tečaj voljen odbor tako-le: predsednik: cand. phil Hinko Vodnik, podpredsednik : stud. iur. Milan Valentin čič, tajnik: stud. med. Rudolf Kobal, blagajnik: stud. med. Gabrijel Hočevar, knjižničar: stud. phil. Hinko Klešnik, arhivar: stud. iur. Franc Bytzek, gospodar: stud. phil. Niko Zupanič, namestnika: stud. tebn. Baltezar Babler in stud. iur. Josip Zupančič. Vojna v Afriki. Zadnjič smo omenili treh angleških zmag nad Buri. Prav smo storili, da smo o tem dvomili, kajti pozneje se je dokazalo, da so bile to Pyrrhove 'zmage, kakršnih si Angleži ne želijo več, ker bi sicer morali premagani zapustiti Afriko. Res so pograbili Angleži burske čete pri Dundee-ju in Glencoe ju, toda končno so se morali odmakniti nazaj do Ladysmitha ter poča kati pomoči. Buri so se koncentrirali okoli od-mikajočih ter je vsak čas pričakovati nove bitke. Nadalje so Buri zasedli mesto Douglas in Melmoth, ter se njim bo z zadnjo pridobitvijo najbrže posrečilo odpreti si svobodno pot do Indijskega oceana. Zasedeno je tudi od Burov mesto Klip dam. Na begu proti Ladysmithu so zajeli Buri 200 angleških huzarjev in 10 častnikov, kakor tudi več orožja. Posebno huda prede Angležem v mestih Mafeking in Kimberley, kateri mesti so že Buri začeli bombardovati. Vrhu vseh neprilik na bojišču pa še vznemirja Angleže bojazen, da bodo evropske velesile izrabile njeno stisko. Razun Avstriji ne zaupajo Angleži nobeni velesili, da jih ne bi kje prijela. Le turški sultan še sočustvuje z Angleži, toda pomagati ne more. Govori se, da pošlje Francija kmalu par vojnih ladij v Afriko, isto da stori tudi Rusija. Mesto Mafeking, katerega so Buri že več dni bombardirali, je začelo dne 27. m. m. goreti. Mesto Ladysmith je popolnoma obkoljeno ter se bo moralo vsak čas udati. Burske čete patruli-rajo na vse strani ter si ogledujejo sovražnikove operacije, Z angleškimi vjetniki in ranjenci ravnajo Buri zelo prijazno in človekoljubno, kar je pohvalil sam angleški vrhovni vojaški zdravnik. Pri Ladysmithu so po večurnem boju Buri vsestransko premagali angleške čete. Niti angleški viri si ne upajo te zmage zanikati. Buri so ujeli 42 angleških častnikov, dva angleška bataljona z 2000 mož ter 6 topov. Druge avstrijske novice. (Plovni kanal Dunaj-Trst.) Za to nenavadno podjetje je že dobil pred petimi leti nek ruski dvorni svetnik predkoncesijo. Isti je izra-čunil stroške na 160 milijonov gld. ter čas do-vršitve na tri leta. Sedaj je dobil od trgovinskega ministerstva ednako koncesijo inženir Wagenfuhrer. Največ ovire dela tehnihom proga Dunaj Gradec-Trbovlje. (Avstrijska in ogrska delegacija) se sni-dete dne 24, t. m. Poprej še bo ogrski parlament rešil nekaj nujnih zadev. (Nemška „Gemeinburgschaft") se že zopet nevarno maje. Nemška ljudska stranka je pisala Wolf Schonererjevi zvezi, da se nikakor noče v imenu »Gemeinburgschaft" pustiti psovati in terorizovati od ljudij, kakršna sta Wolf in Sch6-nerer. Jerobstva ne dajo Wolfu v roke, akoravno bi šla toliko opevana pobratimija nemških strank v kosce. (Volilno preosnovo za dunajsko mesto) ni hotela vlada predložiti cesarju v potrjenje. To bo Luegerja in njegovo stranko neprijetno zadelo. (Na Ogrskem) je izjavil ministerski predsednik, da ne obvelja ukaz vojnega ministra glede oglašanja rezervnikov z BJelem" mesto „Hier". In res so bili kaznovani oni, ki so se v materinščini oglašali samo z ukorom. Ali naj obvelja tudi tukaj dvojna mera? (Pruski— „Paradeschritt" v avstro-ogrski armadi) Ogrski kakor skupni avstrijski vojni minister sta izdala naredbo, vsled katere se bo v avstrijski armadi v bodoče korakalo po — pruskem taktu. Upelje se namreč tudi pri nas pruski takozvani „Paradeschritt", pri katerem ne bodo vojaki pri korakanju več vzdigali visoko nog, nego jih le dalječ od sebe stegali. Pruske piklhaube in pruski paradešriti pri oboroženi moči v Avstriji, ali ni to zadostni dokaz, da živimo s Prusijo v prijateljski zvezi? Ogled po širnem svetu. (Bolgarsko sobranje) je otvoril dne 27. m. m. knez Frrdinand ter v svojem govoru posebno omenjal prijateljskega svojega sprejema pri našem cesarju na Dunaju Predsednikom sobranja je izvoljen vladni kandidat Pakolow. (Srbski kralj Aleksander) se je pripeljal na Dunaj ter se poda za dalje časa v toplice. Na Dunaju so ga sprejeli precej mrzlo ter se bo v tem oziru še le spremenilo, ako pomilosti nedolžno obsojene Milanove žrtve. (Srčne želje nemškega cesarja Viljema II.) so, kakor že znano: vojne ladje, in sicer močne in veliko teb. Na njegovo prizadevanje se bojno brodovje podvoji. V to svrho mora biti do leta 1912. deset novih lin. ladij gotovih. Za to se bo etat od letnih 60 milijonov na 85 mi. lijonov mark pomnožil Dobili se bodo ti milijoni z novimi davki. Cesarjevim željam si upajo nasprotovati le socijalni demokratje in svobodna ljudska stranka. (Ruski car in carica) prideta dne 4. t. m. v Potsdam ter obiščeta tudi nemškega cesarja. (Na Kreti) so se razmere pod vlado grškega princa Jurija tako spremenile, da prosijo moha-medanske družine za dovoljenje, da se povrnejo v domačijo. Nova vlada jim seveda to z vese ljem dovoli. (V američanskem rudniku,) in sicer v E!y Minn. je ubilo Slovenca Ignacija Glavič, doma iz Klečet pri Žužemberku. Narodno-gospodarske novice. Ustanavljajmo ljudske knjižnice! (Napisal cand. iur. Vekoslav Kukovec.) Predno govorimo natančnejše o ustanov-ljanju takih knjižnic na Slovenskem, navesti nam je kot vzor te vrste angleške ljudske knjižnice, katerim podobne ustanovile so se brezštevilne knjižnice po Franciji in Nemčiji in v najnovejši dobi knjižnice na Češkem in Moravskem. V Angliji ima namreč skoro vsaka občina svojo praktično urejeno ljudsko knjižnico, ki obsega v cenih in trpežnih izdajah vse priprostemu človeku potrebne knjige. Te ljudske knjižnice so 'prenosljive, to je, ako si prebivalci kake občine žele čitati knjige, katerih v svoji knjižnici še nimajo, zamenjajo že prečitane knjige iz svoje knjižnice za take knjige iz knjižnic sosednjih občin, kakršnih si baš žele čitati. Vsak občan si ob uradnih knjižničnih urah iz ljudske knjižnice lahko izposodi knjigo, katero potrebuje, in sicer popolnoma brezplačno. Upravo ljudske knjižnice vodi pa občinski zastop, ki iz občinske blagajne poravnava tudi vse knjižnične stroške, kajti v Angliji določa zakon, da morajo tam, kjer se je za to odločila večina občinskega zastopa, vsi občani s prmernimi dokladami pri splošnih občinskih davkih prispevati tudi k stroškom za ljudsko knjižnico. Na tak način je vse prebivalstvo občine preskrbljeno za tako neznatno majhen davek, da ga v obče niti nikdo ne občuti, z vsemi njemu potrebnimi dobrimi knjigami, kar je za napredek vsega naroda neprecenljive vrednosti. Tako je torej v Angliji! Samo ob sebi se razume, da se pri nas mora v tem oziru mar- sikaj ukreniti nekoliko drugače. Vlada bi pri nas ustanovitvi takih narodnih izobraževališč ne šla na roko, to je jasno. Tudi občine bi pri naših sedanjih razmerah bile vsemu, kar bi dišalo po novem davku, odločno neprijazne. Kar se tiče uprave ljudskih knjižnic, nasvetujemo tudi glede iste znatno premembo. Toda brezpogojno bi moralo tudi pri nas veljati načelo, da treba take ljudske knjižnice ustanoviti povsod, kjer prebiva slovensko ljudstvo, da je nadalje lastnik teh knjižnic vse prebivalstvo, oziroma kot juristiške osebe združene občine, katerih prebivalstvu imajo ti zavodi služiti, in slednjič, kar je najvažnejše, da naj so ljudske knjižnice brezplačno pristopne vsem izobrazbe željnim občanom, vsem brez razlike mišljenja in družabnega stališča. Glede teh nujno potrebnih ljudskih izobraževališč rešiti nam je razmeram primerno sledeča bistvena vprašanja: Za kako veliko okrožje in kje naj se ustanovi ljudska knjižnica? Kako naj se nabavijo potrebne knjige, oziroma od kod naj se dobe denarna sredstva? Kdo bodi upravitelj ljudske knjižnice in kako naj se ista upravlja? In slednjič, kako naj se ustanovljenim knjižnicam zagotovi trajen obstanek? Kar se tiče prvega vprašanja, ne bilo bi za naše razmere primerno, ustanovljati ljudsko knjižnico za vsako občino posebej, ampak po edno knjižnico za vsako naravno skupino več občin, tvoreče eden župnijski ali šolski okraj. Sedež ljudske knjižnice naj se nahaja tam, kjer je cerkev ali šola ali oboje, v krajih pa, kjer bi za njo ne bilo dobiti lastnih prostorov, naj bi s© namestila baš v šoli sami. Navedena torišč?a tvorijo naravna središča manjših okolišev, imajo tudi največji promet in zlasti važno je, da bi tam bilo najložje najti sposobnih mož, ki bi skrbeli za živahen razvoj knjižnice, ki bi za njo vzbujali potrebno zanimanje med narodom, in ki bi bili zmožni koristno in razumno jo upravljati. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi po potrebi tudi posamezne zlasti večje in naprednejše občine ne smele imeti svojih lastnih knjižnic, ali da bi zraven manjših krajevnih ljudskih knjižnic po večjih mestih in trgih ne mogle biti tudi glavne ali velike knjižnice za vsako večje okrožje manjših knjižnic, recimo za vsak političen okraj. Morebiti bi baš take knjižnice po načelu prenesljivosti bile marsikje dobrodošlo sredstvo, da bi redne manjše ljudske knjižnice preskrbovale z redkejšimi in dragocenejšimi in ne tako splošno potrebnimi knjigami. Naša nujna skrb pa bodi, da gori nazna-čene skupine občin brž ko mogoče prav gotovo dobe vsaka svojo lastno ljudsko knjižnico, ki bode sposobna z uspehom zasledovati važen smoter ljudskega samopoučevanja in napredka. Pri točki, kako naj se nabavijo za ljudsko knjižnico potrebne knjige, vprašamo se nehote: ali Slovenci sploh imamo toliko primernih književnih proizvodov, da z njimi vsestransko zadostimo ukaželjnosti priprostega slovenskega človeka. In čeravno v tem oziru moramo pri-poznati, da bi s tem, kar je do sedaj v slovenščini napisanega tudi glede najnujnejših praktičnih znanosti, človek kot samouk ne mogel doseči bogve kakšne izobrazbe, vendar so slovenske tiskarne v dosedanji dobi podarile narodu že prav mnogo dobrega, koristnega in praktičnega berila, morebiti celo več, nego si sami domnevamo. Napaka je le to, da ona mnogoštevilna dela, katera je izdala dična Mohorjeva, družba in druga slovenska knjižna podjetja, leže razstresena in zaprašena bogve kje po omarah in policah slovenskih rodoljubov in raznih knjigo-tržcev, ne da bi jih čital narod, kateremu so namenjena. Ta zakopani knjižni zaklad naj bi prijatelji naroda oteli, in mnogo ljudskih knjižnic bi na tak način za dober kup pridobilo obilico še prav dobro uporabnih knjig. Tudi slovenski pisatelji pisali bi s tem večjim veseljem nove slovenske knjige, mnogo rajši nego do sedaj, ko marsikatero narodu posvečeno novo knjigo prečita jedva nekaj stotin dijakov in učiteljev, a kupi in potem nerazrezano položi med staro šaro nekoliko slovenskih uradnikov. (Konec prihodnjič.) Književnost. (Popevčice milemu narodu.) Gosp. Anton Hribar (Korinjski) je ravnokar izdal II. zvezek svojih priljubljenih poezij. Krasna knjižica je izšla v tiskarni g. Drag. Hribarja v Celju ter stane elegantno vezana 1 gld. 60 kr., broširana pa 1 gld. 10 kr. (Rokovnjači.) Narodna igra s petjem v petih dejanjih, katero je spisal po Jurčič-Kersnikovem romanu Fran Govekar. Ta igra se je lansko leto na splošno zahtevanje štirikrat predstavljala v ljubljanskem gledališču, a tudi v letošnji sezoni pride na vrsto, zato pa si bo knjižico tudi omislil vsakdo, ki se zanima za izvirne domače igre. Cena 40 kr. (Zabavna knjižnica) za slovensko mladino. Marljivi mladinski pisatelj, g. učitelj Anton Kosi v Središču je izdal osmi zvezek omenjene knjižnice, ki obsega več prav primernih pesmic, po- vestij, pravljic in kratkočasnic ter bo gotovo zelo dobrodošla šolskim vodstvom, mladini in nje prijateljem. Cena knjižici je samo 15 kr. (Nova slika) Trgovec g Peter N i k o 1 i č v Zagrebu ima na prodaj lepo sliko znamenitega srbskega slikarja Pavla Javanovica. Predmet tej sliki je povzet iz junaškega življenja Črnogorcev. Pred seboj vidimo zbrano črnogorsko družino ter gledamo, kako ded malega Črnogorca uči vaditi se v rabi orožja. Slika je nad 60 cm. visoka in blizo 100 cm. široka v lepem okvirju. Slika velja 27 gld., ako se takoj plača, 30 gld. pa v obrokih Slika služi v lep okras stanovanju. Razproda-jalec, ki potuje s to sliko po Slovenskem, ima v razprodaji tudi sliko pok. slov. vladike Ant. Mart. Slomšeka iz naše trgovine, katero istotako priporočamo. Razne stvari. (Visoke ženitve.) Poroča se. da je postalo zopet negotovo, ali se cesaričinja Štefanija omoži ali ne. Na vsak način pa se še možitev, koja bi so imela že vršiti sedaj novembra, za nekaj časa odloži. — Mnogo se govori tudi v zadnjem času, da se bo prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ženil z grofico Chotek. Grofica Chotek je navdušena Čdhinja. Znano je, da je tudi Franc Ferdinand Slovanom zelo naklonjen. Ako se res oženi Franc Ferdinand z grofico Chotek, potem se bo moral odpovedati prestolu. Prestolonaslednik bi postal potem nadvojvoda Oton, o katerem pa se govori, da bi se v tem slučaju tudi odpovedal prestolu na liubo svojemu sinu. (Premeten župan) V neki vasi ob Renu se je posrečilo županu, da je zaplenil šest ponare jenih tolarjev. Šel je ter napisal dolgo poročilo državnemu pravniku, pričakovaje od pristojnega mesta pohvale, da je zasledil hudodelstvo ponarejanja denarja. Državni pravdnik je zaukazal, naj mu_ takoj dopošljejo „corpora delikti" — to larje. Župan, ne bodi len, je hitel na pošto ter odposlal ponarejene tolarje s poštno nakaznico. Poštni uradnik seveda ni sumil pri tako vplivni osebi, kakor je bil župan, da bi denar ne bil pravi, ter je pomešal tolarje med ostalo srebro. Na ta način je prišel državni pravdnik ob doka žila, premeteni župan pa ob slavo. Koledar. Petek (3.) Hubert, škof; Ida, kraljica. — Sobota (4.) Karol Boromej, škof; Modesta, dev. — Nedelja (5.) 24. pobinkoštna. Caharija; Emerik. — Pondeljek (G.) Lenart, opat; Sever. — Torek (7.) Engelbert, škof; Pros-docim, škof. — Sreda (8.) Bogomir, škof; Asta, dev. — Četrtek (9.) Božidar, muč.; Orest, m. — Prvi krajec 10. ob 2. uri 40 minut po noči. Loterijske številke. Gradec 28. oktobra 1899: 46, 90, 72, 82. 70. Duq»J . 8, 36, 26', 70, 15. Pozivi (339) Deklica za vse Podpisano šolsko vodstvo prosi prav lepo vse prijatelje mladine in šole, naj blagovolijo za ondotno šolsko knjižnico kaj poslati, bodisi primerne knjige ali denar. Ljudstvo je revno in vsled nove šolske stavbe v slabih gmotnih razmerah, a šolska knjižnica brez knjige. Šolsko vodstvo v Dobju (p. Planina), dne 2. novb. 1899. ' Val. Pulko, nadučitelj. bi rada vstopila v dobro privatno službo ali pa tudi za natakarico v kako slov. gostilno. Ponudbe pod 3VT. IR,. na upravništvo tega lista. Vabilo na reci ni občni zbor .Jčfveze 5lovenskih posojilnic" kateri se bode vršil v četrtek, 16. novembra 1899 1. ob 10. uri predpoldne v „Narodnem domu" \ Celju. Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, 20 let stara želi sedanjo službo do 1. januarja 1900 premeniti. Vprašanja pod JvE. lOO poste restante Sv. Peter (318) 3—2 v Savinski dolini. DSBfll BUD: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika oz. revizorja. 3. Odobritev letnega računa. 4. Predrugačenje pravil. 5. Razgovor o gospodarski organizaciji na Slovenskem. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Opomba: Po § 11. društvenih pravil se smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v „Zvezi" stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. V Celju, dne 28. oktobra 1899. „Zveza slov. posojilnic" v Celju. IMeika, kaj pa neseš? Suhe gobe! & -j——k Kam ? V Celje! s- Komu? Veš, tistemu rfnfOHU KoIetlCU! Kje pa je ta? V „ 11aro dnem domu "! On kupuje vse, kar le imaš za prodati, ter plača najdražje! Svetujem ti, pojdi tudi ti k njemu, pošteno ti bode postregel, kakor je sploh pri Slovencih navada! Postranski zaslužek as*-ss&ifi; 1UUUU11U1U ZiUUlUflUtt, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste.— Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante. (155) V najem (337) 1 se odda mlin s stalno vodno silo. — Povprašati je v gradu Marija Gradtc pri Laškem trgu. Slovensko posestvo ob meji na prodaj! V prijetnem kraju Spodnje Štajarske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Da ne pride posestvo tujcem v roke, izposluje „Naša straža" izredno nizko ceno. Prijave sprejema „Naša straža" v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pojasnlia. Načelstvo „Nase straže". Redka ugodnost za priženitev! V prijaznem trgu na. Dolenjskem tik farne cerkve, se išče za prodajalno z mešanim blagom v dobrih razmerah od 20 do 30 let star mladenič. Glavni pogoji so marljivost in razumnost v vseh trgovskih strokah. Želelo bi se nekaj premoženja. Oni z dežele imajo prednost. Slike se diskretno vračajo. Resne ponudbe naj se pošiljajo pod šifro: „©S" na upravništvo tega lista. (335) 3—1 SpgHPBTiiii Zahvala. Velik požar nam je spodaj podpisanim posestnikom v Strmci dne 29. septembra t. popolnoma upepelil vsa naša poslopja, krmo in vse pridelke. Zavarovani smo bili za poslopje in seno pri banki „SLAVI]JI" katera je škodo po svojem generalnem zastopu v Ljubljani takoj pregledala in zavarovalnino v celem znesku brez odbitka popolnoma izplačala, za kar se tem potom javno zahvaljujemo. Priporočamo torej banko „Slavijo" vsakemu v vsakovrstno zavarovanje. Jože Magajne, Lena Ogrizek, Janez Žele, Janez Ostenk, -f Jakob Jurca, -j- Jože Podboj, -j- Lovrenc Podboj, priča in podpisal Jernej Katern, Anton Jenček, Janez Mrhar. Potrdi: Županstvo Postojna, dne 24. oktobra 1899 (334) 1 Zai^raJLa.- Srčno zahvalo izrekam vsi m, ki so se me v tužni uri ob britki izgubi mojega nepozabnega očeta, gospoda Janeza Šuklje Zahvala. Podpisani izreka presrčno zahvalo tukajšnemu ; bralnemu društvu za darovani denarni znesek 5 gld., : kojega je v namen revnim učencem tukajšne šole njemu izročil. Bog povrni! Vodstvo petrazredne ljudske šole v Št. Pavlu v Sav. dolini dne 31. oktobra 1899. c. kr. poštarja in hišnega posestnika v Št. Jurju ob j. ž. na katerikoli način spominjali in me bodrili ter tolažili. Posebno pa se še zahvaljujem velečast. duhovščini šentjurski za tako častno spremstvo, si požarni brambi, pevskemu društvu za nagrobnico, vsim darovalcem krasnih vencev, prijateljem in znancjtn ter vsim onim, ki so rajncega očeta spremili k večnemu počitku. V Celju, dne 30. oktobra 1899. (336) l Dr. Hinko Šuklje. »^=•1 ihUHiP/Sl z ..........mi l.lilij n 11111 m'i i i (11 n i............I........ 11.... i 111 n 11UJII..........I............in,,.............nuni.......................II.....iiminTiTmiVnViiVn^SO'' Svoji k svojim I Pozor! ^ Svoji k svojim! G o s p c d j e kateri žele po najnovejšem angleškem in francoskem kroju napravljene površnike; cestne, salonske; in gala-obleke, frake, športne suknje, haveloke, ali tudi druge vsakovrstne obleke za gospode in dečke, izvolijo naj se obrniti na tvrdko Josip Hočevar zaloga in izdelovalnica oblek za gospode in dečke Graška cesta štev. 23 kjer bodo postreženi v vsakem oziru najbolje in po najnižjih cenah. Naročila se izvršujejo točno in solidno! (327) Ul/ad moz čedne postave, poštenega obnašanja, v dobri službi na tujem, se želi poročiti s pridno deklico ali mlado vdovo, katera bi imela nekaj premoženja. Oglasila je poslati na upravništvo „Domovineu v Celju, pod imenom „Iskren". ll Splošno kreditno društvo v Ljubljani. ftg m n z VS Vplačani zadružni deleži gld. 45.080. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. oktobra 1899 gld. 2,058.685-94. — Skupna aktiva gld. 302.643-53. Sprejema: hranilne vloge po 47»%, vloge na tekoči račun po 3 72% od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5% do 6% brez kakih stroškov. XJrsud.-u.je se -vsaki dan o"b xia.A7-ad.nili uradnih il? mmi* (315) 6—4 urah: IDvorslsii trg- štev. 3. Ai V, j Dragotin Doljan v Zagrebu. Popolno renoviran hotel. — Krasne prostorne sobe. — Največji komfort. — Voz omnibus pri vsakem vlaku. — Cene primerno nizke. — Pristna, hrvatska in inozemska vina. — Prava, okusna hrvatska kuhinja. Rojakom Slovencem priporočam se za mnogobrojni obisk Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, bil je zadovoljen. Z velespoštovanjem Dragotin Doljan, hotelir Svoji k: s-voji xxx 1 Rafael Salmič = urar v Celji — v „Narodnem domu" priporoča svojo veliko zalogo zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur za dame in gospode. — Zaloga optičnih predmetov. Velika izbera stenskih ur, budilk m ur z nihalom. najnovejše in najboljše, kakor tudi špecijalitete vsake vrste po najnižjih konkurenčnih cenah. Istotako priporoča riajraznovrstnejša, za vsako priliko jako primerna darila v zlatu in srebru, kakor: verižice, uhane, prstane, zapestnice itd. itd. Vsa popravila izvršujejo se dobro in ceno. — Postrežba točna. JJlorie Eaueh steklar v Celju, Rotovška ulica št. Priporoča si. občinstvu steklene črke v raznovrstnih barvah, kakor: črne, bele, emajlirane, zlate in srebrne, jako pripravne za napise pri tvrdkah in reklamah; prav lepe in cene. — Gostilnam posebne izjemne cene pri vrčih, steklenicah, kupicah, krožnikih, skledah itd. iz porcelana ali kamenine. Prevzame vsakovrstna steklarska dela, kakor : šipe pri hišnih in cerkvenih oknih, strehah itd. po neverjetno nizkih cenah. Razpošilja steklo, porcelan, ogledala, podobe, svetilnice itd. kakor tudi olnate barve za takojšno ■ rabo, ki ' se brzo - posuše. /ji Na razpolago ima tudi najlepši blesteči 4. povlak, brunolin in vse vrste lakov. Prosim, da se prepričate z naklonjenim mi obiskom (306) 6-4 M. Rauch. Sj* 300 hektolitrov letošnjega, domačega *