KMETIJSKA NASVETA
Le mleko I. kakovostnega razreda bomo lahko prodali
Kmetijska svetovalna služba občine Ljubljana Vič — Rudnik se v zadnjem času srečuje s problematiko pridobivanja kvalitetnega mleka.
V želji, da bi proizvajalci pridelali in prodali mleko 1. kakovostnega razreda, opozarjamo na dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto mleka.
Ti dejavniki so:
—   pravilna   molža   ob   upoštevanju   higienskih ukrepov
—   čiščenje in dezinfekcija molznega stroja
—   vzdrževanje molznega stroja
—   neoporečna krma in krmljenje
—   zdrave živali
Kvalitetno mleko je možno pridelati z ročno ali strojno molžo ob upoštevanju naslednjih pravil:
1.  Vsaj eno uro pred molžo ne počnemo v hlevu ničesar, s čimer se dviguje prah (ne pokladamo krme, ne nastiljamo, ne kidamo gnoja, ne pometamo)
2.  Krave morajo biti čiste, posebno vimena (pre-skrbimo, da bodo ležišča krav čista, nastlana)
3. Hlev naj bo čist, vsako leto prebeljen, prav tako naj bodo urejene mlakarnice.
4.  Pazimo, da bo molzna posoda čista, izdelana naj bo iz nerjavečega železa in aluminijastih spojin, ki se lahko čistijo.
5.  Molznikova obleka naj bo čista, lasje pokriti. MOLŽA
Pred molžo oplaknemo molzno posodo z vročo vodo in preverimo delovanje molznega stroja (podtlak).
Prve curke mleka iz vsakega seska izmolzemo v po-sodo s temnim dnom in pogledamo, ie je mleko kakorkoli spremenjeno. Seske in vime temeljito umi-jemo in obrišemo s suho krpo. Pri koncu molže ne pozabimo na izmolzevanje.
Mleko takoj po molži odstranimo iz hleva, da se ne navzame vonjav in ga čimprej ohladimo na 4° C.
Vso molzno opremo takoj po molži splaknemo z mlačno vodo in temeljito očistimo notranjost in zunanjost molzne posode z vročo vodo in ustreznim detergentom.
Po čiščenju molzne posode, sledi splakovanje in razkuževanje ter zopet splakovanje. Vso očiščeno molzno opremo obesimo tako, da se odcedi in osuši.
Vsak teden izvedemo generalno čiščenje molzne opreme in opravimo menjavo sesnih gum. En kom-plet sesnih gum naj teden dni stoji v temnem prosto-ru, medtem, ko drugi komplet uporabljamo. Poško-dovane in izrabljene sesne gume takoj zamenjamo z novimi, saj so sicer pogosto vir okužbe.
Zdravljenje mastitisa in drugih bolezni prepustite veterinarju!
KMETIJSKA LVETOVALNA SLUŽBA
Enota Ig: ing. Zlatko Krasnič
Enota Podpeč: ing. Anton Zavodnik
Enota Dobrova: ing. Nada Gabrenja
Enota Velike Lašče: ing. Peter Indihar
Setev koruze
1. Gnojenje
Za dober pridelek jeseni zaorjemo 30 - 40 t/ha hlevskega gnoja ali spomladi 40 m2 gnojevke. Če
nimamo kemijske analize tal, gnojimo poleg hlevske-ga gnoja še z gnojili NPK in sicer:
na brazde potrosimo 500 do 600 kg / ha NPK 13-10-12ali400do500kg/haNPK15-15-15ali 350 do 400 kg / ha NPK 8-26-26
Za spomladansko gnojenje priporočamo NPK z večjo vsebnostjo fosforja in kalija. Ce imamo sejal-nico z deponatorji gnojil, damo na brazdo 2/3 do 1/2 gnojila, drugo 1/3 do 1/2 gnojila pa ob sestvi ob seme. Dognojujemo, ko ima koruza 5 — 6 listov pri zgodnjih hibridih in 7 — 8 listov pri poznejših hibridih, in sicer z 300 do 400 kg/ha KAN-a ali 200 do 250 kg/ha UREE. 2. Setev
Sejemo kvalitetno in po velikosti izenačeno seme. To omogoča natančnejSo setev in izenačene posevke. Sejemo, ko se tla na globini setve (to je 4 do 6 cm), ogrejejo na 10 do 12 C. Ta temperatura se doseže na našem območju 25. aprila - 5 maja.
Gostota setve:
zrelostni
razred                  za zrnje                  za silažo
(FAO)          zrn/ha     razdalja      zrn/ha     razdalja
100-200     110000     70x14       110000    70x13 200-300       90000     70x16       100000    70x14 100.000    85000     70x17           90000 70x16
300-400 Globina setve:
Pri težjih tleh ali kadar sejemo zgodaj je globina setve 4 cm, pri lažjih tleh ali kadar sejcmo pozno 6 cm.
Pred setvijo je potrebno preizkusiti sejalnico na mestu in pri vožnji. Za mehansko sejalnico moramo odbrati ustrezen komplet setvenih kolutov, tako, da premer izvrstin ustreza obliki in velikosti semena, in da v izvrtino sede le eno zrno. K traktorju priključeno sejalnico zapeljemo po ravni podlagi, na kateri smo odmerili 10 m poti in preštejemo spuščena zrna, izračunamo povprečno razdaljo med zrni in jo pri-merjamo z izbrano razdaljo po navodilih za setev.
3. Priporočeni hibridi koruze
BC175,HELGA,BC278,BC312,BC318,EVA, BC 188, BC 199, DEA, CARLA, MIRNA, BC 272
Hibridi z zgodnejšo zrelostjo (FAO 200 - 300), so primernejši za pridelovanje zrnja.
O zaščiti in varstvu koruze pa v naslednji številki KOMUNE.
Dodatne informacije dobite pri Kmetijski svetoval-ni službi.