772
Slovenski glasnik.
odlikuje s svojim humorom in satiro, kakor je pokazal že s „Pohadko z naši vesnice" in z ,,Vsednim životem". V „Pfeludih" je pesniku glavna svrha, šibati nezdravi, prenapeti idejalizem, pod katerim se tako rado skriva prazno sanjarstvo. Snov je v kratkem ta-le : Mlad slikar hrepeni po slavi, ali ko spozna iz svoje in tuje izkušnje, kake zapreke morajo mlade moči premagati, strežne se in postane navaden ali srečen človek — učitelj. Tiste sanje o slavi so bile le nekaka predigra.   On sam pravi svoji izvoljenki ne brez nekake ironije:
„Cas všemohouci mnoho, mnoho meni,
j a zanechal již blahoveho sneni,
jsem moudrjm nyni — ano! ver mi jen!
A za bludičkou nehonim se vice:
Jsem učitelem — mala služba sice,
hlad nemam vsak a take cti mne svet!
Co slava?   Jenom pfelud mlade hlavy, tfpvtiva tretka, ktera deti bavi, to chorobny je veru jenom sen!"
To je glavna misel te pesni, katera pa ima poleg mnogih lepot vender tudi nekaj neverjetnih in neosnovanih podrobnostij. — Petnajsti zvezek ,,Poetickih besed'* pa podaja humoristično povest v verzih ,,Tfešne" (Crešnje); spisal jo je Ladislav Quis, čegar balade se zmatrajo za najboljše v češki književnosti. Ti pesni vzeta je snov iz 1. 1848. in podaje nam prekrasen pokus narodnega humora češkega. Ž njo je Ladislav Quis novic spričal, da živi v njem velika pojetična sila, katera. je ravno v sedanji dobi v najlepšem razvoji.
Poljska književnost. Od novega leta izhaja v Levovu ilustrovani list ,,Ogni-sko domowecl dvakrat na mesec; v njem objavlja znani pripovednik M. Balucki novo povest ,,W žydowskich rekach". — Bavno tam je počel izhajati drug leposloven list „Tygodnik literacki" pod uredništvom Wladymierza Zagorskega. — Čestitim bralcem lahko postrežemo z nekimi dati o poljski žurnalistiki. Vseh poljskih časopisov je preko 230, in sicer v Galiciji do 100 (v Levovu 58, v Krakovu 23), v avstrijski Sleziji 4, na Dunaji 1, v kraljevini Poljski 81 (v Varšavi sami 71), na Pruskem 35 (v Poznanji 18), drugod 8. — 23 iz njih izhaja jih vsak dan, 78 vsak teden, 13 večkrat v tednu, 60 dva ali trikrat na mesec, 33 vsak mesec, 5 štiri ali petkrat na leto, in 18 o nedoločenem času.                                                      —r—
Popravek. V članku „Hans Makart" v 11. št. na 700. str. stoji, da je bil g. Jurij Šubic v Makartovi mojsterski šoli. To je pomota. Bil je brat njegov, g. Janez Šubic. — Na 731. str. v 14. vrsti od spodaj čitaj osemnajst, namestu štirindvaj set.
,»Ljubljanski Zvon"
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki  osmerki  po jeden  pot  na mesec v zvezkih ter
stoji: celo leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamični zvezki se oddajejo po 40 kr.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo  odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Novih ulicah 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.