St. 31.
V Gorici, ? torek dne .18 marca 1913
Iibaja diakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva .praitrik, jzidej.dan poprej. Stane "¦uTlefo"''!^ lO*^"*^ V, let«    .   .   .   „  *,.__ 7„    ,*      .   .    .   „ 2*50 Posamične številke sta-nejo" '.  .     ; 8 vin. ""**
Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Skrb Italijanov za Kucoulahe.
Sedaj imajo gorke skrbi za Kucovlahe v Maeedoniji. Joj, kaj bo ž njimi, s tem vrlim »latinskim ljudstvom«, ki šteje pol milijona, pod novimi gospodarji. Con te Voltoiini joče v »Piccolii« nad -usodo Ku-covlahov: tako dobro se <jim je godilo pod Turki; mirno so vršili svoje pastirsko delo V gorovju orj zgodnje spomladi do pozne jeseni ter se vračali v doline na zimo, šole so jim preskrbeli iz Rumimije in cerkve tudi — ali kaj bode sedaj, ko jim bodo gospodarili novi gospodarji? Voltoiini pravi, da Grki zapirajo Kucovlahom šole [n Bulgari niso nič boljši. Bulgari in Grki Jim bodo gospodarili in uboge Kucovlahe čaka razna roden je. Sicer pošljejo ti reveži neko deputaeijo okoli po Evropi, toda Voltoiini že naprej ve, da ta deputa-ciia ne opravi ničesar; povsodi bo od. pravljena s sladkimi besedami, stori pa se nič .njim v -prilog. Voltoiini bi videl naj-rajše, da bi Kucovlahe zadela taka sreča kakoršna se obeta Albancem, ki upajo do-l Iti svojo državo, ali priznati mora, da peščica Kucovlahov je raztresena tje in sem po dolinah in gorah, med drugimi so posejani, nikjer ne -prebivalo kompaktno raz-ven kraja Mecovov (ime ,pa ,ni Kuco-vlaško) in okolice, ali še to je le majhna reč.
No, sicer je prav lepo, da se Italijani ogrevajo za »gente latina« v Maeedoniji, !-o njihovem mnenju k .narodni smrti obsojeno — ali še lepše bi bilo. če bi bili ti veliki Italijani na sploh pravični in bi stali na stališču: vsak naj ima, kar mu gre. Toda v Istri, kjer gospodarijo, ne privoščijo Sol slovanskim otrokom, za vsako ¦slovansko šolo treba biti boj posebej, dru-saCe zahtevajo, naj se Istra poitalijanči in v ta nameri sijajno podpirajo raznarodo-vafoio »Lego nazionale«. Slovanom ne šol •r: Pač pa so bili našli neke --romunske ru-dltuente med Čiči hi tem so hoteli preskrbeti šolo, pa je biJo končno vse skup preneumno. V Trstu delajo barbarsko s Slovenci, kakor v Istri, kakor v Gorici. SloVenec v tržaškem    mestu samem ne
Tečaj XLIil
TOTAPENKO:                          "
Generaloma Hči.
Prevel: A. M. (Dalje.)
V tem je prišel iz cerkve cerkovnik in čakal razoglav na pragu nečesa. Zatem pa se je pojavilo naslednje: oče Semjon v svetli opravi, jeden vaščan, cerkveni starosta in ž njimi še neki človek, katerega Mamjička ni poznate^Visoke pmtave je, suhoten in nekoliko upognjen: dolgo brado je imel in brke že precej sive: sobice jo je oviralo, da ni mogla pogledati natančneje. Kdo .bi mogel biti to? Nafo so Šli po stopnicah čez prag m Manjičkajih ni več videla, dokler se niso pojavile iste štiri postave na pokopališču. Oče Semjon in neznanec sta' šla naprej vštric, oče je govoril, a oni.-je poslušal z nalahko proti njemu sklonjeno glavo; vaščan in cerkveni š'faW'stii sta. Šla zadaj, zdelo se je, da molče. Vsi so 'bili pokrili glave, le nezna-* nee nef ki je tudi nadalje še nosil čepico v rokali. Nato'f»a 'se je pojavila še sna postava ¦— žcnska.podohna vašSainkam; zakasnila se je bi'a, pa Je zdaj hitro korakala
Uredništvo .
se nahaja,v Gosposki ulici Št. 7
v Gorici v i. nadstr. na desno.
Upravriištvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računiio po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-8adJ?i-jyečje črke po prostoru. Kekiame m spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta. — Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
sme imeti slovenske šole; v Pijansko naj gre. V Gorici iso nam postavili šolo na periferijo, da se je ne moremo .posluževati. Tako delajo v .primorskih deželah, kjer so na krmilu, s slovanskim prebivalstvom, barbarsko ravnajo z nami — za Kucovlahe v Maeedoniji pa .povzdigujejo svoj glas, dasi niti ne vedo, kaj storijo ž njimi Bulgari in Grki. Sodijo pač ipo sebi, da kakor oni italijanizirajo drngorodce, kjer morejo, istoitako store s Kucovlahi novi gospodarji njihovih krajev. V Italiji.je okoli 50.000 Slovencev, ipo večini bivajo kompaktno, pa nimajo slovenskih šol. Še duhovnikov nimajo povsodi slovenskih in videmski škaf hodi med nje pridigat po italijansko. Iz Sicilije pošiljajo učiteljice med Slovence in dajo jim inštrukeije, naj le pridno obsovražijo SLovencem slovenski jezik, da se čim prej poitalijančijo.
Tako postopanje Italijanov nasproti drugorodcem je raznim Voltolinijem seveda čisto v iredu in edino na mestu, ako bi pa kucovlaške analfabete v Maeedoniji Grki lin Bulgari spravili malo do kulture in bi odpravili irumunščino, katera se jim je v izvestne namene usiljevala iz Rumu-niie. joj, to bo pa grjzen nekulturen čin! Kako se le morejo trkati na prsi in sklicevati na svojo tisočletno kulturo, ko so pa preveti ti Italijanski sami samega proti-kulturnega duha!
.1 odmiki so Nemcem. Ti gorijo posebno za Albance, ne vidijo pa razmer na Koroškem in Štajerskem, katere so ustvarili eni in v katerih ginejo Slovenci. Di-vjemu Albancu albansko šolo, Kucovlalm kueovlaško, kulturnemu Slovencu pa •-• nemško pri Nemcih, (italijansko pri Italijanih. Slovenci v Gradcu še ganiti ne smejo, v Celovcu zapirajo ljudi, če govore slovensko, v Primorju 'je »ščavo«, kdor govori slovensko; povsodi zaničujeta ta dva »kulturna« naroda Slovence. Sedaj pa kričijo, kakor bi čutili na svoji koži krivico, ker baje Kucovlahi dzginejo ¦kot Kucovlahi pod bulgarskim in grškim gospoJstvom. Naj le -malce čutijo, naj se ic malce uživljajo v ulogo teptanca in za-tiranca — morda se Jim kaj .spremeni v glavah, da začno postopati s Slovenci malo bolj kulturno nego so delali to doslej. Pa četudi jim ne pride to »razsvitlje-
zadaj, da jih dohiti. Šli so čez celo pokopališče in se ustavili naenkrat ob visokem grobu z novim, tesanim križem. Neznanec je pristopil bliže, vsi drugi pa so ostali zadaj nepremično. Prekrižal se je neko-Hkckrat in stal tako dolgo, dolgo; naenkrat p; je padel na kolena, in se nato vrgel ves na zemljo.
Kdo bi mogel biti to? Kaj išče na grobu Klavdije Antonovme? Mamjički je silno bilo sirec. Zazdelo se ji je, da se dovršuje na tem grobu tajinstvena drama. Zakaj se je ta človek pojavil lakaj 'tako nenadoma? Kaj ga je prignalo k (tej visoki gomili, zakaj je pal ma tla in zakaj se ne dvigne tako dolgo?
Pristopila sta nato k njemu oče Semjon in vaščan, prijela ga oprezno pod pazduho in ga dvignila. Oče je Tekel nekaj — tolažnlne ibesede pač. Neznanec se je prekrižal še parkirat, potem pa je odšel ? omahu.jočimi koraki z drugimi. Zdaj so šli po druga poti, po isti.stezi, po kateri je šla takrat Mairja Vladiimirovma, in kmalu so ji zopet Izginilii iz vidika. Toda Ma-njička jih je sprejela, v mislih, predočujoč si, kako so pnišlii do vrat, šli ven, krenili k vasi Trn ugibala je, kam bodo neki šli zdaj in kaj se bo še zgodilo nadalje. Ta
ittje — mi primorski Slovenci vemo, da strcm.o italijansko premoč in kadar se to zgodi, bo zavladala v Primorju poštenost in pravica!
Avtoinohilfia zveza med Gorico in Krminom po Brdih.
Shod v Šmartuein.
V nedeljo 16. t. m. se je vršil v Šmart-nem v Brdih napovedani shod z dnevnim redom: Avtomobilna zveza med Gorico in Krminom po Brdih. Udeležba je bila glede na neugodno vreme dobra. Bili so tam zastopniki občin Kojsko, Medana, Bi-Ijana, le Št. Folijam ni bil zastopan, dasi je istotako iaiteresiran na stvari. Došel je tudi poslanec Fon.
Predsedoval je shodu kojščanski župan g. F r a n Obljube k, ki se je zahvalil za izvolitev predsednikom, pozdravil navzoče, predstavil poslanca Fona in razložil pomen shoda.
Na to je govoril vpokojeui dežehi uradnik K lav« ar o proračunu za na-jneravaiio avtomobilno zvezo.
Poslanec F o n je povedal, da je bil glede koncesije za nameravano avtomobilno vožnjo pri trgovskem ministru; na-svetoval je. da naj bi isj jo preskrbele .Qb.-_ čine ne kako akcijsko društvo. Na briško železnico radi slabega finančnega stanja države ni misliti; 20 let še gotovo nimajo Briei pričakovati svoje železnice. Priporoča! pa ie zboljšanje cest, pri čemur ni tudi država pomagala.
Sprejeta je bila raka-le
resolucija:
Poživljajo se briške občine, da se združijo ter dotični občinski zastopi napravijo zakonite starašinstvene sklepe ter se sploh kot ljudski zastopi zavzamejo za to, da se to vprašanje čim prej uresniči.
Nato se je vršil živahen razgovor zlasti o vprašanju, aH naij prevzamejo avtomobilno vožnjo občine ali naj se. napravi akcijsko društvo. Poslanec Fon je govoril proti akcijskemu društvu, omenjaje Judi velike pristojbine, ako bi že občine ne prevzele nove vožnje, naj bi se ustanovila pa zadruga. (Tako bi se došlo do podpor,
hip pa se je polastila ivsse njene pažnje ženska, ki se je pojavila za onimi Štirimi na pokopališču; zdaj je hitela s bitnimi koraki proti šoli, »podtikajoč se sko.ro pri vsakem koraku. Brž je spoznala, da ta ženska ni nihče drug nego Hivirja.
Mainjička je bila že tako nestrpna, da je odprla vrata in ji stopila nasproti. Hi-vrja je očividno že »pričakovala tega. Že izdaleč je dajala značilna znamenja, ki so morala po njenem umenju pojasniti vse, v resnici pa niso pojasnila ničesar. Naposled, že v razdalji kakih dvajset korakov, ji je zaklicala steno.
»General je prišel! Oče Klavdije An-novne!...«
M injička je pomislila: »To sem vedela. Kaj druzega sploh tni moglo biti. To sem čutila.«
Šli sto vštric. Hivirja je pripovedovala vsa zasopla, dušeč se v besedah:
»Stojim tam v cerkva, pri službi 'božji, Ijudij polno... Naenkrat gledam -— ljudje se priklainjajo!... Visok starec s sivo brado, bled kakor stena, suh kot trska, upadlega obraza; čelo visoko, glava plešasta. Na hlačah ima udeče 'trakove, ma kaftainu pa rdeč irob... Vidim, nekako znam se mi zdi, kakor da sem ga vddela
dočim bi akcijsko društvo tnc moglo dobiti podpor.)                            ;'   ;;
Župan O b f j u b e k se je zahvalil za « udeležbo, govoqiniikom,.prosil ;pbslanca'"po^ moči in zaključil shod, ki je ipdkaizai, kako preveti napredka so naši Briei, kako se hočejo lepo okoristiti z modernimi občili, ki so res potrebna Bricern, posebno ob času, ko treba oddati ipridelke na izvozni trg v Gorico in Krmin.
Nadejamo se, da se želje briških kmetovalcem v kratkem uresničijo.
Iz proračuna
posnemamo to-,le:
Cesta, po kateri bi vozili avtomobili iz Gorice čez Št. Ferjan v Kojsko, znaša okoli 15 km; cesta iz Kojskega čez Me-dano v Krmin pa okoli 20 'km. Nabavila bi se dva avtomobila in vozilo bi se iz Kojskega v. Kron in in nazaj trikrat ali štirikrat na dan, (iz Kojskega v Gorico in nazaj štirikrat do šestkrat. Priporoča se spočetka dvakratna dnevna vožnja med Kojskim in Krminom, med Kojiskim in Gorico štirikrat, kar bi znašalo na idam vožnje 200 km. Ako gre za transport med tednom in ne za periodični transport, treba šteti 300 delavskih dni; skupno /bi se torej prevozilo na leto 60.000 km.
P^ tej premisi !bi bilo osbratnih troš-kov: "10% amortizacije naloženega kapi-"" tal a od dveh vozov K 4.480; 5% obresti neamortizačnega kapitala K 1.120; bencin 24 kg za 100 km ,K 45, za 60.000 14.400 kg, da K 6.480; 4 garnituire gn,mijskih koles po K 2.600, znaša K 10.400; 2 šoferja po V 2.400 znaša K 4.800; olje, mast, razsvetljava K 1000; vzdrževalni troški 5 v za km K 3000; jamč. dolžn. zavarovanje K 220 — skupaj K 31.500. Kilometer z avtomobilom stane 52.5 v. To je najvišje postavljen proračun, v dodafku se navaja, da pri štedenju in vestni uporabi potrebščin se da znižati cena za kilometer na 43 v.
Ako se vzame za ceno kilometra 50 v, bi stala vožnja iz Kojskega v Gorico in nazaj K 15; vožnja iiz Kojskega v Krmin in nazaj K 20.
Ako -se obteži avtomobil s 4000 kg in se pelje iz Kojskega v Gorico ter istotako obložen gre nazaj v Kojsko, bi bilo dohodka pri sedanji voznim 4 v za   kg iz
in zopet kakor da ga nisem videla. Srce pa mi je naenkrat močno zatolklo... In mahoma sem se spoinlnila... Križani Bog, kako se je spremenil!... A takrat, ko je bil prišel k ranjici, oh, takrat je bil ves drug... V uniformi, stasit, dostojanstven, brez brade, samo z brki, o aivih laseh ,pa niti govora... Zdaj pa — praivi starec, zgrbil se je in gleda tako žalostno, in na njem nikakega sijaja, uniforma sne tista... Nemara ga je sama žalost (tako potrte!.. Stala sem kakor na žerjavici, kar vleklo me je, da bi stopila fk njemu, da slišim njegov glas, on pa je stal venomer na istem mestu in molil talko vroče in se priklanjal do tal. Po službi božji pa, ko se je ljudstvo razšlo; je stopil k očetu in mu rekel, da bi rad videl gnob in ipoljubil prah.,. Šli so tja, a jaz za »njimi; neprestano sem ga j. gledala. Prišel je na grob, gledal in padel na tla rim zajokal, o, kako je zajokaT, za-ječal!.. No potem so ga dviginiiii, toda oče ga nikakor ni mogel uitolažifci. Kaj mu ie vse govoril! Tako — posvetno In iz svetega pisma in vsakovrstno... Ali .ntič ni pomagalo. Ne vem, 'kako bo naprej; oče ga je vzel s seboj, \m pa sem stekla domov-;..«
(Pride še.)
Kojskega v Gorico in 1 v v Kbj&ko toliko: 4000 po 4 v da K 160; 4000 po 1 (V da K 40; skupaj K 200. Proti temu bi bilo troš-kov te 15 K.
Vse .kaže, da bi se podjetje lepo ren-tiralo ter bi se sčasoma dosegle prav nizke cene za prevažanje blaga iz Brd v nižino in z nižine v Brda.
NadallevanJe volne na Balkanu.
Skadeir in O dir in Se nista padla. • iS. je pričel zopet strašen bambardma na Skader. Dei mesta je začel goreti, Učinki srbskih oblegovalnih topov so strašni. Infaraterija se opravlja na generalni naskok. — O dir in krepko naskaku-jejo Bulgairi in Srbi. Vzeli so Turkom zopet jedno utrdbo. 300 Turkov je padlo pri tem. Oficirji v Odrinu so izgubili vsak up na uspeh. Dan na dan bežijo iz Odrina gruče po 50—60 mož.
Grki so zasedli otok Samos. V južni Albaniji Grki zmagonosno prodirajo, vzeli so mesto Premeti; piri Delvinu in Argirokastu so Grki irasgnali turške oddelke. Grki so zasedli' baje tudi Valono in Berat.
Turška knižarika »Hamidije« je dospela v Aleksandri jo in baje od tam že odpotovala. Grške topničarke so jo poprej zasledovale, ali radi slabega morja jej niso mogle slediti, tako da |e lahko ušla pred Aleksandrijo.
Veleposlanika reunija je odklonila balkanske mirovne pogoje, češ, da so.pretirani; ali mnenja r.j vendar, da odgovor Balkanske zveze ne izključuje možnosti za pogajanje za mir. Velesile hočejo pritisniti na balkansko zvezo, da bi končno prišlo do miru; istotako sledi pritisk ha Turčijo. Turki -seveda z ogorčenjem odbijajo zahteve Balkanske zveze.
Srbija baje hoče v kratkem proglasiti aneksijo okupiranega ozemlja; sledila jej bo Grčija.
Posebnih poročil z bojišča ni, zatrjuje se le, kakor vsak dan, da zdajpazdaj padeta Odrin in Skader.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Khuen konferira z Desvjeni. — Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da je podpredsednik Kossuthove stranke, poslanec Desv, dolgo časa konferiral s predsednikom vladne stranke grofom Khuenom. Posvetovanja imajo baje namen, sondirati teren za sporazum. Opozicijonalni listi poročajo, da stavi opozicija siedeče pogoje za kompromis: 1. Demisijo Lukacsa in odstop grofa Tisze. 2. Volilna reforma naj se reformira v smisiu, ki bo odgovarjal tudi zahtevam opozicije in delavstva. 3. Poostreni poslovnik naj bo veljaven le za debato o proračunu in rekrutnem kon-tigeniu.
Nadaljno odpuščanje rezervistov v Galiciji. — Razven rezervistov iz 1. 1908. ¦ bodo sedaj odpuščeni tudi vsi rezervisti tehniških oddelkov in sicer letniki 1908.—1911. incl Vsem rezervistom, k» so bili 4 mesece pod orožjem, bosta odpuščeni dve orožni vaji, prva in tretja, tako da se bodo morali udeležiti !e druge orožne vaje, ki je določena za i. 1915.
inozemstvo.
Generalu! štrajk v Belgiji izbruhne najbrže na dan 14, aprila t 1. Tako se sklene najibrže na generalnem kongresu soc. demokratične stranke.
Rusija je iposlala aa Mongolsko mejo okoli 4000 mož 20. divizije. Kitajska je z Mongolsko pretrgala vsako daljno korespondenco; ker noče poslušati njenih dobrih nasvetov.
Sobranje je, kakor poročajo iz 'Sofije, razpravljalo o odgovoru min, preds, Ge-sova na razne interpelacije o odnosa jih v
Balkanski .zvezi. Napadali so Grke in Srbe, češ, da delajo osvojevakio politiko na škodo Bulgarom; da so Srbi zaprli bul-garske šole, onečastili cerkve in samostane itd.? Obračali so se tudi proti Ru-mimiji; nekr*eri so nastopali proti aspi-iracijarn Grkov in Srbov, da naipriimer Solun ne sme pasti Grkom v roke. Minister Teodorov je potolažil vse skupaj rekoč, da je vsaka kritika odveč, ker vojna še ni končana in diference še niso izravnane: ko bodo znanii uspehi, potem bomo govorili.    ..,,  .                          .      :       .
Domače vesti.
Podjetne ljudi žene želja po obilnem delu in po zaslužku, ki mora biti združen s takim delam, na Balkan. Ne gredo dol le ljudje, ki iščejo služb aH da bi kaj začeli dol, kako trgovino, obrt — imarveč tudi podjetniki, ki se seveda ;ne mislijo naseliti na Balka<nu, ampak iščejo delo in dobrega zaslužka. — Včeraj se je odpeljal na Balkan znani marljivi podjetnik zidarski mojster I v a n N i h r a n t iz Solkana, da dobi morda doli kako obsežno delo, pvp.katerem bi si služili dober kruh lahko tudi številni slovenski delavci.
Trije nemški državni poslanci v Gorici. — Jutri zvečer bo v dvorani nemška šole v Gorici večeir predavanj. Govorili bodo trije državni postanci: P e r k o o neonsko-češki spravi, H u m -ni e r o političnem položaju, S c h r e i t e r o narodnih, političnih in socialnih dnevnih vprašanjih. Predavanja so za »deutsche Gaste«.                     .......,
Korporal umrl v zaporu. — Neki konporal tukajšnjega 47. ipešpolka je umrl v zaporu. V zapor je moral v,soboto zvečer, v nedeljo zjutraj so našli mrtvega. Vojak je pisal na poveljnika pismo, v katerem se je pritoževal radi postopanja z vojaki, menda tudi glede velikonočnega dopusta. Radi tega je moral v zapor in tam je umrl. Baje ga je zadela kap?
Za pobeglim Rozino je podana ovadba .na državno pravdništvo radi ponever-jenja in je izdana za njim tiralnica.
Obširno poročilo Muzejskega društva. z letošnjega občnega zbora priobčimo prihodnjič.
Porotno zasedanje v Gorici prične 31. t. m. Za prvi dan je določena razprava proti A. Zanutelu iz Beljana radi oskrum-l.-e; določeni sta tudi še razpravi radi ža-Ijenja časti proti CaMiniju in Velicogni ter proti A. Battanu radi oskrumbe. Morda se bo vršila tudi razprava proti delavcu Maregi, ki je na pustni torek ustrelil v ulici Grzoni delavca Pertota. Drugih razprav ne bo.
Dražba lovov. — Včeraj so bili na dražbi lovi: Avče, vsklicna cena 50 K, oddan za K 97, najemnik F. Drufovka iz Gorice; Bate, vsklicna cena K 46, oddan za K 47, najemnik V. Stanič iz Bat; P o d 1 a k a, vsklicna cena K.35, oddan za K 60, najemniik A. Fabjan iz Podlake; Ravne, vsklicrta cena K 60, oddan za K 61, najemnik A. Luznik fe Solkana; A j b a, vsklicna cena K 100, oddan za K 101, najemnik Just marki Obizzi iz Gorice; :\ nhovo, vsklicna cena K 42, oddan za K 60, najemnik Anton Mavnič iz Anhove-ga; Plave, vsklicna cena K 95, oddan za K 121. najemnik Andrej Mavric iz Plavi; Ukan je, vsklicna cena K 20, oddan za K 30, najemnik Anton Štekar iz Ukanj. Danes so bili na dražbi ti-le lovi: Kanal, vskHcna cena K 47, oddan za K 102, najemnik M. Chalaupka iz Gorice; Bodrež, vsklicna cena K 84. oddan za 88, nademimk isti: Idrija, visklicna cena K 40, oddan za K 41. najemnik Anton Žnidarčič" iiz Idrije; Morsko, vsklicna cena K 96, oddan za K 106, najemnik Chalaupka; V.rh, vsklicna cena 47, oddan za 52, isti najemnik: Kal in Lom nista oddana; BaajSice. cena K 20, oddan «a K 21, najemnik Peter Murovec iz Kala.
Avtomobilna vožnja po Vipavski dolini. — Poštni vozovi, ki vozijo po Vipavski dolini, ¦ izginejo pred — poštnimi avtomobili. Pred časom že se je pisalo, da se iive*dekJ poštni avtomobili po Vipavski dolini. Sedaj čujemo, da je dobil podjetnik Bo 1 k o dovoljenje za uvedbo avtomobilov.
r' Občni zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici« se je vršil v ncdejjo. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: Predsednik: Dr. Vladimir Orel. Odborniki: FiljibVBačnar, Ivah Bano, Josip Fabčič, Ivan Kravos, Josip Kuštrin, Anton Obidič, Ferdo Pinter, Vid Rogic, Leopold Rijavec, Mihajlo Turk. Namestniki: Josip Kenda, Ignac Mali, Ludvik Pucelj. Pregledovale! računov: Alojzij Bajec, Fran Moškon, Karel Prinčič. Razsodniki: Franjo Ferfila, Josip Hrovatin, Anton Mu-sič, Fend. iprof. Seidl, Ad. Urban 5ič.
Humaniteta, kje si? — Pred par dnevi si je »neki gospod poškodoval roko in je šel v najbližnjo llekarno. Ker .je bila že pozna ura, je pozvonil in prosil, da se mm nudi prva pomoč, ker je močno krvavel. Lekarnar Kiirner pa je dotičnemu pokazal vrata in mu rekel, naj gre v bolnišnico. Radovedna smo, čemu imajo lekarne po-nočmo službo, ko vendar .ne postrežejo v takih nujnih slučajih?
Za »Lebensmittelmagazin« železničarjev v Gorici ise ije bil v nedeljo na občnem zboru velik boj. Zmagali so soc. de-rnokratje s svojimi kandidati, kar pomeni t o Wieserja velik poraz.
S trebuhom za kruhom. — Na črti Kmiin-Trst je pričelo biti nenavadno Živahno. Pričeli 'so prihajati italijanski delavci h Italije, in' sicer prihajajo -imnogo-številnejše nego zadnja leta. Prihajajo iskat dela v> Avstrijo, drugi gredo v Nemčijo, pa tudi v Trst so ptišH, da odidejo v Ameriko; več jih gre v novo obljubljeno deželo, v Kanado. Dosilej so prišli. po večini Furlani. Samo iz Kodrojpa jih je 230.
Cirkus Schmidt v Gorici. — Naznanjamo, da }e došel veliki cirkus Schmidt v Gorico ter se nastanil na zemljišču starega pokopališča. Cinkus vzbuja povsodi, kjer se ustavi, vseobče zanimanje, ker daja jzborne predstave. Prva predstava, bo v soboto zvečer.
Umrlo je v Gorici v času od 2. do 8. t. m .27 oseb; in sicer 16 v mestu, 5 v moški bolnišnici, 6 v ženski; za jetiko so izmed teh umrli 4.
Društvo prodajalcev tobaka naznanja, da vsled odredbe c. kr. finančnega nadzorstva za to pooblaščenega od c. kr. finančnega ministerstva z odlokom z dne 10. sušca 1913. štev. 14.481 s m e j o b ,i t i tobakarue v goriški deželi odprte 8 ur le tretji velikonočni praznik in sicer ako se to poljubi lastnikom tobakarn oziroma prodajalcem tobaka. Razen tega se naznanja, da bo v s 1 e d i s t e g a odloka zaloga tobaka odprta drugi velikonočni p r a z n i k ter bo mogoče istotam dobivati tobak od 8—12 -ure dopoldne. Vodstvo društva pa določa čas, ko bodo smele biti odprte prodajalne istodobno za vse od 8 ure predpoldne do štirih popoldne, namreč kakor'že rečeno za dan 25. t. m. /                Vodstvo društva.
Rodilo se je v Gorici v času od 2. do S. t. m. 15 otrok.
Vedno falimenti. — Zdaj na laški zdaj na slovenski strani. V trgovini in obrti na Goriškem, zlasti v nižini, je velika kriza, ki tira dan na dan kekega trgovca in obrtnika pred sodnijo. Te dni so sodili Justa Ceketa iz Fojana, očeta sedmih otrok, radi falimenta. Obsojen je bil na 5 dni zapora.
Vreme v Gorici. — Po lepih solnčnih toplih dneh je nastopil dež, oblačno, temno »je bilo nebo. Zdaij se svita, zdaj se zo-tfet zagrne v tmino. Ob tem času, ko jemlje v koledarju zima slovo in prihaja spomlad, je rado tako. V nedeljo, na oljčno, je bilo deževno, ali domače gospo-
V soboto 22. marca
ob 8. url zveiar
gala-premi&re predstava.
dinje-prorokinije ipravijo: če je na oljčno nedeljo dež, je na Veliko moč lepo. Bomo videli, če bo res.
Ob naboru se rado pripeti, da je kak nabornik malo več vesel kot navadno; zato pa sledijo v mestu hitro aretacije. Letos je bilo aretiranih nekaj mladeničev iz Števerjana. Puščemi so bili po zaslišbi seveda na prosto ali klicani bodo še na glavarstvo, da dobijo kazen, če jih spoznajo, za knive. ~'~ bjudje pravijo, da se s fanti iz okolice ravna trše nego z mestnimi." Ko so se prvi dan nabora mestni.(naborniki peljali po Gosposki ulici, prišedši iz ulice Vetturini, so peli lin vpili v kočijah; redar jih je posvaril pa so le še bolj vpili in »peli«. Zgodilo se jikn ni nič.
Ciganska pot iz zapora v zapor. — 1$ letnega Mihaela Hudorov.iča so odpeljali iz tukajšnjih zaporov-.v Ljubljano, ker ga išče praviica za tatvine im goljufije, storjene na Kranjskem. Ta cigan ..Miha Hudorovič ima bratca 14 letnega Franca (ko je bil maijhen, je bil >-Juirček), katerega so spustili iz zapora te dni. Kolikokrat bosta še v »peržonu«?      .
Aretirali so v Gorici zopet nekega Petra Vogriča iz laškega Vidma; klati se okoli brez dela in tako pride opetovano redar-jen v rake. Obsojen jesedaj na 4 dni '/apora.
V  desetih dneh pet prazničnih dni. — .Letošnja nenavadno zgodnja Velikanoč nam je prinesla pet praznikov in nedelj na kup. Od pretekle nedelje 16. t. m. do 25. t. m., to je do prihodnje srede imamo pet prazničnih dni. Dosti časa za počitek, ali niso ga deležni vsi stoji;'so tudi taki, ki morajo delati v praznik kot na delavni 'dan. — Kadar je obilo praznikov, je navadno tudi obilo nesreč, pretepov, pobojev. Da bi bila letos-izjema!,;    ,,    -..a >
Z a m en jen je bil dežnik, pri nedeljski predstavi v Trgovskem domu. Kdor ima zamenjen dežnik, naj se .zglasi v kavarni Central pri natakarju, kjer dobi nazaj svojega.
Listnica uredništva: V K.: Poslanega dopisa iz raznih vzrokov, žal, ne moremo priobčiti. Kaj drugega!
V  $.: Prihodnjič gotovo! Nekaterim drugim dopisnikom in poročevalcem: Poslano in. sporočeno porabimo deloma v >;Pri,m.« v petek, deloma v '»Soči« v soboto.
Narodna obramba.
Ženska in možka podružnica Ciril-Metodove družbe v Gorici priredite v soboto, dne 5. aprila veselico v prid obmejnemu »šolstvu. Opozarjamo že danes si. občinstvo na to prireditev in prosimo vsa ostala društva, da ne prirejajo na do-tični dan veselic.
lilijoo i^lečoato milo
od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen m Labi
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spri&rjejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodUnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izknSena je lilijna krema nManera% ki ohrani damam Cndovito nežne roke. Dobiva Be v tnbah po 70 vini povsod.
Syrup. Sorsopurillae
Mirtll«c,,,W{|
L^Liniment s sidrom LSfN
k
. Za VeHkono^ se 4aie plruhov^TaJe
¦ Običaj mod Slovenci' lih itudi družba sv. Cirila in Metoda se drži te lepe slovenske navade ter je pripravljena v največjem gievilii' pomklame im kronane piruhe r z vseh strani naše domovine — tudi od rojakov, iz tujine — sprejeti. G. prof. Rajko Perušek je.daroval v ta namen 5 K. — Blagemu rodol^U, «e. lepo zahvaljujemo.! in želimo, da"'nam*fiiMgYWV*4f^g4!^k2;-^ venci nalože prijetno nalogo, da se jim zahvalimo sa piruhe, katere podare za Velikonoč C. M. družbi.
Podružnica Ciril-Metodove družbe v Vrtojbi ij>r)iiredii "na Velikonočni ptihdeljek-4 veselico s plesom. Začetek ob 3. uri in pol popoldne. Veselica se vrši v prostorih g. Maraža v Dolenji Vrtojbi. Odbor.
d.i Je posvetila toliko sknbi scenerdji, le v i. dejanju ibi morala čakalnica na postaji izgledati mula bolj itaiki čakalnici podob-np,.Qb'is'k je bil Še precejšen, le na sedežih v parterju je sedelo mnogo menavzočih. Vsekakor bi lahko pričakovali . boljšega obiska,  -¦":              ,                  — a —
:  Ljubljanski igralci v Gorici.   —   Po
končani sezoni v L/jublilani pridejo ljub-
¦^fl^-ig*ak*4«t^>že-v©&»let sem tudi
leto«; v Gorico, in sicer ostanejo tu od 5.
aprila "dalje skozi tri tedne.
Prosveta.
. Slovensko gledališče v Gorici. . —-. i Zopet smo »raeii v. nedeljo priliko naspie-iii^atjjsseiod '-srca. »Reservistova svartba«, ki ' so i|o .uprizorili marljivi naši diletantje, je burka polna humorja".fin izvrstnih, neprisiljenih dovtipov. Igra sama na sebi je dolga (4 dejala), pa veiidar nismo tega občutili. Seveda imajo pni tem zaslugo v prvi vrsti ilgralci, ki so komaj po 14 dnevnem odmoru z res >vzg.ledno marljivostjo in. vztrajnostjo naštudirali svoje vloge. Tudi igrali so primenoma zelo dobro. Posebno jje ugajal vojni zalagatelij Rožnik. Videlo se je na prvj pogled, da nastopa sigurno im da ima poseben dar za komične vloge. Tudi vloga Koprivca, »feldpepelna« je bila zelo dobro 'zastopana. Zelo dobro ho podali, svoje vloge Rožnikov zet Ravan, njegova žena in tašča. Najbolj tipična prikazen v tej burki je bil gotovo Žolna baron Puhtogiavsiki s svojimi vednimi re^ rniniscencami na'baroneso Ido. Tudi re-servist Iskra je ugajal s svojim vipavskim dijalCktom. Dobro so pogodili svoje . vloge tudi operna pevka Chiari in Ko-privčeva nečakinja Rozaliija. Končno naj omenim Še vlogo stotnika in Ravanovega sluge. Ostali diletanti so nastopili le v majhnih vlogah, vendar so tudi ti veliko pripomogli, da je burka -tako dobro vspela. K sklepu še par opazk. Neprijetno je dir-nila odsotnost monterjeva, tako da se je pričetek zakasnil za cele pol ure. Upajmo, da se v prihodnje ne ponovi več ta nedostatek. Pohvaliti pa moramo režijo,
:."•     OOPISI. iz kanalskega okraja
Kašo so našli, tisto vojaško kašo, ki je bila izginila pred dvema letoma za Ročinjem. 'Našli so jo v grapi pri Škokarju pod Srednjem. Kaša je bila pirazna, razbita s pikonom.
iz ald^skega okra|ak
Selo na Vipavskem.   — Podružnica
sv. C. in M. vabi vse svoje člane k letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil 23. t. in. ob 10. uiri dopoldne v šobi bralnega društva.
Prostovoljno gasilno društvo vabi k občnemu zboru, ki 'bo v pondeljek 24. t. ni. ob 10. predpoldrie v prostorih A. Bavčarja it. 28.
Iz Sv. Križa. — Giril-Metodova podružnica za Križ-Dobravije-Vel. Zabije priredi veselico 24. t. m. v Ferjančičevi dvorani v Sv. Križu. Na vsporedu je: petje, veseloigra »Županova Micika«, ku-plet, šaljivi prizor, ples; udarijajo tambu-raši nied vsporedom. Začetek ob 3. pop. Pričakujemo obilne udeležbe.
Dcl-Otlica. — (Nesreča.) Dne 12. t. ni. je ponesrečil pri delu blizo Idrije tukajšnji domačin, mlad mož Anton Likar. Pri delu ga je zadel mrtvoud in na mestu je obležal. Zapušča mlado vdovo in ¦otroka.
Iz tolminskega okraja.
Podbrdo. — Prostovoljno gasilno društvo v Podbrdu bo imelo svoj redmi občni zbor 30. marca ob .4, uri popoldan- v prostorih .g. podžupana M. Torkarja, h kateremu se vabi člane in vse prijatelje gasilstva.'Načelstvo.
.'.--.   Iz goriške okolice.
« ;iz Vrtojbe. — (Razno.) — Nekateri časopisi so poročali,, da ije zmrznil pri nas. kf.btnpir, ki so ga kmetje sadili v prvi polovici .imeseca februarja. Temu nasprotno, u gotovi jamo, da je krompir ostal na. splošno zdrav; le malenkostni kosi obde-, lanjga zemljišča so bili prizadeti po takratnem mrazu in sicer ,qni,j]Li imajo bolj senčno lego; -teh pa je jako malo na"vintoj-benskem poliju.
O našem županstvu se ne ve ničesar; ali je mrtvo ali živo. Tudi seje se ne vršijo, dasi vsebuje občinski red v tem ožini jasno določbo. Da bi se gledalo v naši županiji na predpise cestne -in zdravstvene policije, tega si človek ne. sme niti misliti, kaj še le želeti. Tudii krčemska policija ni povsem v smislu interesov ' in nočnega miru vaščanov.
V jeseni se je, kakor smo sivo j čas poročali, zgradila kanalizacija ob skladovni cestf "skozi občino Dolenjo Vrtojbo. Toda hvala »ne vemo Ikoniu«, ali županstvu ali testnemu odboru, cesta je še danes ponekod vsa raizruta in neuravnana. Bil bi že skrajni čas, da se itemu odpomore.
• Društveno življenje, kolikor pride v poštev Dolenja Vrtojba, je jako živahno bodisi v gospodarskem, bodisi v izobraževalnem pogledu.
Pred dobrim mesecem se je podrl neki zid ob skladovni cesti v Gorenji Vrtojbi, tako da je zasul ves obcestni jarek. Nevarnost preti, da se podere še stoječi z!d^ toda do danes se ni še nobena pristojna oblast pobrigala, da bi se ta neprilika odstranila in tako preprečila vsako nesrečo, ki se prav lahko zgodi.
Iz kobariškega okraja.
Električna luč v Kobaridu.   —   Od
včerajšnjega dne je v kobadškem trgu uvedena električna luč. Ulice in javni lokali so sedaj lepo razsvetljeni.
Sokolski vestnik.
Sokolski zlet v Ljubljani,   ki   se  ije
imel vršiti letos po leti, ije vlada prepovedala »z ozirom na javni mir in red«. Boji se, da bi prišlo v Ljubljano preveč Srbov in Bulgarov.
Iz Prvačine. — Spomladansko veselico priredi »Prvaški Sokol« v Sokolskem
domu na Velikonočni .pondeljek, dne 24. marca 1.1. Vspored: L »Kitica <slovansik.Hi napevov«, godba. 2. »Naša zvezda«, poje domači moški z/bor. 3. »Slovanske cvetkes godba. 4. »Pri zibelk, poje do-ittači mešan .zbor. 5. »Slavček«,- godba. 6. Jaka Stoka: »Anarhist«, igra. — Igrajo domači diletamtje, dvadejanka. 7. Po veselici ples An prosita zabava. Pni veselici in "plnsu sodeluje sokolsika godba. Začetek ob 4. uri pop. Dobiček je namenjen za Sokolski dom.
Gospodarske vesti.
Trg sv. Jelena v Gorici včeraj je privabil v mesto obilo deželanov. Na ta trg se pripelje in proda obilo krompirja za saditev; tako je bilo tudi letos; krompir stane po 14—16 K kvhital.
Falimenti v januarju in februarju 1913... — Navajamo namreč samo insol-vence z več nego 100.000 K pasiv. teh je bilo v januarju 82 z okroglo 23 milijoni pasiv, v februarju pa'57 z okroglo 20 mi-
j lijoni pasiv. Ustavitev plačil ?c bilo v januarju 431, v februarju pa 275. Res je, da
j se je v februarju število zmanjšalo, toda januar je kritičen mesec, ki se Jkoniaj da v
' tem ozira primerjati drugim mesecem.    ^
I        »Trgovsko in obrtno društvo za Qo~
{ riško« v Gonioi .naznanja, da se je občni zbor, ki se je imel vršiti preteklo soboto,
' preložil vsled premalega odziva članov na belo nedeljo. Redni občni zbor društva se bo vršil po Veliki noči, na belo nedeljo, dne 30. t. m. ob 9x/» uri dopoldne v prostorih, hotela »Zlati Jelen« po že objavljenem dnevnem «redu. V (»lučaju nesklepčnosti prvega se vrši eno uro pozneje ob
' vsakem številu navzočih članov drugi občni zbor. Člani društva, udeležite se občnega zbora! Odbor.
Prvi šparglji. — V soboto je bil na goriškem 'trgu prvi kilogram špargljev. Pridelal jih je v Starigori M. Basa.
Poljsko delo v Srbi?!. — Notranje srbsko ministerstvo dobiva z vseh 'strani poročila, da poljsko delo v Srbiji ne trpi vsled vojne toliko, kolikor se je ma9lito. Poljedelci si pomagajo pri delu drug drugemu; jeden dan so vsi na polju jednega kmeta, drugi dan na polju drugega. Radi tega je odstranjena bojazen, da bi ostala zemlja neobdelana za časa vojne. — Mor ratorij se najbrže podaljša za 3 mesece po demobilizaciji.
kolesarska 2V^za
Goriška slov. kolesarski društva J>rirede veliko mednarodno cestno dirko v~ ,n e-d e 1 j o 4. m a ] n i k a t. L -na (Drogi Gorica (start: mast južne železnice) Kjrmin-Medea- Zagjraj- Tržič- Prosek-. Opčkia-Sežana- Senožeče- Vipava- Aidov-ščina-' Črniče- Gorica (cMj: Rožnsi dolina.) — I>aljava 140-km. — Darik bodo SakoJepa in dragocena. — 2a vsa slov^is-ka goriška ikolesarska društva sprejema l>rija.ve izključno tajnik kolesarskega društva loško Kuštnn, Gorica, <los.;p. ulica 25. L Obenem daja. vsa .potrebna pojasnila in navodila glede dirke. — Predsedjiišt-va kolesarskih društev iso ii&prošcna, <kx Pri-jpv;.jo- takoj najpozneje do t- ¦ a pr ila t !. svoje dirkače gorioTneTijcrteinu tajniku. — Podrobnosti se bode tedensko v časopisih priobčevalo. —Zdraho 1 — priredM-verri odsek.
PredsedništvG kolesarskega draštva »Gorica« naproša člane dirkače« da izvo-le takoj prijaviti se Lled& velike cestne .dirke. Zdravo! Predsednik.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« ^ Vrtojbi priredi na tretji "Velikonočni praznik svoj redni občni zbor v .društvenih prostorih. .Začetek ob 3. uri popo-ldne. I>ievni ;red po pravilih. Ako aie -lo ^bc«r aT> napovedani ura sklepčen <se vrši .pol ure pozneje drugi, ki bo s.klepail cb \sakern številu navzočih udov. Odbor,
Razne vesth
Klub slovenskih tehnifeov v pragi si je sestavil za tekoči letni ttečaj sledeči odbor: Predsednik Gustav 2in>ančiČ, stroj. tehn.; podpredsednik Tigna<ai. Perko, stavb, tehn.; tajnik Fran Či^ffaain, kult. tehn.; blagajnik Hinko Paje.r, elektrotehn.; knjižničar Josip Žerjav, st^vb. tehn.; preglednika Ciril Cej, strol. tejm.; -Anton Teraič, stavb. tehn.
Tulci-v-Dalmaciji. — Tujci, zlasti Angleži, že prihajajo na jug; kaj »radi PTide-33 te dni v-toplo Da'inaciio, kjer je sedaj ob lepih dnevih toplo kakor jjoleti.
Pisma, ki eksplodirajo^ — Iz KEtlkute poročajo, da so na taitikafšnj^m poštnem uradu eksplodirala razna pisma, napolnjena, z eksplozivnimi snovmi. N^kaj poštnih uradnikov je ranjenih, eden je umrl.
Strašen ko? z roparji se je vršil na Przedielski cesti v Lodzu; tam je zasačila policija 5 roparjev, ki jfli ie ž: dofeo iskala.-Unel se je hud boj, v katerem je bil en policaj zaklan, trije pa rievasmo ranjeni.
Velikanski požar je drvjal pri Lvovu, zgorel je parni mlin posestnika K^eeu-novca. Zgorela so .tudi drug^ poslopja, •mnogo živine, *vfs Jaricarvlie sfcoro vsa uničena. Škoda ogromna.
Stavka v Tržaškem tehničnem zavodu traja dalje. "V tovarni počiva vse deio. Stavkujočih delavcev je 90O; vsi so brez kruha. Da bi -dobili kje drugje delo. na to V sedanjih razmerah ni  misliti.
70 milijonov dolarjev ukradtefliii. — Iz Newjorka poročajo, da so še neznani tatovi udrli v neki denarni za.yo<3. te»r po-brali denarja in -vrednosti Dapirjev skupno za 70 milijonov dolarjev. Poteim poročajo, da sta dva tatova udrla v neko trgovino ter pobrala 4am dragocenosti za 25O.0OO dolarjev in drugih reči za 5O.0«O efenjev.
Zavratnega umora jes bil obtožen Kermenegild Macus, 24 let stgr, \i Tista dema, in zato klican pred tržaško poroto. Obtožnica pravi, da 3e utnoirjl Viktorja Jamnika 16. avg. 1. j, Jamnik je bil žabo-den v pljuča in je vsle*i tega umrl. Razprava se je prenesla, far je sodni dvor sklenil, da .naj izreče svoje mnenjso du-
B is e r
med vsemi žitnimi k avatnji  je* .
franckooa Perl-rž.
Vsak požirek iz skodelice  potrjuje
premoč tejlne kakovosti.
K vsaki žitni  kavi  pa   je, da ^
doseže v resnici poln okus* in lepa
okusna barva, treba pHafeti  nifclo
porcijo
pravega zagrebškega Franckovaga
pridatka za ka^o, Obe vreK jfobite se v vsaki 3pec, trgovk,
ševnem stanju Macusa medicinska faikul-teta.
Ustrelil se |e v Trstu 20 letni agent Poman Bindav na klopici v nasadih na Velikem trgu. Pognal si je krogljov srce, bilje takoj mrtev.*
Bivši Puljski občinski eksekutor Set-les pride 5. aprila t. 1. pred. okrožno sod-nijo v Rovinju, obtožen goljufije in pone-verjenja. Pobiral je občinska davek, katerega pa fii azročai blagajni.
33 kmetov in 4 duhovniki pred sodni-j». —- V "Varšavi de pričel proces proti 37 osebam, med temi je 33 kmetov in 4 du-hovuiiki, im sicer radi nemirov v kraju Blonjje. Tam je namreč verska sekta Ma-rianitov, ki se je polastila cerkve in pregnala župnika iz farovža. Na to se je vzdignilo proti sektii Marianitov okoli 4000 kmetov, ki so hoteli dati župniiku nazaj j župniŠče. Prišlo je med nekaterimi do pre- ', tepa in poboja; kakih 20 oseb. je bilo ramenih, ena ubita. Radi tega se vrši razprava.
Nesreča pri konjski dirki. — Iz Bor-•deauxa poroča'jo, da se »je >pri konjslki dirki pripetila velika nesreča. Kanj »Le Nico-bar« je padel in potegnil za seboj pet diru-fcihkcMij. Trije strežaji so (ranjeni; eden je mnrl takoj.
Svojega ljubčeka je ubila, razkosala trupla in ie vrgla v-ogenj. - V Drelkinu je vdova Kekeru ubila svojega ljubčeka-Frohlicha, razkosala truplo ter vrgla kose v ogenj. Obstala je svoj č:n ali rekla, da ga je umorila, ker <je bil bolan in je prosil smrti. Tudi njen mož je bil nagfoma preminul: sluti se, da ga je bila umorila. -
Zopet aviatik padel In se ubil. — Tz Pariza poročajo, da je aviatik    Mercier vzletal v Anheri.eu, kar nakrat pa je pa- ; del s precejšnje višine in oibležal mrtev.
ki, ki bi a'ih zahtevata uravnavna.dela v deželi Oaniško-GradiŠČanski, bi narastli na 32,000 K, v deželi Kranjski na 3000 K. C. kr. poljedelsko ministerstvo, ki so se mu predložili splošni načeti, je izjavilo, da so načrta in stroškovnik godni, da se lahko začne na njih (podlagi razpravljati o kritju izdaitkov za celo podjetje. Izreklo se je tudi, da tje/pripravljeno pirisipeyati za uravnavo s primerno svoto iz postavke »melioracije«; predno ipa končno odloči v tem pogledu, U treba nalične izjave glede podpirala podjetja tudi od strani deželne uprave Kranjske, katero izjavo poskrbi ministerstvo samo.
Po »Samoupravi«.
Odgovorni urednik in Izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tisk?: »Goriška Tiskarnac A. OabrSček (odgov. J.  Fabčič).
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Šočac in »Primorec«.
Uravnava Reke in njenih pritokov v županiji Naklo na Krasu.
Leta 1910. je prosilo županstvo Naklo deželni odbor, da bi dal pregledati in proučiti na licu mesta, kakšne škode prov-xroča Reka s svojimi pritoki prebivalcem obširne nakeljske županije, posebno pa prebivalcem davčnih občin Barka in Škofije. Reka ob deževju jako naraste, izstopa iz svo-je plitve struge, vdira čez nizke bregove in poplavlja ob noej ležeča ?jmfjišča, kjer pušča ogromne množine peska in kamenja, kar povzroča, da'zgubijo senožeti skoraj vso vrednost. Tudi tek si vedno spreminja. Sedanja struga Reke vodi po svetu, koder so bili nekdaj, bogati travniki in rodovitna polja. Toda ne samo Reka «adao'a revnemu ljudstvu občutnih vdarcev, ampak še hujši so v tem oziru hudourniki, ki pridero ob deževju h brkinskih hribov in strmin v njeno plitvo strugo.
Deželni odbor se je obrnil do c. kr. gozdarsko-tehničnega oddelka za urav-mavo hudournikov v Beljaku, da bi on napravil po svojih organih potrebne poizvedbe na licu mesta in izgotovil tudi splošne uravnavne načrte in sestavil z njimi se zlagajoč s broško vniik. C. kr. gozdarsko-tehnični oddelek je Čez čas zagotovil, da se loti tozadevnih poizvedovanj in pregledovanj, čim mu bodo razmere dopuščale.
Začetkom .leta 1912. so bila vsa pred-dela za uravnavo Reke in njenih pritokov končana m c. kr. gozdarsko-tehnični oddelek v Beljaku je poročal deželnemu odboru, .kakšna dela bi bila potrebna, da se ustavi razdiralno delo Reke.
Omenjal je v svojem poročilu ureditvene naprave v vasici Brščak, uravnavo in delno zazidavo potokov Suhorice in Pa-deža, ki povzročata največ škode in ki tvorita ob enem tudi mejo med Goriško-Gradiščansko in Kranjsko, ter (preložitev poti iz Lok do Fužinarjev. Ako bi se hotela vsa ta dela izvršiti, bi znašali troški krog 40.000 K, ki pa bi se razdelili deloma iia račun činiteljev naše dežele, deloma pa .na Činitelje Kranjske dežele, ker je, kakor smo že omenili, hudouirnik Padež mejnik med obema kronovinama.
Od skupnih stroškov je proračunjenih za uravnavo hudournika Padež 21,000 K, za obrambna dela na bregovih Reke 13.500 K in 5500 K -bodo znašali stroški za režijska dela in morebMiiosti. Za vzdrževanje izgotovljenih uravnavtiih del bo treba -letnega zneska 400 K. Skupni izdat-
B napredek uede!
N.CMi*.
Najenerg^CnejSe in   gotovo se zdravi  sifilis s   svetovnim sredstvom
-1 RUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zoženja. prostatitis, nre-tritis in meh. katarji korenito, ozdravijo s
konfefi Casile
Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi biloTtreba*rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo nretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev CašiTe K 4'—.
Iorubin Casile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kriBistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polueijam, spermatoroi, sterili-. teti. neurasteniji, energičen razkrojevalec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-50.
Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi vCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se.prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—3
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta Št 18.
Izdeluje: vsa stavbena <lc|a, okna, vrata, podove. - • » -Zalojja pohištva omare, '"'^ch postelje, stolice, okvivj«; kazino in šuste. - - - - . »¦ «• « Zaloga: StriifjarskiliJmim*-liarskih izdelkov. ¦   • - • * -
Najboljše švicarske presne ure ssScliaffliausen" In driijj-* Raznovrstne nre zlate in sreb>nc~ ^ftovina z zlatom iu srebrom, brl'Ja>iti in diamanti ter optičnimi pr«s<l">eti
Jakob Šuli^oj,
nrar c, kr. državnih železnic ju ^PMsežen sodni cenilec
Gorica, Gosposka ulica ^v. 2š. Glavna zaloga
podpetnikov
A. Brutovka Gorica, HaSteij 3. Zaloga usnja
Želodčne bolezni
hemorojdi, zapeka, lišai, kožni iz-pnščaji; ranitve na nogah Brezplačno sporočim ^e-Ijo Vsakomur, kdor trpi na želenih in prebavnih težavah ter zaprtju, krvnem zastajanju, kakor om^ hemoroidih, lišaju, ranitvah na fl°l&h, vnetjih itd., kako so se mnogoštevilni bolniki, ki so dolga let» jrPeli na teh boleznih, h'i-4to in t *H*io iznebili teh nadlog. Na ra^P,°'ag° je več nego. 10.000 zahval«1'11 i«1 priznalnih pisem.
Krankensch^vestcJS* IflAva  W1ES3BADEN, WHk-liiara      mfllilstrašso  26;,
102-5        '                   '              tt-&
Prvo primorsko stavbeno in kainnose|kp podjetj6
ALOJZIJ TAVČAK v Dutovljah okraj S^ana
zapriseženi sodni izvedenec
izuršuje ose potrebne načrte, proračune, cenitoe za staobe, oodluj^ ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
¦V" Cene zmerne*
Kupujte samo dvokolesa „fgJfLHa*(v ki so naj-jši francoski sistem in najtrpežnejše vrst^ bodisi za navadno rabo ali za dirke.
šivalni stroji Original Iflcfnrfa so najp"uv
tifinejši za vsako hišo.  Isti  služijo  za vsakovrstno  šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
stroko  siadajc^e  predmete se dobi  po to-j
varniški ceni pri tvrdki
-V.. .U|*i^«B
Kerševani & Culi
IRICA, na Stalnem trp *t. 9. COIIIM.