CELJSKI TEDNIK SLASiLO SOCiALiSTIClE ZVEZi IEL0VNE6A LJUDSTVA CEUE, 20. JANUARJA 1967 - LETO XXI. ŠT. 2. - CENA 50 Gledallilu 2 — Telefoni: arednlitvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28) KULTURA-PASTORKA Nekaj pripomb k predlogi družbenega \acrta Kdor si je vsaj površno ogledal predlog družbenega plana razvoja občine Celje v le- tih 1966 — 1970, je lahko opazil, da v njem kultura ni našla mesta, ki ji pripada. To dej- stvo se ne kaže samo v tem, da so ji v razme- roma obsežnem gradivu dodelili kar stran in l)ol. pač pa predvsem v samem besedilu, ki bi v bistvu lahko veljalo tudi za štiri leta nazaj. tem ko bi od družbenega načrta pričakovali vstij strokovno oceno bodočih razvojnih mož. nosti (verjetno na osnovi programov posa- meznih kulturnih ustanov), se srečujemo namreč z več let starimi splošnimi ugotovit- vami. .a primer: »Tako smo v situaciji, ko v glavnem zagotavljamo le obstoj kulturnih zavodov, ne zagotavljamo pa sredstev za red- no dejavnost v normalnih okvirih«. Ali: »Maj- hen delež udeležbe v narodnem dohodku, iz- razito pokrajinska tiziognomija večine kul- turnih zavodov ob istočasno popolnoma ne- urejenem vprašanju medobčinskega financi- ranja je pripeljalo to področje na slepi tir.« Itd. Poraja se vprašanje (četudi gre za kultu- ro), ali je že nekaj suhoparnih načelnih mi- sli dAižbeni načrt, ali pa pomeni družbeni načrt morda stvarno in konkretno orientacijo nekega področja? Celo v petih točkah, ki so vsa naša kulturna perspektiva prihodnjih let, ne izvemo dosti več od tega, da »bo poleg rešitve ključnih, vsebinskih problemov treba zagotoviti tudi« ... Ker je iz celotnega besedila potemtakem jasna le povsem nejasna kulturna situacija in o kakšnih materialnih i>ostavkah (z izjemo tistih iz leta 196^) ni ne duha ne sluha, tak- šnega telegrafskega prispevka nikakor ni mogoče šteti ali priznavati za družbeni načrt. Ce je načrtovanje v pogojih reforme (ko naj brž ne vemo. kako pravazprav bo) izključilo možnost, da bi si razjasnili tudi materialni položaj kulture, tedaj manjka po našem mne- nj« osnovni kriterij za sestavo družbenega načrta. V ostalem se ni mogoče znebiti ob- čutka, da kaže takšen predlog »načrta« tudi zapostavljanje kulture v smislu nespreme- njenih administrativnih odnosov. ^ dlir mo ZUPANČIČ SPREJMI KANDITATURO Izvi-šni odbor občinske or- ganizacije SZDL v Slovenskih Konjicah je na zadnji seji raz- pravljal o pripravah na občin- sko konferenco, ki bo predvi- doma 11. ali 18. februarja. Za konferenco bodo posebne ko- misije prijavile gradivo, raz- pravljali pa bodo o doseda- njem delu organizacije, o družbenih službah, zlasti šol- stvu in zdravstvu in o progra- mu za prihodnje obdobje. Predvidevajo, da bodo na konferenci za občino Slov. Bistrica in Šmarje izvolili tu- di člana za zvezno konferen- co SZDL. Generalni sekretar zvezne konference B. Zupan- čič je na predlog občinske or- ganizacije ikandidaturo spre- jel. Letošnja zima je prijetna, saj ni niti preveč snežna, niti preveč hladna, a kljub ugodnostim, ki jih pripravlja ljubiteljem smuškega in zimskih športov nasploh, je nevarna za voznike, ki ne morejo odložiti svojih opravkov. Tudi avtocistema je pri izogibanju zdrsnila v žameten jarek, a že v kratkem času so jo izvlekli. Marsikomu se je letos godilo še slabše. VSE CENJENE NAROČNIKE, BRALCE IN SODELAVCE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE PROSTORE V GREGORČIČEVO ULICO 5, PRITLIČ- JE LEVO (NEKDANJI PROSTORI OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE, SEDAJ UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE). ŠTEVILKA POŠTNEGA PREDALA OSTANE NESPRE- MENJENA, MOREBITNE SPREMEMBE TELEFONSKIH ŠTEVILK PA BOMO JAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI! ZAVOD ZA INFORMATIVNO SLUŽBO CELJE korifereivca zhs mozirske o b c i m e MlADIiVA PREVEf ZAPOSTAVljEM Prejšnjo nedeljo so predstavniki mladinskih aktivov mo- zirske občine na letni konferenci pregledali svoje delo. V občini deluje 17 aktivov, ki vključujejo blizu 700 mladih. Na konferenci so ugotovili, da so se mladi udejstvovali predvsem na interesnih pod- ročjih, premalo- pa v samo- upravnih organih. Mladinska vodstva bodo zato posvetila vc^ pozornosti idejnemu, polir tičnemu in ekonomskemu izo- braževanju, da bi mlade lah^co usposobili za učinkovito delo v samoupra\'nih organih. Mla- dina se je akti\Tio vključila tudi v reformna prizadevanja, vendar je starejši niso vedno dovolj podpirali. Mladi so se pri svojem de- lu srečevali s številnimi teža- vami. Niso namreč osamljeni primeri, ko druge organizaci je in društva pritegnejo mla- dino le tedaj, kadar gre za skupne akcije, ne nudijo pa ji dovolj podpore, kadar gre za njene probleme. Na konferenci so govorili tudi o aktivnosti mladine v predvolilnih pripravah in ugotovili, da se mladinske or- ganizacije še niso dovolj vključile. Opozorili so na ne- zadovoljivo sitnjctuiro občin- skupščine, v kateri ni niti ene- ga odbornika iz vrst mladih. Zato naj bi v fazi evidentira- nja mislili tudi na mlade možne kandidate. Prav tako tudi organizacija ZK nima dosti stikov z mla- dino. Zato dotok mladih čla- nov ni tolikšen kot bi lahko bil. Poseben problem je zapo- slovanje mladine, saj je mo- rala skoraj četrtina fantov in deklet, ki so lani končali p- semletko, ostati doma, ker ni dobila zaposlitve. -er Parada harmonikarjev v nedeljo, 22. januarja ob 18. uri zvečer se bodo v Narod- nem domu predstavili mladi harmonikarji, ki obiskujejo glasbeno šolo delavsko prosvetnega društva Svoboda Celje. To bo že njihova štirinajsta parada v zadnjih letih, s katero vedno znova navdušijo hvaležne poslušalce, saj z nastopi do- kazujejo velik razvoj in napredek. Tokrat so izbrali zares pe- ster spored, saj bodo igrali skladbe številnih domačih in 'tujih skladateljev. Poleg narodnih pesmi, bodo obiskovalce razvedrili tudi z melodijami iz operet in oper, med katerimi omenjamo samo odlomek iz oper'e Nabucco, intermezzo iz opere Cavalleria rusticaina, pa Cardaš, Pripovedke iz dunaj- skega gozda in druge. RAZGOVOR S POSLANCI CELJSKEGA OBMOČJA Ponovno klub poslancev Na pobudo Glavnega odbora SZDL Slovenije oziroma komi- sije za preučevanje komunal- nega sistema ter v organizaci- ji občinskega odbora SZDL v odbora SZDL Slovenije dr. Jo- že Vilfan. Razgovor (o njem bomo še poročali) je ugotovil, da ima- mo v poslancih izredno odgo- vorne dmžbene delavce in za- to v njih velik politični kapi- tal. Ta odlika je prišla do ve- ljave tudi v razpravi, saj si je la in problemov, s katerimi se sicer težko predstavljati tolik- šne kritičnosti do lastnega de- srečujejo. Istočasno pa so dali veliko pobud za boljše delo, za pristnejše stike z volivci in Celju je bil v sredo dopoldne pomenek s poslanci širšega celjskega območja o proble- mih in ugotovitvah, ki jih opa- žajo pri svojem delu, o stiski z volivci, občinsikimi skupšči- nami ter družbeno-političnimi organizacijami sploh. Zanimi- vega razgovora se je udeležil tudi podpredsednik Glavnega občinskimi činitelji, da ne re- čemo skupščinami, v katerih delajo. Hvaležna je pobuda, naj bi bil program njihovega dela na terenu pravzaprav re- zultat skupnega delovnega na- črta, pri katerem bi morale so- delovati občinske politične or- ganizacije ter občinske sku ščine. Razen tega so z razume- vanjem sprejeli pobudo za po- novno formiranje kluba po- slancev, kot pomembne oblike za medsebojno izmenjavo mnenj in stališč. —mb POKRAJINSKO POSVETOVA NJE O OBRTI V CELJU IVeenakopraven položaj Poslovna združenja za obrt in gostinstvo na štajerskem so bila pobudnik za posveto- vanje ,ki so se ga udeležili tu- di predstavniki skupščin in predsednik zvezne gospodar- ske zbornice Tone Bole. Po ugotovitvah, da je druž- beni sektor obrti in gostin- stva silovito vezan in utesnjen s številnimi administrativni- mi dteli, kar hromi njegovo uspešnost in storilnost, so udeleženci naštevali še razne prednosti zasebne obrti, da o ugodnostih popoldanske obr- ti in šušmarstva sploh ne go- vorimo. Tone Bole je predlagal, da bi zdaj, ko so ravno v razpra- vi spremembe o delovanju SDK, predlagali vse tisto, kar bi poenostavilo administraci- jo in knjigovodstvo v obrinih deja\Tiostih in gostinstvu in bi tako vsaj do neke mere sprostiti utesnjenost, ki doslej ni dovoljevala večjega razma- ha. 2EBLJICA Krajevna skupnost Aljažev hrib je pred dnevi sklicala zbor voliv- cev. Udeležba ni bila slaba, ven- dar zbora ni bilo, ker je bila dvo- rana mrzla. Čeprav so problemi pereči in morda tudi vroči alt vsaj žgoči, ni nihče pomislil na to, da bi se ob njih lahko pogrel, ogrel in celo vnel. Kot kaže, smo še vse preveč navajeni na klasič- no kurjavo! ljubica kocica Precej časa sem že vedel 7-anio, saj gre glas o krea- torkj v steklarni »Boris Kidrič« z najboljšimi kri- stalnimi izdelki po svetu, foda šele pred kratkim mi •le uspelo, da sem jo našel v njeni delavnici, sredi kri- sialnih osnutkov, ki so de- ^P^mini na uspele iz- "^ike preteklosti, deloma zasnove za izdelke, ki jih bodo kupci šele čez čas od- krili v prodajalnah. Skromno in preprosto, slovensko s hrvatskim na- glasom, je ipripovedpvala mlada Zagrebčanka, da je že osem let v steklarni. »Sprva sem se ukvarjala samo z dopolnjevanjem ustaljenih oblik in vzorcev, kasneje pa je začela izdelo- vati modele po željah kup- cev.« Ozrla se je po policah im segla po prvem izdelku. »To je model, ki je bil na bienalu v Ljubljani. Tam smo sodelovali že trikrat, a tudi v Zagrebu sem že nekajkrat razstavljala. Ne, nimam odlikovanj in po- sebnih priznanj, pa tudi to vem, da še nisem dala vse- ga od sebe. Delam še ved- no jx>d idejnim vodstvom profesorja Goldonija, a pra- vi čas za obli;kovalce stek- la šele prihaja.« Ljubica je diplomirala na šoli za uporabno umetnost v Zagrebu in še vedno ima številne zveze z oblikovalci, prodajalci in kupci. Prela- gala je izdelke na policah, brisala z njih morebitne praške lin njene sanjive oči so iskrivo odsevale v rnod- rikastem kristalu. »Današnje oblikovanje je v mnogem odvisno od trga. Ljudje so vajeni ustaljenih brušenih izdelkov in oblik in se šele zlagoma privaja- jo na novosti. Vendar "so vedno bolj številni primeri izjemnih naročil, ki lomijo tradicijo. Včasih je težko prehitevati. Hkrati pa mo- ramo paziti, da nas čas ne bi prehitel. To je podobno spretnemu krmar jen ju med Scilo in Karibdo!« Njene žive oči in odločna našobljene ustnice so se obrnile proti skicam, ki so kazale povsem nove motive na izdelkih iz kristala. Ta pogled je dopovedoval, da je prepričana v svoje delo in da bodo steklarski Ar- gonavti srečno pripluli v deželo novih oblik kristal- nih izdelkov, s katerimi bo- do navdušili kupce. »Z mo- žem, ki je graver, nenehno razmišljava in snujeva, kaj in kako bi še mogli dopol- niti in izboljšati naše izdel- ke. Vse to pa terja ogrom- no poskusov, časa pa je vedno tako malo. Tudi zdaj se mi mudi, kajti s profe- sorjem Goldbnijem načrtu- jeva izdelke, ki bodo poto- vali v daljnjo Japonsko!« Sabe DANES V CT Kako potekajo volitve ). sti aii Obvestilo zavarovancem o plačevanju prispevka za zdravstvene storitve 4. stran Prazne kapacitete r. stran Nlaslenica po rusko 10. stran Soan Flynn z bojiš^^a v Vietnamu 10. stran VREME Prevladovalo bo oblačno in hlad- no vreme s pogostimi, pretežno snežnimi padavinami, zlasti okrog 21., 22., 24. in 29. Januarja. PISMA NEItEU V rOZAE.H UEItV Rada bi povedala nekaj o celj- skem avtobusnem podjetju, ki po mojem mnenju ne dela v redu. Za tole gre: Jesensko neUrje je poškodovalo cesto na odseku Socka—Vitanje. Ker so cesto popravljali, je bila za daljši čas za avtobusni promet za- prta. Tako avtobus ni vozil na pro- gi Vojnik—Strmec—Vitanje, ampak le Vojnik—Stranice—Vitanje. Iz Vi- tanja se ta avtobus usmeri v Konji- ce, kjer se obrne in pelje navadno, če ni kakih ovir, preko Vitanja na- zaj v Celje. Dne 24. decembra sem od ljudi, ki se vozijo s tem avtobusom, zve- dela, da bo 24. vozil še po starem voznem redu. Da ne bi bilo neprijet- nega čakanja, sem se šla sama ob 13.30, ko pripelje v Konjice, pozani- mat na avtobus, ali že vozi po sta- rem redu ali ne. Zvedela sem, da vo- zi že po starem. Podjetje ni o spremembah obve- stilo potnikov. Zato jih je več mora- lo iti zvečer 24. 12. peš iz Stranic v Vitatije. Dne 25. 12. 1966 pa je brez kakrš- negakoli obvestila vozil le na progi Vojnik—Stranice in ne preko Socke kbt prejšnji dan. V Vitanju so ljud- je čakali na avtobus, ki bi po pred- videvanju moral pripeljati okrog 13. ure skozi Vitanje. Avtobusa pa ni bilo od nikoder, šele po dobri uri čakanja v mrazu (ljudi je bilo za- radi cerkvenih praznikov veliko), je pripeljal, a iz smeri Konjice, od ko- der ga ni nihče pričakoval. Ljudje so nergirali in spraševali, zakaj ta- ko, a odgovora ni bilo. Šele ko sem vztrajno zahtevala odgovor, je spre- vodnik dejal, da s šoferjem nista kriva, ker nista bila obveščena. Nočem dolžiti sprevodnika ali šo- ferja, da sta krva, povem pa to, da je milo rečeno, nevljudno s strani celjskega podjetja, da ne obvesti potnikov o spremembah voznega reda. Gotovo ni težko napisati le- paka in ga pritrditi v avtobusu na vidno mesto, da bodo ljudje vedeli, pri čem so. Podjetje ima gotovo preveč pot- nikov in mu je zato dokaj malo mar, kaj se z njimi godi. Zmrzovati pozimi eno uro ni prijetno, marsi- kdo pa se je zanesel na vozni red in zamudil službo ali kak važen, dogovor. Nisem bila edina, ki so imeli še ta dan, čeprav je bila nede- lja, nujne opravke. Misliyn, da je podjetje DOLŽNO pojasniti spre- membo voznega reda potnikom. Joža Kušar, višja medicinska sestra. Zdravstveni dom Konjice 3MENi JE VSEENO v soboto, 17. decembra lani sem se s potniškim vlakom ob 13. uri peljal iz Celja v Stranje. Tam sem s težavo izstopila, saj je bila stop- nica vagona tako visoko, da seni skoraj padla. Pred menoj je stal sprevodnik in ko sem nni dejala, da so stopnice previsoke in da bi mi lahko pomagal, me je »poto-^ lažil« s prav čudnimi besedami. De- jal je, naj — če ne morem v vagon in iz njega sama — drugič rajši kar doma ostanem. Toda prepričana sem, da železnici ne bi bilo prav, če bi potniki ostajali doma. Je pa že bolje, da popravijo stopnice, ali sprevodnikom povedo, da ne bodo storili nič hudega, če bodo kakemu potniku pomagali vstopiti ali izsto- piti! Nežika Cizelj SLAVONIJA reklama pa laka Sem potrošnik s podeželja. Ce želim kupili kakšno obla- čilo ali obuvalo, moram v me- sto, kjer je več trgovin in več- ja izbira blaga. Tako se mi je zgodilo tudi tik pred prazniki in sem mo- ral v Celje. Po ogledu izložb raznih trgovin v celjski Sta- netovi ulici sem se odločil, da kupim zimske hlače v trgovini »SLAVONIJA«. Izbira? Velika. Postrežba? Brez pripombe. Ko sem se vrnil domov, me sosed pobara kaj sem kupil. Ker so mu bile .tople, zimske hlače všeč, je hotel vedeti, kje sem jih kupil. Tu pa težave. Z ovojnega papirja, v kate- rega so mi kupljeno blago za- vili, nisva mogla razbrati, v kateri trgovini v Celju sem blago kupil, ker sva žal oba v cirilici »nepismena«. Trgovina je baje industrij- ska prodajalna tovarne mod- ne konfekcije Osijek. Osijek je na Hrvatskem, tam pa, ko- likor mi je znano, še vedno uporabljajo LATINICO. Razu- mem, da ima tovarna tudi na »ciriličnem« področju svoje prodajalne, ^e razumem p»a napake tovarne, da je na slo- vensko jezikovno področje po- slala reklamo v cirilici. Še bolj pa so obsojanja vredni odgovorni uslužbenci v trgovini, ker s takšnim ovoj- nim papirjem delajo presne- to slabo reklamo. Trgovcem v vednost: Pre- težna večina slovenskih po- trošnikov cirilice ne zna brati. Nasvet tovarni in trgovini: Približaj se potrošniku, toda ne nerazumljivo, in oba bova zadovoljna. S. V. Ku/.pisiia koinisiju pri SPLOŠM ZAVAROVALNICI CELJE, la/.pisiije pioslo delovno mesto: u) ZAVAJJOVALiNKCA ZASTOPNIKA za zastop Šmartno v Rožni dolini b) ZAVAROVALNEGA POVERJENIKA, ZA 21VLJ. zastop Celje — Otok. Delavec, ki želi stopiti na delo navedeno pod a) mora polef; splošnih ]M)ftojev, ki jih predpisnje temeljni /akon o delovnih razmerjih, izpol- njevali še naslednje posebne pogoje: — ekonomska srednja šola — sposobnost za terensko delo — stanovanje v območju zastopa b) zaposlitev »zavarovalnega poverjenika« je priložnostna in pridejo v pošlev osebe, ki jim to delo ne bo glavni poklic (civilno — pravno ra/merje). Nastop dela s 1. 2. 196?. Rok .ra vložitev prijav za zaposlitev je 8 dni od objave tega raz- glasa. Vloge sprejema razpisna komisija pri SZC. ZDIIIŽENOST PREOBRAŽEVANJA Ing. Jože Bučar iz KK Šentjur o koopera- • • • eiji — Kolikšno območje obsega kmetijski kom- binat v Šentjurju in kakšna so zemljišča na vašem območju? čje šentjurske občine inei^i i pa je 13000 ha kmetij kili površin. Konfiguracija tereiui i_j<3 dovoljuje večje širitve (Iružl)r iKigii sektorja, saj je 85% vseh ]M>vršiii iirihovitih, ]>o čemer je z.nan Planiii>ko-K()zja;nsk.i' okoliš. V no- tranjii striikluri kinetijskilf ])ovršin je 34% njiv. 43% travnikov in 15% pašnikov. Na njivah pridelujejo kmetiovalci -vse kulture, a med 9(K) lui pšenic; je š vedno kakš-lfih 150 ha starih sort, ni(>dteni ko zavzemajo stare soric koruze še 60% ]X)vrš'in, ki »o zasejane s koruzo. Ti podcitki dokazujejo, cia so marsikje kmeto- valci, ki Jiii.so preusmerili kmetova- nju |>() sodobnih načelih, kar pa v mno^,'ih primerih pogojuje dejstvo, (hi je dosti gospodarstev, ki zaposlu- jejo del svojih članov v industriji in kt;ivalcev. MchI njimi je 8645 kmetijskih (51%), aktivnih pa je 4851. V letu 1965 je imela občina 13 milijard brutopno- (lukta, ipri čemer je knu'tijstvo ]>ri- spevalo š(!fst milijard, od tega iiuli- vidualni sektor tri milijarde. — Glavni delež je vse- kakor živinoreja, kaj pa druge panoge? 0 Živinorejo ]>ogojujie struktura zemljišč, toda kljub temu je reja živ^ine vezana na težje (terenske i>o- goje, zaradi česar u|M)rabljajo kniiet- je za delo še |>recej volov, ki ^.o na tržiiišču juanj iskano blago. Toda na j)0(lročjiu ismo odkuprli tudi sto va- gH>nov sadja in da so kmetje pri- digali za trg tudi krompir in pše- nico. Vendar je od skupnega odku- pa v letu 1%5 vrednost CKlkupljene živiiiie kar 94%, v primerjavi 1965- 66 pa je indeks celo 147, — Kakšno obliko ko- operacije je izbral kme- tijski kombinat? ® Ofiloč.ilev ni bJla težka, saj vSO izrazilo ugcnlni pogtoji za živinorejo in ponekod še za sadjarstvo, narav- nost silili v to vrsto kooperacije. Toda največje težave ima koiml>i'nat z uistalje'nio miselnostjo kmečkega ]>rel>ivalstva, ki v nekaterih prede- lih še vedno gos|XKlari ekstenzivno. ?onefk(Kl je takšno gosijMMlarjenje pogojevala še davčna politika in ita- Lo so v zadnjiih letih nastale pre- cejšnje razlike mod posameznimi področji. V kooperaciji imamo predvsem pitanje te- let, pitanje večjih živali, pridobivanje mleka, pogojeno s pasemsko zamenjavo, mehaniraci- ja, repromaterial, umetna gnojila, hmelj in jagodičevje. Vse te oblike kooperacije so se že lepo uveljavile in obljubljajo v prihodnje še večje uspehe. Kakšni so odnosi s kooperanti? — Pridobivanje kooperantov je težje v pri- merih, ko ti ne zaupajo tržni situaciji ali ne- uresničenim pogodbenim odnosom v preteklo- sti. Investicijskega denarja v mnogih primerih ni, zaradi česar )e potrebno intenzivnost do- sezati predvsem z lastnimi deleži. Tako smo uveljavili načelo, da je potrebno urediti naj- prej tisto, kar kmetovalca najbolj žuli. V ne- katerih primerih je to nujnost kosilnic, drug- je ureditev hlevov, spet drugje nabava pasem- skih telic in podobno. Šele prvi začetek in uspeh sta jamstvo za nadaljevanje in poglab- ljanje, kooperacije, toda kljub večjemu zaupa- nju se kmetijski kombinat še marsikje bojuje z ukoreninjenim načinom gospodarjenja. , , Kakšne zn^čUnosti ugo^vljat^ v manj razvitih gospodarskih predelih? — Kmetovalca obiskujejo kmetijski strokov- njak, veterinar, zdravnik, gozdar, učitelj, a marsikdaj pride do vseh tudi kmetovalec sam. Toda kljub posebnostim vsakokratnega stika smo izluščili nekatere skupne značilnosti, ki se pojavljajo v manj razvitih predelih. Obisk otrok s teh področij v šoli je slabši, slabši je tudi uspeh, poraba umetnih gnojil pod pov- prečjem (110 kg na ha), odkupna teža telet je v povprečju za 21 kg manjša. Tudi izkušnje zdravstvene službe kažejo, da je umrljivost otrok v starosti do enega leta na takih pod- ročjih večja, da je telesna rast in teža šolskih otrok nižja in da tudi starejši umirajo v mno- gih primerih, ne da bi poprej iskali zdrav- niško pomoč. Vse to dokazuje, da bomo morali preobraz- bo nekaterih področij organizirati dosti bolj skupno, saj je celotni napredek odvisen od vrste dejavnikov. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU Vznemirljive vesti s Kitajske so hkrati po svoje šaljive, saj je vide- ti, da v spopadu dveh struj, ki jih je izoblikovala »kulturna revoluci- ja«, nihče več ne ve natanko, kam šteje. Pred dnevi je rdeča garda prevzela nadzorstvo nad radijsko oddajno postajo v Pekingu, a malo zatem je prenehala z oddajami pe- kinška televizija. Pred prekinitvijo oddaj so objavili, da bo trajal te- levizijski »kidturni molk« do konč- ne zmage »kulturne revolucije«. Na- sprotja, ki so se doslej kazala pred- vsem v tep'ežih"med delavci in kme- ti z rdečo gardo, so se zdaj raz- plamtela tudi v armadi, ki je bilo vsej doslej o njej splošno prepriča- nje, da je enotna. Prav zaradi tega novega dejstva pa 'še ne moremo pričakovati, da bi pekingška televi- zija kaj kmalu razglasila zmago »kulturne revolucije«. Nekdanji kandidat za predsedni- ka ZDA, Barry Goldwater, se je pred dnevi prijavil kot privatni obiskovalec v Južnem Vietnamu. Ob tej priložnosti se je razvedelo, da je nekdanji podpihovalec vietnamske vojne te nekajkrat poskusil stopiti v aktivno vojaško službo v Vietna- mu, kar so mu doslej odklanjali. Toda na obisk je prišel v slabem trenutku, kajti Američani so krep- ko razočarani nad svojo največjo vojaško akcijo v delti Mekonga, kjer so predvidevali uničenje osvo- bodilne vojske, a so doslej ujeli le nekaj partizanov, četudi so skoraj dobesedno prečesali skoraj sto kva- dratnih kilometrov ozemlja. Kljub temu so uničili vse, na kar so na- leteli, saj si hočejo zagotoviti ta pre- del za svoje nadaljnje akcije, . Po Wilsonovem in Brownovem obisku v Italiji ter Franciji je zdaj očitno, da se Velika Britanija ne bo mogla izmikati nadaljnjemu sodelo- vanju z EGS. Seveda še zdaj ni po- vsem jasno, v koliki meri in v kakš- nih oblikah bo pogojeno sodelova' nje britanskega otočja v EGS, a vsekakor se bo s tem trenutkom struktura evropskega trga precej spremenila. Nemški kancler Kiensinger je imel te dni svojo prvo tiskovno konfe- renco, katere najbolj izrazit pouda- rek je v dejstvu, da si novi kancler prizadeva navezati prijateljstvo z vsemi deželami sveta. Navdušuje se nad nedavnimi pogovori z de Ga- ullom in jasno poudarja, da ga de- žele vzhoda ne motijo. Čisto jasno in glasno je pa povedal tudi izglede tesnejšega sodelovanja s SFRJ, ki ga izpričuje že današnje število go- stujočih delavcev iz Jugoslavije v Zahodni Nemčiji in številnih nem- ških strokovnjakov v Jugoslaviji. MED TEDNOM « MED TEDNOM ^iVlED TEDNOM # MED TEDNOM OMED TEDNOM # MED TEDNOM Pokojninski zakoni v skladu z ustavo. Na predlog ustavnega sodišča Slovenije je ustavno sodišče Jugoslavije sprožilo i>ostopek za presojo ustavnosti temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Pre- soji ne bodo podvržena samo posamezna določila, temveč kar celotna koncepcija zakona. Ustavno sodišče Jugoslavije je poslalo zvezni skupščini pismo, v katerem jo opozarja na to, da mnogi zakoni ne ustrezajo razvoju samoupravljanja. Težnja je, da bi z zakoni, temeljnimi ali splošnimi, uredili čimveč odnosov, ne glede na to, ali je to nujno ali ni. Ustavno sodišče meni, da bi številne odnose smotr- neje urejali v republiki, občini, samoupravni ali delovni organizaciji. Doplačila zavarovancev. Kakor smo .zvedeli, bodo doplačila zavarovancev predpi.sana pri specialistič- nih pregledih, pri hišnih obiskih, pri prevozih z rešil nim avtomobilom, pri ambulantnih pregljih in pri bolnišničnem zdravljenju. Razloček med stališči repu bliškega sekretariata za zdravstvo in republiškega zdravstvenega centra je v tem, da prvi smatra dopla čilo zavarovancev kot sistemski, torej trajen ukrep, ki naj smotrneje regulira potrošnjo v zdravstvu, medtem ko drugi meni, da je uvedba doplačila (partici- pacija) le začasen ukrep. V Sarajevu mobilizacija zaradi snega. V Sarajevu je zapadlo toliko snega, da so morali razglasiti mobili.zacijo vseh podjetij, ki imajo ekipe za civilno zaščito. Osem tisoč prebivalcev Gorskega Kot^a in Velebita je zaradi žametov odrezanih od sveta. Snežni metež je skoraj povsem paraliziral promet na cestah Bosne in Ilercegovine ter Črne gore. Lani v Sloveniji za 4 % večja proizvodnja. Povprečna povečanja proizvodnje v vsej državi je znašalo 4,3% ali 0,3% več kot v Sloveniji. Takšno povečanje smo v Sloveniji dosegli z manj zaposlenih. Produktiv- nost se je povečala za 5,4%. Z K PRED KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ Ing. Andrej Marine Reforma torej zaostruje pogoje gospodarjenja v delovnih organiza- cijah in terja radikalnejšo in uskla- jeno potrošnjo. Vse to zaostruje družbene in politične odnose v ko- lektivih in med občani. Konference bodo morale o tem odločno sprego- voriti. Podobnega mišljenja je bil tudi Občinski komite, ko je 29. 12. 1966 razpravljal o pripravah na kon- ference osnovnih organizacij. Spre- jeto je bilo stališče, da nobena 00 na konferenci ne sme mimo ocene, kako si komunisti prizadevajo, da bi realizirali smotre družbene in go- spodarske reforme. To je poleg re- orgainizacije Zveze komunistov os- novno vsebinsiko vprašanje, ki mo- ra angažirati celotno Zvezo komu- nistov. Z reformo so najtesneje po- vezani mnogi pereči problemi. Naj nekatere naštejemo: kadrovska politika in sedanja nezadovoljiva kadrovska struktura v delovnih organizacijah; perspektiva delovnih kolekti- vov po reformi — njihovi razvojni programi! (v novih gospodarskih pogojih); stanje samoupravljanja in si- stemov nagrajevanja po delu; idejni in politični problemi, ki jih poraja reforma. Pod idejnimi in političnimi proble- mi si pogosto predstavljamo ne vem kakšne teoretične razlage in ugoto- vitve. Za Zvezo komunistov in po- sameznike je važno, da razume, ka- teri so osnovni idejni in politični pojavi. O njih moramo komunisti zlasti voditi računa; to 'je domena političnega dela in zato zlasti komu- nistov. Skušajmo razčleniti, kaj so idejni in politični problemi, o njih bomo na konferencah morali zlasti spregovoriti. Osnovni idejni proble- mi izvirajo iz odnosov med delovni- mi ljudmi. Odnose pa pogojujejo zlasti nekateri praktični vsakodnev- ni problemi, ki nas »žulijo«. Na primer: kako je z nagrajeva- njem po delu; kakšen sistem nagra- jevanja imamo? Ali so ljudje nagra- jeni p>o tem kolikor prispevajo k Nkupnemu rezultatu? Kje so vzroki za slabosti? Zakaj jih ne odprav- ljamo? Zakaj ne reagiramo na za- iiituvc ljudi o/.iroma kako reagiramo, kadar ljudje postavljajo vprašanja? AH dobijo ljudje odgovore? So ti zadovol jiivi? Zakaj jih ne dobijo? Kd« je kriv? Tudi v kolektivih intfa- ino »male Ranikoviče«, ki »vladajo« in »delijo« mimo in brez soglasja ljudi (toda ne zamenjajmo stvari z delovno in tehnološko disciplino — tam samoupravljanja in diskusije ne sme in ne more biti takrat, ko proizvodnja teče!). Ali odločajo pri- praivljalci o najbistvenejših vpraša- nj-ih ix>djetja (ne tehničnih in teh- noloških — to je stvar stroko^mjar kov — to naj oni odločajo in za r&- zuiltate odgovarjajo). Takšnih in po. dobnih vprašanj je nešteto — po- vsod so drugačna in zato ni »re- ceptov«. Delovni ljudje dn komuni- sti jih morajo zniati »izluščiti« in 'biti smelo pripravljeni, da jih po- stavijo na dnevni red. Tu tiči zajec — v tem bi morali komunisti pred- njačiLi. Osnovne organiizacije ZK in zlasti konference pa naj služijo posameznikom v oporo, kadar na- čenjajo taka pomembna vprašanja v delovnih koloktivdh. To (in mno- go drugega so življenjski interesi ljudi. Največje in najbolj pereče pa 20.1.1967-št.2 2 KAKO POTEKAJO PRIPRAVE M VOLITVE V vseh občinah so priprave na prihodnje volitve vedno bolj živahne in ljudje se ne pogovarjajo o problematiki samo na konferencah SZDL, tem- več je pojem o evidentiranju, kriterijih, kandidiranju, predstavnikih in volitvah postal del vsakdanjega življenja. Na tej strani poročamo, kako se v posameznih občinah pripravljajo na volitve. RAZGOVOR S SEKRETARJEM Ob O SZDL V CELJU, FRANCKOM KNAFELCEM Letošnja najyeč|a politična naloga Priprave na spomladan- ske volitve v predstavni- ška telesa so v polnem te- ku. O tem pričajo tudi zbo- ri volivcev. Vendar, kako se je občinska organizacija SZDL pripravila na to na- logo? Konec decembra je bil skupni sestanek članov občinske skupšči- ne in občinskega odbora SZDL, na katerem smo se pogovorili o dose- danjem delu skupščine ter se zme- nili za kriterije in merila za volitev poslancev in odbornikov. Tudi vo- lilna komisija pri našem odboru si je postavila svoj program dela. Na tej osnovi predvidevamo, da bi se predvolilna dejavnost v naši obči- ni takole razvijala: Predvsem gre za evidentiranje možnih odborniških in poslanskih kandidatov. To evi- dentiranje noii bi bilo opravljeno do 20. januarja na zborih volivcev. Predvidevamo, da se bo ta akcija v delovnih organizacijah nekoliko za- vlekla, čeprav mora biti tudi tu evi- dentiranje končano do 1. februarja. Med prvim in desetim februarjem pa naj bi se vršilo usklajevanje predlogov za kandidate; kandidacij- ski zbori volivcev pa naj bi bili med 10. in 28. febrarjem. Ali so samo zbori voliv- cev tisto mesto, na katerih lahko občani predlagajo kandidate? Ne, niso samo zbori volivcev. To so samo ena od najbolj množič- nih oblik, kjer se občani pogovarja- jo o bodočiji poslancih in odborni- kih. Sicer pa lahko vsa društva in organizacije ter skupine občanov predlagajo možne kandidate. Koliko odbornikov in po- slancev bo rotiralo letoš- njo pomlad? V naši občini poteče spomladi mapdat 40 odbornikom, po 20 v vsa- kem, zboru občinske skupščine ter šestim poslancem. Od poslancev re- publišikega zbora poteče mandat Magdi Kočarjevi in Mitji Ribičiču. To pa pomeni, da bodo letos volili nova poslanca v republiški zbor v Šmartnem v Rožni dolini, Lokovini, Dobrni, Strmcu, Frankolovem, Voj- niku in Škof j i vasi ter v severnem delu mesta (Gaberje, Hudinja, Dol- go polje, Dobrova, Lokrovec, Ostrož- no in Medlog). Čeprav je še preuranje- no ocenjevati zbore voliv- cev, vendarle vprašanje — kako ste z njimi zadovolj- ni? Ce bi primerjal letošnje evi- dentiranje s tistim pred dvema leto- ma, moram reči, da opažamo kva- liteten in kvantiteten napredek. To predvsem v tem, da se ljudje po globjem in vsestranskem preudarku odločajo za posamezne kandidate; seveda so tudi letos izjeme; toda koi; pravilo bi ta ugotovitev lahko držala. Prav tako opažamo, da se ljudje ne zavzemajo več za veliko število možnih kandidatov, man^eč se največkrat odločijo za dva do tri kandidate, v štorah na primer pa vztrajajo samo pri enem. Kako mislite uskladiti predloge v primerih, ko bo za eno mesto, zlasti poslan- sko, predlaganih več imen? Ta problem se bo zlasti poja- vil pri republiških poslancih, ker obsegajo republiške volilne enote več krajevnih skupnosti. Zato je bi- lo na teh območjih več zborov vo- livcev, na katerih so se seve pojavi- la tudi različna imena. Kjer bo šlo za več kandidatov za ono prosto me- sto, bo treba po evidentiranju in pred kandidacijskimi zbori volivcev uskladiti vse predloge. Zato name- rava volilna komisija pri občin- skem odboru SZDL sklicati posvet predstavnikov iposameznih krajev- nih skupnosti oziroma kraje\'nih organizacij SZDL iz območja posa- meznih volilnih enot. Dokončno be- sedo o njih pa bodo imeli volivci. SLOV. KONJICE: PRVO EVII)E\TmA^JE Prejišnji teden so v občini Sloven- ske Konjice končali s konferenca- mi krajevnih organizacij Socialistič- ne zveze. Ti obračuni dela so bili to- liko bol j pomembni, ker so evidenti- rali tudi že prve kandidate za pred- stavniške organe. Zanimivo pa je, da so občani predlagali za poslance zelo malo ljudi in da se nekaj imen vztrajno ponavlja. To pomeni, da nekateri ljudje uživajo med občani veliko zaupanje. Ker pa bi občinski odbor Socialistične zveze rad v evi- dentiranje zajel čim več občanov, so v teh dneh razposlali tudi poseb- no anketo, v kateri anketirance vprašujejo o tem, katerim ljudem "J-^upali najodgovornejša mesta v občinski skupščini in katere bi iz- brali za svoje republiške in zvezne poslance. Ta anketa bo samo dopol- nilo vsemu ostalemu evidentiranju m nedvomno je posrečena oblika za ugotavljanje mnenj občanov. MOZIRJE: OCE^A NAJ BO VODILO V zvezi s pripravami na volitve so pred kratkim na seji skupščine kot splošnega družbenopolitičnega zbo- ra razpravljali o analizi dela občin- ske skupščine in njenih organov v preteklem obdobju. Analiza je poka- zala, da je struktura skupščine v glavnem zadovoljiva; v njej je 8 žens'k ali 15 odstotkov odbornikov, medtem ko ni nikogar, ki bi bil star manj kot 25 let. Nadaljnje ugotovitve kažejo, da udeležba odbornikov na sejah skup- ščine ni bila zadovoljiva —povpreč- no 86-odstotna, Neupravičenih izo- stankov je bilo več kot opravičenih, redneje so prihajali na seje odbor- niki občinskega zbora (72 odstot- kov) kot pa zbora delovnih skupno- sti (65 odstotkov). Od 54 odborni- kov se jih 9 ni udeležilo niti polo- vice vseh sej. Ker so jih opozarjali na dolžnosti, so storili napako, ko niso predlagali odbornikom, da jih odpokličejo. Na sejah sd največ razpravljali o problemih gospodarstva in financ ter urbanizma in komunale; sodelo- valo je 83 odstotkov vseh odborni- kov. Pri tem so bili odborniki občin- skega zbora bolj aktivni, medtem ko so se odborniki zbora delovnih, skupnosti red!;eje udeleževali raz- prav in niso bili dovolj aktivni pri obravnavanju problemov, sredi ka- terih tako rekoč živi jo. Očitno dolo- čeno število odbornikov ni jemalo svojih odgovornosti dovolj resno. V razpravi v zvezi z delovanjem svetov občinske skupščine je pre- vladalo mnenje, naj bi bilo v pri- hodnje manj svetov z več člani, saj bi številne zadeve lahko reševali upravni organi. Prav tako so tudi menili, da zbori volivcev niiso edina oblika de'javnosti odbornikov, pač pa bi bilo potrebno tudi več drugih posvetovanj, kjer bi prišle zahteve občanov bolj do izraza. Letos bo prenehal mandat 27 od- bornikom Skupščine. Na seji so me- nili, da bi moral biti osnovni krite- rij volivcev pri izbiri kandidatov ta, da kandidatu zaupajo odgovorno dolžnost v skupščini, če so prepri- čani, da bo izvoljeni kandidat zasto- pal interese občanov, delovnih orga- nizacij in skupščine. 37 KANDIDATOV Na konferencah krajevnih orga- nizacij, ki so bile dobro obiskane, so poleg lokalnih problemov obravna- vali tudi priprave na volitve. Evi- dentirali so 37 možnih kandidatov za občinsko sikupščino in 2 poslanca za republiški zbor. Ko so govorili o poslancih, so menili, naj bi bili ti domačini, ki bodo tudi prihajali mednje. Na krajevnih konferencah so izvo- lili tudi 62 članov bodoče občinske konference SZDL, ki se bo sestala v prvd polovici februarja. ZBOR OBČANOV CENTRA O TRGOVINI Potrošniki niso zadovoljni v celjski občini so v tem tednu občani na svojih zborih razprav- ljali o srednjeročnem programu razvoja celjske komune, poslušali so tudi poročila o delu občinske skupščine v zadnjih dveh letih, so pa tudi že evidentirali prve mož ne kandidate za občinske skupščine. Ponekod so bili zbori dobro, drugod slabše obiskani, povsod pa so občani v razpravi govorili o stva reh, ki jih na njihovem terenu naj- bolj zaskrbljujejo. Zbora občanov krajevne skupno- sti Center se je udeležil tudi pod- predsednik celjske občinske skup- ščine Janez Kovačič, ki je najprej razložil, zaikaj je isrednjerOčno pla- niranje sploh potrebno. Dejal je, da je razvoj komune težko utesnjevati v ozko Obdobje nekaj mesecev, v srednjeročnem programu pa je mož- no planirati tudi tiste potrebe, ki jih je potrebno urediti v bližnji per- spektivi. Toda, ker bi bilo nesmisel- no pričakovati, da bo za vse te šte- vilne potrebe dovolj denarja že v občinskem proračunu, bodo za iz- gradnjo objektov, ki so pomembni tudi za širšo družbeno skupnost, morale svoje prispevati tudi delov- ne organizacije. To velja tako za predvideno otroško varstvenovzgoj- no ustanovo na Dolgem polju, kot za halo na atletskem stadionu, do- končanje drsališča in podobno. Občani so se nato v razpravi raz- govorih zlasti o dveh vprašanjih: o usodi celjskega mestnega parka ter o trgovini, ki ne ustreza velikemu povpraševanju. Ko so namreč zve- deli, da bodo v mestnem parku ver- jetno zgradili bife in restavracijo, so prebivalci Centra vprašali, kaj bo pravzaprav s parkom, ki je bil vča- sih žbirališče tistih, ki so iskali mir in počitek. Naj^bolj sprejemljiv je predlog občana tega 'terena, naj bi v parku ohranili vsaj sedanje zelene površine. Toda, ker bo za čedalje bolj naraščajoče število mestnega prebivalstva park veliko premajhen, bo treba nove zelene površine iskati višje, torej proti Lunu, Petričku in tam okoli. Urediti pa bo potrebno tudi Savinjsko nabrežje, ki se je med starodavnim obzidjem in lepim brezovim drevoredom spremenilo v nogometno igrišče, ki sem nikakor ne sodi. Ce lahko z dokajšnjim zadovolj- stvom ugotovimo, da imamo v Celju dobro urejeno trgovino s prehram- benim blagom, pa to ne velja za ti- sti del trgovske mreže, ki posreduje tehnično in tekstilno blago. Izbira je slaba, prostori so prestari in ob- čani Celja hodijo kupovat v Ljublja- no' in Maribor. V razpravi so se vo- livci strinjali z gradnjo nove trgov- ske hiše in razširitvijo poslovnih prostorov sploh, menili pa so, da bi trgovina bila lahko tudi ob doseda- njih pogojih veliko uspešnejša.. Kot povsod drugod, so tudi v Centru že evidentirali prve možne kandidate za občinsko skupščino. Predlagali so Načeta Krumpaka, Branka Vrstovška, Iva Šuligoja, Bo- ža Videnška in Magdo Kočarjevo. I. B. LAŠKO: M KONFERE\CAH SO EVIDENTIRALI Evidentiranje možnih kandida- tov za volitve v zvezno, republiško in občinsko skupščino je v polnem teku. Društva in organizacije so iz- koristiile redne letne občne zbore, da bi poleg drugega govorili tudi o možnih kandidatih. Tako so v laški občini doslej evidentirali že vrsto kandidatov. Zvezni zbor: Viktor AV- BELJ; zvezni gospodarski zbor: Sve- tozar VESNAVER, Tone ZUPANČIČ, Vinko BOŽIC;. zvezni ikultumo-pro>- svetni zbor: prof. Janez PEŠEC; zvezni socialno-zdraV'§tvcni zbor; Lojze LIBNIK; zvezni organizacij- sko-politični zbor; dr. Jože BRILEJ; republiški gospodarski zbor: Stane KRAMER, Tone ZUPANČIČ, Stane POŽUN, Franc SEME, Ivan DI- ACI, Slavko MEDLE, ing. Marko KMECL; republiški kultumo-pro- svetni zbor: Stane KUŽNIK, Ivan PEŠEC, Karlo KRŽAN. Za občinsko skupščino bodo izbra- li kandidate v 28 volilnih enotah. Doslej so predlagali kot možne kan- didate že več ko 40 občanov. T. K. ŽALEC: Samo tri enote še niso evidentirale Na konferencah krajevnih orga- nizacij SZDL v občini Žalec so v mi- nulih dneh evidentirali možne kan- didate za odborniike v občinski skup- ščini. V obeh zborih občinske skup- ščine Žalec poteče spomladi man- dat 36 odbornikom, v vsakem zboru osemnajstim. Tokrat poročamo o evidentiranih za občinski zbor v petnajstih volil- nih enotah, za druge volilne enote in o evidentiranih za zbor delovnih Skupnosti ter republiške kandidate bomo poročali prihodnjič. V prvi volilni enoti, severni del mesta Žalca, poteče mandat Andjeli- ki Gorišek, na konferenci krajevne organizacije SZDL pa so evidentira- li Marjana Premika in Edmunda Božička. V drugi volilni enoti, juž- ni del mesta Žalca, kjer je zdaj od- bornik ing. Andrej Zalkonjšek, iso evidentirali Franca Cagliča in Dra- ga Markoviča. V naseljih Ložnica in Vrbje, volilna enota tri, ki jo zasto- pa Edvard Omladič, so evidentirali Štefana Lešnika, Janka Zagodeta in Franca Klančišarja. V Gotovljah, kjer zdaj zastopa četrto volilno eno- to Vili Ramšak, so evidentirali Stanka Dolarja. Za področje kra- jevne organizacije SZDL F^onikva, kjer poteče mandat Vinku Razdev- šku, so evidentirali Antona Turine- ka in Franca Dražnika. Krajevna organizacija Vinska go- ra je evidentirala Ivana Košana in Jožeta Tominška, ker poteče v šesti volilni enoti mandat Stanislavu Plešniku. V sedmi volilni enoti, pod- ročje krajevne organizacije Galicija, poteče mandat Francu Špegliču, evi- dentirali pa so Dolfeta Naraksa. Na- mesto Ljerke Godicl, ki je v osmi volilni enoti zastopala področje Pe- trovč in Arje vasi, niso evidentirali nobene ženske, temveč Milana Špa- capana in Draga Tržana. Za drugi del Arje vasi, ki tvori volilno enoto devet, so evidentirali Jožeta Brež- nika in Jožeta Kramarja, mandat pa bo potekel Antonu Siterju. V dese- ti volilni enoti bo potekel mandat Konradu Lipovšku, za področje Dre- šinje vasi in Levca pa so zdaj evi- dentirali, Viktorja Gajška in Tinča Kudra. Področje Liboj, Bistrice in Zabu- kovice zastopa zdaj Albin Šanca, a na konferenci sb evidentirali Ivana Toplaka. Ivana Cokla v Kasazah, dvanajsta volilna enota, bo po zdajš- njem evidentiranju zamenjal Stan- ko Lavrinc. Tudi Julijano Cokan, ki ji bo potekel mandat v trinajsti vo- lilni enoti za področje Griže in Mi- gojnice, bo zamenjal moški, saj so evidentirali Ludvika Jurharja. V Za-, bukovici so evidentirali Mira Pet- rovca, ki bi naj zamenjal v štirinajr sti volilni enoti Ivana Pospeha. Kar- la Podvršnika, ki mu v petnajsti vo- lilni enoti, področje Pongraca, pote- če mandat, pa naj bi po evidentira- nju zamenjal v občinski skupščini Kari Gorišek. V šestnajsti volilni enoti, področ- je Šempeter, ki ga zastopa Alojz Žnidaršič, potem Dobrteša vas. Ro- je, kjer je odbornik Franc Cetina dn v naseljih Podlog, Zalog, Kale, Gru- šovlje, kar je osemnajsta volilna enota z odbornikom Francem Ceti- no, pa do trenutka, ko poročamo, še niso imeli evidentiranih možnih no- vih kandidatov. poraja reforma. Ta in podobna vpra- sanja pomagajo reševati stvari in probleme dn le to pomeni reorga- nizacijo Zveze komunistov. Ne pa kakšno pregrupiranje. Tudi to je važno za učinkovitost, a ne pomeni prave reorganizacije Zveze komuni- stov. Prava reorganizacija je dru- gačna. lel c^"^®®"^ ^^^^ razmišljanj bi že- ei sprepvoriti o Zvezi komunistov o nekaterih dosedanjih stališčih. nU?? ^ izoblikovala v javni raz- no i vprašanja so le oseb- Hščn C>snovna načelna sta- Sn^""šele v borbi incni il opredeliti v doku- "ekat^-^^'^"^^'^^ kongresa. Toda ieio ^^ašanja se že ^onfScah m ^^ oo bomo o teh vpra- šanjih razpravljali V nadaljevanju sestavka bi načel le nekatere: 1. O VODILNI VLOGI ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI DRUŽBI V preteklosti je delavski razred realiziral svoje zgodovinske intere- se preko partije in države.' Tudi danes je za naš razvoj potrebno zavestno jedro delovnih ljudi. Toda v preteklem razvoju je to jedro (partija) skijpno s predstavmiškimi organi odločalo v imenu proizvajal- cev in občanov. Današnji nizvoj pa pomeni kvalitetno nekaj novega. Težimo za tem, da delovni ljudje sami neposredno odločajo s pomoč- jo samoupravljanja. Torej gre za neposredno odločanje o rezultatih svojega dela. V takih razmerah mora Z K realizirati vodilno vlo^ v družbi le, če so stališča njenih članov in zveze naj progresivne j ša, če pokažejo njeni člani smelost in sposobnost, da realizirajo dolgoroč- ne interese delovnih ljudi. Vodilno vlogo v družbi je potrebno zaito ne- nehno potrjevati, verificirati. Ta ni dana ZK za »vse večne čase«! 2. O DEMOKRATIČNEM CEN- TRALIZMU IN ENOTNOSTI V ZVEZI KOMUNISTOV Demokratični centralizem je os- novni princip organiziranosti ZK. Tudi v bodoče bo to načelo po- membno. Toda demokratični cen- tralizmom v starem smislu je preži- vel, ker je biilo več poudarka na cen- tralizmu kot na demokratizmu. To je zahteval pretekli razvoj (revolu- cija in povojno obdobje). Sedanji l^goji političnega dela ko uveljav- ljamo najširšo demokracijo in sa- moupravljanje, terjajo nujne spre- membe tudi v ZK. Potrebno je bolj {^udariti demokratizem, zlasti v fazi formiranja stališč in zaključ- kov. Takšen aktiven odnos v času nastajanja bodočih sklepov bistveno spreminja ZK. Ta ni le »transmisi- ja« vodstev (ko je nekdo drug mislil za članstvo!), ampak postaja sub- jekt in aktivni tvorec politike. Prav tako spreminja ZK stališča glede enotnosti. Že nekaj časa (kar demokratiziramo odnose) v ZK ni enotnosti v starem smislu, ko smo težili za tem, da hi celotno članstvo imelo o vseh vprašanjih enaiko mne- nje. Tako enotnost smo v preteklo- sti dosegli, toda pogosto na nede- mokratičen način. Danes pa taka enotnost ni več potrebna. Pravza- prav zaradi samoupravljanja in de- demokratizacije družbe tudi v ZK ni več mogoča. Vendar je za ZK enot- nost njenega članstva ena izmed osno^^nih oblik in pogoj za uspešno delo. Toda danes je Zvezi komuni- stov potrebna enotnost v splošnih in dolgoročnih zgodovinskih intere^ sih delovnih ljudi. Ti pa so praktič- no zelo splošni, a vendar jasni, ZK mora biti enotna v tem, da gradimo samoupravno družbo, da realizira- mo načelo nagrajevanja po dedu,, da želi nio demokratizirati odnose, da smo proti vsakršnemu izkoriščar nju itd. Na teh nekaterih in drugih ni, tudi ni nobene potrebe, da bi od osnovnih postavkah naše ureditve moramo zahtevati brezpogojno enot- nost. (Konec prihodjič) 2C.L1967-št.2 3 VRHOVO PRI RADEČAH VODOVOD - prva aaloga Na konferencah krajevnih organi- zacij Socialistične zveze, ki v teh dneh potekajo v laški občini, ljud- je veliko govorijo o komunalnih prohhiinih. Toda njihove razprave se razlikujejo v toliko, da se zana- šajo v glavnem na lastne sfKusobno- sti in pripravljenost pomagati z vse- mi sredstvi. Tako so se na konfrenci v Vrho- vtiin pri Radečah resno pogovarjali o izgradnji vodovada, ki! bo verjet- no veljal čez 16 milijonov sltarih di. narjev. S pripravljalnimi' deli so si- cer že začeli — ne glede na finanč- na sredstva — in pravijo, da bodo občinski skupščini in delovnim orga- niizacijam hvaležni za kakršen koli prispevek. Seveda pa bodo največ tlarovalJ sami — in to s prostovolj- nim delom. Ocenjujejo, da bo /ta vrednost presegla 10 milijonov sta- rih dinarjev. K tej skupni akciji, v kateri sodelujejo odbori krajevne skupnosti in Socialistične zveze, so se priključila še tamikajšnja društ- va, ki hodo 'za izgradnjo vodovoda namenila vsa razpoložljiva društve- na sredstva. SPREMEMBE PROMETNEGA DAVKA Občinska skupščina v Mozirju je pred nedavnim sprejela odlokj ki! vso^ vanju občinskega prometnega dav- ka. Na sej i so največ ra^ravl j ali do- loči tvi nove stopnje občinskega pro- metnega davka na alkoholne pijače. Po starem odloku so gostišča, vino- tooi in trgovine plačevali 10 odstot- kov na vino in ostale alkoholne pi- jače in 5 odstotkov na pivo. Da bi odpravili nesorazmerje med itrgovi- no in vinotoči iter gostinstvom, se je občinska skupščina odločila za različne stopnje prometnega davka. Vinotoči bodo po novem pilaičevali na vino in ostale alkoholne pijače 22 odstotkov in na pivo 10 odstotkov davka, trgovina 19 oziroma 10 od- stotkov, gostišča pa 12 oziroma 6 odsipotkov. Gostišča, ki so pomemb- na za razvoj turizma v občini in nu- dijo gostom tudi hrano, bodo tudi v prih(^nje deležna 50 odstotnih davčnih olajšav. En odstotek od pro- metnega davka bo namenjen za sklad za pospeševanje tuirzma. Da bi pospešili razvoj obrti, bo- do tudi po novem oproščeni plačila občinskega prometnega davka za storitve vsi tisti obrtniki, ki se ukvarjajo z uslužnostno obrtjo. -er OBVESTILO ZAVAROVANCEM O PREDLOGU ZA UVEDBO PRISPEVKA K STROŠKOM ZA NEKATERE ZDRAVSTVENE STORITVE Na podlagi spremenjenih odločb temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju je odbor za vprašanja zdravstvenega zavarovanja skupšči- ne republiške skupnosti socialnega zavarovanja 12, tega meseca raz- pravljal o prispevku zavarovanih oseb za zdravstvene storitve. Raz- prava je izhajala iz predloga repub- liškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo in stroikovnega mnenja sveta republiškega zdravst- venega centra kakor tudi iz predlo- ga strokovne službe republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Pri tem je odbor upošteval namen pri- spevanja zavarovanih oseb k posa- meznim stroškom, ki pomeni po za- konu usmerjanje in racionalno upo- rabo zdravstvenih storitev. Odbor predlaga: I. Udeležba zavarovanih oseb se ne sme predpisati pri stroških za te-le oblike zdravstvenih storitev: 1. za obiske v zdravstvenih zavo- dih zgolj zaradi administrativnih storitev (napotnic, potrdil o nezmož- nosti za delo, ponovitev receptov itd.); 2. za zdravniške preglede, zdrav- ljenje in posvete v dispanzerjih ali posvetovahiicah in za patronažne obiske; 3. za preglede in storitve v izva- janju medicinske rehabilitacije v zdravstvenem zavodu; 4. za preglede in zdravljenje pri nalezljivimi boleznih, za katere je ob- vezna prijava, vštevši tuberktriozo; 5. za zdravniško in drugo strokov- no nego in pomoč ženam v zvezi z nosečnostjo in porodom v zdravst- venem zavodu; 6. za preglede in zdravljenje pri rakastih obolenjih; 7. za preglede in zdravljenje pri sladkorni bolezni; 8. za preglede in zdravljenje pri duševnih boleznih in epilepsiji; 9. za zdravstveno varstvo katere- koli oblike otrok in mladine do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če so zavarovani kot družinski člani; 10. za prevoze z reševabiim vozi- lom v zdravstveni zavod, če gre za življenjsko nevarne .poškodbe, za nalezljive bolezni, za 'katere je ob- vezna prijava, ali za duševne bolez- ni, če je bolnik nevaren za okolico. Pri vseh obolenjih od 3. do 9. toč- ke se sme predpisati udeležba pri stroških za nastavitev in prehrano, če so zavarovane osebe sprejete v stacionarni zdravstveni zavod. II. Komimalne skupnosti morajo predpisati udeležbo zavarovanih o- seb pri stroških za naslednje obli- ke zdravstvenih storitev: 1. za preglede pri zdravstvenih specialistih razen v primerih, ki so našteti pod I. od 1. do 9. točke; 2. za obiske zdravnika na bolniko- vem domu; 3. za prevoze z reševalnimi vozili razen v primerih pod I. v 10. točki; 4. za preglede in zdravljenje akut- nih zastrupitev z alkoholom. III. Zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do zobno protetične pomo- či in zobno protetičnih sredstev ali do ortopedskih čevljev ali posamez- ne druge vrste ortopedskih m dru- gih pripomočkov, sanitarnih pri- prav in sanitetnega materiala, mo- rajo prispevati kot udeležbo pri stroških: a) — 25 % za fiksna in snemna zobno protetična sredstva, vključno reparature in zobno protetično po moč (vse vrste prevlek in kron, vmesnih členov inlayev, opornic, gredi, jahačev, zobnih protez, repa- ratur in pod.) razen za sredstva in posege v čeljustni ortopedi ji (orto dontiji), b) 5 "/o za funkcionalne proteze za zgornje ali spodnje ude in za inva- lidski voziček oziroma 50 din, če se jim da rabljen invalidski voziček, — 10% za ortopedske aparate, or- topedske korzete in steznike, po- možna sredstva (kline in trebušne pasove, suspenzorije, bergle, palice, ortopedske vložke, ortopedske san- dale, usnjene kape, lasulje in pod.), ojačevalne slušne aparate, brizgal- ke za injekcije pri sladkorni bolez- ni in gumijaste žimnice, — 30 % za vse vrste estetskih potez, — 30 " o za vse vrste estetskih pro- tez za vse vrste ortopedske obutve, usnjene rokavice, gumijaste nogavi- ce elastične povoje, vse vrste očes- nih pri;pomočkov in druge pripo- močke in sanitarne priprave, koli- kor niso izvzeti po naseldnjem od- stavku, OD UDELEŽBE PRI STROŠKIH SO IZVZETI POD b): # otroci in mladina do 15. leta starosti za vse vrste ortc^edskih in drugih pripomočkov, sanitarnih pri- prav in sanitetnega materiala razen za ortopedsko obutev in navadne čevlje k protezam. # vse zavarovane osebe za vreči- ce za vodo, pasove z vrečico za bla- to po operacijah, kanile in gumija- ste cevi za umetno hranjenje. V skladu z določbo 5. odstavka 34. člena spremenjenega temeljnega za- kona o zdravstvenem zavarovanju in 11. člena temeljnega zakona o or- ganizaciji in financiranju socialne- ga zavarovanja daje odbor predlog v javno razpravo in poziva zavaro- vance, naj dajo k predlogu svoje pripombe in mnenja. Pripombe naj zavarovanci pelje- jo na Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Ker bo se- ja skupnosti 27. januarja, bo mogel odbor obravnavati samo tiste pred- loge in mnenja, ki bodo zavodu spo- ročeni do vkljčuno 25. januarja, skupščine republiške skupnosti Odbor za vprašanja zdravstvenega zavarovanja skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Šentvid pri Grobelnem je mikav- no naselje ob cesti, ki se je v teh dneh podobno kakor mnoga druga naselja spremenil pod zimsko odejo. Kmečka poslopja pa kažejo proti ce- stišču bogate zaloge minulega polet- ja. ZNAMENJE IN IME RDEČEGA KRIŽA v 49. številki zveznega uradnega li- sta je bil objavljen zakon o uporabi in varstvu znamenja in imena rdeče- ga križa. Gre za zakonite predpise, ki naj bi jih poznali in se jih poslu- ževali ne samo aktivisti Rdečega kri- ža in državni ter samoupravni orga- ni, ampak sploh vsi občani. Zakon je začel veljati 25. decembra 1966 in predpisuje pogoje in način za upora- bo in varstvo znamenja in imena rdečega križa v miru, vojni ali v kakšnem drugem oboroženem spopa- du. Namen teh predpisov je, da bi bilo mogoče uporabljati ženevsko k(Mivencijo - za aboljšanje položaja ranjencev in bolnikov v oboroženih silah v vojni, ženevsko konvencijo za zboljšanje položaja ranjencev, bolnikov in brodolomcev oboroženih sil na morju in ženevsko koncencijo o varstvu civilnih oseb med vojno z dne 12. avgusta 1949. Znamenje rdečega križa je križ rdeče barve, ki ima štiri enake kra- ke na belem polju. Znamenje rdeče- ga križa kot znamenje varstva in kot znamenje pripadnosti sanitetni službi oboroženih sil, zdravstveni službi oziroma organizaciji jugoslo- vanskega Rdečega križa je dovolje- no uporabljati samo v primerih, ki jih določa ta zakon. Jugoslovanski Rdeči križ uporablja znamenje rde- ičega križa tudi v skladu z ženevski- mi konvencijami. Jugoslovanski Rde- či križ ureja natančneje način upo- rabe znamenja rdečega križa pri opravljanju svojih dejavnosti. Nihče ne sme uporabljati imena in zname- nja rdečega križa, če nima te pravi- ce po določbah tega zakona in že- nevskih konvencij. Samo organizaci- ja jugoslovanskega Rdečega križa ima kot domača organizacija v Jugo- slaviji pravico do imena rdečega kri- ža. ČLOVEK, KAJ JE TO? z zadnjim odgovorom upravnega odbora Kmetijske zadruge Laško na sestavke, ki so bili objavljeni pod tem naslovom, smo odlašali zaradi tega, ker smo se z vod- stvom kmetijske zadruge in predstavniki občinske skupščine Laško dogovarjali o možnosti za najbolj ustrezno rešitev zadeve. Danes objavljamo zaključek vseh raz- prav, v katerem združujemo stališča upravnega odbora KZ Laško, redakcije CT in vodstva občinske skupščme Laško. Upravni odbor KZ Laško je na zahtevo čla- nov zadruge razpravljal o vsebini člankov, ki so izšli pod gornjim naslovom v CT ter ponovno pretresel vsa dejstva in okoliščine, ki so privedle do opisanega razpleta dogod- kov. Upravni odbor je ugotovil, da je bilo v teh sestavkih napisanih mnogo neutemelje- nih očitkov in žaljivk, ki jih ne more spre- jeti. Proti tem očitkom so tudi mnogi kme- tovalci", posebno pa člani zadruge in kmetje v vaseh okrog rečiške doline in Smohorja, ki prihajajo na upravo zadruge in do članov upravnega odbora ter zahtevajo, da se stvari povedo takšne kot so. 1. V pravdnem postopku, ki sta ga sproži- la zakonca Jurkovšek proti Kmetijski zadru- gi Laško in po izjavah vseh udeležencev raz- govorov o nakupu posestva leta 1958, je ne- dvomno izkazano, da sta zakonca Jurkovšek vedela, da osnutek pogodbe iz leta 1958 ni bila pravno veljavna pogodba, temveč je bil le osnutek pogodbe, ki sta ga podpisala Franc Jurkovšek in Viktor Jeran. Zakonca Jurkov- šek takrat nista priznavala osnutka pogodbe, saj ga nista dala v podpis zakonitim pred- stavnikom zadruge. Jurkovšek Julijana je izjavila sopodpisniku osnutka, da se z njim ne strinja. S 1. 1. 1959 je Kmetijska zadruga Rečica oddala pašnike Zadružni poslovni zve- zi Celje in ni bila več kupec posestva. 2. Ko je leta 1959 Zadružna poslovna zveza Celje kupovala Jurkovškovo posestvo, je tudi napisala in podpisala novo pogodbo za zne- sek, naveden v omenjenem osnutku, nista je pa podpisala zakonca Jurkovšek ter se je kupčija zato razdrla. 3. Kmetijska zadruga ni nikdar priznala katerokoli od navedenih pogodb. Razgovori o zamenjavi Jurkovškovega posestva za stano- vanjsko hišo v Laškem, ki je last kmetijske zadruge in zadevni pristanek zadružnega sve- ta kmetijske zadruge je bil sprejet iz huma- nih razlogovo, da bi rešili Jurkovškovo dru- žino kot socialni problem. Ovira, da bi do te zamenjave prišlo, so bili takratni predpisi o prometu osnovnih sredstev in nerealne za- hteve Franca Jurkovška. KJjub temu je Kme- tijska zadruga L^ško omogočila Jurkovškovi družini, da se je nastanila v hiši ter ji s tem olajšala življenje in šolanje otrok. Zakonca Jurkovšek sta torej Imela možno- sti trikrat prodati oziroma zamenjati posest- vo in se je kupčija razdrla po njuni krivdi. Povsem negotovo je, če bi sodišče potrdilo prvi dve kupčiji, saj je bilo posestvo takrat obremenjeno z visokimi vknjižbami na dav- kih in ostalih terjatvah, za del posestva sta se pa lastnika pravdala z bivšimi lastniki Ter- šek Jožetom in Marijo. 4. Kmetijska zadruga Laško je trikrat ko- ristila del kmetijskih površin Jurkovškovega posestva. Vsakokrat je bila za to obračuna- na najemnina. Na svojih pašnikih je tudi nu- dila začasno zaposlitev Jurkovškovim. V njihovem gozdu je zadruga posekala dve smreki, ki ju je pomotoma odkazal pristojni gozdarski uslužbenec ob meji zadružnega gozda takrat, ko je zadruga sekala svoje go- zdove. Lastnik bi lahko dobil odškodnino, ka- darkoli ,bi prijavil to pomoto. 5. Od leta 1964, ko je zadruga odprodala svoje površine na Smohorju lovski družini ki jo je omo- gočila občinska skupščina. V času počitnic je klub organiziral deset- dnevno letovanje v Zadru; pod po- kroviteljstvom kluba pa je bila v Šmarju veselica, katere izkupiček so uporabili za nadaljevanje del pri gradnja ceste Šmarje—Brecljevo. Nadalje je klub v Šmarju priredil predavanje o Švici, ki ga je vodil Boštjan Škorjak; v zimskem času so študentje Pilštanja sodelovali v priipravah za silvestrovanje, organi- zirali pa so tudi predavanje bratov Marinšek iz Kozjega, medtem ko je v Šmarju predaval član slovenske odprave v Ande Lojze Golob o svo- jih vtisih s ip^tovanja. V začetku semestra je bil spoznavni večer in ogled dramske predstave skupno z bruci. Šmarski študentski klub je svoj program v glavnem izpolnil, še ved- no pa je njegovo delo premalo po- vezano z delom Zveze mladine v ob- čini in tudi sodelovanje z občino bi bilo lahko še boljše. Prav tako je čutiti premalo aktivnosti na druž- benopolitičnem področju. Načtrti za letošnje leto so veliki. Za uresniči- tev daje poroštvo že to, da je bil v preteklem letu šmarski študentski klub med najboljšimi na univerzi MILENKO STRAŠEK VŠOlOZ AVTOBUSOM Občinska skupščina Laško je že pred leti sprejela odlok, po katerem zagotavljajo brezplačen prevoz ti- stim otrokom podružničnih šol, ki obiskujejo — od 4. razreda dalje — pouk v osnovnih šolah Laško, Rim- ske Toplice in Radeče. Hkrati je v tem odloku uzakonjeno, da imajo pravico do re^esa tisti učenci niž- jih razredov, iki so oddaljeni od šole nad dva kilometra in tisti učenci viš- jih, ki hodijo v šolo več kot štiri ki- lometre daleč. Tako je v tem šol- skem letu od 2590 učencev le 310 ta- kih, ki na poti v šolo lahko koristi- jo javna prevozna sredstva, medtem ko jih ostalih 460 te ugodnosti ne more uporabiti, saj na njihovem ob- močju ni javnih prevoznih sredstev. Skupščina je za regrese v preteklem letu prispevala čez 8 milijonov sta- rih dinarjev. To je precej denarja, kljub temu pa menijo, da bi pravico do koriščenja regresov morali omo- gočiti tudi tistim otrokom, ki zaradi slabih avtobusnih zvez, ali pa zato, ker avtobus na njihovem območju sploh ne vozi, hodijo v šolo peš. Me- nijo, da bi morali 2:ato avtobusne zveze uvesti povsod tam, kjer to omogočajo ceste. PRIJETNO PRESENEČENJE Kot vsako leto je podjetje Tkanina galan- terija z veleblagovnico Ljudski magazin tudi lani priredila novoletno srečanje s svojimi bivšimi člani upokojenci, jih pogostila in ob- darila. Direktor tovariš Mlinarič je ob tej priložnosti pozdravil navzoče in jim želel srečno novo leto. Hkrati so počastili tudi spomin umrlega člana. Nekdanji sodelavci so bili res prijetno presenečeni ob lepi gesti podjetja, za kar se jim najlepše zahvaljujejo. D. K. MALA ANKETA BIL JE MRZEL IN MEGLEN DAN, PA SMO BILI PREPRIČANI, DA BOMO HIŠNE GOSPODARJE NAŠLI DOMA. TODA NI BILO TAKO. NEKATERI SO SPRAVUALI LES, DRUGI SO VOZILI KDO VE KJE PO ŠENTJURSKI OBČINI. ZATO PA SJVIO SE PONEKOD POGOVORILI Z GOSPODINJAMI, KI SO NAM NEKOLIKO OBOTAV- LJAJOČ SE VENDARLE ODGOVORILE NA VPRAŠANJE: KAKŠNO JE VAŠE SODE- LOVANJE S ŠENTJURSKIM AGROKOMBINATOM IN KAJ MISLITE O KOOPERA- CIJI? Jože Zdolšek, Sent- ur pri Celju: »Z za- drugo sodelujem od vsega začetka. Vezal sem se nanje pred vsemi drugi- mi, se vedno po- svetoval z inženirji, jim zaupal in do- slej tega še nisem obžaloval. Kooperacija ima vsekakor veli- ke prednosti pred starim načinom gospo- darjenja, saj kombinatovi strokovnjaki kmetu lahko pomagajo z dragocenimi na- sveti, umetnimi gnojili in drugim. Vidite, jaz sem začel kmetovati leta 1924, brez vsega, danes pa reddm na pri- bližno šestih hektarih obdelovalne zemlje 12 glav goveje živine. Razumljivo je, da je vse gospodarjenje prilagojeno tej os- novni dejavosti. Na leto prodamo od osem do dvanajst glav goveje živine, kar je precej za tako majhno posestvo. Veste, kmetija je moja edina politika. Vem, da moram s časom naprej — on ne bo hodil za menoj. To mi je marsikdaj pomagalo tudi pri odločitvah. Tako sem na primer dokaj hitro ugotovil, da s semenskim ži- tom, s katerim sem se ukvarjal v začet- ku, ne bom prišel daleč. Pa sem se od- ločil za živinorejo. Pri Gajšku v Pri- možu pri Šentjur- ju: »Pri nas se je zelo uveljavila deli- tev dela,« se je za- smejala mlada go- spodinja. »Mož ho- di v službo, mama skrbi za živino, jaz pa za kuhinjo. Zdaj redimo osem glav go- veje živine in šest svinj in pred kratkim smo popolnoma (preuredili stari hlevi- Pravzaprav je vse novo — strop, napajal- niki, s katerima smo izredno zadovoljni, le tla bomo verjetno zamenjali, ker med sedanjimi deskami zastaja voda in je živi- na zmeraj umazana. Z agrokombinatom že dolgo sodeluje- mo, z njihovo pomočjo smo tudi preure- dili hlev. Dobili smo namreč primeren kredit, zdaj pa ga odplačujemo z živino. Ce bi bili takrat, ko smo začeli, odvisni sami od sebe, bremena prav gotovo ne bi zmogli. Naš hlev je menda med privatni- mi proizvajalci edini v komuni tako so- dobno urejen, zato imamo zdaj večkrat kaikšen obisk. Pri^ kombinatu so nam tu- di izdelali načrte za preureditev hleva, pa tudi sicer z njimi tesno sodelujemo, saj so kombinatovi strokovnjaki mnogokrat na terenu in se lahko kar tu, doma, po- govorimo o stvareh, ki zanimajo tako nas, kot nje.« Gospodinja na Žli- "iarjevem posestvu v Ponikvi: »Ce vam povem, da še pred štirinajstimi dnevi nismo vedeli, ali nam bodo zemljo vzeli ali ne — namenjena je bila za arondacijo — potem boste ra- zumeli, zakaj trdim, da je največja po- manjkljivost našega kmetijstva, nesigur- nost. Mislim, da bi agrokombinat moral reči odločno besedo, tako da bo kmet ve- del, s čim lahko računa ne sarno v prihod- njem letu, temveč za daljše obdobje. Po- tem — treba je imeti delovno silo in pri- meren kapital. Z zadrugo oziroma s kombinatom sode- lujem oves čas. Cesa vsega se že nismo lotili! Ko je bila akdja za maline, smo posadili maline, potem smo začeli rediti piščance, ukvarjali smo se s svinjerejo, toda tako kot je akcija prišla, je tudi mi- nila. Zdaj smo nekoliko previdnejši. Na primer: lani nam je zadruga ponujala so- delovanje za gojenje rdeče pese. Dali bi nam bili 34 dinarjev za kilogram. Nismo sprejeli. Potem pa smo jo lahko prodali po 100 dinarjev. Pri Mastenu v Ho- tunjah: »Seveda so- delujemo z zadru- zlasti kar zade- va živinorejo. Tre- lutno imamo men- da 21 glav goveje živine — veste, za to v glavnem skrbijo moški! Največ težav nam povzročajo stari hlevi, saj imamo živino v dveh. Žato smo se odločili, da bomo po- stavili novega. Pri kombinatu nam že de- lajo načrte. Hlev bo moderen, z napajal- niki, tako da bo v njem prostora za tri- deset glav goveje živine. Živinoreji smo prilagodili vse naše gospodarjenje. Opusti- li smo hmelj, uvedli nov način sušenja na sušilih, odločili pa smo se za simental- sko pasmo, ki prej doraste. Kombinatovi strokovnjaki se večkrat oglasijo pri nas, na Ponikvi imajo v teh dneh celo predavanja. Toda kolikor so predavanja potrebna, toliko je neprime- ren čas, saj so ponavadi v poznih popol- danskih urah, ko je pri živini največ dela. Jože Mastnak, Lo- karje: »Z agrokom- binatom smo v po- godbenih odnosih glede živinoreje. V glavnem smo zadovoljni, toda moti nas, ker v pogodbi niso cene zagarantirane. Ce bi bilo tako vsaj za boljšo kvaliteto me- sa, če bi bila cena rentabilna, če bi kmet vedel zanjo takoj, ko začenja sodelovati, potem bi se pogumneje loteval tako živi- noreje kot sodelovanja s kombinatom. Ne- sigumost je naša največja težava. Še pred kratkim na primer nismo vedeli, če nam ne bodo zemlje morda arondirali. Tako specializirano živinorejo šele zače- njamo. Zdaj redimo na desetih hektarih obdelovalne zemlje 18 glav goveje živine. Čeprav se kmetijstvu v zadnjem času obeta boljša perspektiva, pa je privatni sektor še vedno v dokaj neenakopravnem polož^u. Poglejte, kako je z nakupom traktorja! Ker mora kmetovalec plačati prometni davek, ga traktor praktično sta- ne okrog 500 tisoč dinarjev več kot za- drugo. Je že res, da tudi kombinat nudi svoje strojne usluge. Toda saj ne morejo biti hkrati na sto krajih, ko pa je s kme- tovanjem že tako, da dela ni mogoče od- ložiti za teden dni. Mislim, da bi skupnost lahko kmetu pomagala tvidi s krediti pri nakupu mehanizacije, osvojiti pa bi mo- rali en tip traktorja, da bi kmetje potem lahko dokupovaJi priključke in se potem dopolnjevali. Lojze Senica, Pon- kvica: »V glavnem se ukvarjam z živi- norejo, sadjarst- vom in hmeljem, v čvrsti kooperaciji sem s kombinatom samo s hmeljem, Tci ga pridelam od 2000 do 2200 kilogramov na hektar. Sicer pa največ skrbi posvečam živinoreji — gove- doreji in prireji plemenskih svinj. Go- vedi imamo trenutno 17 glav. Pri kom- binatu imamo zagotovljen odkup, toda ne cene, pa ugotavljamo, da so odkupne cene ostale enake, kljub temu, da so se zvišali stroški (cena umetnim gnojilom in po- dobno), pa tudi prodajna cena. Prav go- tovo bi se pitanja pogumneje lotili, če bi bili sigumejši v ceno. Ce ne bi bilo strokovne pomoči agro- kombinata, bi se počutili osamljene; tu- di njihova pomoč pri nakupu umetnih gnojil je na mestu. Za razliko od prejš- njih pet tisoč kilogramov, sem jih lani na primer kupil 10 tisoč kilogramov umet- nih gnojil. To se prav gotovo mora kje poznati. Je že res, da se privatnemu sektorju obetajo boljši časi, toda kmet se mora tudi sam potruditi in premisliti, v kaj je najbolje vložiti moči in sredstva.« v prejšnji številki smo obravnavali obve- zno zavarovanje lastnikov motornih vozil za škodo, povzročeno drugim, danes pa na- meravamo obravanavati kasko zavarovanje motornega vozila. V čem je razlika med tema dvema zavarovanjema. VSE O KASKO ZAVAROVANJU Z obveznim zavarovanjem avtoodgovomosti, ki velja za vsa motoma vozila, registrirana za cestni promet, so kriti utemeljeni zahtevki oškodovancev za povzročeno §kodo z motor- nim vozilom. Oškodovanec je oseba, ki je škodo utrpela. Npr.: voznik vozila A ni prilagodil vožnje stanju ceste m trčil v pr^- vozeče vozilo B. Pri tem je nastala poškodba vozila A in B. Poškodovani so tudi potniki v vozilu B. Lastnik vozila B ima pravico za- htevati povračilo škode za havarirano vozilo od voznika A, po čigar krivdi je škoda nasta- la ali pa direktno od zavarovalnice, pri kate- ri je vozilo A zavarovano. Enako pravico ima- jo vsi sopotniki vozila B. Škoda na vozilu A pa je krita z zavarova- njem le pod pogojem, da ima lastnik KA- SKO zavarovanje. Kasko zavarovanje krije škode na vozilu, ki nastanejo zaradi nenadnega dogodka (trče- nje, prevmitev, iztirjenje, strmoglavljenje), kakor tudi tatvino vozila ali pritrjenih, ozi- roma v njem zaklenjenih delov vozila; zaradi požara, poplave, toče, viharja itd. Ali je res kasko zavarovanje s 1.1. 1%7 ukinjeno in zakaj je do tega prišlo? Res je. Ta zavarovalna panoga je zelo deficitna in je znašala negativna razlika lani septembra v jugoslovnskem merilu 4 milijarde S-din. Ta znesek pa se dnevno povečuje za nadalj- njih 30 milijonov S-din. Jugoslovanski zava- rovalni skupnosti v Beogradu je Zvezni izvrš- ni svet odklonil predlagane spremembe v po- gojih zavarovanja in ceni, zaradi česar je bila prisiljena tovrstno zavarovanje ukiniti s 1. 1. 1967. Istočasno je dala možnost zavarovalni- cam, da uvedejo lastno zavarovanje s tem, da pokrijejo eventualni primanjkljaj same. Slo- venske zavarovalnice so se odločile za enotne pogoje in enotne cene. Ali so ostali zavarovanci, ki so vplačali do 31. 12. 1966 zavarovalne premije za eno leto vnaprej, brez zavarovalnega kritja? Vsi zavarovanci imajo polno zavarovalno za- ščito po pogojih, po katerih je zavarovanje sklenjeno do dneva, do katerega je v letu 1967 plačana premija. Tem zavarovancem tudi ne bo potrebno doplačati razlike povišane premije. Kako je z zavarovanjem, če last- nik vozila do 31. 12. 1966 zapadle premije rti poravnal? Ce je premija zapadla v plačilo še v letu 1966, zavarovanec pa iz kakršnihkoli razlogov premije ni poravnal do 31. 12. 1966 ima mož- nost plačila v letu 1967 po dosedanjih pogo- jih. v kolikor pa je od zavarovalnega zastop- nika ali direktno od zavarovalnice prejel opo- min za plačilo premije, pa zneska ni porav- nal v 30 dneh od dneva prejema opomina, je tako zavarovanje 30-ti dan prenehalo Veljati in ga bo možno obnoviti le pod novimi po- goji. Katera zavarovanja ste že odpo- vedali? Odpovedali smo zavarovanja, ki zapadejo v plačilo prve štiri mesece tega leta. Istočasno z odpovedjo prilagamo zavarovancem tudi »iz- iavo«, na podlagi katere lahko zavarovanje ob izteku podaljšajo pod novimi pogoji. Kako je z zavarovanji vozil, ka- tera so kupljena s kreditom? Ce je posojilodajalec stavil pogoj, da se vo- zilo mora zavarovati, potem bodo taka vozila morala biti zavarovana. Ce pa bo posojiloda- jalec od tega odstopil, bo zavarovanje seveda prostovoljno. Ce vinkulirano zavarovanje v le- tu 1967 ne bo urejeno po novih pogojih, bo- mo o tem primorani obvestiti pristojnega po- sojilodajalca. Obstoja kakršnakoli možnost za- varovanja vozila proti kasko ško- dam v času, ko še ni v veljavi no- vih pogojev in cen. Obstoja »začasno pogojno zavarovalno krit- je«. Do sprejetja novih pogojev bo zavaro- valnica počakala z izplačilom odškodnine po- gojnim zavarovancem. Ce pa predlog, ki čaka le še potrditve Izvršnega sveta SRS ne bo sprejet, bo pogojno zavarovanje motornega vozila prenehalo brez vseh obveznosti zava- rovalnice in zavarovancev. PRIHODNJIČ: KOLIKO BO PLAČAL LAST- NIK VOZILA ZA KASKO ZAVAROVANJE? 20.1.1967-št.2 5 Trije problemi-več vprašanj Za uvod in boljše razumevanje: na te probleme so opozorili na letni konferenci ŽPD France Prešeren v Celju; opozorili in osvetlili. Morda po svoje, morda celo enostransko, kot so enega izmed njih ocenili na seji predsedstva občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Celju; toda navzlic vsemu, misli so bile izrečene in zaradi javne razprave in javnosti dela sploh je prav, da jih posredujemo. In komentar? Ta je že v be- sedah! PRVI KOMENTAR: pihalni or- kester ZPD France Prešeren je ostal brez svojega umetniškega vodje, brez Rudolfa S^ariča. ki je eno leto verjel in upal, da ho dobil tisto, kar so mu obljubili — .stanovanje namreč. Zaito se je poslovil od mesta ob Savinji, kajti v obljubah ni mogel stano- vati. Orkester se sicer ne bo raz- šel. kajti njegovi člani so oblju- bili, da bodo vadili pod vodst- vom prejšnjega amaterskega di- rigenta. Toda. v tem ni rešitve! Godba na pihala ŽPD France Prešeren ni le zadeva društva, to je naša celjska godba in zasluži zaradi tega večjo podiporo in več- je razumevanje. Toda, ne v bese- dah. marveč dejanjih! To je god- ba, ki jo znamo vsak čas pokli- cati; spremlja nas v veselih, ma- nifostativnih in žalostnih dogod- kih. To smo vedeli že prej, za- vedli pa se šele sedaj, ko je pro- blem dosegel svoj višek ib ko se je postavilo vprašanje — naprej ali nazaj, pri čemer beseda nazaj pomieni nekaj več kot samo to. Pobuda, ki so jo dali na seji pred- sedstva občinskega sveta ZKPO, ki bi za to godbo uvteljavil šir- ši način financiranja, je umestna in kaže, da bi problem lahko re. šiili. Toda, zakaj šele sedaj, ko je zadeva postala boleča, zakaj že ne prej? Se n\ar že spet uči- mo? DRUGI KOMENTAR: finančna sredstva, ki-jih prosvetna drušft- va dobivajo za svojo dejavnost, so več kot skromna. Da bi v ce- loti dobili več kot lani, ni ux>ati. Zato je rešitev t notramji preraz- delitvi tistega, kar imajo. Nekaj bi se dalo prihraniti na račun zmanjšanja pnofosionalnih kad- rov pri občinsiki zvezi, nekaj pa tudi.z drugačnim načinom dela Strokovnih komisij, prav tako pri zvezi. In nadalje je predlog, da bi z razpoložljivimi sredstvi, ki jih dobiva zveza, najprej za- gotovili kritje stroškov za vzdr- ževanje domov, objektov dn po- dobno in šele ostanek delili, vse. kakor pa na osnovi družbene po- membnosti in kvalitete dela. TRETJI KOMENTAR: Celje je postalo festivalsko mesto mla- dinskega petja. Pričakovati bi bilo, da bi takšna priediltiev spod- bujala k rasti im nastanku nioivih' mladinskih zborov. To je poleg ostalega tudi eden izmed name- nov celjiskega festivala. Toda kaj se dogaja prav v našem mestu? Namesto da bi jih imeld iz leta v leto več, jih imamo manj. Z deloim so preikinili celo takšni zbori (menda eden ali dva), ki so jih vodilii pobudniki' mladin- skega pevskega festivala. Mar to- rej ni škoda tistih milijonov, ki gredo za nekajdnevno priredi- tev? Ne gre pri tem za to, da bi morali na festivalu nastopati in zmagovati prav celjski zbori. Ne, toda zaradi festivala bi morali ugotavljati nastanek novih! Teh pa ni! Ali smo res bogati, da la- hko samo vahimio, samii pa na lastnem piodročju premalo napra- vimo? Kako naj sipravimo vse to v sklad in razmerje, ki bo za- dovoljevalo? In še to, za festival gre toliko srdstev, kolikor znaša celotni proračun neke manjše celjske šole! IN ŠE POST SCRIPTUM: na letni konferenci so razpravljali še o drugih problemih, nalogah im težavah. To je bil enoletni de- lovni obračun članov ŽTP Fran- ce prešeren; pro-slavo dvajset- letnice društvenega obstoja pa bodo počastili aprila. Takrat la- hko pričakujemo pravcato revi- jo njihove dejavnosti. Naša že- lja — da bi uispela kar najbolj 1 -mb Nova knjiga o Pohorju POSVEČENA MEDNARODNEMU TURISTIČNEMU LETU V ciklusu edicij »PO JUGOSLA- VIJI« bo turistično društvo v Lov- rencu na Pohorju v kratkem izdalo publikacijo »TURIZEM NA POHOR- JU«. Delo bo vsebinsko bogato, saj sodelujejo s prispevki znani turi- stični in kulturni delavci Slovenije. Z vidika slovenskega in jugoslovan- skega turizma bo prikazal Pohorje predsednik turistične zveze Sloveni- je dr. Danilo Dougan. Ing. Marijan škerbinc piše o turistično-urbanistič- nih zasnovah na Pohorju, M. šošita- rič govori o kulturnozgodovinskih spomenikih in naravnih lepotah Po- horja, dr. Sergej Vrišer pa o pome- nu teh spomenkov v službi turizma. Razne prispevke so obljubili tudi znani turistični delavci iz Maribora: ing, Josip Teržan, ing Friderik De- gen, profesor šuinljak, Marjan Ko- žuh, Franci C op, Herman Weiss, Otrnar Ocvirk, Milan Ževart, Franjo Novak itd. V publikaciji bodo objavljeni tudi prisi^vki občinskih skupščin, ki gravitirajo na Pohorje. Delo bo bo- gato ilustrirano, priložene bodo tu- di karte turističnih objektov in cestnega omrežja ter objektov pod spomeniškim vcirstvom. Tudi to za- jetno delo bo posvečeno mednarod- nemu turističnemu letu. Posebnost tega dola bo tudi v tem, ker bo Po- horje obdelano in prikazano kot ne- razdeljiva turistična celota. fn La Malqueride v SLG Celje Po 12 lotih se Dino Radojevič vra- ča v Slovenijo, v Celje. Pred svojim dokončnim odhodom v Zagreb nam je na celjsiki oder postavil svojega nepozabnega »Hamleta«. Kljub za- poslenosti v Zagrebškem dramskem gledališču in na zagrebški Akademi- ji za igralsko umetnost, kjer je na- stavljen kot docent za dramsko ig- ro, se je našemu vabilu rad odzval. Nedvomno je k tej odločitvi nema- lo pripomogel tudi »retpertoami iz- bor. Benaventejeva La Malqueride je vsekatkor delo, ki ga je brez pre>- misle!ka in z veseljem vzel v študij. Gotovo. Tudi to je veliko pripo- moglo. Menim, da moramo tudi si- cer imeti več dejanskega stika med seboj. Kultura ne sme in ne more živeti sama zase, niti v Celju niti v Zagrebu, nenehno se mora med sa- bo oplajati. Zaprta sama vase je ob- sojena na životarjenje in umiranje. Razumljivo me na Celje vežejo še prijatelji, ki so ostali tukaj še iz ča- sov, ko sem delal v celjskem gleda- lišču. To jemljemo za jamstvo, da boš še prihajal v Celje? Vsekakor. Lahko že prihodnjo se- zono. O svojem režijskem konceptu Ea rajši ne bi govoril. Moj režijski oncept je moja uprizoritev. Bena- venteja sem razložil z uprizoritvijo. Režiser Dino Radojevič se je v Zagrebu uveljavil z Millerjevimi »Sallem§ikimi čarovnicami«, Williiaim- sovo »Mačko na vroči pločevinaisti strehi«, Sartrovimi »Zaprti v Alzo- ni«, Sofdklovim »Kraljem Oidipom« in še drugimi deli. Premiera »Malqueride« (po slo- vensko Grešno ljubljena) bo v pe- tek, 20. januarja. Jacinto Benavente je Nobelov nagrajenec, med njego- vimi najboljiširai deli omenjajo "tudi to dramo. Zgodba pripoveduje o Raimundi, ki se je kmalu po smrti svojega moža vnovič poročala s simpatičnim Estebanom, za katerega je upala, da je dober gospodar in dru^ oče nje- ni hčerki Acacii. Prvo se je uresničilo, dru- go pa je šlo po zlu zaradi grešnega nagnje- nja, ki sta ga z leti čedalje bolj kazala drug do drugega Esteban in Acacia. Strasti, ki obvladujejo značaje v tej drami, asodno in neizbežno vodijo v končno katastrofo. Prevod iz španščine je oskrbel prof. Mir- ko Vivod, lektor je bila Majda Križajeva, scena je delo zagrebškega scenografa Miše Račiča, kostume pa je zasnovala Alenka Bart- lova. jž Štipendije - velika priložnost Državni sekretariat za narodno obrambo bo v letošnjem letu do- delil štipendije vsem dijakom gimnazije, učiteljišč, tehniških šol (strojne, elektro, ^kemijske, tehnološke, geološke, gradbene, prometne in geodetsken smeri). Štipendije lahko dobijo kot do- islej, vsi dijaki, ki bi se po za- ifeljučku teh šol odločili za katero izmed šestih vojnih akademij: akademijo suhozemne vojske, akademdijo protizračne obrambe, vojno pomorsko, vojno tehniško, avionsko tehnično in mornariško itehniiško akademijo, kjer šolajo kadre za častniški čin — poklic. Prednost teh štipendij je v tem, da lahko tudi učenoi osmega raz- reda osemletk postanejo štipen- disti in jim štipendija, 'ki jo do- bijo na natečaju, pripada od pri- četka šolanja na šolah dmge stopnje. Štipendije so ugodne in zna- šajo: za 1. razred 16.000, 2. raz- red 17.500, 3., 4. in 5. razred pa i20.000 S-din mesečno. Pred začet- kom šolskega leta prejmejo učen- ci tehndških šol po 20.000, vsi ostali pa po 15.000 S-^diin za nakup šolskih potrebščin. Iz natečaja je razvidno, v'ka(te- rih šolah je šolanje brezplačno — na stroške budžeta državnega sekretariata za narodno obram- bo in do ikdaj je treba vložiti prošnjo. Učence bodo sprejemali v 14 različnih podoficirskih šolah. Tako imajo starši prožnost, da šolajo svoje otroke m i^stanejo ti strokovnjaki, inženirji, zdrav- niki itd. Po končanem šolanju ilahko tudi hitro napredujejo; vsakdo bo imel zagotovljeno islužbo, medtem ko 'se šolanje šteje v redni rok; razen tega se po končani akademiji računa be- nifictiran delovni staž — 15 za 12 mesecev, diplomanti pa dobijo tudi čeik za nabavo potrebne uni- forme. S. P. Steklarna »Boris Kidrič« izpolnjuje načrte Kristal za Kanado Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini se namerava tudi v prihodnje usmerjati v proizvodnjo kvalitetnega svinčevega kristala. Direktor steklarne Voja Žinovski je povedal, da je po trenutnih izra- čunih steklarna izpolnila lanski pro- izvodni program. Realizacija je v ce- loti za 20,5 odstotkov večja kot v le- tu 1965, pri tem je obrat v Rogaški udeležen z 20 odstotki, obrat v Slo- venski Bistrici pa s 24,5 odstotki; Bi- strica je tako nekaj nad planom. Uspehe beleži steklarna predvsem s spremenjenim asortimanom proiz- vodnje, saj so povečali proizvodnjo svinčevega kristala kar za 80 odstot- kov, medtem ko zmanjšujejo proiz- vodnjo navadnega stekla. Izvoz svin- čevega kristala je za 42 odstotkov večji, prodaja na domačem tržišču pa kar za 90 odstotkov. Tudi letos nameravajo proizvodnjo usmeriti podobno in povečati proizvodnjo svinčevega kristala za sto odstotkov. December 1966 je bil prvi posikus ta- kega povečanja in v primerjavi s proizvodnjo v decembru 1965 so do- segli za 96 odstotkov večjo proiz- vodnjo. December 1966 pomeni tako tudi rekordno proizvodnjo vseh ča- sov v steklarni. Za taikšne uspehe so spremenili tu- di nekoliko organizacijo dela in pre- mestili najbolj uspešne brusilce na- vadnega stekla v brusilnico svinčeve- ga kristala. Da bod6 mogli izpopol- njevati kader, so poleg lastne indu- strijske šole uvedli še oddelek bru- silskih vajencev, ki bodo najprej brusili navadno ste'klo, kasneje pa bodo najbolj izkušeni prehaijali v brusilnico svinčevega kristala. Letošnji začetek izvoza kaže naj- bolje, ker imajo dosti naročil za Ka- nado in ZDA. Medtem ko so lani v prvem trimesečje delali na zalogo, bo letos naša prva ladja ledolomilka odplula že v začetku feibruarja, kar bo omogočilo hitrejše obračanje de- viznega kaptitala. Toda tudi lani je šlo vse po načrtu, saj je steklarna izpolnila obveznost do Jugobanke z 1,400.000 dolarji izvoza na konverti- bilno področje. H. S. Rudnik rjavega premoga La- ško razpisuje javno prhajo tovornega avtomobila TAM — prekucnik v voznem stanju, letnik 1960 in nosilnosti 3 to- ne. Javna prodaja bo 26. 1. 1967 s pričetkom ob 9. uri v pro- storih rudniške garaže. Podrobnejše informacije se dobe vsak dan do 14. ure v upravi rudnika. Razglas Odelek za upravno-pravne zadeve Skupščine občine Ce- lje razgrinja predlog za spre- membo zazidalnega načrta Otok za predel med Ljubljan- sko cesto, Čopovo ulico, Sa- vinjsko železnico in Vojkovo ulico, v prostorih Krajevne skupnosti Otok. Zazidalni na- črt bo razgrnjen od 23. 1. 1967 do 23. 2. 1967. V tem času ga lahko pogleda vsak občan, državni organ, zavod ali dru- ga organizacija in vpiše svoje pripombe v knjigo pripomb in predlogov, ki je priložena tej urbanistični dokumentaci- ji. Skupščhia občine Celje Oddelek za upravno- pravne zadeve XV od 22.1, do 28.1. NEDEUA, 22. 1. 8.45 Poročila (Ljubljana); 8.50 Serijski film za mladino — ponovitev (Ljubljana); 9.40 Kmetijska oddaj (Beograd); 10.25 Smučar- ska tekmovanja v slalomu za moške — pre- nos iz Kitzbuhla (Evrovizija); 11.45 Medveda lovimo — ponovitev (Ljubljana); 12.30 Cham- pion — serijski film (Ljubljana); 12.55 Smu- čarska tekmovanja v slalomu za moške — prenos iz Kitzbuhla (Evrovizija); . . . Ponav- ljamo za vas (Ljubljana); . . . Pokaži kaj znaš (Ljubljana); 17.40 Serijski film (Ljublja- na); 18.30 Nastopajo folklorni ansambli Hr- vatske (Zagreb); 19.00 Ime in priimek — mladinska igra (Beograd); 19.40 Pred EP v umetnem drsanju — reportaža (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.50 TV magazin — zabavno glasbena oddaja (Zagreb); 21.50 Smučarska tekmovanja na Pohorju — reportaža (Ljub- ljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). PONEDEUEK, 23. 1. 16.20 Smučarska tekmovanja na Pohorju (Ljubljana); 17.20 Poročila (Zagreb); 17.25 Mali svet za otroke (Zagreb); 17.40 Risanke (Skopje); 11.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.20 O našem govorjenju (Ljubljana); 18.45 O uporabnosti medu — kuharski nasveti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.50 Kajetan Kovič — srečanje s pesnikom (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene literature (Skopje); 21.45 Ustvarjalec in njegovo delo (Sarajevo); 22.00 TV dnevnik — zadnja izdaja (Beorgad). TOREK, 24. 1. 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 Asuan in Dolina kraljev — kulturna reportaža (Ljub- ljana); 18.50 Rezerviran čas (Ljubljana); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Kulturna tribuna (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljublja- na). SREDA, 25. 1. 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 16.10 Osnove siplošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 16.55 Poročila (Ljubljana); 17.00 Poljudno znanstveni film (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Tisočkrat za- kaj — oddaja za otroke (Beograd); 19.00 Re- portaža \(Beograd); It^BO Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo-I grad); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 »Kje je meja« — TV drama ob 100 letnici slov. dramskega društva (Ljubljana); 21.10 Rezer- viran čas (Ljubljana); 22.00 Poročila (Ljub- ljana). ČETRTEK, 26. L 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk (Beograd); 16.10 Angleščina — ponovi- tev (Beograd); 16.40 Glasbeni pouk —ponovi- tev (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Tik^tak: Mala čarovnica (Ljubljana); 17.25 Slike sveta za otroke (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Reportaža (Sarajevo); 18.35 Glasbena oddaja (Sarajevo); 19.00 Človek, znanost in proizvodnja (Ljub- ljana); 19.30 Glasbena medigra (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20-50 Aktualni pogovori (Beo- grad); 21.10 TV opera (Skopje); 22.10 TV dnevnik — druga izdaja (Beograd). PETEK, 27. 1. 11.00 Osnove splošne izobrazt)e in ob 16.00 ponovitev (Beograd); 17.05 Poročila (Skopje); 17.10 Odaja za otroke (Skopje); 17.55 TV Obzornik (Ljubljana); 18.15 Tiskovna konfe- renca (Ljubljana); 18.45 V. Hugo »Nesrečni- ki« — L del (Ljubljana); 20.00 TV dnetnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). SOBOTA, 28. t. ti. 15 Poročila ('Ljubijanja); 17.20 Jsločni obisk — lutke o Drejčku in marsovčkih (Ljubljana); 17.40 Kje je, kaj je? (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Vsako soboto (Ljubljana); 18.30 Glasbeni magazin (Ljubljana); 19.15 Popularna baletna oddaja (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 »Ljubite se, ljudje!« — humoreska Vase Popoviča (Beo- grad); 21.30 Festival SAN REMO 67 (Evro- vizija); 22.00 Serijski film (Ljubljana); 22.50 Scaramousce — L del zabavno glasbene od- daj. RADIO - CELJE Nedelja, 22. Januarja: 11.00 — napoved ča- sa in programa, 11.05 — pogovor s poslušal- ci, 11.20 — obvestila, 11.30 — za nedeljsko razvedrilo, 11.45 — naši p^lušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 — literatuma oddaja. V dneh od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. januarja se bodo oddaje začele ob 16.00 z novim posnetkom Jugotonove ploš- če ter čestitkami. Vtem, ko bo celjska kro: nika ob 17., bodo obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: ponedeljek, 23. januarja: 17.25 — športni pregled, 17.40 — G. Verdi v besedi in glasbi; torek, 24. januarja: 17.25 — mladinska od- daja, 17.40 — Igasba z izposojenih plošč; sreda, 25. januarja: 17.25 — iz dela celjske občinske skupščine, 17.35 — glasbena razig- ra, 17.45 — iz delovnih kolektivov; četrtek, 26. januarja: 17.25 — radijski felj- ton, 17.40 — v plesnem ritmu; petek, 27. januarja: 17.25 — turistična od- daja, 17.40 — za vsakogar nekaj; sobota, 28. januarja: 17.25 — naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo, drugi del, 17.40 — za prijeten konec tedna. Vse oddaje ob delavnikih trajajo do 18.00. Poslušate jih lahko na srednjem valu 202 metra ter aa UKV frekvenci y7 MsH. 2C.l.I967-št.2 6 Letošnje občinsko prvenstvo v smučanju ^ celjski smučarji jzvedli pretek r ideUo na Ce jski koči s tekmo v veleslalomu. Kot je znano je pJv krat rSki konkurenci nastopil Marjan Ros^na m s tremi sekun- E prednosti osvojil prvo mesto pred »veteran « Pe rom m Jankom Ce- tino Kopitarjem, Catrom in ostalimi. Med mladinci je bil najusj^snejsi Janko Nunčič pred Brilejem in Igorjem Nunčičem, med clanicanii je zrna- eala Arbeiterjeva, med mladinkami pa Kersmanceva. . . , ., Minulo nedeljo nova vlečnica še ni obratovala in zato je bilo takih prizorov hoje navkreber precej. Med tednom pa je vlecnica konč- no »stekla« iu bo v teh dneh že obratovala, (foto J. Sever) POSPEŠENA IZGRADNJA REKREACIJSKIH CENTROV Pripravljeni za start v Celju je te dni začel z delom zavod za izgradnjo rekreacijskih objektov, ki bo odslej vodil izgrad- njo, programiranje in kasneje tudi usiklajevanje kapacitet teh objektov za rekreacijo. Organdziranejši iz- gradnji rekreacijskih objektov je posvetil več pozornosti tudi osnutek družbenega plana razvoja celjske občane za obdobje do leta 1970, ki govori tudi o okvirnem programu, kd predvideva izgradnjo teh središč v (nadaljnjih 30 letih. Sredstva, ki bodo za to ix>trebna, so seveda znatna in jih ne bo mogoče zagoto- viti samo s skladom za pospeševa- nje turizma. Pomagati bodo morale tudi delovne organizacije. Gre namreč za to, da smo končno le ugotovili, da tedenska in dnevna rekreacija odločilno vplivata na pro- duktivnost dela, da pa smo ta po- membni činitelj v zadnjem obdob- ju — zlasti pa po zaostritvah, ki jih je prinesla gospodarska reforma — močno zapKJStavljali. Če pa so se posamezne delovne organizacije tudi potrudile, da bi svojim članom ponudile možnosti za zdravo dnevno in tedensko rekreacijo, so bile te sile, sredstva in potem tudi rezul- tati tako razdrobljeni, da so se raz- blinili vsi napori. Vso dejavnost za čim hitrejši razvoj rekreacijskih objektov b^ odslej organizirano vo- dil zavod za izgradnjo rekreacijskih centrov. Nekaj delovnih organizacij je svoj pristop k zavodu pK>trdiIo tudi že s primernim prispe^om, od drugih pa to še pričakujejo. Ta- ko združevanje sredstev je tudi edini porok, da bo obsežen program, ki ^ Je poripravM za«od, p*krd^ pa občinski sindikalni svet in sousta- novitelji, tudi realiziran. O zanimivem programu izgradnje rekreacijskih centrov bomo poro- čali v naslednji številki našega lista. GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 1. 1. do 15. 1. je bilo v Celju rojenih 52 dečkov in 53 deklic ter 11 porok. UMRLI SO: Terezija Krajšek iz Slatine v Rož. dol., stara 85 let; Alojz Hribar iz Raven na Koroškem, star 32 let; Jo- žef Krajnc iz Rožnega vrha, star 86 let; Martin Lončarič iz Zagrada, star 85 let; Terezija Samec iz Bu- kovžlaka ,stara 46 let; Neža Gorjup iz Zadobrave, stara 80 let; Jožef Vi- denšek iz Celja, star 66 let; Jožefa Mimik iz Vojnika, stara 78 let; Cvetko Krpan iz Celja, star 44 let; Avgust Pasero iz Tmovelj pri Celju, star 81 let; Jože, Lončar, star 1 dan; Jožef Trobej iz' Celja, star 68 let; Elizabeta Gerlanc iz Celja, stara 59 let; Josip Belak iz Celja, star 54 let; Leopoldina Lovrec iz Celja, sta- ra 85 let; Ivan Amon iz Celja, star 61 let; Marija Musi iz Drešinje vasi, stara 70 let; Mojca Zelenjak iz Deb- ra, stara 1 dan; Amalija Počivalšek iz Celja, stara 32 let; Ana Požlep iz Tevč, stara 56 let; Kari Pondelalk iz Zadrž, star 81 let; Marija Koštomaj iz Celja, stara 66 let; Marija Kaluža iz Kurenta, stara 74 let; Jernej Ko- rošec iz Laž, star 82 let; Franc Zi- danšek iz Celja, star 73 let. VESTI Z DRSALISCA PRVA ZMAGA Čeprav so nekateri hokejisti domačega dru- štva nastopili že konec decembra proti re- prezentanci jugoslovanskih izseljencev v Ka- nadi, lahko nedeljsko tekmo proti mlademu moštvu ljubljanske Ollmpije štejemo pravza- prav za prvi nastop celjskega hokejskega mo- štva po treh letih. V sreč^ju z mlado ekipo ljubljanske Olimpije ki je v letošnji sezoni zabeležila že trinajst nastopov, so zmagali Celjani 2:1 (1:1, 0:0, 1:0). Gola za domače sta dosegla Cvetko ^ Cretnik. DVA DRŽAVNA PRVAKA V CEUU v četrtek, 9. Sebruarja bosta na celjskem drsališču nastopili v prijateljskem srečanju ekipi, ki veliko pomenita v hokejskem špor- tu. Gre za nastop dveh državnih prvakov — Jesenic in Brna (češkoslovaška). Glede na to, da imata obe moštvi tudi po največ državnih reprezentantov, bo to že skoraj meddržavna tekma v malem. Kot gostje iz Češke, tako bodo tudi Jeseničani tokrat prvič igrali na novem drsališču v Celju. Da ne boste prišli prepozno, si vstopnice za tekmo zagotovite v predprodaji pri blagajni na drsališču. IN OSTALE VESTI... Kot vse kaže bo konec meseca na drsališču še ena zanimiva tekma v hokeju na ledu. To bo srečanje mladinskih reprezentanc Sloveni- je in Koroške. Bržkone bomo videli kar dve tekmi teh ekip. Drsalne šole so v polnem teku. Največ za- nimanja je za tečaje začetnikov. Po novem umiku le rekreacijsko drsanje za starejše vsak ponedeljek, sredo In petek od 19. do 21. ure. V soboto, 4. februarja bodo tudi mladi dr- salci počastili pusta. HDK Celje bo za ciciba- ne in pionirje ter seveda mladince pripravil pravi karneval. Najboljše maske bodo tudi na- gradili. ELITNI SMUK Kot smo že poročali bo v teh dveh dneh (petek 20. in sobota 21. tm.) na smučiščih pri Celjski koči 8. re- publiško smučarsko prvenstvo go- zdarjev, lesnih industrijcev in lov- cev. Po prijavah sodeč bo to najkvali- tetnejše tovrstno tekmovanje do- slej, saj bo nastopilo preko 150 tek-^ movalcev, med njimi tudi nekateri bivši in sedanji državni reprezen- tanti. Pomerili, se bodo v tekih in. veleslalomu v moški in v ženski konkurenci. Zaimivo je, da bodo tek- movalci razdeljenih po starostnih razredih: splošni razred do 35 let, prvi starostni razred od 35 — 50 let in drugi starostni razred od 50 let starosti dalje. Prvoplasirani ekipi obeh disciplin ter zmagovalna eki- pa v kombinaciji prejmejo pokale. Prireditelj bo s praznanji nagradil tudi posameznike po starostnih raz- redih. In še spored tekmovanja: petek, 20. 1. ob 9. uri zbor tekmovalcev in slovesna otvoritev prvenstva pred domom na Celjski koči, ob 11. uri 5 km, ob 12. uri start članov v smu- škem teku na 10 km; sobota 21. 1. ob 9. uri start članic v veleslalomu, ob 10. uri start članov v veleslalo- mu, ob 15. uri razglasitev rezulta- tov in podeltev nagrad v domu na Celjski koči. OZTK NA DELU 'Na eni izmed zadnjih sej je sekretariajt občinske zveze za te- lesno kulturo sklenil, da bo od vseh društev in klubov zbral po- datke o dohodkih in izdatkih v letu 1966 ter o delu, programu in problemih poisameznih dru- štev. Vsi ti podatki so potrebni za analizo stanja telesne kultu- re v občini. Na podlagi te anali- ze bo OZTK s itoonejšdim in načrt- aejšim programiranjem začela re- ševati problematilkjo razvoja te- lesne kulture v občini. Na podlag^i zbranih podatkov bodo pri OZTK tako že v febru- arju izdelali finančni plan im plan dejavnosti posameznih drur štev, kkr bi bM'prvi -korak pri izpolnjevanju srednjeročnega na- črta razvoja telesne kulture v celjski občini. SODOBNA G0SP0D1N.IA KUPUJE PRI »MODI« Tri občinska prvenstva Pred dnevi je bilo končano dvoje občinskih prvenstev. Košarkarji so se pomerili najprej v dveh skupi- nah, kjer je bil vrstni red naslednji: skupina A — 1. Žalec, 2. gimnazija, 3. RK Celje, 4. $tore, 5. ESŠ — skupina B: 1. KK Celje, 2. Old boys, 3. TSŠ, 4. ŠCBK, 5. Ped. gimnazija. V finalu so bili doseženi naslednji rezultati: Old boys : gimnazija 37:36, Celje : gimnazija 46:31 in Celje : Old boys 48:40. Končni vrstni red je sledeč: 1. KK Celje, 2. Old boys, i3. gimnazija, 4. TSŠ, 5. RK Celje, 6. ŠCBK, 7. Što- re, 8. Ped. gimnazija, 9. ESŠ. Občin- ski prvak KK Celje bo odigral še ,^tekmo z gostujočo ekipo Žalca za prvaka tekmovanja, ekipi TSŠ in gimnazije pa bosta odigrali tekmo za naslov srednješolskega prvaka. V nedeljo je bilo tudi občinsko prvenstvo v odbojki za mladinke. Rezultati predtekmovanja: L sku- pina — gimnazija : TSŠ 2:0, gimna- zija : administrativna šola 2:0, TSŠ: administrativna šola 2:0; IL skupi- na: ped. gimnazija : ESŠ 2:0. Finale: Ped. gimnazija : gimnazija 2:1, za 3. mesto ESŠ : TSŠ 2:0. Vrstni red: 1. Ped. gimnaizja, 2. gimnazija, 3. ESŠ, 4. TSŠ, 5. administrativna šola. Preseneča uspeh pedagoške gimna- zije, ki je letos prvikrat osvojila na- slov občinskega prvaka. ŽRTVE PROMETA AVTOMOBIL ZADEL PEŠCA FRANC JERAJ je šel peš po cesti II. reda Gornja grad—Radmirje v Radmirju. Za njim je iz smeri Gornja grad pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC KITAK s hitrostjo pri- bližno 30 km na uro. Ko se je približeval pešcu, ga je opozoril z zvočnim signalom. Ko pa je bil skoraj, pri njem je ta stopil dva ko- raka v levo in se obrni! nazaj. V istem tre- nutku ga je voznik avtomobila zadel spred- njim delom voziia. Pešca je vrglo na pokrov avtomobila, tako, da ga je vozilo tiščalo še 2 metra naprej do kupa gramoza, noge pa je dobil pod sprednji del avtomobila. Zlomil si je nogo. AVTOMOBIL PRED VLAK Vo7n>k poltovornega avtomobila SLAVKO VREČKO je peljal iz Šmarja proti Rogaški Slatini. Ko je privo/.il do cestnega prehoda železniške proge v Mali Pristavi jc opazil, da pred prehodom utripa rdeča luč.' Zaustavil je vozilo in pogledal na levo in desno, vendar vlaka ni nikjer opazil. Zato jc z avtomobilom zapeljal čez železniško progo. V tem je iz Šmarja pripeljal motorni vlak s strojevodjem AVGUSTOM STANIČEM. Vlak je z odbijačem zadel v zadnji levi del avtomobila in ga zbil tako, da se je obrnil na streho, nato pa se ponovno postavil na kolesa. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, materialno šk.ido na avtomo- bilu pa so ocenili na 7.000 N-din. TRČILA OSEBNI AVTOMOBIL IN TOVORNJAK Proti Šmarju se je peljal z osebnim avto- mobilom nemške registracije MIHAEL CE- PIN, ko mu je v naselju Imeno pripeljal na- sproti s tovornim avtomobilom IVAN RUSL. Ta je vozil po levi strani ceste, kjer je bilo spluženo. Pri trčenju je bila laže poškodova- na potnica v osebnem avtomobilom J02ICA GREGL. Na vozilih je škode za 8.600 S-din. SPOLZKA CESTA Iz Šempetra je proti šeščam vozil z dostav- nim avtomobilom ROBERT SREDENšEK in opazil, da mu nasproti vozi s tovornim avto- mobilom IVAN DIVJAK. Voznik dosta\Tiega avtomobila je pričeli zavirati, vendar zaradi spolzke ceste in neprimerne hitrosti vozila ni mogel zaustaviti m se zaletel v stoječi tovor- ni avtomobil, škode je za 6.000 N-din. AVTOBUS JE ZANESLO V LEVO Voznik osebnega avtomobila ANTON ZOR- MAN se je peljal iz -Gornjega grada proti Čr- nivcu. V Novo Štifto je pripeljal iz nasprot- ne smeri z avtobusom IVAN BASLE. Ko sta •se voznika na ovinku približala, je BASL pri- čel /.avirati. Zaradi spolzke in zasnežene ce- ste je avtobus zaneslo v levo, da je zadel v osebni a\tomobil in ga potisnil nekaj metrov nazaj. Pri tem sta voznik in sopotnik v oseb- ne mavtomobilu FRANC PRELOG dobila po- škodbe na glavi. ŠKode je za 2.000 N-din. ZDRAVILIŠČA V NAJTEŽJEM LETU PRAZNE KAPACITETE Podobno kot ostala slovenska zdravilišča preživlja tudi zdravi- lišče v Rogaški Slatini najtežjo zimo po vojni. S takšnimi obeti so začeli tudi novo leto, saj računajo s težavami, kakršnih ni bilo v vsem obdobju po osvoboditvi. Da bo res tako, da torej niso pre- dani pesimisti, dokazujejo tudi številke. Trenutno je v rogaškem zdravilišču 36 gostov ali slaba dese- tina lanskega obiska. Prizadevanja, ^ bi podaljšali sezono, torej niso ^Pela, Rogaška Slatina bo, kot ka- ze, tudi vnaprej odvisna le od glav- ne sezone. In vendar je kapaciteta zdravilišča v zimskih mesecih 34U ležišč, poleti pa okrog 700! Čeprav ima zdravilišče 150 ležišč rezerviranih za potrebe pobohiišnič- nega zdrtivljenja, jim to ne pomaga Kaj dosti. iSoclalnlh zavarovancev je na zdravljenju zdaj 29, trije so - ki bi od njih naj f:n v bodoče živela — trije 7 / , ^ ^^ gost Iz Avstrije. je, da je največ socialnih z^arovancev z ljubljanskega pokojenci trgovskega podjetja MERX Ce- lje se iskreno zahvaljujemo za izkazano go- stoljubje in darila ob priliki novoletne pogo- stitve. Celotnemu kolektivu pa želimo ob tej priložnosti še vnaprej veliko uspehov. Cenjeno stranke obveščamo, da se je brivsko frizerski salon preselil iz Frešemoiie uMce v Lllekovo ulico št. 2 (nasproti trgovine VESNA). Za cenjeni obisk se še nadalje pripo- ročamo. Franjo Peršič ZAPOSLITEV ISCEM starejšo žensko za varstvo otroka. Nudim opremljeno sobo in kuhinjtT. Cen- tralna kurjava. Naslov v upravi lista. ZA POMOČ v gospodinjistvu sprejmem po- močnico, lahko upokojenka. Plača po do- govoru. Zglasite se pri BOVHA, Maistrova 9, Celje. ŠTIRIČLANSKA družina v Beogradu sprej- me gospodinjsko pomočnico — lahko upo- kojenka. Plača po dogovoru, i»goji dela dobri. Pismene ponudbe pod šifro »BEO- GRAD«. TRGOVSKO vaienko iz okolice sprejmemo. Soba preskrbljena. Ponudbe na ogl^ni od- delek Celjskega tednika pod »OBUTEV«. RAZNO SREDNJEŠOLCI in začetniki — poučujem nemščino! Uspeh zajamčen. Naslov v upravi lista. ZA 8-URNO varstvo vzamem otroka na dom Naslov v upravi lista. ŽENSKO upokojenko, ki bi varovala trilet nega otroka v dopoldanskih urah iščemo Kastelic, Ulica 29. novembra 51 a/14, od 15 do 17. UClM francoščino in italijanščino. Francošči no tudi instruiram. Zvonko Koren, Kers nikova 8. GARAŽO za fička v bližini Oblakove ulice ali Dolgega polja vzamem v najem. Ponudbe dopoldne na telefon 28-83 int. 009 ali na upravo lista pod »FEBRUAR«. »CEVOMONTAŽA« ŽALEC razpisuje naslednja prosta deloma mesta: 1. VODJE DELOVNE ENOTE GRADBENE MONTAŽE 2. TEHNIČNEGA REFERENTA GRADBENE MONTAŽE ADMINISTRATORJA DELOVNE ENOTE VRANSKO Pogfoji: pod 1. visoka ali višja stroikovna izobrazba gradbene ali strojne sni.ori s '^-letno prakso in pooblastilom; pod 2. srednja strokovna izobrazba gradbene smeri z 2-letno I>rakso; pod 3. ekonomski tehnik z 1-letno prakso in znanjem stroje- pisja. Na-stop dela mogoč takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema podjetje do vključno 30, 1. 1967. .MONTANA ŽALEC razpisuje JAVNO DRAZBO za prodajo naislo(tnj'ih oil)jektov likvidiiraneiga premogovnika v Za bilko vci: OBJEKT IZKLICNA CENA — DELAVNICE BARBARA JAŠKA 18.000 N-din — STROJNICA BARBARA JAi5KA 4.000 N-din — VENTILACIJSKA POSTAJA BARBARA JAŠKA 8.000 N-din — ARHIVARNA (BIVŠI KONZUM) 5.skakovanje in zvenklja- nje zvoncev vzbuja pri gledalcu ob- čudovanje in obenem strah, ker ga mogoče stiska za roko znanec in pri- jatelj ali pa neznanec, ki ste mu pri- kupni ali pa ga zabavate s svojo zbeganostjo. Nekaj let je Ptuj z zanimanjem sprejemal v predpustnem času pr- votno redkejše, potem pa vedno številnejše kurente, orače in druge folklorne like iz okolice Ptuja, pred- vsem iz okolice Markovec in se je zadovoljeval ob pustnih torkih s pustnim sprevodom po mestu pred številnimi domačini. Potem se je za- čel krog opazovalcev večati in »Par- tizan« Markovci je začel prejemati vabila na razne kulturne prireditve v Ljubljano in po Sloveniji, pa tudi drugam, kjer so se predstavili ku- renti kot dragocena posebnost, ki so jo radi vsi občudovali. Potem se je tudi Ptuj odločil za organizirane folklorne prireditve in prvo večje kurentovanje v nedeljo pred pustom je uspelo po zaslugi marljivih sode- lujočih skupin, pa tudi dobre orga- nizacije Zavoda za folklorne prire- ditve Ptuj, prvotno turističnega in olepševalnega društva Ptuj in raz- nih funkcionarjev. Šesto kurentovanje v Ptuju letos bo v znamenju tradicionalnih ptuj- skih predpustnih prireditev, ki bodo imele namen zoj^t zbrati »v Ptuju množico prikupnih mladih podežel- skih maskiranih nastopajočih fan- tov in deklet in za nekaj ur zabavati neštete bližnje iin oddaljene gledal- ce, ki jim pomeni predpustna nede- lja v Ptuju posebno doživetje. Mno- gi med njimi so folklorne skupine že večkrat gledali in so jih prišli zopet občudovat, drugi so o njih sa- mo še slišali. Odbor za folklorne prireditve v Ptuju, ki ga sestavljajo predstavni- ki gospodarskih organizacij ter pro- svetni in drugi delavci, nima ravno preveč časa za priprave, ker do feb- ruarja ni daleč, pač pa se je resno lotil dela v Okviru danih možno- sti ob pogojih gospodarske reforme. Na prireditve 5. februarja 1967 bo povabil skupine, ki predstavljajo po svojih oblačilih in obredni vsebini folklorno vrednost, med gledalce pa množico gledalcev, ki bi radi videli, kar jim je pripravil Ptuj zanimive- ga iz davne preteklosti. Gostinstvo v Ptuju si vsa leta beli glavo, kako bi se najboljše pripra- vilo na velik obisk zahtevnih turi- stov in obiskovalcev. Vse izkušnje prejšnjih let namreč potrjujejo, da so mogoče dobre priprave na spre- jem gostov le takrat, ko se na to tu- di gostje pripravijo in sporočijo svo- je želje. Slučajni gostje tega ne omogočijo. Gostinci bodo zato sto- rili vse, da bodo odprta vrata ponov- nim prierditvam tudi 1968. leta. J. V. Pogled na Ptuj z gradu pozimi AlEMA MED MEDVEDKI ta na ledu, s katero bodo nastopili tudi v Celovcu, Vsa gostovanja do- slej v Celovcu so privabljala tudi precejšnje število naših ljudi. Samo lanski program si je iz Slovenije in dela Hrvaške ogledalo okoli 62.000 ljudi, od tega okoli 8.000 iz celjskega območja. M. Božič Da, prav zares, samo ne med pra- vimi, temveč med takimi, pod kate- rimi se skrivajo prikupne drsalke. Pa tudi medvedki so takšni, da bi se samo igrali; nič ne brundajo in nič ne napadajo. Zato se tudi Alen- ka Augustova med njimi dobro po- čuti. To je samo ena izmed številnih slik letošnjega programa Dunajske drsalne revije, to je samo ena točka Maškarade, kot nosi naslov 28. na- stop znane revije. Tudi Maškarada (režiser Will Pe- ter) je izreden splet čudovitih na- stopov baleta in vrhunskih solistov. To je iluzija in resničnost, je pisana igra pod žarometi, v deželi lutk in kristala, v hotelih in drugje. To je simfonija plesa in drsanja. Poleg od- ličnih solistov, pravzaprav svetovno znanih drsalcev in drsalk, sta v tej skupini še Jacky in Joe, opici, ki prav tako navdušita. Maškarada je nova in uspela revi- ja na ledu. V njej lahko občudujete nad 600 kostumov. Nič manj kot 17.000 metrov blaga so porabili, da so lahko nekajkrat v skoraj treh urah oblekli soliste in članice balet- nega zbora, V enem izmed plaščev, s katerimi se predstavljajo mlade drsalke, je 16 metrov žameta, 4 met- re umetne tkanine, in 5 metrov zla- tega lameja. Ali pa točka s krino- linami. Za vsako so porabili 4 met- re naborkov, 18 metrov blaga s po- sebnimi učinki, 3 kilograme jekle- nih sponk, 2 kilograma navadne ži- ce, 30 okrasnih rož in 10 petelinjih F>eres. Uboge plesalke, ki morajo prenašati vso to težo; zraven pa se morajo še smejati! Posebnost revi- je so tudi klobuki, ki jim vsako leto posvečajo veliko pozornost. Tokrat so nanje prišili 25.000 steklenih ploš- čic in porabili 1.150 metrov blaga. V notranjosti klobukov pa je 15 ki- lometrov žice... Maškarada je 28. nastop drsalne revije v celoti, sicer pa osma opere- MERE NISO VAŽNE — Zavijte ml dva kompleta žen- skega perila, ženski šal, dva para nogavic, pas za nogavice In steznik. Vse skupaj aranžirajte za darilo. — Radi! Toda, oprostite, niste po- vedali mer? — Ni važno! Moja žena bo tako ali tako prišla in vse spet zamenjala. ZANESLJIVA SLED Komandir milice: — Kako si mo- gel zaneslijvo vedeti, da je to tisti nepridiprav, saj je bil zares odlično maskiran v žensko? Miličnik: — Gledal sem za njim, hm, pravzaprav za žensko. Ko pa sem videl, da se pred nobeno izlož- bo ni ustavila, ml je postalo sum- ljivo ... V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO NA TEM MESTU PRIČELI OBJAV- UATI DNEVNIK BRANKA PALE- TA, KI JE Z AVTOSTOPOM PREPa TOV AL 6.500 KILOMETROV! Sean Il}im porota z vietuaiiiskoga bojiSea V dveh minutah bomo ustrelili tlf^jega očeta SEAN FLYNN, 24 LETNI SIN POKOJNEGA FILM- SKEGA IGRALCA EROLA FLVNNA, JE NAJPREJ POSKUSIL SLEDITI OČETOVIM STOPINJAM, PO- TEM PA SE JE ODLOČIL ZA ČASNIKARSKI PO- KLIC. ENA NJEGOVIH PRVIH REPORTAŽ IZ VIETNAMSKE VOJNE ODKRIVA METODE AMERI- ŠKIH »STROKOVNJAKOV« ZA GVERILSKE VOJNE, KAKRŠNE so UPORABUALI PRED LETOM DNI — DANES SO GOTOVO 2E IZPOLNJENE. Vroče je in soparno. Pri Duk Fongu, 100 kilometrov severno od Saigona, se prebijamo skozi goščavo. Sem s tovariši, pripad- niki specialnega US Army in z bataljonom južnovietnamske vla- diiT^ vojske. Le-ti so Nungi, pri- pa'':Tiiki gorskega in bojevitega plemena kitajskega porekla. So- vraštvo do Kitajcev je Nungom prirojeno, zato sovražijo tudi Vi- etkongovcs, ki so pod kitajskim vplivom. Naenkrat nekaj v grmovju za- šumi. Bil je mladenič, star ka- kih 17 let, ki je bežal pred nami. Med tekom je izstrelil prgišče nabojev proti nam. Poveljnik Nungov je kričal, naj se ustavi, toda fant je še kar tekel. Po de- setih minutah so ga imeli. Zveza- nega so privlekli po blatu dO nas. Fant je bil majhen. Oblečen je bil v črno, pižami podobno oble- ko. Trdovratno je zanikal svojo pripadnost Vietkongu. V njego- vem ž^u so našli beležnico, v kateri jc bila številka in ime eno- te: 27i neodvisni bataljon. Po- tem je imel še izkaznico. Ime fanta se je ujemalo z imenom v senzamu Vietkongovcev, ki so ga imeli Nungi pri sebi. Malo pozneje so Nungi ujeli še enega — očeta ujetega dečka. Bil je star kakšnih 55 let. Tudi on je tajil, da bi bil Vietkongovec, toda v njegovem nahrbtniku so našli pas z naboji. To ga je izda- lo. Oba ujetnika so peljali pred poveljnika Nungov. Starec in mladenič sta se pretvarjala, ko da se ne poznata. Kljub enakim imenom sta zanikala sorodstvo. Komandanta Nungov, ki je bil poveljnik že pri Francozih v Dien Bien Fuju, je to tako razjezilo, da je udaril fanta v obraz s ta- ko močjo, da je padel vznak. Zdaj se je vmešal tudi ameri- ški »svetovalec«. Menil je, da bru- talnost ne bo imela učinka. Skle- nil je fanta psihološko omajati. Ukazal je odpeljati očeta, potem pa jc grozil fantu, da bo oče v dveh minutah usitreljen, če ne spregovori, l ant ni spregovoril. Dva dni pozneje sem videl mla- deniča mrtvega. Rekli so, da so ga ustrelili njegovi, da bi česa ne izdal. Prijeli so župana in ga zaisliševali. Ničesar ni povedalj, molčal je kot grob. Potem so Nungi zvezali moža za noge in ga potegnili na drevo, tako da je vi- sel z glavo navzdol. Udarjali so ga v obraz, tolkli so ga v trebuh. Tako so ga obdelovali 15 minut, potem pa je možak priznal, da je sam ustrelil mladeniča... Če- sa vse ne priiznajo ljudje pri talk- šnem postopku? Reportaža, ki je bila objavlje- na v mnogih ameriških časnikih in drugod po svetu, odkriva sa- mo en drobec iz umazane viet- namske vojne. Pred letom dni se Američani še niso tako polno an- gažirali, zdaj pa so vzeli vajeti popolnoma v svoje roke. Brez dvoma so svoje »psihološke me- tode« močno izpopolnili. Brez dvoma pa so Američani dobri u- čenci neke soldateske, ki jo je Evropa pred dvajsetimi leti kr- vavo občutila. V eni naslednjih številk vam bomo posredovali reportažo Sz vojaškega taborišča v ZDA, kjer vadijo »posebne oddelke« za po- sebne naloge v Vietnamu. čez 15 sekund je Američan poka- zal fantu uro s se- kundnim kazal- cem. Mladenič je grizel ustnici dn molčal. Ko sta minili | dve minuti, je u- kazal na ves glas: — Ustrelite sta- rega! Fantov obraz je " zrcalil strah in dvom. Potem je zunaj počilo. Fant je zajel zrak, iz oči so mu vrele solze, vrgel se je na tla, ihtel in se z blatnimi roka- mi tolkel po glavi. Američan je pu- stil, da se je izjo- kal, potem pa ga je zgrabil za ra- me in ga postavil na noge: — Boš zdaj go- voril o svojih zve- zah z Vietkongom? — Ne! Nikoli! Ne! Ne!, je vpil ant. Zvezali so ga in odpeljali... MASLENICA - RUSKI PUST Okoli pusta bomo spet noreli... Pustni običaji so med narodi, ki ži- vijo na severni i>olobli, po Izvoru enaki. V sivi preteklosti so se ljudje veselili pojemajoče zime in bližnje pomladi. V starih časih je zima lju- di bolj pestila kot danes. Pustni obi- čaji pa danes niso pri vseh narodih enaki — skupno jim je veselje in pojedine. Ponekod so se pustni obi- čaji pomešali s cerkvenimi prazniki ni »predpisi«, ponekod so se zmo- demizirali v maškarade sodobnega tipa. Ko se že ravno bliža predpustni čas, si oglejmo kako pustujejo Rusi. »Maslenica« je prastar običaj pove- zan s čezmerno jedačo, pijačo in veseljačenjem. Krščansko obdobje je ljudskemu prazniku dodalo ne- kaj svojega. Teden dni pred postom je prepovedalo uživati meso in mast. Ker pa maslo, ribje ikre in vodka niso takega izvora, smo pri glavnih užitkih »maslenega tedna«. »Blinički« so neke vrste palačin- ke, ki jih cvrejo na razbeljenem maslu. Vanje potem nadevajo pošte- ne nadeve rdečega ali črnega kavi- arja. vse skupaj zavijejo in zavitke polijejo s kislo smetano. Nič čudne- ga ni, če takšni krepki zalogaji kaj hitro terjajo pijačo — ruska pijača pa je vodka in kot vemo, prav nič nedolžna. O kakšnem postu v pred- pustnem tednu torej ru govora. So ljudje, ki pospravijo tudi po štiri- deset »bliničk«, če dobro sedejo k omizju. Koliko kalorij vsebuje )ta okusna jed, ni treba ugibati, in če se Rus loti vodke, potem se je loti pošteno. Navadno ponori vsa ruska vas že prvi večer, potem pa večer za večerom ves maslenički teden. Naj- več ugleda si pridobi fant, ki vzdrži na nogah ves teden, pa tudi dekleta niso kar tako — mnoga zdržijo ne- kaj večerov zapored v plesnem kora- ku. Ker voda hitro deluje, je vaška mladina hitro na nogah, če se ogla- si harmonika. Navadno plešejo kar po snegu. Fantje navadno zbijejo iz lat ogrodje in ga oblečejo v žensko. To svojo »krasavico« postavijo k^'e na sretU vasi, potem pa se okoli nje zavrti vsa vaška mladež. Rajajo poz- no v noč, vmes prigri^.nejo »blini- čke«, jih zalijejo z vodko, plešejo, pojo, plešejo ... Najpogosteje se ta- ka noč konča tako, da zaprežejo konje v sani in oddivjajo čez zasne- žena polja, njihovo pesem, smeh in vriskanje pa spremlja nežno zvonč- kljanje kraguljčkov. Tudi v mestih se je obdržala »ma- slencca«. Tudi tu so v predpustnih dneh na jedilniku »bliničke« in vod- ka. Vendar pa v mestih vdirajo tu- di navade z zahoda. V velikih me- stih, Moskvi, Leningradu, Kijevu in drugili, prirejajo tudi maškarade, organizirajo karnevalske povorke. Toda kljub vsemu so »bliničke« v središču. V Sovjetski zvezi »masle- nice« niti niso skušali odpraviti. Sto- jijo na stališču, da je ta ljudski praznik starodaven, njegovi krščan- ski priveski so nastali šele pozneje. »Maslenico« praznujejo vse tri veli- ke narodne skupine, tako Ukrajin- ci, Belorusi in Velikorusi. Med dru- gimi narodnostmi se te vrste pusto- vanje ni udomačilo. Na severu Ru- ske- SSR, v okolici Murmanska in Arhangelska prirejajo v maslenem tednu tekmovanja. Vprege z jeleni in polarnimi psi se podijo čez sne- žne stepe na desetine »verst« v no- tranjost belih pustinj. Najboljše na- gradijo s trebušastimi steklenicami vodke, marsikateri pa si pribori po- ljub rdečeličnih lepotic, ki jih kdo ve po katerem vzoru izbirajo na ta- kih priznavanjih. Še po nečem se ruska pustovanja podobna našim. Premnogi se nale- ze hudega mačka, toda mrzle ruske zime kaj hitro preženejo to nadle- go iz razgretih glav. PREDLOG ZA KONTROLO PROIZVODNJE CIGARET Ameriško društvo za borbo proti raku je poslalo ameriškim oblastem predlog za uvedbo posebnega po- stopka za kontrolo proizvodnje ci- garet. Tako bi prišli do standarda za sestavo cigaret, ki bi bil obvezen za vse proizvajalce. Kolikor bodo predlog .sprejeli, bodo kadilci vsaj vedeli, koliko smol dn nikotina je v kakšni cigareti. Društvo za boj proti raku je prav tako priporočilo kadilcem, da opu- stijo kajenje, da bi se tako manj iz- postavljali možnosti, da zbole za rakom na dihalnih organih in za srčnimi boleznimi. HIDOCENTRALA NA PLIMO V Franciji je pred nedavnim pri- čela obratovati prva hidrocentrala, ki jo poganja energija morske pli- jnc. Centralo so postavili na rdci Rimos blizu njenega izliva v La- nianchj. Daslcj so postavili 24 tur- bin, ki bodo proizvedle 544 milijo- nov kilovatnih ur letno. Drugih 20 turbin bo začelo obratovati v krat- kem. Hidrocentralo so gradili šest let, veljala pa bo več ko 420 milijonov frankov. AVTOMOBIL V JEDILNICI * John Murphy, star 66 let, je bil s svojo družino pri kosilu, ko je sko- zi steno njegove hiše v Nevv Yorku »pripotoval« avtomobilist in se usta- vil tik pred mizo. Voznik, ki so ga z zlomljeno nogo takoj odpeljali v bolnišnico, je iz javil, da se je na uli- ci hotel izogniti psu. Murphy, nje- gova žena in sin so zaključili kosi- lo v sosedovi hiši. Koiilisna - brez besed ZGODBA AMERIŠKEGA PLIOTA, KI MORDA NE BI HOTEL NIKOLI VEČ V VIETNAM Ušel iz pekla Maja, ko pride deževje ^ Dali so nam piti. — V prejšnjem taborišču je zmanjkalo vode, je rekel Duane. — Zato so nas premestili. Drugi so bili v ujetništvu dolge mesece. Tako dolgo ne bom vzdržal, sem mislil. Nisem verjel, da bi bil Duane ovaduh, zato sem mu povedal, da na- meravam pobegniti. — Potrpi, je rekel, — ko bo prišel čas, grem tudi jaz. Mimo je bil februar, marec, april, maj, junij. O vsem času sem vedel le to, da sem še živ, druge- ga nič. Oh devetih dopoldne smo morali ven; jedli smo in bili kakih deset minut zunaj. Popoldne prav tako. Tako so tekli dnevi. Čez dan je bilo vroče ko v peklu, ponoči so šklepetali zobje. Najhuje je bilo zjutraj, ko si se zbudil. Zdelo se je, ko da ne boš mogel več vstati. Sanjalo se ti je o hrani. Ni bilo mogoče več razločevati ali si buden ali sanjaš. Bili so dnevi, ko sem vseskozi mislil na vroče klobase in pivo. Morda sem o tem sanjal tudi ponoči. Pričel bi prositi: »Pustite me od tod!« Duane Martin je bil razgledan človek. Na uni- verzi v Coloradu je študiral angleščino in zgodovino. Hotel je postati učitelj. Ko smo tako ležali, nam je predaval o Georgu Washingtonu, o trojanskem konju in francoski revoluciji. Govoril je, da bi mislili na kaj drugega kakor nase. Vprašal sem ga: — Kako dolgo naj še potrpim? Rekel je: — Počakati moramo na deževje. De- ževje pride maja. Trdno sva se odločila, da pobegneva; počakati pa sva morala na deževje, kajti tedaj bi bila možnost večja, če bi se po suhem prebijala skozi džunglo, bi naju izsušilo. Duane je rekel: — Morava počakati na dež. Imelti bova dovolj vode. Iti tudi slišali naju ne bodo, kajti dež škreblja po drevju in listih. Na deževje sva hotela počakati, ker tedaj nara- sejo reke. Tedaj bi si lahko naredila splav in se hit' reje spravila od tod. Spoznala pa sva tudi nevarnost> kajti vasi so ob rekah in ljudje bi naju lahko videli- Imela sva tisoč načrtov za pobeg. MAY MAC NEER ZLATA MRZLICA - 25 — Tu se je napihoval mehikanski cabaliero s svojo ošiljeno bradico pod velikim sombrerom, tam je spet hlačal Rus s škornji in s kučmo na glavi in mimu nju je neslišno drsela upognjena postava Kitajca, ki je zavlekel roke v rokave in smešno opletal s svojo črno kito na obriti glavi. , . . . j i-,-i. Ko sta se prijatelja odločila večerjati v enem izmed velikih kitajskih šotorov, sta jedla dobro kot že dolgo ne, toda plačala ceho kot še nikoli v življenju. Njun denar je začel vidno kopneti.. Zunaj, na enem od vogalov, sta prijatelja presenečena gledala človeka, ki je prodajal časopise. Mladenič, ki je stal zraven njiju je povedal: • ^ — Tale gentleman je potoval na isti ladjj kot jaz. Mislim, da prihaja iz Ne\v Yorka. Vsi smo se mu smejali, ker je vlačU s seboj poldrugi tisoč ne\vvorške »Tribune«. Zdaj ga poglejte moza. Skoraj vse je že prodal. Po dolarju izvod. To je, skromno rečeno, dobiček v iznosu štiri tisoč odstotkov. Kdor se zadnji smeje.. .— Bil je že čas, da bi si tovariša poiskala prenočišče. Dolgo sta iskala, vendar nič našla. Povsod so bile le beznice in igralnice. Kjerkoli je brlela kakšna leščerba, povsod so igrali. Tu karte, tam na kocko, pa spet ruleta ali kaj podobnega. Kdor ni igral, se dolgo ni mogel zadrževati v teh kolibah — enostavno so ga vrgli ven. šele sredi noči sta našla kotiče na robu naselja v baraki, ki je bila zbita iz krajnikov. Zavila sta se vsak v svojo odejo in za- spala kot ubita. .. Drugo jutro se jima je nudil precej smešen, toda vsakdanji prizor. Možje so lezli iz šotorov in barak, si pretegovali otrple ude in se spotikali ob one, ki so noč prespali kar na prostem, na napol premočenih tleh. Oba prijatelja sta se podvizala v prvo trgovino in nakupila slanine, moke, koruznega zdroba, fižola in kave. Od- ločila sta se, da bosta s prvim čolnom odpotovala po reki Sacra- mento na\'zgor. Ko sta se bližala pristanišču ob reki, sta se mo- rala s silo preriniti skozi množico glasnih, pa vendar dobro raz- položenih mož. Prijatelja sta ostala z velja\Tiimi vozovnicami na bregu, kajti čoln, s katerim naj bi se peljala, je bil tako zvrhan, da mu je gro- zila nevarnost ]wtopitve že kar pri bregu. Naenkrat pa sta se dva moža na kljunu čolna začela prepirati, trenutek za te^m pa tudi obdelovati s pestmi. Ladjica se je nevarno zibala, potniki so vreščali in preklinjali. Ni dolgo trajalo, pa sta prepirljivca štr- bunknila v vodo. Vsa obala je bušnila v smeh... Naša novinca sta izrabila priložnost. Kot veverici sta skočila z brega na izpraz- njeni mesti. Niti toliko nista imela časa, da bi videla, kako sta oba sprta zlatokopa zlezla na breg in nadaljevala svoj medsebojni obračun. - 26 - — Od brega!, je kričar mornar na barkači in spustil vrv v vodo. Umazano in preluknjano jadro se je napelo — staro plovilo je zarezalo v tok reke. VIL SKOZI DŽUNGLE PANAME »O, Suzana, obriši si solzo, jaz grem v Kalifornijo, zate po zlato!« Po vsej Ameriki so peli in igrali to pesem, ki jo je zložil Ste- phen Fosters. Peli so jo bradači in mlečnozobci, ki so se priprav- Ijali na lov za zlatom, V nekem malem mestecu v državi New York se je mladenič Julius Pratt pridružil dobro organizirani skupini. V druščini so bili zdravnik, advokat, tesarji, profesorji, farmarji in obrtniki vseh branž. Vse mesto je bilo na nogah, da bi se poslovilo od pot- nikov. Vsi so se še enkrat zbrali v cerkvi in prisluhnili pridigi. Ko so se potem napotili proti New Yorku, je z njimi vred v daljavi izzvenela pesem o Suzani. Majhna jahta »Mayflo\ver.<, ki je bila pripravljena za to sku- pino, se je zgubljala med večjimi in ponosnejšimi ladjami v yor- škem pristanišču. Skupina se je nemudoma vkrcala in že nasled- nji dan so se zaupali morju in'vetru. Julius Pratt je imel dve veliki mošnji desetakov. Fant je slišal pripovedovati, da v panamski ožini prav ta drobiž visoko cenijo. Slišal je, da je osem desetakov tam vrednih cel dolar. Julius je -71 - nosU s seboj tudi šotor in še mnogo priiprav za taborjenje; vse drugo pa je poslal z ladjo, ki je plula okoili Cap Hooma, že naprej. Ko je naslednje jutro Julius prišel na palubo, je jahta rezala skodrane valove, možje pa so se zabavali, kakor da se spravljajo na nastop v bližnjo vas. Kapitan je hudomušno pomežrknil svojemu pomočniku: — Lc počakajte! Ko bomo pri Sandy Hooku, jiih bo že minilo. Zavlekli se bodo v kajute kot miši. In res je »Mayflo\ver« kmalu zajadrala v vihar, njeni potniki pa so bili nekaj dni bledi kot umazana jadra. Ko je naposled vi- har le minil, se je Julius povzpel na palubo. Potnikom se je dobra volja sipet vračala. Tri tedne so pluli skozi Golf of Mexico preden so dosegli kopno pred Chagresom na obali Paname. Tu so domačini s svojimi lahkimi čolniči spravili potnike na obalo. Pot čez panamsko ožino je postala zelo draga, po tudi ne- varna. Zato se je skupina, ko je bila zbrana na obali, po vojaško organizirala. Juliusa Pat ta so izbrali za poveljnika. Njegovo mla- dost je odtehtalo njegovo znanje španščine. Pn'^o, kar je Patt sto- ril, je bilo, da je poiskal dobro in varno spremstvo. Najprej je bilo treba spraviti družbo ob reki Chagres do Gorgone, od tam pa na mulah še preostalih osemindvajset milj do obal Tihega oce- ana, Pratt je našel Indijanca, ki je spremogel nekaj čolnov. Ko so odrinili po reki, je aprilski veter zibal palmove gobove na brego- vih. Za prvi večer so možje iz držav onemeli. Naenkrat se je stem- nilo. Ničesar niso videli, pa če so še tako napenjali oči. Blizu, čisto blizu so slišali tuliti divje zveri, pa jih tudi otožna mono- tona pesem Indijancev ni pomirila. Naslednje jutro je Juliusa močno zaskrbelo. Indijanci so stak- nili glave, potem je eden prišel in sporočil, da je plačilo prenizko in da ne bodo več vozili. Toda Pratt je bil nasajen. Zgrabil je pu- ško in po njegovem zgledu tudi nekaj drugih mož: — Tako, rdečkarjd. Pogodili smo .se, zdaj pa v čolne in naprej! Indijanci so nekaj mrmrali, toda ubogali so. Nič več niso peli. Prattovi skupini je kar odleglo, ko so jih v Gorgoni izplačali in jih videli veslati po reki nazaj. V Gorgoni, zanikrni vasici iz barak, so se spet posvetovali. Tu M zvedeli tudi za zastrašujoče razmere na poti, ki jih je še čaka- la. Stotine postnih se baje bori z lakoto in mrzlico. Mladi Ju- lius je mrščil čelo, potem pa sklenil, da bodo ostali ob bre^ reke Chagres tako dolgo, dokler ne bodo zvedeli za prihod ladij v Pa- nama City, ki naj bi jih odpeljale v San Francisco. Možje so dali fantu prav. - 28 - Tri tedne pozneje je začelo deževati. Konjska steza, po kateri bi morala priti do morja, se je spremenila v močvirje. Možje so hitro najeli Indijance in njihove mule. Naložili so na živali svojo prtljago in krenili na pot. Ko so prispeli do Panama City, so se komaj še izvlekli iz blata, nekatere med njimi pa je že stresala močvirna mrzlica. * .vv . Juliusa je bila ena sama skrb in dolžnost. V prustaniscu m bilo nič drugega kot stara ploveča podrtija »Humbold«, jadrnica, ki so jo uporabljali za prevoz oglja. Kako je Julius pregovoril lastnika za plovbo po visokem morju, ostaja skrivnost. Eno drži, dotlej možaka ni nihče omehčal. Ladjo so za silo očistili, potem pa se je nanjo vkrcalo več kot štiristo ljudi, med njimi veliko bolnikov. Tudi hrane ni bilo. Zadnji dan se je vnel prepir, da, celo pretep. Spet so Julius in tovariši vzeli orožje v roke in r^enajav- Ijeni obiskali lastnika ladje: — Tole bi vam rad povedal, go.s^^d. Pri priči boste izkrcali nekaj potnikov in namesto njih naložili hrano. Smo se razumeli? Če ne, potem boste potovali z nami! i Možak je gledal razjarjenega mladeniča in njegovo oboroženo spremstvo. Začele so se mu tresti hlače in v opravičilo je zvrnil v.so krivdo na oskrbnika. Problem nadštevilno vkrcanih je rešilo naključje. V pristanišče je zaplula manjša jadrnica in nad sto ljudi se je pri priči preselilo na njen krov. Naposled je »Humbold« le odplul. Julius vse življenje ni mogel pozabiti vožnje do San Francisca. Pitpa voda na ladji je smrdela po plesni, hrana je bila komaj užitna in vsak dan so spustili čez palubo v morje kakega mrtveca morskim psom za hrano. V Aca- pulcu je Pratt s svojimi možmi zapustil »Humbold«, ker razmere na tem čebru niso bile vzdržne. Dva tedna so čakali kot ribe na suhem, potem pa je priplul nov ponosen pamik, zvrhan z ljudmi in težavami. — Žal mi je, mladi mož. Preveč ljudi imam na ladji in še,ti se tepejo za hrano, je zavračal kapitan obupanega Juliusa. Toda Patt ni bil tiste sorte, da bi popustil pred prvnm, ne. Tukaj bi sicer pihalniki ne pomagali dosti, zato je Julius ubral pota diplomacije in ponižnosti: Že dva tedna tičimo tukaj. Mi moramo v Californijo. Zadovo- ljni smo z vsem, priipravljend na vsaiko žrtev. Morda je bila nogumna volja mladeniča tiista, ki je pripravila kapitan k pomislekom. Kapitan je \'T>rašal svoje dotedanje potni- ke, če sprejmejo peščico mož na ladjo. Nek rK)tnik se je zarcžal nri ograji: — Kjer jih strada in stoje spi že nekaj »sto, tam je prostora še za nekaj klatežev...! dokumentarni, podlistek ZAČETEK BITKE ZA MOSKVO Prvi meseci vojne so bili najboljša šola za mlade sovjetske častnike in za napredo- vanje je zdaj Stalin upošteval predvsem hrabrost in iznajdljivost v bojih. V sovjet- ski armadi je prišlo tako do druge čistke, ki pa je bila povsem drugačna od tiste v letih 1937/38. Tudi poveljstvo v armadi se je precej spremenilo. Z razdelitvijo vojske v tri od- seke, ki so jih vodili Vorošilov, Timošen- ko in Budjoni, načelniki štabov pa so bili Ždanov, Bulganin in Hruščev. Že julija se je spremenil tudi sestav vrhovnega po- veljstva in Stallin je postal obrambni mi- ni-ster, a avgusta še vrhovni poveljnik. Nove oblike poveljevanja so v vojsko prinesle sicer precej demokracije, a no- tranja napetost, ki so jo povzročali komi- sarji in enote NKVD, so obstajale še vna- prej, četudi si je Stalin zdaj na vso moč prizadeval, da bi zgladil sovraštvo med vojsko in varnostno službo. »Politični vojaki«, kakor so imenovali člane partije in komsomola, ki so jih ta- koj v začetku poslali med redno vojsko, so sicer najbolje uravnavali nasprotja, a kljub temu je še danes zelo kočljiv do- končen odgovor na vprašanj'e, v koliko so komisarji pomagali vojski, ko so bili stalno za petami častnikom, kako je na vojisko vplivala »zadnja straža«, ki je z avtomati preprečevala umik z bojišča in kaj je pomenilo, da so vse posameznike in celotne odelke, ki so uspeli pobegniti iz nemškega ujetništva ali so se prebili iz obročev, zasliševali posebni oddelki NKVD in jim očitno pokazali nezaupanje, češ Nemci so jih spustili, da bi povzročili pa- niko v zaledju. Vsekakor lahko upravičeno domneva- mo, da je mnogim poštcndm bojevnikom tako ravnanje razžiralo zavest, saj so žrt- vovali vse, kar so mogli, da bi rešili do- movino. Hkrati pa je spet možnost, da bi Sovjeti ne vzdržali toliko, ko je nemški vojaški stroj drl čez neizurjeno vojsko. Bitko za Moskvo lahko razdelimo v glav- nem v tri obdobja: prva nemška ofenziva, ki je trajala od 30. septembra do konca oktobra, druga nemška ofenziva od 17. no- vembra do 5. dccembra in sovjetska pro- tiofenziva od 6. decepibra pa vse do po- mladi 1942. Od 6. oktobra 1941 so napredovale nem- ške tankovske enote — zatem ko so predr- le obrambno črto Ržev — Vjasma — proti utrdbam Možaiska, ki je kakšnih 80 km pred Moskvo. Te utrdbe so zgradili Sov- jeti v naglici še poleti. Bojna črta je bila razklana in zaradi nemških klinov se je morala Rdeča armada umikati, če se je hotela izogniti obkoljevanju. Znova se je pokazala stara slabost: živina in vozila na umiku so zatrpale ceste. Četudi so se Sovjeti žilavo upirali, je vendarle kazalo, da bodo Nemci obkolili Moskvo z vseh strani. Glavno mesto je namreč napeto spremljalo nemške akcije v Ukrajini in se ni nadejalo napada. Ta je bil torej iznenaden in hkrati dosti bolj silovit, kakor so si ga mogli zamišljati. Šele med 4. in 5. oktobrom so se ovedeli nevarnosti in potem sta nemir in nevar- nost iz dneva v dan rasla. Sredi oktobra se je obrambni odbor glavnega mesta odločil, da pripravi še po- slednje za obrambo glm-nega mesta. Začeli so graditi tri obrambne pasove, zadnjega celo v samem moskovskem predmestju, zbrali so nekoliko prostovoljnih delovnih brigad. Vanje se je v treh dneh priglasilo 12.000 prastovoljcev, ki so kasneje sestav- ljali znane »komuni.stične brigade«. V teh dneh je odšlo iz Moskve okoli dva milijona ljudi, med njimi tudi mnogi dobesedni begunci, vse tovarne so bile minirane, a delavci .so gradili obrambne pregrade, kopali protitankovske jarke in zidali barikade. Toda 17. oktobra je Ščer- bakov objavil z ozvočenjem, da je Stalin v Moskvi in pozval prebivalstvo, naj sku- paj s svojim vodjem brani mesto. In za- res .so Nemci po 18. oktobru le slabo na- predovali, a vseeno so bili ponekod borih 60 do 70 km od Moskve ali morda kje še manj. Obletnica oktobrske revolucije, ki so jo slavili 6. novembra v postaji podzemelj- ske železnice »Majakovski«, je zgodovin- ska, ker je Stalin takrat napovedal totali- tarno vojno Nemcem, kar je naslednjega dne ponovil še pred vojsiko. Zatem ko je s številkami prikazal prednost, ki jih je doslej dosegla SZ v vojni z Nemčijo, z nacisti in imperialisti najslabše vrste, ki bi radi za.sužnili slovanska ljudstva,' je Stalin nadaljeval: »In to ljudstvo, ki nima časti niti vesti, ljudstvo z moralo divje zveri, si drzne mi- sliti, da bo zbrisalo velik ru-ski narod, na- rod Plehanova in Lenina, Belinskega in Černiševskega, Puškina in Tolstoja, Gor- kija in Čchova, Glinke in Čajkovskega, Sečenova in Pavlova, Suvorova in Kutu- zova!« Še bolj domovinski je bil Stalin prihod- nji dan na Rdečem trgu, ko so.se njegove be^de mešale med grmenje topov z bo- jišča. »Tovariši! Štiriindvajseto obletnico oktobrske revolucije praznujemo v težkih trenutkih, ko stoji sovražnik pred vrati Moskve in Leningrada!« Potem pa je navduševal: »Nobenega dvoma ni, da Nemčija ne bo mogla dolgo vzdržati naporov. V nekaj me- secih, morda čez pol leta ali čez leto dni bo Hitlerjeva Nemčija klonila pod težo lastnih hudodelstev!« PRIHODNJIČ: »FRICI« ZMRZUJEJO PRED MOSKVO. — Potrebujeva tudi oroije, sem rekel. — Ustrelila tn kakšno opico in jo pojedla. Toda oroije bi lahko dobila samo od stražarjev. Ji so imeli strojnice, nekaj karabink, nožev in kitaj- skih ročnih bomb. Opazovala sva stražarje skozi odprtine v steni, imela sva veliko časa, da sva jih opazovala. Opoldne •^o se kakšni dve minuti zadrževali v kuhinji, nato pa vračali s kosilom. Orožje so med tem odložili. Bilo «f je, ko da ne vedo dosti o vojni, ^ovratih so nas, ker niso mogli živeti v svojih vaseh, ampak so nas morali čuvati. Sovražili so nas, ker so nam morah dajati hrano od svojih obrokov in nam zato Kakšen dan niso sploh nič dali. odprtine. — Maja pride da« ; , 22. maja je moj rojstni aan m za rojstni dan bova zunaj. stavmne^bo' deževja eno- naidi druge, toda dejali so, nesmiselno in bomo kveč- Pa proti končno nas je bilo pet za pobeg, dva ^rebujemo dve minuti opoldan- po orožf^ v kuhinji. Tedaj bom segel ni bih primitiven, toda drugega načrta ^^ pred časom smo našli možnost, kako se osvoboditi vezi. Tega ne bi hotel izdati, kajti to so mi predpostavljeni prepovedali. Takrat sem namreč iz tal odstranil nekaj bambu- sovih palic, tako da bi se skozi odprtino lahko spu- stil na zemljo. Potem bi se splazil do orožja. Ostali bi me opazovali skozi špranje, na moje znamenje pa bi mi sledili. — Ne bom več čakal na deževje, sem rekel — četudi pobegnem sam! — Jaz grem s teboj, je rekel Duane. V načrtu je bilo, da vzamemo stražarje-s seboj, kUjti s tem bi preprečili, da bi kdorkoli mogel alar- mirati, da smo ušli. Bilo je 29. junija. Duane je dneve vrezoval v bam- busovo palico. Rekel je : — 4. julija je dan neodvis- nosti ... Dvignil sem bambusove palice iz tal in se spustil na zemljo. Ležal sem tesno na tleh in čakal, da gredo v kuhinjo. Šli so. Splazil sem se do orožja in dal znak Nekaj jih je hitro sledilo, pri drugih se je zataknilo. Stražar v kuhinji je imel pri sebi orožje. Ko so nas zaslišali, so pritekli iz kuhinje in pri- šli streljati. Streljanje je trajalo kakšno minuto. Trije stražarji so izginili v džunglo, pet jih je ležalo mrtvih na zemlji. Tekel sem in poleg mene je tekel Duane. Prihodnjič: TAVANJE PO DŽUNGLI GUVERNER KALIFORNIJE - ZVEZDNIK PRVIČ, ODKAR JE KALIFORNIJA ZNANA PREDVSEM PO HOLLYWOODU. SE JE V FOTEU GUVERNERJA TE DRŽAVE UDOBNO VSEDEL FILMSKI IGRALEC RONALD REAGAN. MOŽAK SICER NI VELIKA ZVEZDA FILMSKE INDUSTRIJE, ZATO UTEGNE BOLJE »ZAIGRATI« VLOGO GUVERNERJA, KOT JE KDAJ IGRAL FILMSKE VLOGE. ZANIMIVO JE, KAKO JE O KOLEGI REAGANU DEJAL SLAVNI JOHN WEYN: IGRAl SEM ŽE POLITIKE, VOJSKOVODJE IN JUNAKE, TODA TO SE NI DOVOU ZA RES- NIČNEGA POLITIKA. SPOMLADI IN V JESENI, POZIMI IN POLETI, VEDNO EN SAM LETNI CAS: POLETJE. NA POLINEZIJSKIH OTOKIH SO UUDJE TAKO SREČNI, DA NIMAJO TEŽAV Z OGREVANJEM, OBLEKO IN PODOBNIM. VSEENO PA BI BILO ZA NAS NEKOLIKO DOLGOČASNO, CE BI IMELI VEDNO TAKOLE OKROG 30 STO- PINJ NAD NIČLO. PROTI KONCU LETA 1966 JE V KAZNILNIŠKI BOLNIŠNICI UMRL JACK RUBY, MO- RILEC DOZDEVNEGA KENEDYJEVEGA MORILCA OSVVALDA. KAKOR JE V MEGLO ZAVIT PRAVI VZROK, DA JE RUBY POSTAL MORILEC, TAKO JE Z NJIM MORDA SLA V GROB TUDI RESNICA, ALI DEL RESNICE OKOLI ZAPLETENIH UGIBANJ O ATENTATU NA KENEDYJA. NEKOČ JE BILA SKLADNOST MOŠKE- GA TELESA PRAV TAKO CENJENA KOT DANDANES ŽENSKA TELESNA LEPO- TA. GRKI NA PRIMER NISO NIC ZA- POSTAVUALI MOŠKIH, KO SO JIH KLESALI V KAMEN, PA TUDI RIM- UANI NE. DOLGA STOLETJA V TE- MAČNEM SREDNJEM VEKU SO MO- RALI UMETNIKI POKRITI VSE RA- ZEN OBRAZA, ROK OD ZAPESTJA DO PRSTOV, NOG OD GLEŽNJEV DO STO- PALA. V RENESANSI PA JE NASTAL TALE MICHELANGELOV DAVID, KI GA OBČUDUJE MLADA TURISTKA V RIMU. NOVO LETO SO V ŠPANIJI, KOT SMO ŽE POROČALI, ZACELI S STAVKAMI, KAR SEVEDA NI PRIJETNA ČESTITKA FRANCOVEM FALANGISTICNEMU RE- ŽIMU. NA NAŠI SLIKI VIDIMO KO- VINARJE IZ BILBAOA, KI MOLČE DEMONSTRIRAJO SVOJE ZAHTEVE PO VEČJIH MEZDAH. PRI TEM JE BIL- BOA NAJBOLJ RAZVITO INDUSTRIJ- SKO MESTO ŠPANIJE. ZAČETEK ZAČETKA ALI ZAČETEK KONCA. TAKO BI V FILOZOFSKEM JE- ZIKU OPISALI TAKLE DOGODEK. PTI- ČEK JE POKUKAL V TA SONČNI SVET. OPIČJI MEXIJ SIMPANKA SUZI SE JE V TWYCROSSU (ANGLEŠKEM ŽIVALSKEM VRTU) ODLOČILA, DA IZBOUSA JEDILNIK. SUZI SE JE DELA LOTILA TEMEUITO. NAJPREJ PECILNI PRAŠEK V TESTO. HM, TA DIŠAVA BO VERJETNO PREMALO ZA SLADOKUSCE . . DODAJMO šE MALO RUMA ... ŠE MALO ... SE MALO. TAKO. ZDAJ VSE SKUPAJ PRIJETNO DIŠI. NO SUZI SE NI MOGLA UPRETI VONJU MORNARSKE PIJAČE. KREP- KO JE NAGNILA STEKLENICO. REKLI BOSTE: OPIČJA »POSLA«! KO DA SE KAJ TAKEGA NE MORE ZGODITI VSAKEMU? TEŽJA KRIŽANKA VODORAVNO: L najlepše darilo za znance ter sorodnike, 12. celjska tovarna eteričnih olj, 13. zavitki, paketi, 14. pritrdilnica, 15. lahkoatletska disciplina, 16. šolski red, 17. blesk, sijaj, 18. kemični znak za element er- bij, 19. snovi, ki delajo s kislinami soli, 20. celjsko splošno kleparstvo, 21. naziv za južno- ameriško stepo, 22. glavna žila odvodnica, ki izstopa iz levega srčnega prekata, 23. avtomo- bilska oznaka Torina, 25. francoski pesnik, rojen leta 1900, 27. štiri z rimskimi številka- mi", 28. brez dihanja, 30. ustvarjalec nekega dela, 31. reka v Liberiji, 32. angleški kompo- nist številnih oratorjev in kantat ter vodja angleške kraljeve godbe (sir Edvvard 1857— 1934), 33. različna soglasnika, 34. letoviški kraj pri Opatiji, 35. pomemben francoski zdravnik (Philippe), 36. novozelandski les za gradnjo ladij, 37. ljudska pritrdilnica, 38. ime enega najplodnejših duhovniških književ> nikov, 39. največja na kopnem živeča žival, 40. stavbarska umetnost. NAVPIČNO: 1. prevleka s cementom, 2. brez- barvna hlapljiva tekočina, ki se uporablja v medicini, 3. svinčnica, rezgilo, 4. dve črki iz sredine abecede, 5. dlake, 6. slovnično ime za prvi sklon, 7. moško ime, 8. grška črka, 9. italijanska besedica, ki služi za opisovanje rodilnika, 10. slaboumneži, tepci, 11. eno od hrvaških narečij, 16. del pohištvene opreme, 17. okrajšava za »stran«, 19. tovarna stolov v Šentjurju pri Celju, 20. najvažnejši del taborniške opreme, 22. marokanska utežna mera, 24. delavec v opekarni, 26. domača ob- lika tujega moškega imena, 29. kratica za »nacionalni svet Alžira«, 32. originalen naziv za Irsko, 33. telovadni element, 35. poseben izid šahovske partije, 36. ime filmskega igral- ca Rainerja, 38. osebni zaimek, 39. kemični znak za element kositer. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI LTIEDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik (195l>- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje. Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah Žalec. - Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za InformaUvno «hr?.bo Olje. TISK IN KLISEJl: »Celjukl tisk«. - CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letrf* naročnina 20 (2.t)UU) dm. polletna 10 (l.UOO) din. Tuiina <0 (4(K)). TF.KOCl RAČUN: CELJSKI TEDNIK