.IX. M 931 P«italaa plačam v mtarlal niiBiis piauaaa * kvmtibi iumuMi il ust rov An čnuiiiiSKi t ebni k 'i/liAjA v čet Rte k III. leto V Ljubljani. 24. septembra 1931 Stev. 39 Koza gosp. Seguina Napisal A. I) a u (I t' t Gospod Segli in nikoli ni imel s roče s svojimi kozami. Vse jo izgubil na isli naein: Nekoga lepega ju-Ira so pretrgali' vrv in sle v goro in tam gori jin je volk požrl. No božanje gospodarjevo ne strah pred volkom jih ni zadržal. Sodim, da so to mora le bit i emanei pi ra ne koze. ki so hotele na vsak navili živeli v pro slosti in svobodi. Dobri gospod Sega in, ki ni razumel značaja svojih živali, je bil pobil. Rekel jo: ..končano je. koze se pri meni dolgočasi jo, vse bom izgubil." \ endar ni izgubil poguma. iu ko je prišel na isli način ob šesto kozo. je kupil sedmo: samo to pot je poskrbel, da je dobil čisto mlado, ki jo jo hotel navaditi, da bi osla la pri n jem. Oh. kako je bila srčkana, ta mala kozica gospoda Segu i na! kako je bila srčkana s svojimi nežnimi očmi. svojo podčastniško bradico. črnimi in leskečoči-mi se škorn j ički. zebra-sl imi rožički i n lepo belo dolgo dlačico. Rila je sprejemljiva za vsak pouk. rada se je dala božati, pustila se je vodili, ne da bi se upirala, in tudi tačice ni poslavljala pri molži v žehlar. Rila je srček ljubki' ma ih ne kozice... Gospod Segu in ie imel zn hišo ograjen v rt. Tja je po- Cnrola Lombard stuvil svojo novo Privezal jo je za nogo v nnj-lepšem koncu travnika in po-krbel. da ji je puslil dovolj v rv i. časih |>a je prišel pogledal, kako ji gre. koza je bila zelo srečna in je mulila trn- DVA 'OBRAZA Koto Karumounl vo. lako dobrovoljno, da je bil gospod Seguin v devetih stanov alko. nebesih. „Vendar že sam pri sebi. kozo. ki se pri časi!" !" si je dejal ..vendar imam meni ne dolgo- Gospod Soguin sc je motil. njegova koza se je dolgočasi la. * Nekega dne je pogledala proti goram in si rekla: ..Kako mora bili lepo tam gori! Kakšno veselje, preklicevati si' v resju h rez le vražje vrv i. ki li kar zadrgne vrat! Ne rečem, za osla ali pa za govedo je to že prav. da se pase v ograjenem vrtu! Ko/a pa mora imeti vse na široko p' nzno." Od tistega trenutku se ji je zdela trava na vrtu neokusna. Dolgočasila se je. hujšala je in mleka dajala čedalje manj. Žalostno jo je bilo gledati, kako je ves dan trgala za vrv in obračala glavo proti goram, stregla z nosnicami in žalostno meketala. Gospod Seguin je začutil, da pri ko/i nekaj ni v redu. pa ni vedel. ka j... Neko jutro, ko jo je bil ravno pomolzel, se je koza obrnila k njemu in mu rekla na svoj način: ..Slišite. gospod Seguin. Meni je pri vas dolgčas. Pustite me v gore.“ ..Joj. moj Bog!... Ta tudi!" je ves prepadel vzkliknil gospod Seguin in želitar mu je zdrknil iz rok; nato je sedel v travo zraven koze: ..Kaj. Belka, zapustili me hočeš?*4 In Belka mu je odgovorila: ..Da. gospod Seguin. ' ,.A1 i li tu manjka trave?" ne. gospod Seguin." ..Ali si prekratko privezana? Ali hočeš, da li vrv podal jšam?" ..Ni vredno, gospod Seguin. “ „Česa pa ii manjka? Kaj bi rada?" ..V gore bi šla. gospod ~>o-guin.“ ..Joj. nesrečnica. :ili ne veš. da je na gori volk... Kaj boš. če pride?..." ..Z rogov i ga bom., gospod „Volk se požvižga na tvoje rogove. Požrl mi je koze, ki so imele čisto drugačne 'roglje1 ko li... Saj sama veš. uboga stara Lisa, ki sem jo lani imel. Zajetna iir. močna koza. trda in hudobna kakor kozel. Vso noč se je tepla z volkom... potem, zjutraj, pa jo je volk požrl." „Uboga Lisa! Smili se mi! Nič ne de. gospod Seguin, pustile me v goro.“ ..Za božjo vol jo!" je v zdihnil gospod Seguin. ..Kaj je vendar z mojimi kozami? Spet mi jo bo volk po?:rl. ('cikaj! Ne... Rešil te bom. navihanka. zoper tvojo voljo. In da mi ne bi strgala vrvi. te bom zaprl v lilev in tam boš ostala...“ Zato je gospod Se/’uin odpeljal kozo v hlev, čislo teman hlev, in vrata dvakrat zaklenil. Na nesrečo je pozabil na okno in komaj je obrnil hrbet, že je kozica smuknila ven... Ko je bela kozica prišla v goro. je bila kar nora od veselja. Nikdar niso stare jelke videle tako zule živalce. Kostanji so se sklan jali do zemlje. da so jo božali s konci vej. Zlati trni so se odpirali po njeni poli in dišali lako lepo, kolikor so mogli. Vsa gora je z njo praznovala. Lahko si mislite, kako je bila kozica srečna! Nič več v rv i. nič več kola... Nič. kar bi ji branilo skakati in pasti se po mili volji. Jei. kako visoka je bila trava' Še če-/ roge ji je segala... in kakšna Ira-vafina. okusna, iz li-! rastlin... bilo čisto nekaj druge ffa kVilior trava na vrtu. Tn rože! Velike1 sinje zvonrnice. baršunnsti naprstniki z (Tiol i -mi kelihi, cel gozd div i ih rož, prenolnih čudovitih sokov. Bela kozica, pol piianu, sije valjala po tleh. molela noge v zrak in se vlekla po pobočju med odpadlim listom in kostanjem... Potem i>a je kar nenadoma skočila pokonci na parklje. Hop! in že je šla z V1’' f glavo naprej proti gošči, časih v hrib. časih v dolino, navzgor. navzdol!... Človek bi rekel, da je bilo deset koz gospoda Segli i na v gori. In ničesar se ni bala Belka. Skočila je v lužo. drhtela je kakor velika reka. ki se peni v vlažnem in penastem prahu. Potem, ko je vse kar teklo od n je, se je zleknila na ravno skalo in se sušila na solncu... Mimogrede se je pomaknila na rob pečine z na-gojem in cvet jem med zobmi in zagledala čisto doli. čisto doli v dolini hišo gospoda Sc-guina. zadaj pa vrt. Pri tem se je do solz nasmejala. ..Kako je majhen! Kako sem mogla ostati lako dolgo v ‘it 6 njem: Sirotica! ko se je videla tako visoko, se ji je zdelo, da je vsaj tako velika kakor svet... Lep dan je . . za kozo gospoda Seguina. Opoldne, ko je divjala z leve na desno, je naletela na Iropo div jih koz. ki so mulile planinske rože z belimi zobmi. Dali so ji na '-boljše mesto pri rožah in vsi gospodič so bili zelo ljubeznivi. Menda je celo eden izmed mladih črnokožih samcev imel srečo, da je Belki ugajal. Zaljubljenca sta smuknila v goščo, užila uro ali dve sreče, in če hočeš vedeti. kaj sta si povedala, vprašaj klepetave potočke, ki teko nevidno v mahu. Nenadoma je potegnil veter. Gora je posinjela; zvečerilo se je. ..Že?" je vzdihnila mala kozica. Prav presenečena se je ustavila. Spodaj so se polja že kopala v megli. Vrl gospoda Šegu i na je izginjal v njej in od hiše se ni videlo nič več kakor streha in malce dima. Za-čula je zvončke črede, ki so io gnali nazaj domov, in v duši ji je postalo žalostno... Skobec, ki se je vračal, io je pplazil mimogrede s kreljul- mi. Zad rgeta In je... Potem se je oglasilo v gori rjovenje: ..Hov! Hov!" Pomislila je na volka... Ves dan noričiea ni mislila nanj... Prav takrat se je oglasil rog' daleč. daleč v dolini. Bil je dobri gospod'Segli in, ki je poskusil poslednje sredstvo. ..Hov, hov!" je lajal volk. U čenči- V rm se Ji je del. da jo bo požrl, se mu ni mudilo. Samo ko se je obrni- ,.Vrni se klical rog. Belko ji' obšla želja, da bi se vrnila, pa se je spomnila kola. vrvi, sovraštva do vrta in zazdelo se ji je, da se ne bi mogla več vrniti v to življenje in da bo bol je, če ostane. Kog je utihnil... koza je začula za seboj še-lest listja. Obrnila se je in zagledala v temi dve kratki ušesi, čisto pokoncu z dvema očema. ki sla se svetlikali... Bil je volk. Ogromen, nepremičen, sedeč na zadnjici, je bil tam, gledal malo belo kozico in požiral sline, ker je dobro ve-požr I. ko se la. se je hudobno zasmejal: ..lla, ha. ha! Mala kozica gospoda Segliina!" In z velikim rdečim jezikom se je obliznil po bradi. Belka je vedela, da je izgubljena. /a trenutek se je spomnila zgodbe o stari Lisi. ki se je vso noč borila z volkom. da jo je zjutraj požrl, in si rekla, da je bolje, če pusti, da jo poje takoj. Nato pa si' je zavedla, postavila se je v prežo, sklonila glavo in roge naprej, kakor prava pridna koza gospoda Seguina... Ne da bi bila upala, da bi volka ubila — koze ne ubijajo volkov — samo da bi vedela, če bo mogla tako dolgo zdržati kakor Lisa. Takrat se je pošast premaknila in mali roglji so začeli plesati. Oh. pridna kozica, kako je bila pogumna! Več kakor desetkrat. ne lažem, je prisilila volka, da je odnehal, če je hotel priti do sape. V teh odmorih je požrešnim nanaglo-mn odgriznila šop trave; po- tem se je v rnila v boj s polnimi usti... To je trajalo vso noč. Od časa do časa je pogledala koza gospoda Seguina zvezde, ki so plesale na jasnem nebu, in si rekla: ..Oh, samo da bi vzdržala do zore..." Druga za drugo so zvezde ugasnile. Belka je podvojila sunke z rogovi, volk hlastanje z zobmi... Bledo se je zasvetlikalo na obzor ju... Glas hripavega petelina je prišel iz nekega kurnika. ..Vendar že!” je rekla uboga žival, ki je samo še čakala dneva da umre; zleknila se je na zemljo V svoji beli obleki, ki je bila vsa omadeževana od krvi... Takrat si' je volk vrgel na ubogo kozo in jo pojedel, /bogom, bela kozica! ,.R O M A N“ STANE 1 mesec 8 Din, V\ leta 20 Din, % leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago ie vse Številke. Račun poštno hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Na tujem, vse leto: v Angliji 9 šilingov, Avstriji M šilingov. Belgiji 14 belg, ne Češkoslovaškem 70 »ron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 Irar l ‘j »idlji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, NapfCUUt: Severni Ameriki 2 dolarja. Povf.. . na leto 120 Din, za 14 leta pa 60 D>llt' '/' ,veljavne jugoslovanske ali tuje banu .e ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu. Posamezne številke: V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trallkab, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ..Romana" nimajo, zahtevajte, naj ca naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po prelomu zneska v bankovcih ali vellavnlh znamkah. V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Naročila In dopise pošlllte na naslov: ,,Roman", Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 348. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor prlloilts znamko. — Uglasi po tarlli. Anekdote ..Dva uboga vraga” Lord Lonsdale in I do vel George sta se skupaj vozila v London, ko je na neki postaji stopil v njun oddelek neki delavec. Prepozno je opazil, da je zašel v prvi razred; v zadregi se je obrnil k lordu Lonsdalu in se mu opravičil: ..Oprostite, gospod — nisem vedel, da je to kupe prte ga razreda." Prijazno mu je odgovoril lord: „Nič hudega — evo vam smo tke." Delavec je vzel dehtečo Lonsdalovo smotko in sedel. Na c*ni izmed prihodnjih postaj je lord izstopil. Ko je vlak nadaljeval vožnjo, se je delavec nagnil k Lloydu Georgeu : ,.Kdo pa. je bil ta gospod?" „To je bil lord Lonsdale." je odgovoril Lloyd George. ..Prijazen gospod," je pri-znalno prikimal delavec. ,.Prijazen gospod, da se je z dv ema ubogima vragoma, kakršen ste vi in jaz, tako po domače razgova rjal..." Zlobni Forain V dobi DreyfussoVe afere je vprašal Henri Bernstein Foraina, ki je bil na glasit zagrizenega sovražnika Židov : „Saj je bil tudi vaš Kristus Žid — mar ne?" „Da," je s finim nasmeškom pritrdil slikar, „toda samo iz ponižnosti." Še ko se tnu je bližala smrt, ta satirik ni znal molčati. Zdravnik, ki je Foraina zdravil, je skušal njegovo ženo potolažiti: „Sree dobro bije, obisti I unkci jonirajo zadovoljivo..." Forain. ki je imel jako dober sluh in je vse cul. je nato povzel z istim pritajenim glasom kakor je govoril zdravnik: splošno stanje izborno. in bo. rešen vseh bolezni, umrl." Usodna fotografija N n pisal I Moja laš.ča je izgubila-ravnotežje. Od jeze iu užaljenosti je vse kaj- kipelo v ujej. Prišla je bila namreč od loto-grala... „Taka nesramnost! .Nezaslišano! Dve sto Din za teli par slik! Ne, tako odiranje! loda če bi bil liiii (tako dolg „ti" sem jaz pri njej zmerom!) malo bolj ustrežljiv, če bi imel nekaj več zmisla za družino, potem človek ne bi bil navezan na tuje ljudi, potem bi bil lahko ti napravil slike za moj rojstni dan! Drugod ljudje vse sami fotografirajo; li pa se aparata nimaš!.vr Kes lep zel! Nate sem lahko ponosna!" In tresk! so se vrata zaprla. Poskusil sem se delati potrtega. Takrat pa je prišla moja žena. „Vidiš, ljubček, saj mama ima prav za prav prav! Ali ne bi bilo lepo, če bi ijnel aparati' Danes popoldne, saj veš. smo namenjeni v Blatno vas in jaz bom prvič v novi jesenski obleki! Ali ni lepo, če ima človek potem v sliki lej) spomini' kaj praviš?“ Uro nato mi je prodajalec že razlagal: ..O. fotografiranje je dan današnji prava igrača! Vi samo pritisnete, mi pa razvijemo in kopiramo!" Zadovoljen sem se poslovil z ljubko priročno sklopuo kamero in pritiklinami — ..samo" dober tisočak lažji ko P«# S precejšnjim veseljem so sprejeli doma vest o moji kupčiji. Moja žena je bila vsa blažena. Ue tašča je menila črnogledo: ..Na I e slike sem res radovedna!" Kaj bi lagal: meni ni bilo nič bolje pri duši! * V Blatni vasi. Tam imajo staro graščino in lep vrt okoli nje. Tašča je bila vsa navdušena: ..Stojte! Tu se bomo slikali!" VV a I d ti n Napravili smo skupino. Postavil sem stojalo. In zdaj še aparat. Hudiča kako se pa stvar odpreč Vrtini sem, vrlim tja. Vse zaman! „Sezam, odpri si-!" Mali črni zabojček pa na to niti ne misli! /e dežujejo opombe in zbadljivke. „Daj 110 že, požari se, ljubček!" —,, J ežeš, kako si neroden !“ — „F ja, moj zet, e ja! !" Vse bolj postajam nervozen. Zdajci pa iznenada: tresk, aparat mi zdrkne iz rok in čudež vsek čudežev — obleži odprt pred mojimi nogami! Keson sem! Vstavim ploščo, zaprem kaseto, boječe opozorim: „Prosim, lepo prijaznq!" klek! posnetek je narejen! Hotel sem sklopiti aparat. A kaj je spet toč Aparat se ne da zapreti! .Na noben način ne in ne! Naj sem še tako stiskal in pritiskal — ni šlo! (domska strehi, kaj naj stori inč Besen sem vzel harmoniko pod pazduho in odkoracal za svojo d nižino. Tedaj mi pa pride v gostilni v Blatni vasi rešilna misel. Moja častivredna tašča je ravno hotela sesti, takrat pa ji po bliskovito porinem uporniško ..harmoniko" pod — nu, saj ste uganili. In glej: njen veliki cent dobre vagc je zalegel! Z globokim vzdihom se je aparat zaprl: na žalost za zmerom! Priznanje z vseh strani. Postal sem junak dneva, lo-liko da me niso od navdušenja kamenjali. Bilo je prekrasno. Naj živi Daguerre, izumitelj fotografije! * Približal se je 60. rojstni dan moje vsega spoštovanju v redne tašče. I lotel sem popraviti. kar sem ga polomil v Blatni vasi. In sem kupil nov aparat. Zraven pa še bliskoviti prašek. In sem se dal tudi natanko poučiti, kako se s takimi stvarmi ravna. To pot mora iti vse po sreči, zakaj drugače — kdo ,ve, kaj me čaka! Sla v nosi ni v ečer je bila velika društvena soba pri ..Mesen i klobasi", kjer smo slavili taščin jubilej, nabito polna dragih gostov : vsi sorodniki in vsa preljuba svaščina se je odzvala povabilu iu prišla. Natakarica, zala. okroglolična Mila (moja dobra prijateljica!) je imela polne roki' dela. Naposled po večerji je stvar „dozorelu". Dal sem znamenje, in gostje so se zgrnili okoli slavljenke. Postavil sem aparat, ga nameril, natresel bliskoviti prašek, porinil k a selo v v aparat in utrnil električno luč kakor je predpisano. Nato sem ob svitu svoje žepne sv e-liljkc še enkrat preletel vso skupino. Prav dobro! Zapalil sem z vžigalnikom vrvico za bliskovuo luč. Prasketajo je lezla iskra po vrvici. Hitro planem na svoj prostor, čisto na desno, kjer je stala moja prijateljica. In — saj je tema in zabliskalo se tudi ne bo kar koj siisnem okroglolično .Vlilo v objem! Vroče so se stisnile najine ustnice tedaj pa čislo iznenada: vvvunimtn!! se zabliska! Šinila sva narazen! Grom in pekel! Ta blisk je brez dvoma prišel prezgodaj! Dosti prezgodaj! Na. la bo lepa! In res je bila lepa! Zelo lepa! Moja vsega, spoštovanja vredna tašča se ni dala pregovorili. navzlic vsem mojim obupnim protestom, da ne bi sama odnesla ploščo k fotografu, da jo razvije. In kar počakala je tam! In mi kopijo lastnoročno prinesla! kopijo, ki me je predstavljala v nežnem objemu z Milo!!! konec! Drugega nimam več povedati. Naj živi Daguerre, izumitelj fotografije! Duh v književnosti Slikar Forain je govoril s pisateljem Zolo o literaturi. ..Sovražim dului v umetnosti." je rekel Zola. ..Vetu. mojster." je odgovoril Forain, ..ker čitam vaše knjige." SRCE V OKOVIH R m a n N a p Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je enaintrideseto. Novi naročniki lahko dojie še vseh prejšnjih trideset nadaljevanj. Iz kola ji' prihajal zategel glas, ki jr zvenel lako presunljivo in strašno, kakor hi bil glas umirajočega človeka. Profesor ni vedel, kaj se z njim godi. Obšla ga je groza, liolel je zbežati, obrnil sc je že proti izhodu, zdaj pa je začul isIi glas tudi v lej smeri. In kamor se je obrnil, povsod ga je čut. Od povsod ji' odmeval in se zasekaval vanj kakor ostro bodalo. Lasje so mu stopili pokon-ei. Strah mu je omrtvil noge. da se še premakniti ni mo<>el. in obšla] je kakor vkopan na mesili, blodne misli so se mu podile po glavi, ni vedel kaj pomenijo li glasovi, odkod prihajajo, samo bal se jih ji. neskončno bal. Niti pomislil ni. da bi poklical na po-_ moč tovariše, ki so ga nedaleč čakali. In (udi če bi bil hotel, ne bi mogel, saj še jezika ni mogel premakniti, otrpnil mu je, kakor mrtev. In potem so vstale v vseh koncih drobne luči. za nečim skrite, kar je imelo obliko človeka. Nova groza ga je obšla. Kdo je skrit v tej podzemeljski grobnici':’ Kdo preži nanj? Ali so duhovi umrlih, ki so vstali in hočejo zdaj k njemu, da se maščujejo nad skrunilcem svojih grobov? Ni si vedel odgovora. Tudi iskal ga ni. Njegove misli so bile tako razbite, da jih niti za trenutek ni mogel zbrati in vse trezno premisliti. In Iliči iz kotov so sc' mu čedalje boi j bliža le. Potem ga je zgrabil obup. \ podzavesti se je zavedel i s a I M i r k o Brod samo tega. da ne more ubežali, uteči. Brez moči se je zgrudil ob znožju ra k v e, kjer je bil po-pobral pergamente, in zavest ga je jela zapuščati. Zunaj so nestrpno čakali naši znanc i, kdaj se -profesor v rne. Klicali so ga, toda odgovora niso dobili. 1'edaj je Branko sklenil, da ga pojde iskat. Naglo je zlezel v rov in izginil v globino.. Stopil ji'- v podzemeljsko dvorano, kjer je mislil, da mora bili profesor. Dolgo ga ni mogel odkrili, naposled ga je zapazil vsega sključenega pred kipom in ga poklical. Slaboten glas niu je odgovoril. Skočil je k njemu. ..Gospod profesor!" „St ian!"‘ Nič drugega ni rekel. ..Kaj vam je. gospod profesor?'* ga je ves v strahu vprašal Branko. ,,Skrivnosti, ki si jih ne znam pojasniti," je odvrnil profesor z drhtečim glasom. ..Mrliči vstajajo, kličejo." ..Kje?" je vprašal Branko. Profesor je trznil in se plašno ozrl okrog sebe. Nikjer ni bilo več čuti glasov. Nikjer ni bilo videti luči. ki so prej strmele vanj od vseh strani. Ali ga je bila prej le neumna komedija premagala, obvladala, ali so bile zlobne halucinaci je, ki jim je postal žrtev? Molčal je. Šele čez dolgo se je oglasil. ..Ko sem stopil od kipa proti kotu. sem nenadoma začul glas. ki me je pretresel, da me je zazeblo v mozeg. Ne vem kaj je bilo." Branko ga ni poslušal do konca. Skočil mu je v besedo: n i k ..Odkod je prihajal glas?" „Od vseli strani", je rekel profesor, ki.se je med tem že nekoliko pomiril. Najprej ločno iz levega kota." „lz levega kota?" Posvetil je s plamenico v kot. V njenem soju je zagledal ozko špranjo, in ko si jo je natanko ogledal, je opazil, da je od nje vodila ozka cev proti sredi dvorane. Nedaleč od nje je« dobil drugo in potem naprej šo tretjo, vše do drugega kota. Vse so bile enake. Zasledoval je njihovo smer in ugotovil, da so se ozke cevi. ki so vodile od njih, stekale vse pod kipom boga zemlje. In kraj. kjer so se združile, je bil obložen z majhnimi kamenilimi ploščami. Pokleknil je tja in s kouico’svojega ostrega bodala eno privzdignil. Pod njo je našel kožnat meh. Zdaj je vedel odkod so prihajali glasovi, ki so profesorja tako zmedli! Poklical ga je. Ko je prišel k njemu, mu je pokazal, kaj je odkril: ..Tu ste morali stati, ko ste začuli prvi glas. Na plošči, ki ima spodaj votlino iz usnjatega mehu. Poglejte te male cevke, ki drže na vse strani. To so majhni rov i. ki se končujejo v' kolih in ob stenah. Njih konec je ozka nazobčana špranja. Nevede ste stopili na tako kanienilo ploščico, ki se je pod vašo težo vdala in pritisnila na meh pod seboj. Po tanki cevi je puhnil zrak in si na koncu poiskal pol skozi ozko špranjo, ki je naplavljena prav na isti način kakor glasovnice j j r i orgijah. ..Tako je bilo, ‘ se je čudil profesor, ki je komaj prišel do sape. ,,To me je spravilo v lo grozo..." Zdaj je vse razumel. Te glasovnice so bile na koncu tako izforušene, da ni moglo povsod enako zraka skozi nje. /ato so nastajali višji in nižji glasovi. In vsi skupaj so tvorili glas. ki je bil še najbolj podoben glasu umirajočega človeka... ..In nisem se prej tega domislil," si je rekel očitaje. Skoraj ga je bilo sram. da se je dal tako preslepiti. In pri tem ga j( obšlo občudovanje do ljudi, ki so si to izmislili. Pred dva tisoč leti... „In luči, ki so se bližale;”' je vprašal nato. ..Luči?" se je Branko začudil. Jel je hoditi po dvorani in gledati, toda nikjer ni našel sledov o kaki luči. ..To so morale biti halucinacije." je čez nekaj časa rekel profesorju. ..Glasovi, ki ste jih čii 1 i. so vas tako zmedli, da ste potem videli še luči. ki jih nikjer ni bilo. Samo v vaši domišljiji..." .,Mogoče, pa skoraj ne bi verjel." je zmigavaI profesor z glavo. „mogoče...“ ,, AI i ste kaj zanimivega odkrili?" ga je Branko prekinil. Profesor je prikimal in pokazal na pergament*, ki jih je imel v torbi. ..Nič drugega?" je skoraj razočarano vzkliknil Branko. ..In zaradi te malenkosti ste morali pretrpeli toliko strahu ?“ Profesor se je nasme lini I. ..Še če bi bil dobil dosti manj. bi bilo vredno tega strahu. In k je so ostali?" jt‘ vprašal nato. ..Gori čakajo. Vrniva se!" je nasvetoval Branko, ki mu je postajalo že kar neugodno v mračni votlini. ..Še malo počakajva!" ga je zadržal profesor. ..Vse to sem dobil v največji rakvi. Morda najdem še v malih kaj. Samo to bi pogledal. Saj jih ni dosti. V četrt ure pregledani vse." Branko mu ni hotel jemati dobre volje. Še celo pomagal mu je, dasi se mu ni preveč I jubilo stikati po starih kame- II iti h krstah. TVORNICA CIKORIJI OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Ponekod nista nič našla, v nekaterih rakvah pa so ležali rokopisi. ...Mislim, da sem se malo zmotil v svoji sodbi." je čez nekaj časa rekel profesor. ,.Ta podzemeljska dvorana ni grobnica vseh kraljev, ampak samo enega. V grobovih, tu ob strani počivajo ali njegove žene. ali pa njegov i najzvestejši podaniki. Najbrž bo veljalo drugo.” se je nasmehnil. ..Toliko žena menda ni imel... Sicer bom pa videl, ko rokopise prečilam." Skoraj vse sta že obredla. Ostala je samo še velika ka-menita gmota v kotu vhodu nasproti. Obrnila sla se tja. ..To pa je nekaj novega.'* je rekel profesor. ..Sam zlodej vedi kaj.” Radovedno je stopil h kamnu. Ose m n a j s i o p o g I a v j e V PRIČAKOVANJU Mitja je med lem stražil zaklad, ki so ga bili prinesli iz svetišča. Janez in Nadja pti sta še zmera j čakala na sten- ski polici pred v hodom v zakladnico, kdaj se profesor in Branko vrneta. Postajala sta že nestrpna. ..Kaj le delala tako dolgo pod zemljo?" je nervozno vpraševala Nadja. Janez je skomignil z ramo. ..Kdo ve! Morda sla res ka j novega odkrila. Sicer nam pa ne bi bilo treba. Kam bomo že s lem bogasivom!” Nadja se je nasmehnila. Počasi se je navadila misli, da je neizmerno bogata in sama sebe ni razumela, kako se je mogla takrat, ko so prišli zakladom na sled tako razburili. ..Malo še počakajva." je menila. ,,Če ne prideta kmalu nazaj, pojdeva ven." Čakala sla še dokaj časa, toda Branka in profesorja ni bilo od nikoder. Zato sta se vrnila po rovih v svetišče in od tam k Mitji, ki je varoval votlino, kjer so imeli skrile svoje zaklade. Nadjo je jel počasi obhajati nemir. Branka in profesorja od nikoder ni hotelo bili. Dolgo časa je svoje razburjenje prikrivala, potem pa se ni mogla več premagati. ..Pojdiva pogledat, kje sla ostala." je rekla in potegnila Janeza za roko. ki je sedel na skali in zamišljeno kadil. Šla sta nazaj proti vhodu v podzemeljsko svetišče, ^e odda-leč sla videla vhod v skali, ki jima je zijal nasproti kakor veliko žrelo. Tedaj pa se je nenadoma stresla zemlja in zagrmelo je. da ju je groza stresla. Bilo je kakor bi se bil ves svet zamajal v temeljih. Jezero se je zapenilo in se zgrnilo v ogromen val. ki je šinii v višino, potem pa se je polegel in razlezel. In sislrahom sla opazila, kako je začelo nenadoma jezero upadali in kar naeiiicrai izginilo v globini kakor bi ga bila zemlja požrla. Nadja se je vsa preplašena stisnila k Janezu, ki od presenečenja ni našel besed. Ni si vedel razlagati čudeža, ki se je .pravkar odigral pred njegovimi očmi. Poleni pa mu je nenadoma šinila v glavo misel, strašna misel, ki ga je vsa prevzela. Iztrgal se je Nadji in skočil naprej: ..Bianko! Kaj se je zgodilo z njim? Jezero je zalilo svetišče!" Nadja ji' prebledela. „To je smrt." je šepnila. ..In profesor je tudi še pod zemljo. Nikdar več ju ne bomo videli," je vsa obupana kliknila in solzi- so ji zalile oči. Spomnila se je, kako je Branka prvič zagledala vsega bednega in ranjenega na gradu. kjer je prebivala po smrti svojega očeta. Spomnila se je svoje prve ljubezni, bega. zasledovanja kozakov, trenutka, ko sta jo Branko in Janez odkrila vso premrlo na vozu. In potem vseli tistih neštetih bojev. ki sla jih morala prestati z njo in dostikrat za njo. Spomnila se je razburljivega trenutka. ko jo je Branko rešil gotove smrti v medvedjih šapah... vsega se je spomnila. In zdaj je mrtev. Ni je moči, ki bi ga rešila iz objema zemlje. Brez besed je strmela ob vhodu v svetišče. Podzavestno si je pravila, da mu mora pomagati, da mu mora priskočiti v poiuoč. loila zdravi razum ji je prišepetaval, da je vsaka pomoč zauian. da mu ne more pomagati. Potem se je spomnila dobrodušnega profesorja, ki je tudi postal žrtev nesreče. Tedaj se je šele zavedla, kako dober človek je bil. skoraj kakor oče. In nikdar več ga ne bo videla. Debeli plasti zemlje leže nad njim in ni ga človeka, ki bi ga mogel rešiti živega. Čedalje večje so bile solze, ki so ji polzele po licih, da so bila vsa rdeča. Potem se je zgrudila na tla v visoko travo in pridušeno jokanje je bil edini odgovor na Janezove tolažilne besede. ..Mrtev! Mrtev! ji je razbijalo v glavi. ..Mrtev!" ji je kovalo v žilah. Dev e I 11 a j s I o p o -g I a v j e BOJ S PRIRODO Profesor je stal pred skalo in jo radovedno opazoval. Videl je, da je segala čisto pod strop, kakor velik oporni steber. Vendar pa si ni umel razlagati. kiij naj pomeni. Kot oporni steber ni mogla služili in to bi bilo tudi brez zinisla, kajti stala je lik ob steni in je stena sama dovolj močno podpirala dvorano. ..Nova uganka," je odgovoril Branku, ki ga je v prašujoči pogledal. Posvetil jr s plamenico bliže in zapa-zil neka znamenja, vklesana v skalo. ..Takoj bom vedel." je povzel. ..Ta votlina je kakor ogromen kažipot. Vsaka stvar ima sebi napisano, čemu služi." In jel je čilali napis. Tele besede so bile na njem vklesane: „Ku(lar bo sila nuj večja, takrat boš ti, o kamen, rešil trpeče in jim pokazal pot iz teme \ Inč. In za seboj boš sejal pogubo." Nič več. toda profesor je vedel dovolj. ..lajni izhod, tisti, ki je po njem pobegnil kralj, ko so ga napadli sovražniki v svetišču. Ali nisem že takrat, ko smo o tem govorili, trdil, da glavni vhod ni edini;'" je vzkliknil zmagoslavno in s;i-moza vest no. Branko je nemo prikimal. ..Kaj ko bi ta izhod me-izkusili r*” je v prašal profesor. ..Pol bo gotovo krajša od vseli teli ov inkov in rovov, kjer se moramo plaziti, da pridemo na površje zemlje, skoraj bi stavil." ..Nikar ne poskušajva." m n je Branko odsvetoval. ..Bog ve. kam ta pot drži. Utegnila bi se še zgrešiti z najinimi tovariši. Ali pa se spet izgubiti v rovih, kakor se je pred nekaj dnevi Nadji zgodilo. Sploh smo premalo oprezni." je končal. ..Ka j bi tisto." se je smejal profesor. „Saj ni treba, da bi bili tako bojazljiv i in... vsaka skušnja nekaj stane." Ne da bi bil poslušal Branka. ki mu je hotel še zmeraj branili, je jel tipati po kamnu in iskali kakega tajnega ključa. ki bi la čudna kainenita vrata odprl. V temi je otipal nekaj kakor velik vzvod, in se nanj obesil. Kamen pred njim se je nenadoma zavrtel v temeljili za dober korak in pred njima je zazijala votlina. Ilkrali pa je nekaj zaropotalo. sprva komaj zaznavno. potem pa čedalje glasneje, bučneje. in tla so se zazibala pod njima. I ik nad profesorjem. ki je sial nekaj korakov od Branka, se je bila nenadoma utrgala plast zemlje in ga zasula. Še krikniti ni utegnil. Pokopala ga je pod seboj. Branko je ves prestrašen odskočil, potem pa se je hitro znašel in hotel profesorju pomagati. Zagledal je njegovo roko. ki je molela iz kupa prsti, pokleknil je na tla. in jel z rokami grabiti plaist zemlje. pomešane s kamenjem. Preden je minila minuta, je bila prst razkopana in nemo je Branko klečal pred profesorjem. ki je ležal na tleli brez znakov živ ljenja. ..Gospod profesor!" je zaklical, toda odgovora ni dobil. Z drhtečo roko je posvetil s plamenico profesorju v obraz, tedaj pa je kriknil. —• Zagledal je na profesorjevih sencih veliko rano. Zadeti ga je moral kamen, ki se je utrgal s stropa. Iz rane je curljala kri -in močila prst. ..Gospod profesor!" je kriknil še enkrat. A nihče mu ni odgovoril. Pobesil je plamenico. potem je odpel profesorju suknjič in mu položil roko na srce. Nič več ni bilo. Brez besede je vstal. Opotekel se je. In tedaj se je nenadoma zgodilo nekaj, kar ga je osvestilo. Spet se je ponovilo šumenje, ki ga je prej čuI in čigar posledica je bil zemeljski plaz. In to pot je bil la šum dosti močnejši, kakor grožnja, ki mu kliče, naj čim- prej izgine, na j si' čimprej resi. če noče poslati njena žrtev. Mrzlično je pobral plamenico in pogledal po novem izhodu. ki se je pred njim odpiral. Skočil je \ rov in pohitel naprej. To se je zgodilo v poslednjem trenutku, komaj je bil napravil nekaj korakov, ko sije strop zrušil nad grobnico. In trenutek nato še drugi strop, strop svetišča, in za njim poslednji, dno jezera, pod katerim je bilo svetišče skrito. Voda je zalila razvaline. kakor blazen je hilel Branko po rovu, ki se je iztezal v neclogledno daljavo. Čul je za seboj oglušujoii hrušč, k.i mu je donel na ušesa kakor zamolklo grmenje, in potem |i nenadoma začutil, da je zabredel v vodo. „Moj bog," je zaječal, »voda!" Slutil je, kaj se je zgodilo. Strop dvorane se je moral vdreti in malo jezerce nad dvorano jo je zalilo. Da se je zgodilo še dosti več, da je bilo uničeno vse, svetišče, jezero, zakladnica in grobnica — tega si še misliti ni mogel. Ilov je izginjal pred njim v temi. Nobenega ovinka, nobenega vzpona proti površju zemlje. Čutil je, kako mu pod nogami narašča voda. Do gležnjev in še čez. Čutil je drobne valove, ki so se zaganjali proti njemu. In brezmejen strah mu je napolnil srce. „Če se rov kaj kmalu ne dvigne, ali še bolj pade, sem izgubljen. Voda me zalije," je zaječal. Strah, ki je že mejil na obup, mu je podvojil moči, v blaznem strahu je hitel dalje; ne meneč se za vodo. ki je čedalje bolj naraščala, ne meneč se za temo, ki so jo poslednji ostanki plamenice le še slabotno razsvetljevali. Dostikrat se je s čelom zadel ob strop rova, toda ni se zmenil za to. ke dalje je hotel, le dalje. Spomnil se je svojega bogastva, in toliko da se ni zagrohotal. Bogat je, iz bogastva se mu je odpirala tudi pot proti domu, proti njej, ki je ni mogel nikoli pozabiti, in ki je nikoli pozabil ne bo, matere svojega otroka — Zore. Zaradi nje je premagati obup, ki mu je silil \ glavo, zaradi nje se mora rešiti, drugače bi bilo vseeno, drugače ga ne bi strašila smrt. Voda je čedalje bolj naraščala. Segala mu je že do kolen. da je komaj še brodil v njej. Plamenica mu je ugasnila, toda ni se menil za to. Samo dalje je hotel priti. Tedaj pa so ga jele zapuščati moči. Vsi prestani napori, vse strah in obup, vse to ga je tako prevzelo, da je komaj kljuboval onemoglosti, ki ga je silila k.tlom. Zagristi se je moral v ustnice, da je ostal pri zavesti. Nekaj kakor sladka opojnost ga je objelo. Vedel je: če ji podleže, je vsega konec, potem ne bo nikdar več videl belega dne. Kakor senca se je plazil po rovu in se opotekal od stene do stene. V svesli si je bil: če ne pride kmalu pomoč, če se kaj kmalu rov ne dvigne, če ga ne bo konec, bo njega konec. S poslednjimi ostanki moči se je vlekel naprej, z drhtečo roko sc je oprijemal kamnov, ki so štrleli iz sten rova. samo da bi prišel čimprej iz te strašne vode. ki ga grozi zaliti. Toda odrešenja ni hotelo biti. Moči so ga zapustile. Zavrtelo se mu je v glavi. Podzavestno si- je opotekel še nekaj korakov naprej, potem je omahnil. Mrzel curek vode mu je udaril v obraz. D v a j s e to p o g J a v j e ODLOČITEV Janez je pohitel k vhodu v svetišče. Še zmeraj je gledal pred seboj skalo, odkoder je vodila pot. Skočil je v rov. toda po nekaj korakih se je moral ustaviti. Hov se je nenadoma končal in pred njim je zijala globoka kotlina, ki ji ni videl dna. Samo čisto od spodaj je prihajalo šumenje razpenjene vode. Nemočno sije oprl ob steno in se nemo zastrmel predse. Ko se je obrnil, je zagledal pred seboj Mitjo, ki še ni vedel, kaj se je zgodilo. Za njim je prihajala Nadja, bolj mrtva ko živa. „Mrtva sla," je lopo rekel Janez. „ln svarila sem ju," je tiho pristavila Nadja. „Vedela sem, nekaj mi je velelo, da proži spodaj nesreča. Nista me ubogala." Brez besed so se v rnili ven. „Kaj naj zdaj napravimo?" je vprašala Nadja. „Žal mi je, da smo silili v to pogubo. Kaj nam zdaj pomaga vse bogastvo!" Umolknila je. Ni mogla več naprej, tako so jo prevzeli občutki bolesti. Ko je brez besed strmela v globoko pečino, kjer so se prej zibali lahko se kodrajoči valovi jezera, se ji je zazdelo, kakor bi bilo v njenem srcu prav tako. Ogromna praznina, ki ji ni videli konca ne meja. Čutila sir je tako osamelo in nesrečno kakor majhen otrok, ki je izgubil mater. Stisnila se je k Janezu in liho šepnila: „Ni ga več..." Bolem je pomislila na Zoro, ki ji je Branko o njej toliko govoril. ,,Sirota." je zaječala. ..ko bo zvedela, kaj se je z njim zgodilo, kakšen je bil njegov konec..." In Janezu je bilo prav tako. Z drhtečo roko je božal Nadjine lase, stiskal k sebi njeno glavico in ji šepetal: »Potolaži se..." Nič več ji ni mogel povedali. Mitja ju je brez -besed opazoval. Potem je stopil k njima in jima rekel: »Morda sta se rešila..." „Ne,“ je nemo odkimal Janez. ,.lz tega prepada ni mogoče priti. Če nista našla smrti med prstjo in kamenjem, sta utonila v besnečih valovih.“ Mitja je izprevidel, da jo vsaka beseda, vsako upanje odveč. Vročina pri otrocih ..in mil lij n 11 i 11 (ni|x'l ne moremo poiskali." je vzdili-uil, komaj piemagovaje solze. Prvič po dolžili letih so ga hotele oblili, njega, ki je že pozabil, da je kdaj jokal. ..Poleni nam ne ostane drugega. kakor da se vrnemo domov." je lilio rekla Nadja. Govoreči pes Neki madžarski rabin je bral v časopisu, da na Dunaju slaven dreser pse uči govorjenja in da slane pouk samo 2.000 šilingov, t e je to res, si je rekel rabin, se mora tudi moj pes naučili govorjenja. In je takoj poiskal pomika /uekeiiorla, mu dal na roko 2000 šilingov in ga poslal s svojim psom v red na Dunaj, da l)i ga tam naučili, kako se govori. Zuekerlort je ostal na Dunaju !4 dni. potem oa st' je brez psa vrnil v Miškole. „l\u?" ga je debelo pogledal rabin. ,,kaj je? Ali se je pes naučil govorjenja? kje pa ga imaš?" „l)a. naučil se je, toda na povratku domov sem ga vrgel z železniškega mostu v Donavo in je utonil." ..Ali si znorel? kako moreš psa. ki zna govoriti, vreči v vodo? In z njim mojih 2000 šilingov?” „i oslušajte. rabin! ko sem se vozil nazaj, mi je bilo v vlaku dolg čas, in psu ji ' bilo tudi dolg čas. in nenadoma je pes začel z menoj govoriti." „kaj je govoril?" ..kaj je govoril? Rekel je. da je škandal, kaj se dogaja v Miškoleu. da je Baumduh slepar in da ima nepošteno vago. da je Morgentan po krivem prisegel, da je Mosesle-ben svojo hišo zažgal...” „Nu ?“ ..To mi je bilo že nrečej dosti, ko pa je začel govoriti, da ima raom razmerje z Iza-kovičevo ženo — tedaj na se nisem več pomišljal: pograbil sem ga in ga vrgel skozi okno. da je na mestu utonil." „Prav si storil, sin moj!“ kdaj ima človek vročino? kadar /naša temperatura več ko 37 stopinj Celzija, je telesna toplo ta nad normalo: če pa pride na 3N stopinj ali več, je to izrazita vročica. Pri odraslih so take temperature že alarm, da je- treba poklicati zdravnika. Pri otrocih ni vselej tako hudo. Nekateri otroci izredno hitro dobe vročino, tudi 39 stopinj in celo še več. Če ta vročina nastopi hkrati z drugimi bolezenskimi pojavi, recimo s hudimi bolečinami na tem ali onem delu telesa, z izpuščaji ali vidnimi oteklinami, tedaj še ni treba. da bi bilo nevarno, in zadošča, da otroka položiš \ posteljo in ga zaviješ v mokre povijače. To naplaviš takole: vzameš široko bri- sačo. jo deneš v mlačno vodo in dobro ožmeš. Nato razprostreš na postelji veliko flanelasto ruto, ki mora biti večja od brisače in tolikšna, da z njo otroka lahko oviješ. Nanjo de-neš brisačo, na to mokro brisačo pa položiš otroka, ki ga moraš seveda prej sleči, /daj najprej oviješ okoli njega brisačo, potem pa flanelasto ruto, ki jo potem spueš z zaponkami. Nato pa otroka, ki si mu prej slekla tudi srajco, dobro ogrneš z odejami in prepustiš samemu sebi. Seveda se ne sme razgrniti. da se ne prehladi. Drugo jutro bo otrok morda dobre volje in ne bo več tožil nad v ročino. To je znamenje, da je bila njegova v ročina samo posledica prehlajenja. Če pa vročina ni pojenjala in otrok (eži. da ga boli ta ali oni del telesa, potem ne smeš izgubljati več časa. in pošlji takoj po zdravnika; lo kaže namreč, da se ga je lotila resnejša bolezen, ki utegne postati nevarna, če ga zdravnik ne preišče in mu ne predpiše pravih zdravil. Mnogokrat bi si matere prihranile mnogo skrbi, če bi ravnale, kakor smo jim svetovali. Gornji recept je preprost, neškodljiv in tako rekoč zastonj: stane samo toplomer. In zanesljiv je: z njim tako rekoč sama doženes, ali je otroku kaj nevarnega ali ne, da potem o pravem času pošlješ po zdravnika. Imeti pa moraš seveda pri hiši tojdomer. tako imenovani vročinski toplomer; dobiš gu za majhen denar in li ostane za vse življenje. Toploto moraš meriti pri vsaki nenadni bolezni, kako jo meriš? Pi i otrocih do S ali 10 let odrgneš toplomer z vazelinom ali pa ga deneš v snažno olje. Nnto ga vtakneš otroku v danko, tako da se skrije v njej spodnji konec z živ osrebrno glavico kake tri centimetre globoko: tako ga pustiš najmanj 2>>minuti, če imaš takozvani ..minutni toplomer", drugače pa vsaj deset minut. Odraslim ljudem deneš toplomer pod pazduho, znoj je treba prej s suho krpo obrisati. Važno je. da si vselej, kadar si obolelemu otroku ali odraslemu izmerila toploto, natanko zapišeš, kdaj si toploto merila, in koliko je toplomer kazal. S tem zdravniku zelo olajšaš preiskavo in ti bo lag-Ije in hitreje povedal, kaj je bolniku. Žemljevi cmoki Potrebščine; pol kg ostre moke, I jajce, 3 žemlje, mast, sol, voda in pol zavojčka dr. Oetker-jevega pecilnega praška. Priprava: dobro premešaj moko, jajce, sol in vodo, razreži žemlje na kocke, jih spraži v masti in napravi končno iz tega s pecilnim praškom testo, ko so napravljeni iz njega cmoki, jih kuhaj približno pol ure v slani vodi. Praktični nasveti Likalnik postane časih nc-gladek. Zgladiš ga, če vzameš kos voska ali stearina (ostanke sveče), ga zaviješ v krpo in z njo odrgneš spodnjo stran likalnika. Nato z likalnikom nekajkrat potegni po kakem blagu, dokler gladko ne drsi. — Tildi zmes čebelnega voska in soli lahko porabiš v ta namen; likalnik se bo potem svetil ko zrcalo. k t> š a r e in j e r basi postanejo mnogo odpornejši, če jih večkrat opereš z vodo. Dobro pa je, da pri tem ne rabiš ne sode ne mila, ker od njih porumene, sčasoma pa celo porjave. Če so košare jako prašne, dodaj vodi nekaj soli. Zapomni si. da potrebujejo košare, naj že bodo iz trstja ali protju, vlage, da ostanejo prožne. Zato jih ni dobro imeti na toplem. k u k n j e v z i d u zadelaš ne z mavcem, nego z zmesjo kleja in žaganja. I )u h po oljnatih b a r v a h odpraviš i/. stanovanja, če nasujes brinove jagode na žareče oglje. 'Tudi sveže pražena kava in skodelice soli, ki jih razmestiš po sobi, preženejo ta nadležni duh. Seveda ne sri>cs pozabiti na zračenje. Izložbena okna se ne o rose, če jih od znotraj odrgneš s krpo, ki jo prej pomočiš v glicerin. S tem ustvariš nevidno plast tolšče. ki ne da. da bi se sopara zbirala na steklu. Ni rn/.uinclu Gospa Verižnikova sc zgraža: ..Poslušaj, /ena, tile Smrekarjevi morajo biti pa čudili ljudje. Danes mi je ona rekla, da leži njen sin že štiri dnina angini. I'ej!“ Trda koža Ribežen ima trdo kožo. Posebno na jugu hrbta. To pride od neprestanega sedo-n ja. In Ribežen je sedel, ledne, mesece. leta. Najprej v banki, potem na klopi (obtožni), potem na slam-njaei. Odtod ima Ribežen trdo kožo. Nekega večera se klati po predmestnih krčmah. Tam. kjer si nazdravljajo s pivom in kroglami. Tedaj se Ribežen stepo. Vzame stol, razbije drugemu roko, stolče mu nos. razcefra jezik in mu skače po trebuhu. Naposled mu je dovolj. »Kaj bi se prepiral!" si reče. izpije svoje pivo in se obrne domov. Ko odhaja, potegne drugi revolver in ustreli. Zadene llibežna v jug hrbta. „lle!" se Ribežen nejevoljno obrne. „Kdo me pa žgečka?" Suma rično Izak Rosenduft si domišlja, da je bolan, in gre k zdravniku. Ta mu pove, da je njegov želodec v redu. da pa bi zn vsak slučaj še preiskal seč. Drugi dan mu Izak prinese seč v veliki steklenici in popoldne zve od zdravnika, da je vse v redu. In Izak takoj telefonira domov: ..Tu Izak Rosenduft. Selmn. jaz sem zdrav, ti tudi, Morie tudi. tvoj papa in moja mama pa tudi." Užaljeno Odol in Sidol se solnčitn. Odol se neprestano praska. Sidol je nervozen. „Ali imaš bolhe. Odol?“ ,.Saj nisem pes! l!ši!“ Portir ima svoj prav! V odličnem londonskem klubu so imeli vratarja, ki je slovel po veliki vljudnosti, še bolj pa po spretnosti, ki se je z njo odlikoval pri klobukih, dežnikih in palicah, da jih ni gostom nikoli zamešal v garderobi. Nekoč se je zgodilo, da je moral postreči častitljivemu prelatu. Pa iiiii je škof vrnil palico: „Tale palica, ki ste mi jo pravkar izročili, ni moja." „Že mogoče," je samozavest 110 odgovoril vratar; ..gotovo je le to, da ste s to polico prišli v klub." Požrešnost Pepe je povabljen na kosilo in je na vse pretege. Gospodinja to kmalu opazi. Boječe ga vpraša: »Ali imate zmeraj tako izboren tek ?“ „Oh, danes še nič ni! Če bi me videli, kadar je kaj dobrega na mizi!" Moderni slikarji „()če, zakaj pa se slikarji podpisujejo pod svoje slike?" „l)a se ve, kuj je spodaj in kaj zgoraj. ’ Slab posel Klobasar ima nov avto. Klobasal' povozi prašiča. Sredi ceste. Kmet pridirja. Rjove in kolne. ..Pomirite se, mož," reče Klobasar in potegne denarnico. „l'!vo vam dva tisoč za prašiča." „l)va tisoč? Piškavih dva tisoč, ko sem predvčerajšnjim dobil za starega očeta dva tisoč pet sto!" , i 5 V židovski šoli „Kuj veš o Mojzesovem bratu Aronu?" ..Njegovo ime je prvo v telefonskem imeniku." Naivno Janezek gre z očetom na sejni. Pa vidita mesarja, ki kupuje od kmeta kravo. Janezek ga radovedno pogleda, kako jo otipava. »Oče, kaj pa dela mesar?" ..Kravo bo kupil, pa se mora prepričati, ali je dovolj debela." „ježeš, potem pa tudi naša Danica ne bo več dolgo ostala pri nas." „Naša Danica? Zakaj pa ne?" ...Sosedov študent jo bo kupil." Tri glavne reči Pri skušnji v vaški šoli vpraša nadzornik Pepčka: ..Koliko reči je treba pri krstu?" „Tri,“ se odreže Pepček. „Kaj?“ se nadzornik začudi: „Ali si pozabil, kako piše v katekizmu? Dve reči: Voda in božja beseda." Pepček: „Pn cmere? Kako boste brez njega krščevali?" Mladi prirodosrovec V strašni nevihti med treska-njeni in gromom stojita bratca Viko in Miko pri oknu in s svetim strahom gledata besnenje razjarjene prirode. Zdajci pa reče mlajši Viko: ..Slišiš, Miko, kaj pa se je prej bliskalo, ko še ni bilo elektrike?" Miko ]>o 11 i v zadregi: ..I, kaj neki: plin!" Učiteljica pripoveduje malim abecedarjem zgodbo o svojeglav nem jagnjetu, ki ga je volk požrl. »Glejte, otroci," sklene svojo zgodbo, „če hi bilo jagnje ubogljivo in bi ostalo v staji, ga voik ne bi bil požrl — kaj ne?" „Ne, gospodična učiteljica," pritrdi 11111111 1‘rancek, »potem bi ga mi pojedli!“ Mož nima nikoli prav ..Srček, razmišljal sem o najinem siioenjem nesoglasju in prišel do sklepa, da si imela ti prav. ' „Pruv žal, zdaj je že prepozno. Med lem sem tudi jaz izjiremeiiilu svojo sodbo." Na postttji teka tujec ves obupan od vrat do v rat. „Ali iščete restavracijo?" mu hoče sopotnik pomagati. „Nc! Nasprotno!" Mali Morie je moral v bolnico, da mu operirajo polipe v nosu. Mati 11111 vliva poguma. Morie obljubi, da bo priden in ubogljiv. Vendar pa se zavaruje. »Ampak tukega kričavega otroka," pravi, »kakor so ga dali tel)j, ko si zadnjič prišla iz bolnice, si ne •bom dal obesiti." it »Zakaj je danes glavna igralka tako nasajena?" »Samo enajst vencev so ji prinesli na oder..." »Ali ni to dovolj?" „... toda plačala jih je dvanajst." * »Nezvestnica, videl sem, da si se s svojim ljubimcem poljubovala." »S katerim pa?" * Moški so reveži. Posebno, če so poročeni. Pride mali Stanko v sobo: »Oče, križanko sem skoraj rešil. Samo zadnja beseda mi manjka." »Potem pojdi k mami!" 1V1HU Urejuje Boris Rihteršič Spor Štern berg-Dreiser l’o Dreisorjevcm romanu nuprav-I j eni govoreči film ,.Ameriška tragedija‘, zarodi katere so nastali veliki prepiri in polemike, je po odločitvi sodišča, ki je odbilo pisateljevo tožbo in dovolilo igranje, prišel končno pred najvišjo in najmc-rodajnej.šo instanco: občinstvo. Pri premijeri v newyorškem Purumoun-tovem kinu je padla končna odločitev: Trditev - slavnega Theodorju Dreiserju; da ta film nima prav nobene /veze y. njegovo kniiirp. je propadla in občinstvo in časopisje sta njegovo ..Ameriško tragedijo" proglasila za enega najboljših filmov Kino je bil razprodan, navzlir silni \ l očini in ogromnim cenam. Vstopnina za vsak sedež, je bila nič manj ko II dolarjev (nad 600 Din!) ..Ameriška tragedija" ima tole \ sebino: C lvde Griffillis, siromašen hotelski uslužbenec se zaljubi v lepo milijonarjevo hčer Sondro Kinchlev. Na izletu povoz.i z avtom otroka in mora pobegnili iz strului, tla ga ne bi prijeli. Urez cilja se potika po svetu, skriva se pod železniškimi vagoni, postane delavec bogatega strica in iirra zelo nehvaležno vlogo ubogega sorodnika. Kdini človek, ki sočustvuje z njim. je delavka Ro-berla Adlen, ki ji je obljubil ženitev. la načrt na pokvari milijonar-jeva liči. ki nikakor ni mogla pozabili hotelskega uslužbenca. Presrečna, da ga je spel našla, ga neprestano kliče v svojo družbo. Jezdi /. njim. skupno obiskujeta najodličnejše klube, in tako dobi mladi mož priliko, da spozna ves Itiksus onih krogov, katerih doslej ni bil vajen. Kmalu ga prevzame samo ena želja: da bi si- rešil tovarniške delavke, ki ji je obetal ženitev. Nekoč se pelje z njo s čolnom. Roberta je presrečna. Toda medtem, ko jo stoječo v čolnu hoče fotografirati, se čoln prev rne in dekle utone. Njeno trunlo najdejo. Razkošna veselica na domu mili-ionnrjeve hčere. Clvdn primejo. Pride do senzacionalnega procesA, do borbe med državnim pravilnikom in porotniki, do borbe za ( l\-dovo glavo. Obsodijo ga na smrt na električnem stolu. Konec: Mali pride I, sinu iu skozi rešetko ječe ji la prizna: ..Nisem ubil Roberti', toda hotel sem jo ubili, -hotel sem jo utopiti, (."'oprav bi bil lahko storil, nisem ukrenil ničesar, da bi jo rešil." Režiser Josef v on Slornberg ie slal pred težko nalogo. Rešil jo je mojstrsko. Ni slike, ni besede, da bi bila odveč. Nič se ne dogaja, kar bi zavlačevalo jili motilo gladek potek filma. Pri tem filmu sedi človek napeto od prve do poslednje sekunde. Napetost, lepota slik, igra — vse je združeno v harmonično celoto, ki filmu zagotavlja trajen uspeli. Wallaceov ..Zinker" v Filmu Kriminalni filmi so zmeraj vabili občinstvo, suj je svrha kina, da ljudje v njem za dve uri pozabijo svoje skrbi, in si zato žele ali komedij, ali pa filmov, ki so zelo napeli. V tem tičijo ravno vzroki velikega uspeha kriminalnih govorečih filmov. Pred kratkim so predelali roman Kdgar ja Wullaeea „Zin-ker“ v film, ki bo eden najbolj napetih kriminalnih filmov. Kaj je prav za prav „Zinker“? lo je priimek, ki ga uporabljajo med seboj prebivalci podzemlja ■velikih mest. I dg.ir \Vall.Ke je s svojini romanom „The Squeaker“ prvič obrnil pažnjo na posebne vrste vlomilce, ki so med svojimi tovariši dobili (o ime. V tej knjigi popisuje človeka, ki stalno pošilja detektivski centrali brezimne ovadbe, ne da bi policija vedela za vzrok teinu ravnanju. V njem dobi zelo koristnega pomagača, ki daje popolnoma točne podatke, in ki mnogo pripomore, da ulove marsikaterega že dolgo iskanega vlomilca. Končno tudi oni v podzemlju uvidijo, da more ta zagonetni ..Zinker" priti do teh podatkov samo s pomočjo velike organizacije. In res: do/enojo, da je ta ..Zinker" neki vlomilec: one, ki so mu na potil in se z njimi ne more sporazumeli, enostavno spravi s sveta, ali pa jih prijavi policiji. la roman je bil predelan najprej za gledališče, kjer ie dobro uspel. Potem so ga porabili še za film, ki fra je napravila filmska dražba Ondra-I.amač. Igrali ga bodo tudi pri nas. Karijera novega partnerja Grete Garbo Slučaj je nanesel, da je Guvin Gordon igral z Greto Garbo v filmu ..Dve ljubezni", (..Romanca"), a drugi slučaj je bil skoraj vzrok, da bi bil izgubil to vlogo. Gordon, znani broadvvavski gledališki igralec, je gostoval v I lollvvvoodu iu slučajno so ga pok lica li. da bi napravili nekaj poskusnih filmskih posnetkov. Slučajno je sedela v dvorani za projiciranje Greta Garbo in njen režiser Claroneo Uro« n in takoj sla dala nalog oddelku za angažiranje igralcev, da sklene pogodbo z Gavi-nom Gordouom. Po tridnevnem delu se je Gor-donu na poli v atelje pripetila ne-sreča. Njegov avlo sc je zadel v drevo, Gordon je odletel iz njega in si zlomil roko. Ki Im bi bilo treba hitro napravili in že je bilo na tem. da bodo morali vzeti nekega druge- Na desni: Rliziihelii Rnrgner (Kolo Slin-) ga igralca iu zavreči dele filma, ki so jih že izdelali z Gordonom. Toda Greta Garbo je na vsak način zahtevala, da mora biti mladi igralec njen partner in Brovvn je moral čakati, da je Gordon ozdravel. Njegova vloga je zahtevala prav posebno znanje šminke, ker nastopa v začetku filma kot mlad duhovnik in ljubimec Grete Garbo, medtem ko igra na koucu vlogo 80 letnega starca. Lepa Rutli Kaj je res še ne poznale, lejie Riith Selwyn? R lit h Selwiyn se je v I Tollyvv oodu izkazala s svojo enostavnostjo in eleganco, krasnim vitkim stasom, umerjenim korakom in aristokratskim vedenjem. V najkrajšem času si je osvojila vsa srca v I lollvvvoodu in morda ne bo dolgo, da si bo osvojila srca vsega sveta. To je mnogo in le malokateri se posreči. Toda so izjeme, in ena izmed njih bo lepa Rutli. O njej ne bi mogli reči, da ima vse tisto, kar imenujemo „se\ anpenl", ker je skromna, in ta skromnost jo dviguje nad druge. Povsod jo srečate: na obali, na jahti, v salonu, zjutraj in zvečer... časih igra tenis, drugič jo dobite v letalu, ki je njena posebna strast, tretjič pri strelskih vajah, in povsod je ista simpatična oseba, ki vsakogar navduši. Brez dvoma bo postala v filmu slavna in med ženskami bo ono. kar je Adolphe Menjou med moškimi, ker je res pravi izraz ženske, kakršna mora biti doma in zunaj. I.epa Rutli si utegne s svojo skromnostjo in eleganco osvojiti svet. [•'Umski drobiž V. Kleming je prv i režiser, ki je pri delu uporabil letalo. To se je zgodilo pri delu filma ..Begunci iz •egije", ko je moral najti primeren KAJ PRINAŠA: Elitni Kino Matica Telefon 2124 „Doni Juniii garnizije", veseloigra. V glavnih vlogah Felix Bressart, Marta Eggert, Ernest Vere-bes in Marija Pauder ,.MamzelIe Nitouche“, rilniska komedija po znani opereti. V glavni vlogi Anny Ondra. Kino Ideal .,Dvn svetova.*1 pretresljiva drama iz židovskega žaljenja. ..Zbogom, ljubezen!64 (*Pojoče mesto-) V glavni vlogi Brigita Helm in Jan Kiepura. k ruj za pozorišče filmu. Ker mu ni liilo nobeno prometno sredstvo dosti hitro i 11 praktično, sc je morul po,služiti letulu. Priljubljeni filmski pur Junet (iiiynor in Charles Kurrell igrata spet skupaj v filmu „Y močvirju". I' 11In je lragedija razuzdanega mladeniču. ki ga na robu propasti reši čista in nesebična ljubezen mule pevke. Pred kratkim so nekateri listi prinesli vest. da je znani režiser l'Yiim- IJo.rzage, ki je napravil filme ..Angel ulice'1. „V sedmem nebu" in druge prelomil svojo pogodbo s l'oxoin. Ta vest je i/mišljena. ker je borzuge prav pred kratkim napravil film ,.l.iliom“ po komediji Franca Molnarju in tlela pri Komi še dvu nudaljna filma, ki bosta \ kratkem gotova. Pred nekaj dnevi so dodelali govoreči film družbe A AI’’A ..Ljubezen in laži na obrežju" (..l.iigen nul Riigen") po romanu Dol Iv Bruckove. (Muvnc vloge igrajo Maria Solveg, Ralpli Arthur ilolierts, Otto Wall-burg iu Paul llolbiger. Paul Dessau komponira glasbo za novi Kankov film „Beli vrag". Ma\ Obul inscenira vojaški humoristični film „V rezervi". Film so že pričeli delati, (davne vloge igrajo Fritz Kampers, l.ucie Fnglish. Paul llorbiger, Margot Walter-Lan-(la in Albert Paulig. Film „() n e č a š č e n a“ je navdušil London. Listi imenujejo Mar-leno Dietrich ..poosebljeni se\ m -peal" in ..zmagovalko nad Greto Garbo" (Frankfurter Zeitung). FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kje je rojena Anny Ondra? 2. Kdo je mož Liane Hairi? "5. Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu ,.Teksaški maščevalec"? 4. Kje sla angažirana komika Stan Laurel in Oliver Har: a odličnega okusa In svole lahke pre-bavlllvostl povsod In vedno pohvalo ro-spodinj — tndl onih. ki stavilo veile zahteve — in ker |e, kakor le pokazala Izkušnja. vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah izkllučeno. Oetker-levo knlizo dobite zaatonl pri Vašem trgovcu; ako ae, pUlte naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij Romuna" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Ulasnika nusl. Univerzitetna tiskarna ih litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janc/. Vehar; vsi v Ljubljani.