Poitni urad 9021 Cetovec — Vertagspostamt 9021 K!agenfurt
!ihaja v Cetovcu — Erscheinungsort K!agenfur1
Posamezni izvod ! ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov
P. b. b.
Proti ugotavijanju
skupaj z nemškimi demokrati
Ko/ojB/ ^/ot/CMc/ s/Mo B/7/ žc več-v zgodov/M/ joočeM/ j proB/cM//, JO pO/MCM/7/ Zg MgJO MgrodMO jB//p-Mosf B/7/ g//'	B/7/. $po/MMZ/MO Jg-
wo f/j/egg oBdoBjg Mgje zgodov/MC, Bo j/g/z' pred Mgjvcčjo od/oč/7-v:;o.' v dr//g/ j-ue/ovM/ t/o/M/ zg MM Mgc/'jt/CMe JlrgBov/gde, Bo j/Mo M/ S/ovCMC/ Z M!MOg//M/ d/*gg//M/ Mg/*od/ vrej jB/zpno z Me/MjB//M/ Jf/MoBrg/z oBjojeM/ Mg j/Mrf. Ko^ ;e zgodoT//Mg po/rd;7g, jM/o je /edgj BorojBz ^/o-VfMc: od/oč/7/ zg ed/Mo p/*gv//MO Cof jB//pgj z d/*gg//M/ JToBodo/jgBMZ/M/ Mgrod/ /M jB/zpgj z Mf/MjBo go-oore-c/w: gt/j/njjBz/M/ de/MoBrg/z j/Mo je ^P^/z /M j fp/M preB/zcg/z' J/Mr/Mo oB-JodBo.
^//d/ dgMM j/MO joočfM/ z rgzvo-B/ ogrožg Mgj Mgdg/j/zj/ t/jejlrgM-^B/ fMgBoprg-uM/ rgzt/o;.* j/o;/'/Mo pred Mgo/gv/jgMje/M M/gMjj/MC.
Topo/no/Mg gprgt/zčeMo je /gBBo sprgjH;e/Mo, BgBo je /Mog/o /rzdeje/ ^e; po z/Mgg/ Mgd /gj/z/Mo/M pr/7/ do ^cgg, dg M g/M OJporgVg Mgje Mgrod-^ojtMe prgv/ee prgv držgfg, B; jo jo z/MeMcug// zg žr/eo /gj/jlzČMe ggres/-Je. Prg-u :gBo pg je gBj/zrd, dg je do jBorgjjMjegg potzz/i/g Z/Jlegg, Bgr zgB-tevgjo Me/MjBoMgc/oMg//'j//ČMe j/7e -uje °d Jfojegg zj/orofgMjg jcpte/MBrg ^937 v A/gr/g 7*roJ^H Mgprej, worg/o P^d/ prgv v Joj//' v/gdgMjg joc/'g//'jl/č-^č* JfrgMBe zlvjlr/je, fo je jfrgnBe. Bafer/ j/Mo /eoroj^z B/ove//c/ do/gg ^ffg dgjg/z' jv o je zggpgnje.
OB fe/M /Morg/Mo //pojfevgf/ f//d/ dejjfvo, dg je M/ do/go od fegg, Bo fgBo zvez//: preJjedM/B dr. /7/reB-JcB/gger /M BgMc/er Jz. Kre/jBy Bof
^cjMgrojMO pZ/ZMg/!/ JiZO^OVM/g^/ zg ^^jj/Mj^g vprgjgnjg jgjMo pogJgr-j^^', Jg j// vjg^o prejfevgMje pzot/ ^o/j:	/MgMjj/Me po/neM//o zgoj^/fev
po/ožgjg zez j// povzzoč:7o MgroJ-"ojfM/ j/oj z nepreJv/J/j/J/z/M/ poj/e-Jjfg/M:. A"ze:j^y jg/M je ;zjgv;7.' „ A/ g M ^oj/ j?e;M Gj/e^o /Jr ewe Vo/^Jgzgp-pe Jcj/gjjeM."
^Je to /M Jejjtvo, Jg v/gJg tzJo-^zgtMo fztzgjg Mg prejtevgMjg /MgMj-^tte, Mgj j;7j, Jg je vpzgs.<'/Mo, j;je je
^zro^, Jg ^e je gVJir/jjA;g /MgMjj/M-
^g po//t/7;g v zgjMj/ j/ tzej/ /et/7/ tg^o
CiJfveMo jpre/MCM/jg, Jg jtg/:jeg /!gj-Co/j ViJ/;;7/ gvjtz/'jjj;/7/ po/['t/7;ov po fa&o ^rgt^e/// egjg Me Jzžijo več.
Rgže, Jg jo v/g<7g /M jtrgM^e ^gp/-
^j/rg/e pzeJ /Mgjj/Mi/M Je/o/M pret/J-^<t/jfvg tez pojtgvJe v ojpzeJje jtzg//-^azj^o-po/jtiČMe /Mtezeje /M je zeJ/-"Je Mg t;jto, ^gz je jj/M zJ: Mgj/gzje. jjwce Me gpojtevg več Jejjtvg, Jg je ^Vg/!'j;'e,'zgM Z/MMJtVeMt' /MJtitMt,
^ojj č/;zg joc;'g/;'jf/'ČM: jtzgM^;, Mg v/J-„OztJtgje/jtMZ/Mg" ggotov/7, Jg M/Mo 20 oJjtot^ov gvjtz/jj^egg pze-^*vg/jtvg oJoj/zgvg Kgotgv/jgnje ^/gMjj/Me.
DgMej gjtvgzjgjo pojiti'^; j^gpMO J ^ejjtv/ jgvMegg oj/vejčgMjg v/Jez, Je ^ozoj^;' ^/oveMct j te/M, ^o jgJ-/M oJ/oČMO oJ^jgMjg/MO Mgotgv-*p!Mje /MgMjj/Me, pOJtgv/jg/MO pzott pzot/ tze/M V pgz/g/MeMtM zg-SfOpgMi/M JtZgM^g/M /M J te/M pZOt! °^/o/MM:	več/Mt gvjtz/jj^egg pze/M-
^"tJtvg. Oj/ povzjMt oceMt j/o tg^o ^jvgzjeMe/Mg v/Jezg vezjetMo /Mgzji-^"o MgjeJej.
^CMjg/- p^ j/o/MO MgOtgvjjgMjg "^pejMo gpz/j, če j/o/Mo č;/M več gv-^'jj^/j/ Je/Mo^zgtov pz/Joj//7: zg to, ^ Pojpzejo Mgj j/oj. 7*g^JMO pztzg-evgMjc je zg ojzeJnj: j/oveMJM: oz-SgM/zgetjj /M je zg vjg^egg pojg/Mez-"egg pz/pgJM/^g Mgje MgzojMe jj;gp-"°Jt: vjej/gj/oz zgj/tevMg Mg/ogg. 7*g-* /Mej Mg/Mt j/O/MO /MOZgj: Mgjtop/t/ pjotj t/Jt;/M poJg/MeZMt&O/M /M J^Mpt-Mg tgj? g j; JzgggČeM Mgč/M ° c/jgjo gvjtz/jj^e Je/MOMZgte /M Me *g/p) MgjMOJt/ J^MpMCgg MgJtOpgMjg " J^gpMe j/ozj/e pzott vje/M MeJe/MO-^tCMt/M pojgVO/M V Mgj/ JzMŽj/t. g gVJtztjj&o v/gJo Mt MtČ MOVegg,
JANUSOV
OBRAZ
ZUNANJ! M!N!STER M!N!Č:
1
Štetje nesprejemtjivo
za reševanje manjšinskega vprašanja
avstrijske manjšinske poiitike
Zmešnjava stališč in pogledov, ki trenutno v*lada v AvstrDjii glede manjšinskega problema 'm še posebej v zvezi z vprašanjem takega ali drugačnega preštevanja oziroma ugotavljanja manjšine, je prav gotovo brez primere. Tukaj nihče več ne ve, kaj je resnica, kaj je laž; kaj je pošteno povedano mnenje in kaj je sprenevedanje; kaj je veljavno stališče in kaj te zavajanje javnosti. Doživljamo neodgovorno igro, ki odkriva Janusov obraz avstrijske manjšinske politike.
V tej 'igri nima veljave nobena izjava, ni vredna zaupanja nobena obljuba — tudi ne, če pride iz ust kakšnega ministra ali celo kanclerja!
Na nedavnem zasedanju najvišjega vodstva SPO in članov zvezne vlade, ki je bilo v Salzburgu, je kancler Kreisky sicer po doilgem spet enkrat našell nazaj k svojemu Ifr-j.ir-nt prcvMnsmu stališču, do manjšine proti njeni volji ni mogoče šteti in da izvajanje člena 7 ne more biti odvisno od kakršnihkoli rezultatov štetja. Toda v istem hipu je napovedal, da bo zakon
o ljudskih štetjih predvidoma še februarja prišel v parlament in bo torej vlada dobila možnost, da potem kadarkoli izvede izredno Ijud-sto štetje, ki bo — kakor je v osnutku in pojasnilih izrecno povedano — služilo kot podllaga za izvajanje določit člena 7. Kanclerjevo napoved je ta teden ponovil in d op cf nit še zunanji minister Biel-ka. Povedali je, da bodo o osnutku za spremembo zakona o ljudskih štetjih povedali zadnja in odločilna besedo 20. februarja na sestanku predsednikov treh v parlamentu zastopanih strank. Potem pa bo na vrsti parlament, ki se bo predvidoma še pred poletjem bavil tudi z zakonom o narodnostnih skupnostih, katerega osnutek naj bi prav tako obravnavali na sestanku 20. februarja. In minister Bielka je ponovit tudi kanclerjevo izjavo, da izpolnitev člena 7 ne sme biti odvisna od rezuiltatov štetja'.
Kaj je mogoče reči k taki praksi? To je politika dvojne morate, fo je — kakor smo že zapisati — Janu-
(Dg/je Mg S. jtrgMrJ
Podtaga za reševanje manjšinskega vprašanja in za pravno zaščito siovenske ter hrvaške narodne manjšine v Avstriji mora biti avstrijska državna pogodba. Tako je poudarit podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugosiavije in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miioš Minič v pogovoru z avstrijskimi novinarji, ki so prejšnji teden obiskati Jugostavijo.
Minister Minič je ob tej pritožnosti opozori), da so probiemi Siovencev na Koroškem v minuiih ietih bistveno bremeniti odnose med Avstrijo in Jugostavijo. „Zato Jugostavija pričakuje čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, pri čemer pa bi bito za Jugo-stovtjo nesprejemtjivo, da bi reševanje manjšinskega vprašanja detati odvisno od rezuttatov tjudskega štetja posebne vrste." Minič je še dodat, da bi Jugostavija na takšno ravnanje . negativno reagirata", kakor tudi ne bi mogta razumeti nadatjnjega zavtačevanja rešitve vprašanj siovenske narodne manjšine na Koroškem.
V svojem razgovoru je Minič omenit tudi nedavno srečanje predsednika Tita in kancterja Kreiskega na Brdu pri Kranju. Spomnit je, da je bita ob tej pritožnosti z obeh strani poudarjena pripravtjenost, da bi obstoječe probteme premagati v duhu dobrososedskih odnosov. Takratni pogovor sicer ni prinese! konkretnih rezuttatov, vendar se kažejo najbotjši izgtedi na področju gospodarskega sodetovanja in ztasti gtede skupnega nastopanja Avstrije in Jugosiavije na tretjih tržiščih, je dejai minister Minič.
Minič je torej ponovno žeto jasno povedat, kakšno je stattšče Jugosiavije v vprašanju manjšin in še posebej giede nesprejem-ijivega povezovanja reševanja manjšinskih vprašanj s posebnim ugotavijanjem aii preštevanjem. Zato je zdaj na vrsti Avstrija, da z dejanji — in ne samo z izjavami, ki se potem spreminjajo od dneva do dneva — dokaže iskreno pripravtjenost, izpoiniti svoje mednarodne obveznosti.
V
Predsednik Tito na vprašanje: „K.aj pa po Titu?"
Jugoslovanski predsednik Tito je dal za zagrebški „Vjesnik" obširen intervju, v katerem je zavzei staiišče k raznim vprašanjem ziasti v zvezi s poiitičnim in družbenogospodarskim razvojem Jugosiavije. Pri tem je Tito brez vsakega oiepšavanja spregovorit o težavah in o napakah, ki so biie narejene, kar velja še posebej za ijudi na visokih poiožajih.
Tako je med drugim dejai, ko je ocenjevat poiožaj pred 10. kongresom ZKJ: „Takrat smo se znašii v poiožaju, ki je grozi], da bo razvrednoti) pridobitve naše revoiucije. Liberaiizem v zvezi komunistov in tako imenovani federaiizem sta šia na roke nevarnemu nacionaiizmu ne samo zunaj partije, ampak tudi v partiji sami." Ti pojavi — kakor je dejai Tito — so ogroziti enotnost
ZKJ in enotnost narodov Jugosiavije kot socialistične države; zato so morati ostro ukrepati ter so zamenjati vodstva v nekaterih repubiikah. Spioh se krizne situacije niso porajate spodaj, na bazi, temveč v vodstvu, „in ko so komunisti to spoznati, so se hitro postaviti na noge, hitro so očistiti svoje vrste tistih ijudi, ki so zavirati sociaiistični razvoj."
Predsednik Tito je odgovorit tudi na vprašanje, kaj pravi na razna ugibanja doma in v svetu o tem, kaj bo v Jugosiaviji po njegovi smrti: „Da, že zdavnaj je siišati kdaj pa kdaj razna ugibanja o tem, kaj bo v Jugosiaviji za menoj. Tako ugibajo do neke mere tudi zategadeij, ker tisti, ki se s tem pečajo, spioh ne razumejo in ne poznajo našega družbenega sistema, njegove organizacijske struk-
če je &oro%: S/ofCMCt K/MrgMto K?o-tgt/ZjgMjg /MgM;j/Mf. Boj/ pg je Meiegj JrHgegg; Mg/Mreč fegg, Jg B/ je gv-
jtnjjib/ /M d/Mg/ ewopj&/ Je/Mo^rgt/ joZ/Jgr/z/rg/r z Mg/M/. Zgfo j/ gvjtr/j-j/b/ po//7/T/ jtg/MO pr/zgdevgjo //Jtt/g-r/7/ v /MedMgrodM/ /M ?//d/ t/ Jo/Mgč/ jgfMojt/ vfz'j, Jg je v /lujtr/j/ vje v red// /M dg J/Mo šzorojšz/ S/oveMf/ Jg-/M/ A?rit//', če dvgjjet /et po podp/j// držgt/Me pogodbe je M//Mg/Mo Jt/oj/B prgv/'f.
?'o gvjfr/jj^g v/gdg de/g zgrgJ/ fe-gg, &er toČMo t/e, dg je M/jo /zpo/M;e-M/ predp/J/ držgt/Me pogoJBe /M dg je jg/Mg odgot/orMg zg po/ožgj, &/ je Mgjfg/ t/ /MgMjj/MJ^/' po/;7zT?'. Ve pg /gd/ to, dg /g//^o de/g ^gr //oče Jg-/Mo fg/bo do/go, do/der j/ro^g do/Mg-čg /M /Med//grodMg jgfMOJt M/ po/zceMg O dejgMJ^e/M JtgMjg. ZgtO Mg/M OJtg-jg /e eMg pot.- Mgprgv/t/ vje, dg Bo
čz/M t/eč gvjtr/jjb/7/ de/MoBrgtot/ jbgp-MO Z Mg/M/ MgJtOpz/o prot/ Mg/Mergfg-Me/M/Z ggOtgf/jgMjg /MgMjj/Me /M Zg ZZ-po/M/tet/ č/eMg 7 držgt/Me pogodBe. 7/Brgtz pg j/ /Morg/Mo pr/zgdet/gt/, dg Bo o Mezzpo/Mjet/gMj/z, torej o Br-jztt//' držgt/Me pogoJBe jprotz' oBt/e-jčeMg tgdz' /MedMgrodMg jgt/MOJt.
.S'o//dg/MOJtM/ Bo/M/te zg prgt//ee BorojB/B S/ot/eMecv, t/ Bgtere/M je t/č/gMjeM/B že t/eč Bot Jt/gjjet Me/M-jB/'B z7z j/ot/eMjB/B orggM/zge/j /M B/ je Mg oBČMe/M zBor/t dMe 26. jgMggrjg ??76 jB/eM/7 oBrep/t/ Jt/ojo dejgt/MOJt, je po/MCM/BeM dejgt/M/B t/ Bojg zg Mg-/e prgt/zce. Kgjtz' jB/zpMg gBe/jg Me/M-jBo /M j/oveMjBo got/oreč/B preBzt/g/-cct/ Mgje jB/zpMe do/Mov/Me je t/gŽMg prot/z/tež prot/ t/je/M Mede/MoBrgt/č-M//M /M Mge/OMg//'jt/'ČM//M pojgt/O/M t/ BorojB/ /M gt/jtr/jjB/ dr/<žB/.
ture in idejnopoiitične usmeritve. Imamo koiektivno vodstvo, tako v federaciji kot v repubiikah. Najvišje teio je predsedstvo SFRJ, na čeiu s predsednikom in podpredsednikom, za katero veija načeto rotacije. To se je tudi že v dejanjih, v večietni praksi, pokazaio kot zeio učinkovito in dobro. Torej iahko siednji dan odidem, pa se ne bo nič sprementio."
Na ugotovitev, da je že davno vstopit skozi široko odprta vrata v zgodovino ne samo jugosiovanskib narodov, temveč svetovno zgodovino nasptoh in aii je takšna stava — biti iegenda še za življenja, breme, pa je predsednik Tito odgovori!: „Če imam, kakor pravite, tak ugied na svetu, potem to vsekakor ni samo moja zasiuga, temveč predvsem za-siuga mojih borcev med osvobodilno vojno, to je zasiuga moje partije, ki jo vodim že veiiko iet, to je zasiuga naših narodov, ki so mi dosiej vedno, tudi v najtežjih trenutkih, izkazali vse svoje zaupanje. Seveda je to zame veiika čast, pa tudi veiiko breme, obveznosti, ki izvirajo iz tega, obveznosti tako do moje dežeie kot tudi navzven, nasproti svetu."
Intervju predsednika Tita je vzbudit zeio veiik odmev v najširši mednarodni javnosti. Vodiine tiskovne agencije so objaviie obširne odiomke in ves svetovni tisk je prinese! izčrpna poročila in komentarje. Posebno ie bii poudarjen tisti dei intervjuja, kjer je predsednik Tito razpršit pomisleke in zaskrbijenost giede dobe, ki bo siediia njemu; največji svetovni iisti so na prvih straneh poročati o trdnem zaupanju v neskaljeno prihodnost Jugosiavije.
Prav tako je tisk v števiinih državah navajai Tirove izjave, ko je govori] o poiitičnem in družbenogo-
spodarskem razvoju Jugosiavije ter pri tem kritizira! prepočasno uresničevanje partijskih sklepov, obsojat hiepenje po bogatitvi, opozarjat na pomanjkljivosti ideoioškega deta in bičat razne druge pojave, ki so krivi, da v razvoju Jugosiavije niso biii doseženi še večji uspehi. Sogiasni pa so si komentarji v enem: da je što za izredno odkrite izjave jugosiovanske-ga predsednika in da je — kakor že toiikokrat v pretekiosti — načet bistvena vprašanja.
Spet proti
enakopravnosti
stovenščine
Tržaški dežeini svet je zavrni! zahtevo Stovencev, da bi se v tem forumu (kakor tudi v drugih izvoženih tetesih — op. ured.) tahko po-stuževati materinega jezika, kot jim to zagotavtja ustava.
Proti predtogu zastopnika S!o-venske skupnosti dr. Štoke ter skupine komunističnih svetovakev, da bi v tem smisiu spremeniti pravitnik dežetnega sveta, je ..formatistične" pomis!eke navede) predvsem govornik demokristjanov, kateremu so se v bistvu pridružiti še zastopnik! sociatdemokratske in repubtikanske stranke, medtem ko so neofašist! sptoh zanikati pravico do uporabe stovenščine. Nasprotno pa so komunistični in sociatističnt mandatarji ter predstavnik Stovenske skupnosti odtočno zagovarjati nujnost rešitve tega vprašanja.
Sotidarnostni komite za pravice koroških Stovencev:
Za popotno izvedbo čiena 7 državne pogodbe
toda brez vsakega ugotavtjanja ati preštevanja manjšine
Tudi gradiščanski Hrvati
proti ugotavijanju manjšine
Kakor obe osrednji organizaciji koroških Stovencev, tako :e je tudi osrednja organizacija gradiščanskih Hrvatov — Hrvaško kuiturno društvo na Gradiščanskem — z vso odiočnostjo izjavito proti vsakršni obtiki ugotavtjanja manjšine ati štetja posebne vrste.
Posebni popis manjšin odkianjajo gradiščanski Hrvati „z načetnimi statišči tn kar najbotj odtočno". Pri tem poudarjajo, da ima takšno ugotavtjanje manjšin značaj neobičajnega izrazito protimanjšinskega ukrepa ter očitni namen, da bi bito uresničevanje pravic iz čiena 7 državne pogodbe in z senžermenske pogodbe odvisno od rezuttatov takega štetja.
Hrvaško kulturno društvo je v svojem statišču tudi ugotovito, da dostej Avstrija ni izpotnita nobene doiočbe čiena 7 državne pogodbe gtede Hrvatov na Gradiščanskem in da se je zato njihov potožaj, posebej še na področju šotstva, odtočno postabšat. Hrvati — je rečeno v omenjenem statišču — se sicer ne čutijo diskriminirane, kar zadeva posameznike, toda zaščita hrvaške narodnostne skupnosti, ki jo doioča državna pogodba, še ni uresničena.
Prav tako je predvideno spremembo zakona o ljudskih štetjih z vso odtočnostjo odklonit tudi Hrvaški akademski ktub na Dunaju. Ta načrt predstavijo jasen poskus prefunkcioniranja in neizpotnjevanja obveznosti iz čtena 7, je rečeno v izjavi Hrvaškega akademskega kluba, kajti tako v svoji osnovni motivaciji kot v svoji žeto netogični izvedbi nedvomno kaže tendenco, da bi se začeto brezobzirno raznarodovanje gradiščanskih Hrvatov.
Hrvaški akademski ktub meni, da bi biti po zamisti tega načrta takoj ponemčeni vsi Hrvati, ki imajo nemško govorečega zakonskega partnerja, prav tako pa tudi vsi hrvaški študentje iz Gradiščanske. Torej vsebuje osnutek zakona jasen namen, da bi se izpotnitvi mednarodnih pogodb izognili z izredno netoterantnimi, za desetietja zakasneiimi statističnimi manevri. Poteg tega bi to izzvato narodnostni boj praktično za vsak gtas, kar bi uničito dobro razmerje med Hrvati in nemško govorečimi Gradiščani. Zato Hrvaški akademski ktub načrt v cetoti od-ktanja, ker ni voljan podpirati kršenja mednarodnih obveznosti Avstrije in izzivanje narodnega boja na Gradiščanskem.
Leta 1973 ustanovljeni Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev, ki je pred dvemi leti organiziral tudi veliko protestno zborovanje v Celovcu, je svojo dejavnost zdaj osredotočil predvsem na široko kampanjo proti načrtovanemu ljudskem štetju posebne vrste oz. ugotavljanju manjšine, hkrati pa okrepil tudi prizadevanje za popolno uresničitev pravic koroških Slovencev v smislu dosledne in popolne izvedbe določil etena 7 avstrijske državne pogodbe. V komiteju je trenutno vključenih več kot dvajset orgonizacilj, in sicer ne glede na narodnost ali politično prepričanje, saj sega lok od raznih komunističnih grupacij preko socialističnih skupin do katoliških organizacij, medtem ko po narodnostni pripadnosti približno dve tretjini včlanjenih organizacij pripada nemškemu in ena tretjina slovenskemu krogu.
Na informativnem večeru, ki ga je priredil Solidarnostni komite minuli ponedeljek v celovški Delavski zbornici, je bila javnost obširno seznanjena z vzroki in argumenti, ki govorijo proti kakršnemukoli povezovanju izpolnitve člena 7 s predhodnim preštevanjem ali ugotavljanjem manjšine. Uvodno je zastopnik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Mirko Messner orisal zgodovino nastanka in razvoja zahteve po ugotavljanju manjšine, ki je hkrati tudi zgodovina avstrijske manjšinske politike v njeni današnji obliki in njenih današnjh namenih. Pri tem je opozoril na dejstvo, da je avstrijska državna pogodba iz leta 1955 v bistvu izraz zmage protifašistične koalicije, medtem ko je 7. člen te pogodbe posebej tudi sad udeležbe koroških Slovencev v narodnoosvobodilnem boju svojega naroda, soj je na Koroškem padlo na stotine slovenskih partizanov in protifašističnih borcev, na katere se je skliceval celo bivši avstrijski zunanji minister Gruber, ko je na pogajanjih za državno pogodbo moral dokazovati lastni prispevek Avstrije za osvoboditev. .Tako so koroški Slovenci po letih najhujšega nasilja upravičeno z zaupanjem zrli v bodočnost," je naglasili govornik, .saj so prispevali k uničenju fašistične tiranije — za razliko od .narodnostnih bojevnikov' in funkcionarjev raznih domovinskih zvez, ki so postali grobarji avstrijske svobode in opora fašizmu."
Za dobo od osvoboditve do podpisa državne pogodbe je referent omenil dve na-
sprotujoči si tendenci v manjšinski politiki: na eni strani je bilo osnovano dvojezično šolstvo z namenom, da bi vsaj delno popravili krivice in škodo, ki so jih utrpeli koroški Slovenci v preteklosti; na drugi strani pa je prenos oblasti neposredno od nacističnih oblastnikov na začasno deželno vlado vseboval tudi obvezo, da bo nova oblast ostala zvesta starim ciljem narodnostne politike. Tako se je že kmalu začelo rovarjenje proti dvojezični šoli, in sicer — kakor je poudaril deželni šolski svet v poročilu prosvetnemu ministrstvu — .majhnega dela prebivalstva, kjer gre v pretežni meri za bivše naciste". Takoj po podpisu državne pogodbe pa so se nemškonacionalne sile tudi javno formirale ter spet prevzele „pobudo" v manjšinski politiki. Sledile so šolske stavke, prišlo je do ukinitve dvojezičnega šolstva in potem so nemški nacionalisti usmerili svoj napad na člen 7, pri čemer so si za geslo izbrali zahtevo po ugotavljanju manjšine. Prvo zmago so zabeležili že leta 1959, ko je bilo v oba manjšinska zakona sprejeto tudi določilo o ugotavljanju manjšine; uspeh jih je vzpodbudil k nadaljnjim akcijam in leta 1972 je prišlo do novega viška — napada na dvojezične napise.
Ob koncu je govornik naglasil, da ponovna ugoditev zahtevi nemških nacionalistov po ugotavljanju manjšine in izvedba štetja posebne vrste ne bi pomenila le revizije državne pogodbe, ki uveljavljenje manjšinskih pravic nikjer ne povezuje s številčno močjo manjšine, marveč bi pomenila naknadno legalizacijo desetletne agresivne raznarodovalne politike in hkrati usodno koncesijo najreakcionarnejšim silam, ki ne nastopajo te proti pravicam koroških Slovencev, ampak se borijo proti vsakemu naprednemu in demokratičnemu razvoju v Avstriji. Zato je potrebno, da se vse napredne demokratične sile združijo v solidarnostnem gibanju.
Po uvodnih izvajanjih so obrazložili svoja stališča tudi predstavniki katoliških, socialističnih in komunističnih organizacij, združenih v Solidarnostnem komiteju. Zlasti so poudarili, da odtočno in dosledno odklanjajo vsako ugotavljanje manjšine, ker to ne bi koristilo, pomiritvi in sporazumevanju med obema narodoma, marveč bi nasprotno izzvalo narodnostne boje. Izrekli so se za popotno uresničitev določil člena 7 brez ka-
kršnega koli preštevanja, kajti .člen 7 je zaščitno določilo, ugotavtjanje pa manjšinskih pravic ne bi zaščitilo, marveč bi jih nasprotno ogrožalo". Med izvajanji posameznih govornikov je bilo opaziti tu in tam tudi kakšna različna mnenja, toda v enem so si bili povsem edini: dosledno hočejo nadaljevati delo v smislu načel, ki so jih združila v Solidarnostnem komiteju.
Svoj ..prispevek" prireditvi pa so dali tudi tisti .pristni Korošci", ki so pod vodstvom najvišjih predstavnikov Heimatdiensta in sorodnih združenj zasedli prve vrste sedežev, očitno z namenom, da bi bili čim biče govorniškemu odru, kjer so se potem med diskusijo tudi zelo pogosto oglašali v znani .bojevitosti" — kakor da bi bili na enem svojih zborovanj. Tako je bilo spet slišali že dobro znane tirade o tem, koliko in celo že preveč pravic imamo koroški Slovenci; kakšni reveži so nemški učitelji, ki baje ne dobijo namestitve, ker vsa mesta zasedejo Slovenci; kako so Slovenci nelojalni, saj stalno hodijo v Ljubljano in Beograd; in seveda, da brez ugotavljanja manjšine oz. štetja posebne vrste izpolnitev člena 7 ni možna. Bojeviti diskutanti pa so se v svoji vnemi spozabili tudi do številnih nezaslišanih izpadov in izjav, značilnih za njihovo nastrojenje: od pogrevanja znane nacistične psovke o .banditih", ki da so pomorili toliko in toliko koroških patriotov; preko .opozorila", kako srečni in varni so se koroški Slovenci počutili v .tisočletnem nemškem naročju" (obuditev spomina na KZ-taborišča in podobne .osrečevatlne ustanove" v veli-konemškem rajhu je te kroge le še bolj razhudila); pa do tistega učitelja, ki nikakor ni hotel biti avstrijski učitelj, marveč se je v svojem .echt karntnerisch" nastrojenju raje deklariral za .kathalisch-deutschsprechend" — podobno kot nekdaj vzornik teh krogov Steinacher v svoji .zmagi v nemški noči" ni smel klicati .Nemčija", za Avstrijo se ni hotel opredeliti, zalo je bil njegov bojni klic pač Koroška.
Res čudno in značilno miselnost so izpričali ti gospodje, ki so se sploh vedli tako, kakor do bi bil to tribunal Heimatdiensta o pravicah koroških Slovencev. Na to je eden izmed diskutantov tudi opozoril ter poudaril, da je za rešitev teh vprašanj pristojno edinole zvezna vlada in ta mora izpolnili svoje obveznosti. In v zaključnih besedah je bilo pravilno ugotovljeno, da ne gre za vprašanje, kdo ima več ali manj pravic kot koroški Slovenci, marveč gre za vprašanje, kaj jim pripada po členu 7 in to je treba uresničiti. Gre za izpolnitev državne pogodbe, v tej pa ni ničesar o ugotavljanju manjšine, zato so tudi nemško govoreči Korošci solidarni s Slovenci — proti preštevanju in za Izvedbo člena 7.
v
CztAzc
Po fJ/Msi^e?://? .vzorci" svojega Masrroje-M/a n: oJiiosa Jo živ/jfujs^Z/? vprašanj Zioro-j^ZZ? 5/ovencev, ^a^or so j/A v Jis^asZji na rn-jor??iatZv7!f?7? večera 5o/fJarnostnega Aonntfja Ja/? prcJstavn/^Z /n pr/sfaš/ 77e/wafJZe?M;a, je naravnos; c/n/čno Zzzveiie/ za^/jačn/ „po-z/v" voJje ;eZ? drogov, Ja je irc/?a is^ai: t/sto, ^ar nam je s^apno. Kaji/ s ten?/ ^rog/ /n s ta^/n?/ /jaJiii/ nZ^Jar v zgoJov/nZ Zn tnJZ Ja-nes ne more ZmetZ nZčesar s^npnega, Mornar je /sireno za pravZčno rešitev manjšinskega vprašanja, namreč za tako rešZtev, kZ ko po črk/ Zn Jaka č/ena 7 Jržavne pogoJke zago-tovZ/a okstoj Zn vsestranski razvoj s/ovenske naroJne skapnostZ na .Koroškem.
KJor se k/jak tema navJašaje ok „mZrnem poteka" Zn ok „stvarnZ konjrontacZjZ" na omenjen/ pr/reJZtvZ a/Z ce/o skaša Je/ZtZ S/oven-cem naake, koga naj s/ Zzkerejo za zaveznika v koja za svoje prav/ce, t/stZ pa /e Jokazaje, Ja taJZ sam nag/ka tja, kjer kot ok/Zko reševanja poznajo Zn pr/znavajo eJZno/e eno — krezokz/ren J/ktat štetja.
V /sto smer kažejo taJZ Jokaj rokate ago-tov/tve avoJn/čarja v KTZ, k/ svoj kategorični' akaz; Prež štetja noken/k nap/sov/ oprem/ja z že to/Zkokrat prežvekovan/m/ ne-sm/s/Z, Ja je štetje Zzk/jačno notranja zajeva /Ivstrije, Ja taJZ /agos/av/ja šteje svoje manjšine, kako trmast/ so korošk/ 5/ovencZ (ker se ne past/jo štetij Zn poJokno. Vse to samo kaže, Ja k/stva prok/ema noče, ne zna a/Z ne sme JojetZ, kajti' s/cer k/ kZ/o težko razametZ, Ja more tako trmog/avo pogrevati vse te kaJa-/ost/, ko pa je Janes venJar že vsakema ko-/Zkor to/Zko razg/eJanema č/oveka jasno, Ja v resn/cZ ne gre za takšne a/Z Jragačne štev//-ke ta a/Z tam, ampak Zzk/jačno samo za vprašanje, a/Z je /I vsfrija pr/prav/jena Zzpo/nZtZ svoje meJnaroJne pogoJkene okveznost/.
Če k/ se tega zaveJa/, taJZ preJseJn/k koroške O VB Backer ne k/ se kaJova/ naj šta-JentZ ce/ovške an/verze, k? so „zagrešt7Z" eJZno/e to, Ja so se Zzrck/Z prot/ agotav/janja manjšine ter poJpr/Z zaktevo korošk/k 5/o- * vencev po Zzpo/nZtvZ č/ena 7. Takšnega „po/Z-t/cnega aJejstvovanja" na ce/ovškZ an/verz/ venJar ne moremo JopastZtZ, je menZ/ Backer. SeveJa, kako pa naj Zzg/eJa na Koroškem Je-mokrac/ja Zn svokoJa mnenja, če ko Jo že nemško govoreč/ štaJentje osporava/Z manjšinsko po/Zt/ko, kakršno so s/ v/aJajoče stranke zapZsa/e na svoj prapor na zaktevo nem-šk/k nacZona/Zstov.
/n zato mora ce/o strokovnjak za peJagoška vprašanja, kot kaman/st/čno asmerjen č/ovek znan/ pos/anec Jr. MaJerner nastopit/ s tako gorostasn/m/ „argnment/".' Ja okstaja prav/ca Jo as/mZ/ac/je, Ja se manjš/n/ ne sme zakran/t/ integracija v več/no Zn Ja okstaja nevarnost ametne „res/ovenZzacZje". MorJa k/ kZ/ za ta njegova izvajanja Jošt/ ko/j pr/meren avoj, kot ga je s/cer naprav// za svoj JZskasZjskZ prispevek o prometnik vBrašaiijZri/? (namreč na sa/zkarškem zase Janja voJstva SPOj; .Če povem to, kar kočem poveJat/, me koste Zme/Z za norca" . . .
Preštevanje manjšin
odkianjajo tudi avstrijski študentje
Centratni odbor Avstrijske visokošotske zveze (Gsterreichische Hochschiiter-schaft) na Dunaju je — kakor imo poročali ie v zadnji števiiki našega iista — prejšnji (eden odtočno zavrni) o:nu(ek spremembe zakona o tjudskih štetjih. Preštevanje vsake vrste je organizacija avstrijskih visokošoicev označita kot revizijo avstrijske državne pogodbe, hkrati pa poudarita, da na Koroškem takšno preštevanje zaradi hujskaške propagande nemških nacionaiistov sptoh ni izvedtjivo. Proti tozadevni resotuciji je giasovata samo FP<S-jevska študentska organizacija.
Osnutek za spremembo zakona o tjudskih štetjih je odtočno odktonit tudi cen-tratni odbor Avstrijske visokošotske zveze na cetovški univerzi. Za tozadevni sktep so gtasovate sociaiistične in komunistične študentske organizacije, medtem ko so se OVP-jevske in FPU-jevske organizacije gtasovanja vzdržaie. Avstrijska visoko-šoiska zveza na cetovški univerzi je hkrati skieniia svoj pristop k Sotidarnostnemu komiteju za pravice koroških Stovencev. Proti načrtom, da bi s spremembo zakona o tjudskih štetjih ustvariti možnosti za posebno preštevanje oziroma ugotavijanje manjšine, pa so se izjavit) tudi posamezni profesorji in števiini asistenti na ceiovški univerzi.
Le Heimatdienst vztraja
pri zahtevi po ugotavijanju
Medtem ko tudi med nemško govorečimi sodežeiani prodira spoznanje, da izvedba čtena 7 in s tem izpotnitev mednarodnih obveznosti Avstrije, ne more bit) odvisna od ugotavijanja ati kakršnega koti preštevanja manjšine, pa je koroški Heimatdienst ponovno dokaza), da mu gre edinote za zaostritev narodnostnega boja — tudi za ceno mednarodnega ugieda Avstrije. V brzojavki, ki jo je postat kaneterju Kreiskemu, KHD namreč grozi, da se bo .z vsemi demokratičnimi sredstvi" upri vsakršni ugoditvi zahtevam siovenske manjšine pred izvedbo tjudskega štetja posebne vrste.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNtKU:
Prešernovo mesto
v razvoju slovenske kulture
V	nedetjo — 8. februarja — bomo Slovenci :pe! obhajati svoj narodni kutfurni praznik. Kakor vsako teto, se bodo okoti tega dneva tudi tetos zvrstite najrazličnejše svečanosti in prireditve, med katere sodi tudi tradicionalna Prešernova proslava v Celovcu, ki jo danes ivečer prireja Slovenska prosvetna zveza v prireditveni dvorani „aula slovenica".
Kulturni praznik stovenskega naroda obhajamo v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je ljubezen do svojega ljudstva in do svoje domovine, do njune svobode in napredka zmerom povezoval z idejo svobode, bratstva in enotnosti vseh narodov.
V	nastednjem objavljamo stavnostni govor, ki ga je na lanski Prešernovi prostavi SPZ imel prof. dr. Boris Paternu.
V	zgodovinopisju, ki obravnava usodo avstrijske monarhije, lahko beremo tudi tezo, da obstajajo narodi, ki so jih rodili pesniki. Naj bo ta domislica še tako domišljijska, v njej je brez dvoma tudi nekaj resnice in še posebej resnice o usodi slovenskega naroda. Tudi najbolj trezna in vseh literarnih domislic okleščena zgodovinska presoja ne more mimo dejstva, ki bi ga na kratko označili takole: v času, ko so bili Slovenci še socialno nerazvit in politično nepriznan narod, jim je na nekem področju uspelo scela pokazati notranjo suverenost, duhovno kompletnost in evropsko dozorelost — zgodilo pa se je vse to med leti 1830 in 1846 v Prešernovem pesniškem delu. Njegove poezije vsebujejo vse tisto, kar lahko štejemo za znamenje novodobne in dozorele evropske kulture v njeni izvirni, slovenski varianti.
V	tem literarnem in za nas mnogo več kot samo literarnem dejstvu, ki se je zgodilo dolgo pred materialno, se pravi socialno in politično osamosvojitvijo Slovencev, je zrno resnice o narodih, ki da so jih rodili pesniki. Morda bi bilo potrebno na tem mestu dodati še pojasnilo, da ni bilo lahko narodom, ki so jih morali roditi pesniki, in ne pesnikom, ki so morali rojevati svoj narod.
Poskušajmo si uzavestiti nekatere od tistih dosežkov, s katerimi je Prešeren dognal slovensko kulturo na raven zrelosti.
Tri lastnosti so, ki Prešernovi poeziji dajejo pravico do tako izjemnega mesta v razvoju nase kulture: njena umetniška dognanost, njena družbena zavest in njena človeška prebujenost. Na vseh treh področjih, ki jih v njegovem delu niti ni mogoče strogo ločevati, ker se globoko prepletajo, je opravil za Slovence osvobodilno dejanje.
Jezikovno umetniška dognanost je tisto, kar Prešernovim globokim življenjskim spoznanjem in doživetjem daje moč, da na poseben način živijo naprej in osvajajo ljudi novih ča-
sov. Če hočemo biti Prešernu pravični, se moramo najprej znebiti poenostavljenih predstav o pesniku, za katerega naj bi delal navdih: kot da bi zadoščal že prijazen ali neprijazen pogled kakšne Julije in zapisala bi se mu bila dobra pesem. O njem res vemo, da je imel poseben dar za izražanje v ritmizirani in rimani besedi, vendar se je izjemnemu daru pridružilo občudovanja vredno, skrajno resno delo in veliko znanje. Človek, ki je bil v življenju toliko svoboden, da ni prenesel, kot pravi izročilo, verige niti na žepni uri, se je pri svojem pesniškem delu voljno podredil strašanskemu naporu, da bi povedal več in bolje. Vdal se je „te-rorizmu forme", da bi povedal bolj veljavno in bolj učinkovito. Naš čas je poklican, da rehabilitira tudi to, njegovo skrajno odgovorno in moj-
Prešernova
proslava
v počastitev stovenskega kutturnega praznika
bo danes, petek 6. februarja, ob 19.30 uri v prireditveni dvorani „auta siovenica", Ce-tovec, Pautifschgasse 5-7.
Stavnostni govornik bo namesto zadržanega akademika Josipa Vidmarja čtan predsedstva Stovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Bratko Kreft.
Poteg tega sodetujejo čta-nica Opere SMO Ljubtjana Milka Evtimova, pianist Mitan Stante ter recitatorji Miha Ba-toh, Marta Potanšek, Tonči Schfapper in Miha Travnik.
prosvetna zveza
strsko delo z besedo, pesniku v zadoščenje, nam pa za zgled, kaj ni inflacija besede.
Toda Prešernova volja k veliki jezikovni in oblikovni kultiviranosti, k oblikovanju najbolj reprezentativnih oblik evropskega pesništva od Orienta, antike in renesanse do sodobne romantike ni bila literarna igra nadarjenca, ki sebi in drugim razkazuje izrazno moč, ampak vse kaj drugega. V njegovem artizmu so bili resnejši nameni: dokazati je hotel, da slovenski jezik ni samo jezik za vsakdanjo rabo, jezik ^miroljubnih slovanskih poljedelcev", dozdevno neproblematičnih podanikov Avstrije, marveč da je ta jezik zmožen umetniškega kultiviranja in enakosti z jeziki razvitih literatur.
To seveda ni bila Prešernova naključna domislica. V evropski romantiki, in še posebej v sosednji nemški, se je močno uveljavila miselnost, ki je obstoj naroda merila po njegovi jezikovni in pesniški kulturi. Friedrich Schlegel, eden izmed teoretikov nemške romantike, se je v svojih spisih silovito zavzel za kultiviranje jezika in poezije kot takrat poglavitnih znamenj narodove moči. Pri njem sta Čop in Prešeren lahko brala misli, ki so bile kot naročene po meri slovenskih potreb, čeprav so v resnici veljale obrambi nemške kulture pred francosko. Nekatere teh misli, ki jih je Friedrich Schlegel zapisal leta 1812, je vredno ponoviti tudi še danes in še posebej na Koroškem: „ Najhujše je tisto barbarstvo, ki zatira jezik kakšnega ljudstva ali dežele ali ga hoče odtrgati od višje omike", zakaj „samo predsodek je, če zanemarjenim ali manj znanim jezikom odrekamo zmožnost za višjo izpopolnitev". In zraven še tole: Vsak narod „ima, če smem tako reči, pravico do posebne literature, tj. do svoje lastne jezikovne omike, brez katere tudi ne more biti lastne, splošne učinkovite in nacionalne duhovne omike, temveč v nekem tujem jeziku priučena in privajena omika, ki v sebi ohranja zmeraj nekaj barbarskega .. . Narod, kateremu jezik podivja ali ostane v surovem stanju, mora sam ostati barbarski in surov. Narod, ki si pusti oropati jezik, izgubi zadnjo oporo svoje duhovne, notranje samostojnosti in v resnici preneha obstajati." Schleglovo misel o pravici vsakega naroda do neokrnjene, scela razvite jezikovne in slovenske kulture sta Prešeren in Čop obrnila v slovenski prid.
Prešernu je res uspelo, da je ne le z globino svoje misli in čustva, am-(Da/je na 7. stranij
au!a stovenica ^^.',.7
Razstava otj in akvaretov akademskega stikarja
Franceta Slane
bo odprta do 13. februarja 1976, in sicer od ponedetjka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vačdjenz/
Leto Nikoie Teste
Letos julija bo svet obhaja) 120-letnico rojstva znamenitega jugoslovansko- ameriškega znanstvenika Nikola Tesle. Rotjen je bili v Srbiji, vendar je večji det svojega življenja preb)!] v Ameriki, kjer so tudi nastale v glavnem njegove znanstvene stvaritve.
Nev/ York, kjer je Nikola Tesla umrl leta 1943, se je „svojega" slavnega sina spomnili že zdaj, ob obletnici njegove smrti. V okviru rednega letnega kongresa ameriškega društva energetikov (ki zdru-
Cankarjev jubilej
Kutturno-umetntiko in prosvetno deto v Stoveniji in sploh med Slovenci bo tetos posebej v znamenju stotetnice rojstvo velikega stovenskega pisatetja tvana Cankarja.
Tako ima tudi program Zveze kulturnih organizacij Slovenije za to teto poseben poudarek na Cankarju. Stotetnico njegovega rojstva bodo kutturna društva počastila z vrsto prireditev, ztasti tudi z uprizarjanjem njegovih det.
Prav tako se bo praznovanje Cankarjevega jubiteja razširilo tudi no Stovence v zamejstvu in na stovenske zdomce in izseljence, medtem ko bodo izmed drugih jugoslovanskih repubtik dali tej obletnici poseben poudarek zlasti v Makedoniji, kjer že zdaj pripravljajo celo vrsto prireditev in nastopov.
žuijeijo okoli 250.000 članov-inženir-jev) so priredili poseben .Teslov simpozij o energiji", s katerim so začeli proslave ob 120-lefnici rojstva velikega izumitelja na področju elektrotehnike, energetike, radia in telekomunikacij. V pripravi pa imajo še drug simpozij, ki bo prav tako posvečen Nikoli Tesli in bo prav tako imel namen, da bi se dostojno — čeprav z dokajšnjo zamudo po dolgih letih pozabe — poklonitlli .geniju elektrotehnike".
Obširne proslave ob 120-lefnici rojstva Nikole Tesle pa razumljivo pripravljajo tudi v Jugoslaviji in še posebej v njegovi ožji domovini Srbiji. Častni pokrovitelj osrednje proslave bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito.
Proslave te obletnice — tako pravijo v raznih pripravljalnih odborih — naj ne opozori samo na velike znanstveno-tehniške zasluge za človeštvo, temveč naj za njimi ostanejo tudi trajne sledi, ki naj bt služile kot osnova za sistematično populariziranje Teslove ustvarjalnosti. Med drugim je bilo tudi predlagano, naj bi elektrotehniško fakulteto v Beogradu poimenovali po Nikoli Tesli. Osrednjo proslavo pripravljata jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu v sodelovanju s svetom akademij in svetom univerz Jugoslavije. Organizatorji pa predvsem predlagajo, da bi leto 1976 razglasili za .leto Nikole Tesle".
ANTON SVETINA:
!z zgodovine Pliberka in okoiiee
7. januarja 1650 je prosil pliberški vikar Sebastijan Pichler škofa, ali bi ga smel nadomeščati kaplan Rupert Rudnikar, ker je zbolel in ne more več opravljati službe v duhovnih zadevah. Drugi kaplan je bil takrait v Pliberku Jurij Rudolf. V zvezi z boleznijo vikarja Pichlerja je bilo njegovo službeno mesto v Pliberku razpisano. Za to mesto so prosti Jurij Stergar, kaplan v Slovenj Gradcu, Tomaž Banko, bivši kaplan v Pliberku in sedanji vikar v Črni, ter celjski kaplan Prešeren. V zvezi s temi prošnjami je škofijski °jdinariat v Ljubljani pozval nadžupnika in škofijskega komisarja v Braslovčah Filipa Ter-P'na, ki je leta 1654 postal generalni vikar ljubljanske škofije in potem zasedal to mesto vrsto let, da da svoje mnenje o prosilcih. Ter-P'n je priporočal kaplana Jurija Stergarja in Je pisal tedanjemu generalnemu vikarju Francu Maksimilijanu škofu Petinenskemu med djugim tole: Eo quod Slavigraecii in germa-*Uca et slavonica lingua exercitatus est, quid °t'am Pleyburgensis parochia requirit (ker se je v Slovenj Gradcu dobro izuril v nemškem in slovenskem jeziku, kar zahteva tudi pliberška župnija). Navadil se je tudi običajev in pravih razmer meščanov, ki so slične v Slovenj Gradcu in Pliberku, v duhovnih zadevah pa sc rte zahteva večje izbirčnosti niti v enem uiti v drugem teh mest. Kar se tiče upravljanja cerkvenega premoženja, je imel v Slovenj radcu v posesti beneficij sv. Katarine in je mdal nad njegovimi zemljiškimi podložniki
v najtežjih časih brez pritožb. Kar se pa tiče tekočih sporov, ima na Koroškem, kjer je študiral, mnogo sošolcev in prijateljev, ki mu bodo lahko svetovali.
In res je bil za vikarja v Pliberku imenovan Jurij Stergar, ki je služboval na tem mestu 40 let, kakor bomo videli. Takoj po nastopu službe mu je dal kanonik Stopar oba beneficija v zakup pod istimi pogoji, kakor jih je imel vikar Pichler.
16. junija 1651 je dobil za dobo enega leta kaplansko mesto v Pliberku Matija Stermicer na priporočilo patrov jezuitov v DobrLi vasi. Leta 1653 pa je bil imenovan za kaplana v Pliberku Tomaž Vidovec.
Marca leta 1652 je bila izvršena generalna vizitacija vseh župnij pliberškega okrožja. Generalne vizitacije župnij je odredil škofijski ordinariat približno vsakih dvajset let, razen teh vizitacij so pregledovali poslovanje škofje ob birmah, vsaki dve leti pa je moral pregledati župnije tudi škofijski komisar. Za pliber-ško okrožje je bil to nadžupnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Vizitatorji so prejemali od škofije točna pismena navodila, kako naj na teh vizitacijah poslujejo. Ko prebiramo vizita-cijske zapisnike, se ne moremo zadosti načuditi delu, ki ga je opravil posamezni vizitator v enem dnevu. Pri župnih cerkvah in pri podružnicah je moral najprej opisati stanje cerkve in posameznih oltarjev, nato ves inventar dotične cerkve, potem je moral pregledati urbarje, ugotoviti finančno stanje ter zaslišati
cerkvene ključarje. Vse to je zabeležil v zapisniku v latinskem jeziku. V enem dnevu je pogosto pregledal po tri cerkve, ki so bile ena od druge odaljene pogosto v težavnem hribovitem terenu.
Ko je prišel vizitator, po pisavi sodeč je to bil škofijski komisar in vikar v Braslovčah Filip Terpin, dne 8. marca 1652 iz Slovenj Gradca v Šent Danijelu (ecclesia curata S: Daniels in Monte, quae filialis est ad Paro-chiam Ss: Appost. Petri et Pauli Pleyburgen-sis). Ugotovil je tole:
Urbar te podružnice je izkazal 60 krav in 120 ovc, podvrženih davkom. Cerkev ima šest podložnikov, ki plačujejo deželi 46 goldinarjev davka. Ti podložniki morajo delati roboto le pri popravilih cerkve, kar se pa redko zgodi in to le po nasvetu pliberškega vikarja. Pač pa morajo plačevati roboto v denarju, če pa nastane potreba po ročnem delu, se jim denar vrne. Razen tega je cerkev v posesti šest travnikov, ki donašajo v celoti dva goldinarja in 58 krajcarjev. Niso pa ti travniki last cerkve, temveč plačujejo uživalci teh travnikov cerkvi zakupnino po ustanovah dobrotnikov, davke pa plačujejo raznim gospoščinam, pod katera ta zemljišča spadajo; pri teh kmetijah pa so ti travniki z zakupnino podvrženi cerkvi. Lavdemije prejema tudi cerkev, od vsake primščine pa dohi vikar en zlatnik od ene kmetije, vse ostalo ostane cerkvi. Kolek-tura za maše znaša 15 škafov žitnih prispevkov. Za cerkvene ključarje sta bila postavljena Tomaž Markoč in Kašper Kajzer.
Isti dan je vizitator pregledal še dve podružnični cerkvi, in sicer cerkev sv. Ulrika na Strojni in cerkev sv. Marjete (Šmarjete, ecclesia S: Margaritae Virginis et Mantyris). Pri
prvi je ugotovil 18 faranov zakupnikov in 12 navadnih plačnikov desetine ter štiri cerkvene podložnike, ki dajejo letno cerkvi 31 goldinarjev zakupnine, davek, ki ga plačujejo, pa je znašal leta 1651 12 goldinarjev več ali manj. Pri šmarješki podružnici pa je vizitator ugotovil le eno podložniško družino, ki je dajala cerkvi 6 goldinarjev 40 krajcarjev in 4 novčiče zakupnine. Razen tega je imela ta podružnica še nekaj njiv in travnikov, ki so cerkvi služili 9 goldinarjev 40 krajcarjev. Nadalje je dobivala ta cerkev polovico žitne desetine od 11 kmetij, kar je bilo v urbarju zabeleženo v vrednosti 10 goldinarjev. Na davkih je plačevala ta podružnica 7 goldinarjev in 6 reparjev. Šmarješka cerkev je imela 26 krav in 113 ovac, podvrženih dajatvam. Pri tej podružnici je obstajal spor o tem, kdo je dolžan dajati duhovnikom hrano, ko berejo maše.
Kakor smo videli, je vizitator ta dan obiskal tri podružnične cerkve v zelo težavnem terenu.
Prihodnji dan, 19. marca, je vizitator pregledal župno cerkev sv. Petra in Pavla v mestu Pliberk in ugotovil, da ima cerkev šest oltarjev. Glavni oltar je bil posvečen apostoloma Petru in Pavlu. V kapeli, ki je bila svojčas posvečena sv. Nikolaju, je sedaj oltar najsvetejšega, sv. Nikolaj pa je na stranskem oltarju. En oltar je posvečen Devici Mariji, pri prvem cerkvenem stebru je oltar sv. Erharda in sv. Valentina, ob strani cerkve pa je kapela sv. Janeza Krstnika in obstaja pri tej kapeli beneficij cesarske prezentacije, ki ga ima sedaj v rokah ljubljanski kanonik Jakob Stopar, upravlja pa ga domači vikar. Na pokopališču pa je kapela sv. Mihaela.
(NdJd/jfVdnje f prihodnji štfpi/UJ

Spominska svečanost Zveze koroških partizanov
na sveškem pokopališču
VLJUDNO VAS VABIMO NA
7. KOROŠKE KULTURNE DNI
Kt SE BODO ZAČEL) DANES OB 9. UR)
V	DELAVSK) ZBORNtCt V CELOVCU )N BODO TRAJAL)
DO NEDELJE 8. Z. 1976
V	ptenamih predavanjih in v sekcijah bodo referenti iz Koroške, Siovenije in Primorske obravnavati gospodarsko, zgodovinska, šolska, narodnostna in jezikovna vprašanja. V okviru tetošnjih kuiturnih dni bomo v nedetjo 8. Z. 1976 prirediti poučen iz!et v Zitjsko dotino (odhod izpred Deiavske zbornice ob 8.30, povratek ob 17.30 uri).
V	času kuiturnih dni razstavijo svoja stikarska deta Jože Boschitz v Detavski zbornici.
Za pripravtjatni odbor:
dr. Janko Zerzer	dr. Avguštin Maite
Napotita za 11. zinrtski pohod
na Sto!
V nedeiijo smo na sveškem pokopališču z dostojno svečanostjo po-časfilli spomin narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaia, borcev za svobodo in žrtev nacističnega nasilja. Ob grobu, kjer poleg Verdnika počivajo še borci Aleš Einspieler, Valentin Schwarz, Florjan Križnar, Ivan in Aleksander Čero ter pet nepoznanih borcev, se je kljub snegu, ki je naletaval, zbralo več sto 'ljudi. Poleg predstavnikov Zveze koroških partizanov in narodnih organizacij koroških Slovencev je bilo navzočih mnogo domačinov, posebno častno pa so biili zastopani ožji rojaki Matije Verdnika-To-maža z Jesenic.
Dostojno izvedeno spominsko
Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Slovenjem Ptaj-berku vabi na spevoigro
VASOVALCI
v nedetjo 8. Z. 1976 ob 19.30 uri pri Fottu v Slovenjem Ptaj-berku.
Gostuje: Trio „Korotan" s pevci SPD ,Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
Vabi odbor
Pisatelj dr. Metod Turnšek umrl
Pretresla nas je tragična vest, da je po kratki bolezni 26. januarja v celovški bolnišnici v 67. letu starosti umrl slovenski pisatelj dr. Metod Turnšek. Nekaj tednov pred smrtjo tje še sodeloval na 'literarnem večeru SPD Zarja v Železni Kapli, kjer je bral iz svojih zgodovinskih Tržaških novel.
Dr. Metod Turnšek je bil znan besedni ustvarjalec, ki je precejšen de) svojih de) posvetiti zamejskim Slovencem na Primorskem in na Koroškem. Po rodu je bil iz Slovenije, pri nas na Koroškem pa je živel zadnjih 20 let. Predno 'je prišel k nam je biti na slovenski srednji) šoli v Trstu gimnazijski profesor, kjer je deset let poučeval slovenščino in zgodovino. Bil je zelo ploden pisatelj, saj je napisal celo vrsto nabožnih in posvetnih knjig. Sodelovat je tudi pri slovenskih oddajah celovškega radia ter bogatil slovensko koroško čtivo s kulturnimi, zgodovinskimi in narodopisnimi članki ter z 'literarnimi prispevki.
Z njim smo koroški Slovenci zgubili zelo plodovitega književnika, ki nam je v svojih delih postavil neminljiv spomenik. Svoje zadnje počivališče je našel v Stični na Dolenjskem. Pisatelja dr. Metoda Turnška bomo ohranili v častnem spominu.
svečanost sta popestrila moški pevski zbor z Jesenic in moški zbor Slovenskega prosvetnega društva .Bilka" iz Bitčovsa. Številni venci, ki so jih poklonile rožne množične organizacije od tu in onstran meje, so dali žalni Slovesnosti še tu-robnejše obeležje.
Spominska svečanost v Svečah se je pričela z enominutnim molkom v spomin padlih tovarišev, jeseniški moški pevski zbor pa je ob zvokih žalostinke .Žrtvam" otvoril oficielni det svečanosti.
Namesto odsotnega predsednika Zveze koroških partizanov Karla
Radence pri Ločah
Preč/ Mec/cetmim so pri PcdmibK v Počceb prazHova/i vese/ t/ogot/eb — P^ŠM/boM mctfi je či/% m Zt/rdf4 ob-bgjg/g #0-/etnico svojega živ/jenja. Za ta prazmb se je pri Pašnika po-/eg svojcev zbra/o mnogo prijate/jev m znancev, z/asti prosvetašev, mcc/ njimi bar t/va pevsba zbora — iz Poe in Peline —, P: sta ji zape/a /epe pesmi in tabo popestri/a /epo jabi/ejno s/ovesnosf. V imena t/omačega prosvetnega Jraštva je izreke/ iskrene čestitke ačite/j Kar/i Samonig. A/ec/ števi/nimi vošči/ci je Zn/ tat/; starosta s/ovensbib ačite/jev na Aloros^em 92-/etni c/irebtor Prane zlicbbo/zer.
Za s/av/jenbo je pač znači/no, t/a je t/obršen c/e/ svojega živ/jenja posveti/a p/emeniti c/ejavnosti, s/ažiti svojema naroc/a. Tabo je bi/a pri njej (Pašnibova dvorana in gosti/naj ba/-tarno središče Poza in Zi/je, bjer se je odvija/a živahna narodnoprosvetna t/ejavnost.
Torej ni nič nenavat/nega, t/a se je op ob/etnici s/av/jenbe zPra/o to/ibo /jat/i, t/a se ji zaPva/ijo za vso njeno požrtvova/nost in t/e/o.
3tevi/nim čestitbam se prit/razaje-mo z že/jo, t/a Pi PasniPova mati zt/rava in srečna še mnogo /et Pi/a met/ nami.
Rinkole
V naši vasi je zapel navček. Umrl je v celovški bolnišnici veliko prezgodaj, šele v 47. letu življenja gospodar Bidrihove kmetije, oče sina in etih deklic še vseh mladoletnih, tefan Perč.
Rajni Štefan je bil velik tehnični talent, vse česar se je lotil mu je uspelo. Sam si je iz posameznih delov napravil domačo mutno žago (Seitengatter), prešo za olje, kosilnico za žito, ventilator za transport sena na podstrešje skednja in še druge reči.
Bil je dober in požrtvovalen pevec z zavidanja vrednim posluhom. Pel je v pevskem zboru SPD „Edi-nost" v Pliberku. Dokler mu je čas dopuščal, je bil vedrega značaja in vedno nasmejan. Obolel je za boleznijo, katere se ni mogel več otresti. Podlegel ji je in pokopali smo ga v sredo 21. januarja 1976 ob Številni udeležbi pogrebcev. Pogrebne svečanosti je opravil kaplan Derzola, pevci pa so se mu oddolžili s petjem pri maši in ob grobu. Naj počiva v miru, zaostalim pa globoko sožalje.
Prušnika-Gašperja, je takrat imel spominski govor Janez Wutte-Luc. V svojem govoru je med drugim poudaril, da Verdnik ni bil navaden partizan. On je bil namreč tisti, ki je v Rož in tudi v Gure ponesel baklo upora, ustanav'lja'1 odbore Osvobodilne (ronte in toko vzpostavil pogoje za uspešno partizansko borbo na tem območju. Takratna borba je združevala slovensko in nemško govoreče sodeželane, ki so se uprli skupnemu sovražniku (ošizmu, da dosežejo nacionalno in socialno osvoboditev. Kmalu po zmagi nad fašizmom pa so se na Koroškem začele ustanavljati razne protislovenske organizacije, katere so do leta 1955 delovale Megalno. Takoj po podpisu avstrijske državne pogodbe pa so te sille s Karnfner Heimatdienstom na čelu začele javno rovariti proti koroškim Slovencem in proti členu 7 državne pogodbe. Položaj se je v zadnjih letih še temeljito poslabšal, ker na Koroškem ne delatjo več politike stranke, marveč KHD. Tako smo koroški Slovenci skupno s sopodpisnico državne pogodbe matično državo Jugoslavijo prisiljeni nadaljevati boj za 'Izpolnitev obveznosti zajamčenih v tej pogodbi.
Zastopnik borčevskih organizacij Slovenije in bivši koroški partizan tovariš Konobelj-Slovenko z Jesenic je v svojem govoru poudaril pomembnost skupnega boja v zadnji vojni, ki pa se danes nadaljuje v obliki podpore pravičnega baja koroških Slovencev za dosego v členu 7 zajamčenih pravic.
Spominska svečanost v Svečah 'je izzvenela v smislu tradicije protifašističnega boja — to je v duhu skupnega prizadevanja obeh narodov v deželi, da bi živela v miru in enakopravnosti.
Žalna komemoracija je bila zaključena s petjem obeh pevskih zborov.
Bilčovs
Medtem ko naši mlajši igralci SPD .Bilka" gostujejo na raznih društvenih odrih širom koroškega dvojezičnega ozemlja z dramo .Jezusovi apostoli", so naši odrasli igralci naštudirali komedijo .Srečka". Igro so uprizorili v nedeiijo 1. februarja na društvenem odru pri Miklavžu. Vsebina igre opisuje dva zakonca, ki sicer živita v harmoničnem zakonskem življenju. Vendar se tudi zgodi, da se to medsebojno zakonsko razumevanje včasih ohladi. In tako je naneslo, da je žena v nekem prepirčku zapustila moža in odšla k svoji materi. Medtem ko je mož sam, zadene v loteriji pet milijonov. Na prigovarjanje matere se žena vrne na možev dom. O tej veliki sreči — loterijskem zadetku — so seveda poročali tudi časopisi in tako so tudi sorodniki zvedeli o teh m Hi j on ih. Vsi mogoči bližnji in dolnji sorodniki so prihajali na obisk k bogatemu žlahtniku, seveda z željo, da bi tudi nekaj odtrgali od teh denarjev, češ sorodniki smo in tako je tudi naša pravica, da dobimo nekaj od tega.
Pomen igre je torej v tem, da se pokaže, kako se žlahta rada oglaša oziroma hodi na obiske tja, kjer je bogastvo. Kjer pa je revščina pa sorodnikov skoro ni na spregled.
Čeprav je med igralci mnogo novincev, so vsi svoje vloge dobro obvladali, tako, da zaslužijo vso pohvalo. Lepa udeležba pri obeh predstavah — popoldne in zvečer — je pokazala, da naše ljudstvo rado obiskuje naše prireditve in jih nagrajuje z navdušenim aplavzom.
Igralcem in društvenemu predsedniku Rupertu Reichmanu, ki je igro režirat, gre vsa pohvala in priznanje.
V spomin na junaško bitko Cankarjeve čete z nemškimi fašisti na najvišjem vrhu Karavank 20. februarja leta 1942, prirejajo bivši partizani, planinci, lovci in športniki že več let spominske pohode. Pred 34 leti je v tej bitki v neposredni bližini tedanje Prešernove koče padel partizan Jože Koder, hkrati je bila požgana tudi koča. V spomin na to borbo in žrtev so na pobudo preživelih te bitke leta 1966 obnoviti Prešernovo kočo, ki tako predstavlja mogočen in trajen spomenik na najtežje čase slovenskega ljudstva in na neenak boj z nemškimi fašisti.
Letošnji 11. zimski pohod na Stol se bo odvijal v soboto 21. in nedeljo 22. februarja. Ob spominskem obeležju dvema padlima graničarjema na karavli nad Valvazorjevim domom bodo v soboto 21. februarja ob 14. uri s krajšim kulturnim sporedom počastili spomin nanju. V nedeiijo 22. 2. pa bo ob 10. uri komemoratrvna svečanost ob Prešernovi koči na Stolu.
Kolone za vzpon na Stol se bodo formirale na križišču za Valvazorjevim planinskim domom. Vsako kolono bodo spremljali člani alpinističnega odseka in gorske reševalne služ-
A/ina/i teden je Va/entin Kapas /z Ri/čovsa v broga dražine, prijate/jev /n znancev obhaja/ 63-/etnico svojega živ/jenja. /abi/anta poznamo bot do/-go/etnega abtivnega rMrodnegR /n ba/tarnega de/avca, bi še vedno žrt-vaje mnogo svojega časa v pr/d naše narodne sbapnosti na Korošcem. Že zgodaj, bo je bi/ še otrob, je v prvi svetovni vojni /eta 79/3 zgabi/ očeta, bi je pade/ na /ronti. Pozneje se je izači/ za krojača. Ker je ime/ ve-/ibo vese/je za g/asbo, z/asti za org/e, se je brez taje pomoči, torej Trot samcat naači/ veščine tega g/as/n/a in not. 7*o znanje seveda ni pridrža/ zase, temveč ga je posredoua/ dragim. TaAro Va/entin Kapas že do/ga /eta vodi pevski zbor 5/ovens^ega prosvetnega draštva „Ri/ba" in domači cerkveni zbor. Ri/čovsbi pevski zbor je pod njegovim vodstvom zas/ove/ z/asti pred /eti, bo so ga med dragimi s/ovensbimi zRori po-sne/i na gramo/onsb: p/ošči „Ob Zi/ji in Dravi". 5 tem ni samo zas/ove/ da/eč po sveta, marveč je tabo postavi/ svojema zbora in se/n nepozaben spomenib. Za svojo bogato ba/-tarno de/avnost je naš jabi/ant preje/ tadi „z/ato Oa//asovo" znacbo,
be. Pri pohodu bo vsak udeleženec prejel kupon rdeče barve, tega pa bo na Stolu zamenjal za modrega. Ob povratku s Stola mora vsak udeleženec priti v karavlo nad Valvazorjem, kjer bo imelo vodstvo pohoda svoje prostore.
Udeleženci morajo tu oddati moder kupon, nato bodo tisti, ki so prvič na pohodu prejeli legitimacijo z vpisanim datumom pohoda in bronasto spominsko značko. Udeleženci pohodov iz preteklih let pa morajo s seboj prinesti legitimacijo kamor jim bodo vpisali datum pohoda, prejeli pa bodo tudi ustrezno spominsko značko (srebrno za tri pohode, zlato za pet in plaketo za deset pohodov na Stol). V času 11. pohoda bo v karavli nad Valvazorjem na razpolago tudi spominski žig pošte Žirovnica.
Odhod prve skupine na Stol bo v soboto 21. in nedeljo 22. 2. ob 6. uri. Zadnja skupina bo lahko odšla na pot ob 11. uri.
Vse udeležence pohoda opozarjamo na potrebno opremo: cepin ali smučarske palice, čevlji z globokim profilom, primerna obleka, dva para volnenih rokavic in nogavic, snežna očala, rezervno perilo ter potrebna količina hrane in osvežilnih pijač.
bi jo Zveza ba/taruo prosvetnih organizacij 5/ovenije pode/jaje za do/-go/etno de/ovanje na pevrbetn področja in Drabosnjabovo priznanje, bi ga S/ovensba prosvetna zveza po-de/jaje najbo/j abtivnim ba/tarnim dr/avce?n.
Do/go/etnema narodnema in ba/-tarnetna de/avca Va/entina Kapasa b njeguvema živ/jenjsbenta prazni-ba isbreno čestitamo z že/jo, da bi s svojim de/om še naprej op/aja/ ba/-tarno dejavnost našega braja. Čestit-bam se pridražaje aprava in ared-ništvo 57ovt'nsbfga vestniba.
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
4. PLES „DAN)CE"
21. februarja 1976 ob 19.30 uri pri Voglu v št. Primožu.
Vsi prisrčno vabljeni)
Odbor
Počastili dolgoletne sodelavce
V Avstriji je navada, da podjetja dolgoletne sodelavce počastijo s priznanji in darili ter se jim tako zahvalijo za njihovo zvesto delo, ki ga doprinašajo v procvit podjetja.
Podobno slovesnost smo imeli v petek 30. januarja pri Miklavžu v Bilčovsu, kjer so Zveza slovenskih organizacij, Slovenski vestnik in tiskarna Drava počastili svoje dolgoletne sodelavce.
Podelitev nagrad in daril je izvedel predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. I ranci Zwitter in sicer za 15-, 20- in 30-letno službovanje v zgoraj omenjenih ustanovah. Dr. Zwitter je v kratkem nagovoru orisal zgodovino Slovenskega vestnika, ki letos obhaja 30-letnico obstoja (katerega prvi glavni urednik je bil dr. Zwitter). Ob tej priložnosti je izrekel vsem dvanajstim nagrajencem za njihovo zvesto sodelovanje iskreno zahvalo. Po službenih letih najstarejši sodelavec glavni urednik Slovenskega vestnika Rado Janežič, se je v imenu vseh počaščenih iskreno zahvali! za priznanja iti obljubil, da se bodo tudi v bodoče vsak na svojem mestu prizadevati služiti interesom slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Počastitev nagrajencev, katere se je udeležilo 30 udeležencev zgoraj omenjenih ustanov, je potekala v prijetni družabnosti. Dobra jedača in pristna vinska kapljica pa so dali slovesnosti še bolj domačo in tovariško obeležje.
Va7enf/n ifapuši 65-7efnj7r
Sele-Kot-uspeh dveh gostovanj
Prejšnji teden smo pri nas na Kotu imeili kar dvoje odličnih prosvetnih prireditev. Na povabilo našega Slovenskega prosvetnega društva „Košuta" v Setlah-Kofu, je pri nas najprej gostovala dramska skupina Koroške dijaške zveze z lutkovno igro .Meh za smeh", teden za tem pa igrahko-pevska skupina ter trio .Korotan" SPD .Danica" v Št. Vidu v Podjuni, ki so med nas prišiii s spevoigro „Vasovalci" in sporedom narodnih viž.
Lutkovna igra „Meh za smeh" je predvsem bila namenjena našim šolarjem, kljub temu pa se je predstave udeležijo tudi precej odraslih Kočanov, ki so se prišli zdravit s smehom iz Pavlihovega meha. Naši otroci pravijo, da je bilo luštno tn da tega obiska lutkarjev ne bodo tako hitro pozabi']!, kar jim prav radi verjamemo. Lutkarjem ob tej priložnosti izrekamo prisrčno zahvalo in želimo še mnogo uspeha pri rtjihovem umetniškem delu.
Naši prijatelji iz Podjune, so teden pozneje prišli s spevoigro .Va-sovailci". Pripeljal jih je mojster Hanzej Kežar z 'lepo slovensko pesmijo, odlično igro tn godbo. Bilo je nepozabno doživetje. Udeležba je bila izredno velika, kar ni bil slučaj, marveč dejstvo, da so na Kot prišli odlični pevci in godci SPD .Danica". Tako je naš predsednik Jurij Mak imel priložnost pozdraviti veliko število obiskovalcev, med katerimi je posebno pozdravil taj-
Lep uspeh naše rojakinje
V zatoibi Geyer-Edition je decembra 197$ izšta na Dunaju knjiga „Wirkungen der Franzosischen Revotution )n Krain". Deto je objavi) zgodovinski inštitut univerze Satzburg kot X)!. zvezek svoje zbirke.
S tem je bi) predstavtjen široki javnosti sad večietnega znanstvenega deta naše mtade zgodovinarke mag. Dane Zwitter-Tehovnik. Eno teto svojih raziskav je opravita "a tjubtjanski univerzi, za kar je pfejeta štipendijo Zveznega ministrstva za znanost na Dunaju.
Da je za nas Stovence gotovo važna raziskava te dobe naše zgodovine zbudita totiko pozornosti In zanimanja v avstrijski znanosti, da je izšta v obliki knjige. Je gotovo vetiko priznanje za deto naše 'ajakinje.
K temu uspehu ob zaktjučku teta žena avtorici, ki že datj časa poučuje na Zvezni gimnaziji za Stovence v Cetovcu, iskreno čestitamo!
rtika Slovenske prosvetne zveze Andreja Kokota), ki je med nas prišel s svojo družino.
Šentvidčani so nas z „Vasovalci" res navdušili, zlasti s svojim odličnim petjem. Pri tem je treba naglasiti, da so sami amaterji, samouki in da njihovo delo opravljajo iz idealizma, torej ne za denar, kar pa v današnji potrošniški družbi zdavnaj ni več tako samoumevno. Ko smo vsi navdušeni spremljali .Vasovalce" in potem še trio .Korotan" ter pevce, smo mislili, kako je to sploh mogoče. Tajnik SPD .Košuto" Herman Velik je imel prav, ko je gostom v imenu prireditelja in tudi občinstva izrekel zahvalo in ob tej priložnosti povedal, koliko truda in ljubezni do sloven-
Pozimi nas zelo vabijo zamrznjena umetna jezera na Dravi, da bi se na njih drsali. Vendar je to strogo prepovedano, ker obstoja zaradi dviganja oziroma nižanja gladine vode v jezerih velika nevarnost, da se led vdere oziroma zlomi. Te nevarnosti na naravnih jezerih ni, ker je vodna gladina vedno konstantna. Vsem je znano, da Avstrijske dravske elektrarne po potrebi spreminjajo višino vodne gladine. Pri tem se lahko zgodi, da med ledom in vodno gla-
ske besede in pesmi naši prijatelji v St. Vidu vlagajo v svatje delo, da dosegajo tako visoko kvaliteto in da vse to delajo v svojem prostem času. Velik je pri tem posebno predstavil Hanzeja Kežarja, ki kot skromni človek vodi in stoji za delom pevk in pevcev v Št. Vidu. Predstavi'! nam je tudi predsednika SPD .Danica" Stanka Wakouniga, Andrejo in Folfija Hartman, Mojco Hribernik in ostale, ki vsak po svoje doprinašajo k doseženim uspehom.
Dragim prijateljem iz Podjune, se ob teij priložnosti še enkrat prav toplo zahvaljujemo za lepi kulturni užitek, ki so ga nam nudili. Želimo, da bi tudi v bodoče imeli mnogo uspeha pri njihovem kulturno-pro-svetnem prizadevanju.
dino nastane prazen prostor in da se pri tem ledna površina že zaradi svoje lastne teže zlomi. Hoja po ledu oziroma drsanje na umetnih jezerih Avstrijskih dravskih elektrarn je torej življenjsko nevarno in prepovedano (odlok deželnega glavarja s 27. decembrom 1973, LGBI. št. 22/74). Vse, ki jih skomina, da bi se podali na led, naj to opustijo. Ne samo da bodo morali plačati kazen, marveč tudi življenje je v nevarnosti, da se pogubi in to bi bila zelo visoka cena za nepremišljene ljudi.
Roparski napad na Poso/i/nico v Boroid/a/?
V četrtek 29. (januarja opoildne je bila Posojilnica v Borovljah cilj brutalnega roparskega napada, pri katerem je bil težko poškodovan 19-letni bančni nameščenec Janko Uschnig iz Bajdiš.
Kljub težkim poškodbam na glavi (fraktura lobanje), ki mu jih je prizadel ropar, je imeti še totiko moči, da je pilarriil na cesto in se nezavesten zgrudil na tla. V strahu za svpjo lastno kožo je ropar zbežat, ne da bi izropal odprti tresor, v katerem je bito 158.000 šiiiingov in razne valute; s seboj je v naglici mogeil vzeti le 26.000 šiiiingov, ki so bili za puttom.
Brutalno napadeni Uschnig leži v celovški bolnišnici in je izven življenjske nevarnosti. Uschnig je povedali, da je storilec hote)! pri njem menjati forinte. Ko se je za hip obrnit, ga je neznanec začel obdelovati z nekim trdim predmetom po glavi. Med obema je moralo priti do obupnega boja, o čemer priča pravo razdejanje s prevrnjenimi predmeti in pravcatimi krvavimi lužami. Pogled v poslovalnico po napadu je bil strašen.
Iz poročila, ki ga je dati Uschnig, je razvidno, da je brutalni ropar velik okrog 175 cm, rdečih las In da je govoril slovensko. Nekateri trdijo, da so v bližini posojilnice videli avto znamke Škoda z registra-oljo KR. Isti avto so videli tudi en dan poprej na istem mestu. V zasledovanje so se vključit tudi jugoslovanski varnostni organi.
Pravkar smo zvedeli, da so bančna roparja izsledili v Kranju. Po daljšem zasliševanju sta priznala to dejanje.
Bančnemu nameščencu Janku Uschnigu želimo skorajšnje okrevanje.
Na zamrznjenih jezerih Avstrijskih dravskih eiektrarn preži smrt
ZVEZNA GtMNAZtJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Stovence v Cetovcu sporoča:
1.	Po posebnem odtoku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žetijo dati v šot-skem tetu 1976/77 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šotskega teta, v času od 9. do 28. 2. 1976, rav-natetjstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predtožiti ravnatetjstvu spričevato prvega semestra 4. razreda tjudske šote, rojstni tist in dokaz avstrijskega državtjanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šotskega teta 1975/76 po oceni tjudskošotske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šote (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavtjeni učenci, ki ne bi dosegti tako dobre ocene, bi morati detati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi potovici junija 1976. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šotskega teta.
4.	Konec maja 1976 bo vodstvo tjudske šote javito gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnatetjstvo gimnazije pravočasno obvestito starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnete prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovotjenjem Dežetnega šotskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-natetjem.
Prijave za sprejem v gimnazijo tahko opravite osebno v šot-ski pisarni ati pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Stovence v Cetovcu, Ebentater Strahe 14, 9020 Kta-
9'"'""	RAVNATELJ:
dr. Pavte Zabtatnik
PtSMO BRALCEV:
Manjšine se prebujajo
„Aaa*aata!fr TageszcaJaaaag" iJeva/^a /9 z Jaae 23. 7. 76 )c /aoročaZa, Ja se je šteH/o prc/aZvaZccu jaažaaofaro/s^f aaaaaapaaae Jzaagaaa/o o J Zeta 796/ Jo 7977 za več ^ot 30.000 oseč*7 Naj-/ao/j so aaa/areJotaaZa TaJaaaca, ^ar za 22,7 oJstot^a. ČZaaae^ aagotauZja, Ja ;a'Za je v zaJaajaZa ZetaZa aaaaaogo Maš/o pot aaazaj ^ svoja aaaroJaaostaaa' s^ttp-aaosta. Vzro^ teaaaaa je pre JtaseaTa v teaaa, Ja so prapaJaaa^a' aaaarapaaae aaaočtao za-sto/aaaaa v gos/aoJars^aA po^/aca/a aaa aattaaaocaZa, aao^o/a&o s/aMe so zastopata/ — ta^o paše časopas — v Jr-žataaaa' aaprava' — „^večjea7aaa" s 73 oJstot^a.
Aa^o pa je pra aaas aza Aoaios&eaaa s s/ovens^o aaaaaapatao? ZaoZaZao prapaJ-na^ov te aaaaaapaaae je zastopana/? v Jr-žavnt' aaprava? Ta^/Za, ^a' se aapajo /aa se snaejo praznata za S/ovence, je tre/aa šteta v proana/aZa. Steva/o s/o-vea-asZaega prečava/stva sta/no pa Ja, ta^o, Ja /aoaaao statastačno ZaaaaaZaa aaaeJ rajaaataai. Peta 7##0 so aaa-aJaao aaašte/a' 702.000 ^oro%/Zt S/oveaacev, Zeta 7923 jaZa je /at/o že Motata) 39.292, Zeta 7934 pa saaaao še 26.796. Peta 7939, Po so se praprav/ja/t' na taPoaaneno-vano „PnJ/6s?ang Jer 37owenen/rage tn Aaraateaa" pa so ja'Za aaaeaa^rat zopet našte/a 44.70$, taPo Ja je v tePaa pe-
ta'P Zet števaZo S/ovencev narasZo Par za 77,972 osep, verjetno so se taPrat roJ?7a Pot zajca. A o pa je Zeta 7943 še/ tatcg s „pZesParjean" aaa .FaaJZo-saang" po voJa, se je pojataa/a prava statastačna Paaga, Pa' je Jo Zeta 7974 zreJaacaraZa PorošPe S7ovence na 77.074 ZjaaJa. V tePaa 33 Zet so torej PorošPa' 5/ovenca števa/čno aaazaJo-va/a za 27.694 oseP.
Da pa Pa' PaZo v pr/Zao Jaaosta še sp/oP Paj za šteta, so azaaanaZa „štetje poseP-ne vrste". Fo štetje Po naenJa taPo per/ePtno Zn PrezPaPno, Ja nas PoJo aaraJno nesZa P zaJnjeanaa počatPa. N/araZer v pePZaa je anenJa za to Je-janje oJreJa/ posePen apZavz.
7n če so Pa Janca na /aažnean TaroZ-spean zaJnja Zeta naš/r pot nazaj P svoja' naroJnostna sPaapaaosta, je to vsePaPor zeZo razveseZjavo. Gotovo pa so anoraZa' za to vrnatev Pata Jana šaroPograaJna pogoja. Na žaZost taPš-na'P pogojev pra nas na AorošPean na Zn zato taaJa ne anore Pata pota nazaj. AJor pa je taPo preJrzen, Ja se aapa šteta' za S/ovenca, teanaa pa za-pretajo, Ja naj se poPere čez Aara-vanPe, Per je na AorošPean vse JeaatscP.
FrancZ AropavnZP,
5e/e-Zgornja Aot
JOŽE KROFLIČ	12
Skozi smrt v življenje
Glas ije zadonel rezko, ledeno, oči so grozeče zasijale, 'obraz poveljnika se je nenadoma preobličil v obraz partizana. Tudi oba .bandita" sta oživela in izpod sukenj privlekla brzostrelki.
.Kvišku, kvišku!" sta se smejala. .Sicer vas bomo pobiti!"
.He, he, he, in orožje vam bomo zaplenili, saj ga ne 'boste več potrebovali," jih je smeje se razoroževal poguben in mlad Celjan.
Zunaj so hostniki zastražili vse dohode in izhode. Cez ftekaj trenutkov ije zazvonil telefon.
Komandir nemške straže bi rad pristopil in govoril.
„Ne boš, kolega, komandant jetnišnice sem jaz," je 'dejal poveljnik in sunil Švaba v kot.
.Hiert Haftanstalt", se je javil. Gestapovci so vprašali, 'če je kaj novega. Ne, je odgovoril poveljnik, nič novega, obesil slušalko.
..Daj ključe od celic!" )je nato mirno zapovedal, toda komandirju, temveč znanemu pazniku. .Dva ostaneta Pri ujetih Nemcih, M boš pa odpiral celice."
Hitro, toda mirno in preudarno so odpirali celice in jetnikom odredili, na(j se pripravijo na odhod.
Nekateri priporniki niso mogli verjeti, da so osvobojeni. Tu in tam je ležal kak jetnik prebičan in izmučen na ^eh in zdrobljena slama je smrdela po steničlji krvi. Slab zrak je puhnil osvoboditeljem v obraz in morali so gledati *9rozne prizore, o katerih je govorilo po celicah trpljenje s ovenskih mučencev. Tu je umiral ta politični pripornik,
tam drug in v zadnjo tolažbo so mu govorili prišleci o svobodi, ki prihaja — osvobojenja pa ni bil več deležen. Marsikateri je moral nato v svobodno prirodo na pot — v konec in smrt.
V	jetniški sobi je ležal bolnik s prebito lobanjo. Strli so mu jo pri zasliševanju. Razveseli! se je osvoboditeljev, toda z njimi ni mogel, noge ga niso nesle.
V	ženski bolniški sobi je zapuščena ležala na slam-njači mati z nekaj tedni starim otrokom. Podla duša (jo je ovadila, da je poslušala .sovražna" radijska poročila. Obsojena je bila na večmesečno ječo — z otrokom. Švabi tudi materam niso prizonašali.
Cas je hitel. Ura v stolpu se je bližala trem.
Nemški ujetniki v stražnici so preživljali minute kot celo večnost.
.No, no," je zagodel stražni partizan, „!e mirno, sicer dobiš s kopitom po glavi! Vem, da vam roljtiljo po glavi misli, kako bi nas pobili. Toda ne boste nas, smo tudi na to pripravljeni. Kar lepo roke kvišku. Prvi padete vi, nato borba in šele potem smo mi na vrsti. Le mirno, jetniki se že zbirajo! Se nekaj minut, nato vas bomo sami zapustiti. Saj v Starem piskru nismo radi. Preveč smo se ga naužiti. Preveč poskusili v prejšnjih mesecih. V svobodnih gozdovih je mnogo, mnogo lepše! No, ali se kdo izmed vas javi, da gre z nami. Ne silimo nikogar. Ne bo se vam slabo godilo!"
Švabi so molčali.
„Sa!j vas ne silimo! Zadovoljni smo z vašim orožjem. Nemčija je voljno že tako izgubila. Zemljevide po uticah ste že sami odstranili. Ni več posebnih poročil. No, danes bi vaš firer spet lahko posla! v svet posebno poročilo.: Sovražniki so zavzeli našo trdnjavo Stari pisker. Vojaki so se borili do zadnjega moža, do zadnje patrone, nato so se morali zaradi pomanjkanja vode in hrane predati. Koman- )
danta odlikujem z viteškim križcem. Tako poročilo naj bi vaš firer poslal danes v svet."
Vedno več političnih pripornikov se je nabiralo na dvorišču jetnišnice: moški )in ženske. Mirno so se zbirali, a neka skrb jiih je le obdajala. Kaj, če nas dobijo, kaij bo potem? ...
Celjan partizan se je zagledal v nekega stražnika in ga motril. Le-ta je sklonil glavo. Rad bi si bil pokril oči z rokami, toda stražar ga 'je sunil v rebra in mu zaukazal, naj se drži roke kvišku.
.He, he, saj ni težko. Ali še veš, kako sem jih mora! jaz držati pri tebi, ti svinja? Kako si znal ti vezati roke in krepeličiti. Sedaij si v mojih rokah. Lahko bi te razčesnil, da bi izpustil tisto umazano dušo. Pa te ne bom. Zate, ki si strah Starega piskra, je največja kazen, ko ti bomo odpeljali tvoje žrtve. Saj te bodo Švabi sami obesili, jaz si s teboj ne bom umazal rok."
Snel mu je s suknjiča okrogel znak in mu ga dal v
usta.
„Na, na, žri ta znak, da boš sit fašizma!" Prisolil mu je dve zaušnici.
Četa je pobrala tudi orožje v skladiščih in, ko je partizan dobil zameno za varovanje nemških straž, je še sam skočil v skladišče.
Telefon je poveljnik prerezal in zapovedat: .Kdor se ne bo pokoril, ga ustrelite!"
Prebivalci Starega piskra so odšli z nekim bivšim paznikom po Ozki ulici mimo bolnišnice, mimo straž, mimo Ostrožnega in Lopate v svobodne rožnodolske gozdove.
Z osvoboditelji je odšla v svobodo tudi Dora.
Dne 16. decembra 1944 je btl Stari pisker žjutraj brez političnih jetnikov.

H'	
	
Pravljica o knjigi
Velika omara v kotu sobe se je zbudita in na stežaj odprta vrata.
.Dober večer!" so dejale obleke in druga za drugo smuknite iz omare. Svetilka na mizi se je globoko priklonila, čeprav je bila temna.
.Dober večer, lepotice!" je vzkliknila. Stoli so z oživelimi nogami naredili korak naprej in se uslužno zleknili.
.Sedite na nas," so zašepetali. In obleke, šumeče, rožaste in gladke, svilene in volnene, so sedle. Miza je zakoračila proti njim.
.Naslonite se name, ljubke obleke!" In obleke, tople in božajoče, so se naslonile na mizo. Vsi predmeti v sobi; omara in miza in stoli, svetilka in obešalniki in peč so bili začudeni nad oblekami.
.Kako lepe ste!" so šepetali in bili ganjeni.
Na mizi pa je ležala knjiga in molčala.
.Pripovedujte nam kaj, lepe obleke!" je zahotela peč. .Nepremično stojim v tej sobi že dolga leta. Pečnice, ki so bile včasih svetlo-zelene, so počrnele in dimnik imam zamašen s sajami, da komaj diham. Stara, prastara sem, a ničesar še nisem videla, čemur pravijo svet."
.Da, marsikaj sem videla," je dejala obleka, ki je bila črna kot noč in posuta z lesketajočimi biseri. .Svet poznam. Veliko plesišče je in na njem se ovijam ob lepo izlikano obleko moža. Vijem se po taktih in drhtim, kakor drhtijo grudi pod menoj. Svet je lep."
.Še lepši je," je dejala obleka, ki je bila modra kot morje in posuta z drobnimi cvetovi.
.Svet je prostrano polje, svet je roža ob roži in jaz sem roža med rožami. Najlepše izmed njih mi pripno na prsi in čutim jih, kako drhtijo, kadar umirajo."
Tretja obleka, ki je bila težka in topla, pa je dejala:
.Svet je dosti lepši! Bel je in nikjer mu ni kraja. Po belem svetu drsim in iskri vranci me vozijo na saneh. Kraguljčki zvončkljajo in grudi, stisnjene pod menoj v objem, vriskajo."
ko nabere debela plast prahu, odprta in brana pa sem svet, ki je lepši in bogatejši od tistega, ki ga živijo obleke. Moj svet je vesel in žalosten, vriska in joče. Moj svet je velik in moje življenje je tisočkrat daljše od življenja oblek."
Obleke so grdo pogledale.
.Povej nam kaj o svojem svetu, da dokažemo, koliko lepši je naš!"
.Pripovedovala bi, pa sama ne morem," je rekla knjiga. .Kdo mi bo obračal liste?"
.Pokličimo veter na pomoč!" je zaklicalo okno, ki se je prav tedaj odprlo.
„Pa pokličimo veter," so rekli stoli in miza in obešalniki in peč in omara in svetilka, le obleke so molčale, ker jim knjige ni bilo mar.
Poklicali so veter. Prišumel je in začel obračati liste drugega za drugim, da je knjiga lahko pripovedovala.
Iz knjige so zašumeli gozdovi, mogočni in temni. Na drevesih so oživela gnezda in samčki so tekali prav do drevesnih vršičkov in klicali, da je po vsej hosti zvenelo:
„Si še živ? Si še živ? Si še živ?"
Na leske so splezale mačice in prerasle v debele klobuke z nazobčanimi krajevci. Veverice so preskakovale druga drugo in črne vrane so plašile drobne zajce v grmovju. Prav na tleh so se razcvetele šmarnice in mednje je sedel mlad par.
Veter je šepetal in z listov so lile deroče reke in mogočni slapovi, bobnela so mlinska kolesa in klopotale stope. Visoko pod nebo je planil zubelj iz slamnate strehe in v visoki palači je slavje doseglo vrhunec, ko so prignali ujetega upornika. Njegova kri je brizgnila čez bele liste knjige in zagorela v njej.
Podirali so se debeli zidovi in skozi mrzle januarske noči so korakale velike vrste prepevajočih ljudi. Bili so ranjeni in lačni in strgani. V čevlje se je skozi široke reže vsipal sneg, a mladi ljudje so peli, da je pesem pla-
šila ptice in se je medved-zaspanec začuden dvignil iz brloga. Pesem je zvenela v cvetočo pomlad in veter, ki je bučal čez planine, jo je nesel s seboj do belih mest v dolini, da so se ji vrata in okna na stežaj odpirala.
In spet je bila pomlad in hosta in bele šmarnice v temnih zatišjih. Same so se spletale v vence in z vonjem obsipale grobove, ki so tiho čuvali nad njimi. Pod široko smreko je sedel mlad par. Zdaj je gozd umolknil, ker je bila. pesem, ki je lila iz mladih src, močnejša od njegovega šumenja, utihnile so ptice, ker je bila slajša od njihovega petja, in še potok je tekel počasi, a le zato, da bi jo s seboj ponesel čim lepšo.
Že zdavnaj je odšumel veter in okno se je pozabilo zapreti. Vse tiho je bilo v sobi, tako tiho, da se je še drobna miška, ki je pokukala izza omare, take tišine ustrašila. Zacvilila je od strahu in zdramila omaro.
„Ah," je dejala omara, .ali nisem bila nekdaj smreka, visoka, do neba segajoča? Ali nisem nekdaj za vetrom ponavljala pesmi? . ..
Zdaj se je zbudila tudi peč:
.Morda se mi je samo sanjalo . . . Toda bila sem zemlja in v sebi čutim bose stopinje ... In ali nisem rodila cvetja, samih belih šmarnic? . . . Toda to je že zdavnaj minilo . . ."
.Knjiga," je dahnila na stežaj odprta omara, kolikor prostorna in široka je bila. „V meni je predal, bel in s svilo pregrnjen. Samo rože so v njem, ki so prezgodaj umrle. Ali ne bi hotela vanj? Ne prah te ne bo in ne dolgčas moril."
.Hvala," je knjiga dejala in se nasmehnila. „Ne v predalu, čeprav je s svilo opet — v roki in na mizi je moje mesto in tu ostanem. Morda doživim roko, ki me bo prelistala . . ."
Očrnela peč v kotu sobe je bila vsa umazana od sajastih solz. Obleke pa so se že zdavnaj splazile omari v kot in nihče več ni vprašal po njih.
ALOJZ GRADNIK
Drvar/i'
Vrh strme Pokljuke, po strani klobuke, hitimo drvarji ob rani že zarji na vrhe, v kotanje, na delo vsakdanje.
Tu naša sekira drevesa pod:ra, drevesa vse vrste, mecesne in jelke, za vaše zibelke, za postelje, krste, za hleve in hrame in rudnikov jame.
So skrivne res veze med vsem, kar tu raste, res veže to breze in tršate hraste!
Ob uri slovesa so nema drevesa.
Ne jočejo smreke za gabrove rane, ponosne, vzdržane poslušajo jeke, ko debel njih vrsta se ruši sred brsta.
O, poj, poj, sekira, če gozd zdaj umira, kar je odživelo in staro je, zrelo, naj pade, naj pade za nove nasade!
.Ah, kako lep je svet!..." so vzdihnili stoli in omara in miza in obešalniki in svetilka in stara, počrnela peč v kotu.
.Moj svet je lepši!" je dejal tedaj nekdo tako jasno, da so vztrepetali vsi po vrsti. Ozrli so se in videli, da je to rekla knjiga. Zmrdnili so se in obrnili stran.
.Kaj bi ti vedela o svetu?" je naposled spregovorila peč zaničljivo in osorno. .Prinesli so te lepo zavito in prevezano z modrim trakom. Dolgo je že od takrat! Potem pa te je bela roka, ki me pozimi mnogokrat boža, razvila in položila na mizo. Tu ležiš in nihče več te ne pogleda. Kaj bi ta tvoj svet?"
.Seveda, ker me niso pogledali..." je vzdihnila knjiga. .Mene je treba odpreti in živeti in živeti začnem od prve do zadnje strani. Zaprta sem le predmet, ki se nanj lah-
PEKOČ/
Trda beseda
Ptice so se zgodaj zMJKf. Ker so se do^ro Mgt^g/f, so Me vesele. TgMj so se spre/ete/e s ZrrglM na jg/dgno, z jg/r/gne Mg s/tvo, s s/tve Mg češnjo. K/rcg/e so se irt si čiri-M/e. Z Mgdegg zeienegd iistjd so pi/e roso.
Tttdi sonce se je zMdiio. Zg-THežiMio je in Mr se je doi?ro Mg-spg/o, je od Kgodjg stegnilo svoje žgrM po rosni trgci, med rosno drevje- pre^o MtdniA gora, potopi/o je žgrM v vodo in česgršto/i se je z njimi dotgšmdo, vse je z%-gore/o in zgšdesteio. Popi/o je modre megiice nad gozdom in tr<tv-Mr^orM.
Potem se je mirno ngs/oniio Mg Pgruhno Mo, jo ogre/o in posijgio s^oz 0M0.
Pgricg se je do^ro ngspg/g in od ggodjg se je pretegovg/g ng poste/ji. Posinšgig je, MM ptice ng vrtM činTgjo, vdiMvg/g je čist jn-trgnji zrg^, rgdg je ime/g sonce, M je sijg/o ng posteljo in gre/o noge.
$o/grji so hiteli v soio. NeMo
jo je pod oMom poMicg/.'
.Rgricg, g/i se spiš?"
.SMči/g je št oMtt in vzšdiMi/g šo/grjem.* „DoMo jgfro, doMo jn-tro/" G/edg/g je zg njimi in jim mgM/g.
„Z?gr;cg, nisi se še %mi/g, nisi se oideidg in nisi se še počesgig. /n tgMng se stegnješ sMz oštno. $rgm te š?odi/"
Pgricg se je Kstrgši/g. šTorgj M ne spozng/g svoje mgme, tgM strog oi?rgz je ime/g.
3o/grj/ so od/nte/i svojo pot. Pi/i so Krniti in počesgni.
BgrMg je tiPo oMede/g ng poste/ji. 7'ndi ptice ng drevjtt so n tiPni/e.
ZgMj?
Ker se še niso nmi/e.
/n sonce se je zgMi/o z oidg-Mm.
ZgMj?
Ker se še ni gmi/o in počesg/o. Vso zemijo je poMi/g sencg. Pdo je tgM iepo jgtro, zdgj gg pg ni več.
TAT
tz nekega taborišča, ki so ga morale nacistične čete zaradi napredovanja zavezniških čet zapustili, so privlekli s seboj tudi politične pripornike. Tako je prispel v Dachau tudi tisti transport. Sami okostnjaki. Do dachauskega taborišča se je privleklo kakih tisoč mož, prav toliko so jih med potjo pobili, ker zaradi oslabelosti niso mogli naprej. Če si omagal, je počil strel ali pa si dobil udarec s puškinim kopitom po lobanji in mučeniško telo je obležalo za cesto. Vsepovsod ob poteh so bile posejane modro in sivo črtaste čebre, oslabljena trupla pripornikov; za to setviljo človeških žrtev pa je rohnel (rontni Vihar in rušil in uničeval nemška mesta in vasi.
Od daleč se je slišala pesem esesovskih čet: .Haiti — hailo, haili — hatilo..."
Naša četa je delala kak kilometer od kazenskega taborišča, vendar še zagrajena v esesovskem taborišču.
Esesovski stražarji so stali na strežnih stolpih in srepo merili sprevod živih mrličev. Mnogo trpinov je prehodilo to strašno pot na Kalvarijo — pred ciljem pa so omagali in padli.
Sprevoda ni hotelo biti konec. Priporniki niso korakali več v strnjenih vrstah po pet in pet, temveč le v skupinah. Tu si videl trideset mož, ki so se podpirali in vlekli s seboj do nezavesti onemoglega tovariša, tam si zagledal šest oslabljenih mož, ki so v odejo zavito gmoto kosti izčrpanega tovariša s težavo nosili v novi dom. In spet skupina za skupino. Vmes pa esesavci, katerih obrazi so že na zunaj dokazovali umozane duše in krvniški poklic. Saj so vse življenje te ubijali in ubijali.
Spraševali smo jih, trpine, od kod so, in procesije so nam odgovarjale v raznih jezikih. Izpodbujali smo jih in spet izpodbujali, naj vsaj ta kilometer vzdržijo.
Mnogo jih ni prišlo na cilj.
Ne daleč od nas je omagal neki siromak. Ni in ni mogel dalje. Sesedel se je, ko pa se je približal esesovec, se je pognat in se po nekaj korakih spet sesedel. Lovil je zrak in široko zeval. Prsi so se mu širile, pa zopet krčile in globoko je vdihoval zrak. Spet je vstal in se oslabljen čez nekaj trenutkov zgrudil. Esesovec je šel dalje. Mimo so šle urodnice iz esesovskih pisarn. Postale so za trenutek in nekaj govorile, nato spet odšle. Med njimi so bile tudi nemške bolničarke. Ni jih zanimalo trpljenje sočlovekovo, mislile so si: .Saj si politični nasprotnik, ni z nami — naj pogine!" Mi bi mu bili radi pomagali, toda v bližini je stal naš kapo, hudič v človeški podobi. Sam je gledal siromaka in — čudo — zmdjal z glavo, zadrl se je nad siromakom, toda zdelo se je, da je vendarle v glasu nekoliko sočutja.
.Vstani, beži, zdrži!"
Besede so nas opogumile in k onemoglemu siromaku je stekel Milan in ga zdlll s požirkom grenke črne kave. Siromak je široko pogledal, zazeval, prijel Milana za roko In spet napravil požirek. Kmalu si je opomogel; ko je zaužit še košček kruha, je vstali in se zahvalil:
.Rešili ste mi, prijatelji, življenje!"
Na rdečem trikotniku je imel črko J! S takimi črkami so bili zaznamovani Jugoslovani.
Bil je Istran-Slovenec, ki je tudi v taborišču na zunaj kazati pripadnost k Jugoslaviji.
Počasi se je nato pomikal za procesijo . . .
Po glavni taboriščni cesti so prihajali okostnjaki. Globoko vdrte oči, brez las, kost in koža, rana' pri rani, oviti le okrog pasu v odejo, bosi. Počivali so ob cesti, od koder so jih s palicami preganjali policaji, ki so bili sicer tudi priporniki, a s posebno milostjo pri taboriščni upravi'. Imeli so veliko oblast, prav za prav so vladali taborišče s palico
in nasiljem.
Procesije trpinov pa ni hotetlo biti konec. Drug drugega so podpirali in bolničarji so vozili izmučena telesa, ki so negibno ležala, kar na velikih vozeh z derami. Tudi na nosilnicah so nosili oslabljena telesa v bolniške barake, na mrliških dvokolesih pa rešene v mrtvašnico in datlje v krematorij.
Smrt pa je še kar naprej kosila med prišleci. Prva noč je vzela dvestodeset mož in fantov. Druga nekoliko manj, tretja spet nekaj več.
Doktor Blaha, češki zdravnik pripornik, je seciral noč In dan. Delali so zapiske zaradi ugotavljanja bolezni, ki pa so bili menda vsi enaki. Oslatbljenje, oslabljenje.. . Pogrebni oddelek je vozit visoko naložene vozove mrličev v peči.
Pihal je hladen večerni veter. Topoli ob taboriščni cesti so šumeli 'in svetilke z barak so metale njih dolge sence po cesti. Zadnji priporniki novega transporta so zapuščali kopalnice. Ker je manjkalo odej, so morali kar geli v barake. V roki so nosili številke, ki so jim jih dali v sprejemni pisarni.
.Za naprej boste številke, številke, ki so rojene v Dachauu, številke, ki bodo poginile v Dachauu!"
Tako so jih tolažili esesovci. Brez številke ne smeš niti umreti, brez številke ne moreš zapustiti dachauskega taborišča. (e nimaš številke, izgineš, kakor jih je odšlo že tciliko na oni svet. Mnogo jih je odšlo med potjo in nihče od domačih ne bo vedel ne za kraj, ne za grob svojega dragega. Iz dachauskega krematorija ponese veter vsaj prah proti jugu — grob mrtvakov med potjo pa bo zravnan in nihče ne bo nikdar zasadil rož, nikdar ne bo brlela svečka na zapuščenem grobu. Ljudje v bližini takih grobov bodo pripovedovali otrokom menda takole:
fNgdg/jfugnjf v prrAodn;; IfcMb)
Prešernovo mesto
v razvoju slovenske kulture

ec -
E. ^/j

^ '

(N^^a/jccanjen s J.
pak tud! z izjemnim, občudovanja vrednim delovnim mojstrstvom, ki ga premato upoštevomo, na zemljevidu evropskih poezij uveljavil slovenski narod kot enakovreden narod. Čeprav je bil ta narod v resnici še brez stvarne, materialne politične moči. Literaturo je razvil do tiste stopnje, ko je postala zmožna, da s samo literarno vrednostjo, ne le z izjavno narodno mislijo, dokazuje in potrjuje obstoj nekega kulturno dozorelega jezika in naroda.
Prešernova družbena zavest se torej razkriva že iz njegove umetniške zavesti. V nasprotju z večinsko miselnostjo in tudi v nasprotju z miselnostjo učenjaka Jerneja Kopitarja, človeka evropskega ugleda in veljave, se je odločil, da bo pisal literaturo po meri razvitega in kompletnega naroda, ne pa naroda, omejenega na sloj ..miroljubnih poljedelcev". Tu je bilo bistvo njegove družbene zavesti, ki je znala mimo neobetajoče resničnosti Metternichovega absolutizma videti daleč naprej. Danes se nam to zdi nevarno, takrat je bila za tako spoznanje potrebna globoka zavest in za tako odločitev potreben izjemen ponos. Ponos, ki je bil razbremenjen sleherne manjvrednosti zavoljo narodove majhnosti in neupošte-vanosti.
Prešernov ponos je ponos, ki bi zaslužil, da o njem pišemo knjige. Nešteto je zgodb tega ponosa, v njegovih pesmih pa tudi v njegovem življenju. 2e šolski katehet je imel v svoji beležnici zraven Prešernovega imena zapisano pripombo: „stolz!" Tudi njegova koroška zgodba ni brez dokumenta te vrste. V pismu, ki ga je pisal prijatelju Čopu iz Celovca dne 5. februarja 1832, odkrito občuduje ponosno uporništvo celovških Slovencev zoper žaljivo objestnost tujcev. In pri tem graja pretirano ljub-lanjsko strpnost in popustljivost v takih rečeh. Toda Prešernov ponos ni bil slep, kot je včasih ponos ogroženih. Samo nekaj primerov. Obseden je bil od ljubezni do domače, slovenske besede, vendar se mu je pretirano puristično, preveč čistunsko razmerje do nje zdelo bedasto, saj je vedel, da mora vsak jezik, če je močen, sprejemati vase tudi od bogastva drugih jezikov. Rad je imel ljudsko pesem in mnogo si je dal opraviti z njo, vendar je vedel, da bi poezija zakrnela, če bi jo samo posnemala in se ravnala preveč po njeni meri in pobudi. Svoje najgloblje moči je posvetil pisanju slovenske literature, vendar se ni branil široke odprtosti v svet. Vedel je, da lahko nacionalna književnost resnično napreduje le tedaj, če spusti vase tudi tokove tujega, svetovnega literarnega dogajanja in te tokove obvlada tako, da jim da svojo podobo. Bil je eden redkih, ki je soobstajanje domačega in tujega vzdržal in iz tega spopada ustvaril novo kakovost, tako, da je obstala. Njegove Poezije (1847) so še zmeraj zgleden primer umetnosti, ki ni klonila niti v domačijsko zaprtost niti v kozmopolitsko izrojenost, temveč je slovensko svetovljanska v srečnem pomenu besede.
Toda mostu med „našim" in „tu-J'm", med nacionalnim in internacionalnim ni postavljal samo v umetnosti. V Zdravljici (1844) najdemo 3e danes tvorno, v slovenskem in svetovnem merilu še zmeraj produktivno politično formulo, ki na skrajno humanističen način povezuje nacionalno idejo z idejo internacionalizira. Načelo neodjenljivega boja za lastno narodno suverenost veže z načelom mirnega, enakopravnega in bratskega sožitja vseh narodov, sožitja, ki je še danes samo vizija, če-Prav ena najbolj pametnih vizij človeškega urejanja sveta. Lahko smo različnih nazorov, prepričanj in mnenj, toda eno je za nas Slovence "ajbrž zunaj dvoma: pod to Prešernovo formulo, ki je prva moderna torniula slovenstva, ne smemo pasti. Y njen j je vse: je široka, demokratična pripravljenost na polno spoštovanje drugega, če tega spoštovanja s svojim ravnanjem ne zapravi; in je najtrša neuklonljivost zoper vsakršno odvzemanje narodne biti. Prešernovo 'Uročilo je veličastno v svojem humanizmu, ampak humanizmu, ki ni Prav nič krhek in gosposki, temveč trezen, zrel in udaren, pripravljen tu-
' na trd obračun s prevaro. Prav
njegovo celovško pismo je plebejsko jasen dokument o tem.
Vendar Prešerna ni mogoče do kraja zajeti niti z umetniško niti z družbeno vsebino njegove miselnosti. Pri njem obstaja še območje trajnejših, tako imenovanih eksistencialnih bivanjskih človeških vprašanj.
Tudi v življenjskem nazoru slovenskega pesništva je Prešeren opravil prelomno dejanje. Bil je prvi, ki je v svoji poeziji očitno izstopil iz dogmatično urejenega življenjskega nazora, cerkvenega in prosvetnega. Izstopil je tudi iz naivnega razsvetljenskega optimizma, s katerim je še Valentin Vodnik gledal v svet pa tudi na človeško pamet in podjetnost. Prešeren je dokončno izstopil, čeprav včasih tudi mukoma, iz vseh varnostnih idejnih sistemov tradicije. Bil je prvi, ki je zmogel in si upal odpreti resnično konfliktne položaje človekovega bivanja v meščanski, pa ne samo meščanski družbi. V nje-
nega mitičnega mišljenja, izstopati iz mitrološko zavarovane podobe sveta. Koraka v nezavarovano človekovo resničnost ni občutil kot srečo, imenoval ga je „spoznanja strup". Toda napravil ga je, ta korak, kot nujno opravilo osveščenega, na samostojno mišljenje obsojenega bitja, ki preveč ve pa tudi preveč ponosno je, da bi moglo še pristajati na svet varne „vere staršev", na svet idile, ki je lahko lep svet, a ni več in biti več ne more njegov svet. Kljub domotožnim pogledom nazaj je dovolj močan, da pristaja na življenje v svetu novodobnega sizifovstva in prometejstva hkrati. Sizifovstvo in prometejstvo sta temeljna položaja Prešernove osebne filozofije, dve temeljni ideji njegove romantične poezije vse od Slovesa od mladosti mimo Sonetov nesreče do Pevca.
V modri statičnosti ni najboljših tal za poezijo. Poreklo prave, osvobojene poezije se ne začenja v du-
Ena izmed upodobitev pesnika Franceta Prešerna
govih pesmih se v vsej širini pokažejo resnice, ki jih dotedanje slovensko leposlovje ni pokazalo: spopad med človekovimi humanističnimi ideali in vsakdanjo, grobo pridobit-niško resničnostjo, spopad med človekovim upanjem in brezupom, med smislom in nesmislom bivanja, celo spopad med upiranjem smrti in voljnim pristajanjem nanjo. V slovenski književnosti je prvi razkril globljo dramo človekovega mišljenja in dramo spoznanja, ki ni več zavarovano z dogmo ali nauki, ki bi dajali človeku že izdelane odgovore na temeljna vprašanja bivanja in mu kazali zanesljivo smer poti iz stiske. Odprl se je peklu in nebu človekove eksistence, nezavarovane eksistence, in zato dvomu, zato nenehnemu iskanju brez dokončnega najdenja. Skratka, odprl se je novodobni spoznavni dinamiki in dialektiki. Pa ne samo spoznavni, z njo vred tudi doživljajski dinamiki in dialektiki, ki je za pesniško snovanje še bolj bistvena.
Prešernovo pesništvo prav zaradi te svoje nenehne doživljajske odprtosti, nemirnosti in napetosti lahko štejemo za začetek novodobne slovenske literature. V razvoju naše književnosti je z idejne strani dosegel tisto prelomno točko, ko se pesništvo začenja osamosvajati iz tradicional-
hovni idili niti v urejeni, varni, tapecirani človeški sreči. Velika dela svetovne literature niso najbolje opremljena s človekovim mirom in varnostjo. Prešeren je pri nas prvi odprl vrata tudi v ta, ne ravno srečni, toda resnični in ustvarjalni svet literature.
In vendar je zanimiva neka tipično prešernovska lastnost, ki jo je vredno premisliti. Pri vsej svoji odprtosti nemiru in dvomu Prešeren nikoli ne obtiči sredi obupa in resignacije, čeprav mu nista tuja. Ko prispe na dno, zmeraj znova najde kretnjo kljubovalnega vztrajanja, ki se ne da potolči do kraja. Uvodni moto v Poezije Sem dolgo upa) )n :e ba) ni nič drugega kot najbolj strnjen zapis Prešernovega življenjskega nazora in ključ v njegovo celotno pesniško delo: na začetku tega zapisa stoj! „up", sledi mu „strah" in utrujena ..praznota", od tod pa želja nazaj k nemiru, boju in vztrajanju. Filozofija vztrajanja zunaj slehernih utvar in tudi sredi popolne breziz-glednosti je temeljna filozofija njegove poezije.
In prav tu Prešeren še vedno živo odgovarja na neko zelo bistveno vprašanje, ki ga življenje postavlja človeku, narodu in človeštvu zmeraj znova, tudi danes.
Mesec
slovenske knjige
V počastitev stovenskega kutturnega praznika ob stotetnici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna sta knjigarna .Naša knjiga" in uredništvo ..Siovenskega vestnika" spet pripravita že tradicionaino in priijubijeno akcijo pod nasiovom ..Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna pester izbor siovenskih knjig po izredno nizkih cenah.
VSAKA KNJIGA SAMO...........................šil.	2."
O Smiljan Rozman: POLETJE, povest, 164 str. br.
O Vjenčeslav Novak: SOCiALNE PODOBE, izbrane črtice,
156 str. br.
O Gerolt Alschner: ŽiVAH NA VEUKEM POPOTOVANJU,
pogled v živalski svet, 116 str. ilustr. br.
O Ivan Ribič: S)N, povest, 96 str. br.
O Adam Milkovič: POTEPUH), mladinska povest, 56 str. il. ppl. O ing. Mitja Tavčar: ELEKTRiKA ZA DOMAČO RABO,
priročnik, 176 str. ilustr. br.
VSAKA KNJIGA SAMO...........................šil.	5."
$ Oskar Hudales: MED VULKAN) )N ATOL), zapiski z velikega potovanja, 96 str. ilustr. ppl.
#	Ivan Dornik: BREZ OČ), zbirka novel, 132 str. ilustr. ppl.
#	Malija Valjavec: tZBRAN) SPtSi ZA MLADiNO, 184 str. br.
#	A. S. Jakovljev: ZGODBE )Z MOJEGA ŽtVLJENJA, spomini slavnega letalca, 100 str. ilustr. br.
#	Davorin Ravljen: GRAJSK) VRABEC, mladinska povest,
48 str. ilustr. br.
VSAKA KNJIGA SAMO.........................šil. 10,-
O Oskar Hudales: UGRABLJEN) BOGOV), mladinska povest iz Indonezije, 156 str. ilustr. ppl.
O Rache) L. Carson: MORJE OKOLi NAS, poučna knjiga o oceanih, 204 str. ilustr. br.
O Dr. Ivo Šorli: V DEŽEL) Č)R)MURCEV, povest za mladino,
144 str. ilustr. kart.
O Anton Polenec: RAZVOJ Ž)VEGA SVETA, knijlga o naravi,
264 str. ilustr. br.
O K. Paustovskij: KARA-BUGAZ, raziskovanja ob Kaspijskem morju, 108 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJiGA SAMO.........................šil. 15."
$ Andrej Hieng: USODN) ROB in druge novele, 240 str. ppl.
^ Radoijem Domanovič: ZGODBE )N SATtRE, izbor spisov srbskega satirika, 208 str. ppl.
#	V. Jan: FEN)ČANSK) ROD, zgodovinska povest, 140 str. il. ppl.
#	Nis Petersen: OPANKARSKA UL)CA, roman iz časov cesarja Marka Avrelija, 376 str. br.
^ Borisav Stankovič: NEČtSTA KR), roman srbskega pisatelja, 250 str. pl.
#	Osip Šest: SEZAM, ODPR) SE), knjiga iz gledališkega življenja, 176 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO.........................šil. 20."
O SOVRAŽNiKU ZA HRBTOM, iz življenja in borb sovjetskih partizanov, 144 str. ppl.
O Smiljan Rozman: NEKDO, roman iz vojnih let, 298 str. ppl. O Nikolaj Leskov: tZBRANE POVEST), 296 str. ppl.
O Anatole France: SPOMtN) )N ZGODBE, 348 str. ppl.
O Vicente Blasco Ibanez: KATEDRALA, roman iz Španije, 292 str. ppl.
O Genevieve Dormann: STEKLENO SRCE, roman,
152 str. polusnje
VSAKA KNJIGA SAMO .
šil.
^ Oskar Davičo: BETON )N KRESNiCE, roman 364 str. ppl.
#	V)HARN) P)$, izbor ruske proze, 448 str. slik. priloge, kart.
#	Rudolt Kresal: VEJtCA ŠPANSKEGA BEZGA, izbrani spisi, 296 str., slik. priloge, pl.
#	Frank Norris: POL)P, roman iz Kalifornije, 392 str. ppl.
#	Hans Kades: LJUDJE V SOMRAKU, roman iz sodobnega sveta, 356 str. ppl.
^ Thames WMIiamson: ZEMLJA M) JE POVEDALA, roman, 300 str. polusnje
VSAKA KNJIGA SAMO......................šil. 30."
O Louis Aragon: VEL!K) TEDEN, roman iz Francije Ludvika XVIII., 592 str. pl.
O Zdenek Pluhar: KR)Ž) OB PROG), roman o graditeljih trans-kontinentalne železnice v Ameriki, 456 str. ppl.
O Danilo Lokar: LETO OSEMNAJSTO, pisateljeva pot v življenje, 240 str. polusnje
O Romain Rolland: MtKLAVŽ BREUGNON, roman, 312 str. ppl. O Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE, roman, 340 str. polusnje O Louis Guillone: ČRNA KR), roman iz stare Francije,
544 str. ppl.
Posamezne knjige tahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, da so mnogi nastovi na zatogi )e v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročitom. Sicer pa obsega izbor še mnogo drugih zanimivih knjig po enako ugodnih cenah, tako da se obisk knjigarne v mesecu tebruarju vsekakor izptača.
Knjigarna ,Naša knjiga'
CELOVEC, PAUL!TSCHGASSE 5 — 7
JANUSOV OBRAZ...
5 7. 5ž7*<ž72;',)
^ Otimpijski ogenj zagoret v tnnsbrucku
V sredo popoldan je bita v skakainem štadionu na gori Iset nad Innsbruckom slavnostna ovoritev XII. zimskih olimpijskih iger. Olimpijski ogenj, ki so ga prižgali pretekli petek v starogrški Olimpiji in je simbol olimpijskih iger, 9ta na prizorišče XII. zimskih olimpijskih iger prinesla olimpijska zmagovalca iz leta 1964 v Innsbrucku Christl Haas (smuk) in Josef Feist-mantel (sankanje). Oiimpijska zmagovalca sta nato užgala ogenj v obeh olimpijskih posodah, ki simbotizirata zimske olimpijske igre v Innsbrucku iz leta 1964 in letošnje. Olimpijsko zaprisego je v imenu športnikov iz 36 držav sveta izgovoril olimpijec iz leta 1964 Werner Delle Karth. To je bila druga olimpijska zaprisega, ki je bila izgovorjena na innsbruških tleh. Kot vemo, je Innsbruck drugo mesto, kateremu je olimpijski komite podelil olimpijske igre dvakrat. Ista čast je doletela v letih 1928 in 1948 le še švicarski zimskošportni kraj St. Moritz.
Otvoritev v sredo popoldan je predvidoma prekosila dosedanje rekordno število gledalcev, ki so si ogledali začetni ceremonial po televiziji. Po prvih podatkih je spremljalo ceremonial po televizijskih ekranih okoli 700 milijonov gledalcev. Rekordno pa je tudi število udeležencev olimpijskih iger, ki se bodo potegovali za cenjene kolajne. Rekordno število udeležencev so imele dosedaj olimpijske igre v Grenoblu leta 1968 s 1296 udeleženci, število držav, iz katerih prihajajo športniki, se ujema z rekordnim številom držav udeleženk na olimpijskih igrah v Innsbrucku leta 1964, kjer se je kot tokrat udeležilo 36 držav.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so olimpijske igre v Innsbrucku bolj kot igre kdaj poprej v znamenju novih izumov na področju zimskošportnih rekvizitov. Tako naj bi sankači iz Nemške demokratične republike nastopili na sankaških prireditvah s čeladami, ki popolnoma odgovarjajo aerodinamičnim zakonom, avstrijski skakalci pa naj bi svoje uspehe lanskega leta obnovili s pomočjo novih ..magičnih" oblek, novimi vezmi, čeladami podobnimi šlemom, smučmi s sprednjimi lopatami iz penaste snovi. V ospredju vseh konstrukterjev novih izumov stoji vsekakor trener avstrijske skakalne reprezentance Baldur Preiml, ki je z lanskimi izumi opozoril ves svet.
^ Spored o!impijskih iger od 6. februarja naprej
Petek, 6. 2.: Biatlon — moški posamezno (8.30); sankanje, enosedi — moški in ženske (9.00); hitrostno drsanje, 500 m — ženske (10.30); hokej na ledu, skupina A (13.00, 16.00, 20.00); bob, dvosedi (14.30); podelitev kolajn (19.00).
Sobota, 7. 2.: Sankanje, enosedi — moški in ženske, 4. vožnja (9.00); teki, 5 km
—	ženske (10.00); hitrostno drsanje, 1000 m
—	ženske (10.30); smučarski skoki na mali skakalnici v Seefeldu (13.00); bob, dvosedi
(14.30)	; hokej na ledu, skupina B z Avstrijo (14.00, 17.00, 20.00); umetnostno drsanje, pari — prosti program (19.30); podelitev kolajn (19.00 in 23.00).
Nedelja, 8. 2.: Umetnostno drsanje, moški — obvezni liki (8.00); teki, 15 km — moški (9.00); hitrostno drsanje, 3000 m — ženske (9.45); alpsko smučanje, smuk — ženske (12.30); smučarski skoki, kombinacija (13.00); hokej na ledu, skupina A (13.00,	16.00,	20.00); podelitev kolajn
(19.00)	.
Ponedetjek, 9. 2.; Teki, kombinacija
(9.00)	; alpsko smučanje, veleslalom — moški, 1. tek (12.30); umetnostno drsanje, moški — kratek program (14.30); hokej na ledu, skupina B (14.00, 17.00, 20.00); umetnostno drsanje, plesni pari — prosti program (19.30); podelitev kolajn (19.00 in
23.00)	.
Torek, 10. 2.: Umetnostno drsanje, ženske — obvezni liki (8.00); sankanje, dvosedi — moški, 1. in 2. tek (9.00); teki, 10 km — ženske (9.30); hitrostno drsanje, 500 m — moški (10.30); alpsko smučanje, veleslalom — moški, 2. tek (12.30); podelitev kolajn (19.00).
Sreda, 11. 2.: Teki, 4x10 km — moški
(9.00); hitrostno drsanje, 5000 m — moški
(9.30)	; alpsko smučanje, slalom — ženske, 1. tek (11.30) in 2. tek (13.00); umetnostno drsanje — ženske, kratek program (14.30); hokej na ledu, skupina B (14.00 17.00,
20.00)	; umetnostno drsanje — moški, prosti program (19.30); podelitev kolajn (19.30 in 23.00).
Četrtek, 12. 2.: Teki, 4x5 km — ženske
(9.00)	; hitrostno drsanje, 1000 m — moški
(10.00)	; hokej na ledu, skupina A (13.00, 16.00, 20.00); podelitev kolajn (19.00).
sov obraz: prvi de! izjave je očitno namenjen mednarodni javnosti, ki iji je treba natrositi peska v oči, da ne bo videla, kakšna je avstrijska manjšinska politika v resnici; drugi det pa je verjetno za domačo rabo, zlasti kot pomirjevalno sredstvo zo vse tiste, ki hočejo manjšinsko politiko še naprej voditi v smislu intencij in ultimativnih zahtev nemških nacionalistov.
Takšna dvoličnost pa je najboljši dokaz slabe vesti, ker potrjuje da se na merodajnih mestih dobro zavedajo, da z načeti i pravne in demokratične države taka politika nima ničesar skupnega. Saj tudi ni zgrajena na načelih sodobnega napredne-

Za hote) KOROTAN v Sekiri iščemo čim prej kvalificirano vodjo.
Pismene ponudbe s spričevaii in dokazom strokovne prakse ter življenjepisom (pri nepoznanih osebah tudi s poiicijskim spričevatom) je treba priporočeno poslati na nasiov;
Posojiinica Celovec, v roke predsedniku R. Vouk, Bahnhofstral;e 1, 9020 Kiagenturt - Celovec.
Piača se določi po dogovoru s pogodbo.
ga vrednotenja in reševanja manjšinskih vprašanj, marveč na povsem zastarelih, šovinistično pobarvanih osnovah zlorabljanja premoči večine. Zgovoren primer je koroški ..prastrah", ki so si ga nemški nacionalisti izmislili in ga gojijo samo zato, da bi „ute-meljevali" svoje nasprotovanje vsakršni pravični, za vse prizadete sprejemljivi rešitvi odprtih vprašanj. Če je ta koroški .prastrah" strašil celo na že omenjenem socialističnem vrhu v Salzburgu, je to samo dokaz, kako daleč že segajo posledice kapifulantstva pred silami, ki so se zaklele, da rešitev manjšinskega vprašanja v svojem smislu in v duhu desetletne protislovenske politike izsilijo — če potrebno in kakor so že večkrat tudi praktično pokazale — za ceno odkritega kršenja zakonov in pravnih norm.
Pogubnost takšne usmeritve avstrijske manjšinske politike vedno bolj spoznava in odklanja tudi večinski narod. Tukaj ne mislimo le solidarnostnega gibanja (ki ga koroški .patrioti" s tem, da mu obesijo etiketo .komunizma", skušajo diskreditirati vsaj v krogih njihovega duhovnega nastro-jenja, ki je močno zakoreninjeno v miselnosti nacističnega .antiboljševizma"); tudi v tisku se zdaj že pogosteje pojavljajo glasovi, ki kažejo dosti bolj trezne poglede na bistvo manjšinske problematike in na potrebe takšnega reševanja manjšinskih vpia-šanj, ki bo odgovarjalo črki in duhu člena 7 in ki bo dajalo Avstriji pravico, sklicevati se na pravno in demokratično ureditev.
SLOVENSKE ODDAJE RAD)A CELOVEC
SOBOTA, 7. 2.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 8. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
PONEDEUEK, 9. 2.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Ljudske viže — Dr A Feinig: Hišna, iedinska in krajevna imena.
TOREK, 10. 2.: 9.30 Deieta ob Dravi — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Otroci, postušajte!
SREDA, 11. 2.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Re ktiso...
PETEK, 15. 2.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — iz kutturnegaiivtjenjakoroškihStovencev.
		A V S T R ! J A 1
K		SOBOTA, 7. 2.: 8.55 Zimska oiimpijska oiimpiada — 12.55 innsbruck: Smučar-
ski skoki — 15.15 innsbruck: Dvosedežni bob — 16.30 Mata hišica — 17.00 športna abeceda
—	17.30 Tom in Temzo — 17 55 Otrokom za tahko noč
—	18 00 Dober večer v soboto zvečer žeti Heinz Con-rads — 18.25 Tetevizijska kuhinja — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.15 Zimske oiimpijske igre — 19.30 Čas v stiki in kuttura — 2000 Studio oiimpia — 20.15 innsbruck: Umetnostno drsanje dvojic — 23.00 Zimske olimpijske igre— 23.30 Poročita.
NEDEUA, 8. 2.: 8.55 Zimske otimpijske igre — 12.25 innsbruck: Smuk za ženske — 14.00 Seefetd: Smučarski skoki — 15.15 Hokej na tedu — 16 00 Hokej na tedu —
18.30	Literaricum — 19.50 Zimske otimpijske igre —
19.30	čas v stiki in kuttura — 19.54 Možje brez živcev — 20.00 Studio otimpia — 20.15 Zimske oiimpijske igre — hokej na tedu — 23 00 Poročita.
PONEDEUEK, 9. 2.: 8.55 Zimske oimipijske igre: Smučarski tek za moške — 12.25 Vetesiatom za moške — 14.30 Umetnostno drsanje moških — 18.00 Živatski raji — 18.25 Mi — 18.50 Pregted sporeda —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.13 Zimske otimpijske igre
—	19.30 čas v stiki in kuitura — 20.00 Studio otimpia
—	20.15 Ptes na iedu — 23.00 Zrmske otimpijske igre
—	23.30 Poročita.
TOREK, 10. 2.: 8.55 Zimske otimpijske igre — 12.25 Vetestaiom za moške — 14.30 Hokej na tedu — 15.55 „Vodeboječi Romeo" — 18.25 Mi — 18 50 Pregted sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.15 Zimske oiimpijske igre — 19.30 čas v stiki in kuttura — 20.00 Stu-
Petek, 13. 2.: Biatlon, štafete (10.00); hitrostno drsanje, 1500 m — moški (10.00); alpsko smučanje, veleslalom — ženske (12.30); bob, štirisedi (14.30); hokej na ledu, skupina B (14.00, 17.00, 20.00); umetnostno drsanje, ženske — prosti program (19.30); podelitev kolajn (19.30 in 23.00).
Sobota, 14. 2.: Teki, 50 km — moški (8.30); hitrostno drsanje, 5000 m — moški (9.00); alpsko smučanje, slalom — moški, 1. tek (10.00) in 2. tek (13.00); hokej na ledu, skupina A (13.00, 16.00, 20.00); bob, štirisedi (14.30); podelitev kolajn (19.00).
Nedetja, IS. 2.: Smučarski skoki na veliki 90-metrski skakalnici (13.00); umetnostno drsanje, ekshibicijski program (16.30); podelitev kolajn (18.00); zaključna slovesnost (20.00).
Televizijski prenosi se bodo pričeli 5 minut pred prireditvijo.
dio otimpia — 20.15 Hokej rta tedu — 22.30 Zimske otimpijske igre — 23.00 Poročita.
SREDA, 11. 2.: 8.55 Zimske otimpijske igre — 11.25 Stotom za ženske — 13.00 Statom za ženske — 14.00 Hitrostno drsanje za moške — 14.30 Umetnostno drsanje za ženske — 18.00 Vsi moji dragi — 18.25 Mi —
18.50	Pregted sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.15 Zimske otimpijske igre — 19.30 čas v stiki in kuttura
—	20.00 Studio Otimpia — 20.15 Umetnostno drsanje za moške — 23.00 Zimske otimpijske igre — 23.20 Poročita.
ČETRTEK, 12. 2.: 8.55 Zimske otimpijske igre: tek za ženske, hitrostno drsanje za moške — 12.55 Hokej na tedu — 15.55 Hokej na tedu — 18.25 Mi — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.15 Zimske otimpijske igre — 19.30 čas v stiki in kuttura —
20.00	Studio otimpia — 20.15 Hokej — 22.30 Zimske otimpijske igre — 23.00 Poročita.
PETEK, U. 2.: 9.55 Zimske otimpijske igre — hitrostno drsanje moških — 12.25 Vetesiatom za ženske — 14.25 štirisedežni bob — 18.00 V 80 dneh okoti sveta
—	18.25 Mi — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.15 Zimske otimpijske igre — 19.30 Čas v stiki in kuttura — 20.00 Studio otimpia — 20.15 Umetnostno drsanje za ženske — 23 00 Zimske otimpijske igre — 23 30 Poročita.
A V S T R ! J A 2
SOBOTA. T. T.: 14.25 Zvoki Radetzky-jeve koračnice — 18.00 Gtasbeni obzornik — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Višina skoka 4000 — 19.45 Možje brez živcev — 20.00 Moritčeva spoved — 20.15 To imamo od tega — 21.50 Čas v stiki in kuttura — 22.10 Zajtrk z ubijatcem.
NEDEUA. 8. 2.: 16.25 Oddaja z miško — 16.55 Živatski teksikon — 17.25 Viki in močni možje — 17.50 Otrokom za tahko noč — 17.55 Rancho River — 19.30 Vesetje ob gtasbi — 20.00 Moritčeva spoved — 20.15 Cotombe — 22.05 čas v stiki in kuttura.
PONEDEUEK, 9. 2.: 17.50 Otrokom za tahko noč —
17.55	Kaj so vraže — 18.25 tn on Engtish sitting room
—	18.50 Pregted sporeda — 19.00 čar gtasu — 20.00 Moritčeva spoved — 20.15 Hišni prijatetjt so tudi tjudje — 21.45 čas v stik! in kuitura.
TOREK, 10. 2.: 17.50 Otrokom za tahko noč — 17.55 Kmetijstvo danes — 16.25 Angteščina — 18 50 Pregted sporeda — 19 00 Prt iskanju Adama — 19.30 Pesem pisane niti — 20.00 Moritčeva spoved — 20.15 Nezavestni konj — 21.45 čas v stiki tn kuttura.
SREDA, 11. 2.: 17.00 Pustna stovesnost — 17.25 Btack Beouty — 17.55 Gradbeni kamni uspešne vzgoje vajencev — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregted sporeda
—	19 00 Zvezdna ura — 19.40 O pomembnih gradnjah
—	20.00 Morilčeva spoved — 20.15 Legenda Pavta tn Pavie — 22 00 čas v stiki, kuttura.
ČETRTEK, 12. 2.: 17.50 Otrokom za tahko noč — 17.55 Gost pri Friedrichu Cehi — 18.25 Ruščino — 18.50 Pregted sporeda — 1900 Ztata država — 19.50 Možje brez živcev — 20.00 Moritčeva spoved — 20.15 Ma-dame Babtiste — 21.45 čas v stiki tn kuttura.
PETEK, 15. 2.: 17.50 Otrokom za tahko noč — 17.55 Avstrija pod cesarjem Francem Jožefom — 18.25 Nemščina — 18.50 Pregted sporeda — 19 00 Sedmograška, stadka domovina ... — 19.45 tkebona — 20 00 Moritčeva spoved — 20.15 Haio . . . hote! Sacher . . . vratar
—	21.15 čas v stiki in kuttura — 21.35 Napad na QueenMory.
izdajate!], zatožnik tn tastntk: Zveza stovenskth organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenturt — Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec — Borovije
S!oven$ko kuttumo društvo Gtobasni-ca vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo v :oboto 7. februarja 1976 ob 19.30 uri pri Šoštarju v Gioba:nici. Nastopala; moški pevški zbor in zabavni atuambe) tovarne iSKRA Kranj. Po kuiturnem :poredu plesna zabava!
Vh pmrčzzo uaNfen;/
Katoiiško prosvetno društvo v Šmiheiu vabi na veseloigro
REPOŠTEV
v nedeijo 8. februarja 1976 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmiheiu.
FtLMSK) VEČER
v sredo 11. februarja 1976 ob 19.00 uri v Domu v Tinjah.
Siovenski miadinski barvni flim „Pa-stirci" bo predvajata Siovenska prosvetna zveza.
Katotiška prosveta v št. itju vabi na spevoigro
VASOVALCi
v nedeijo 8. februarja 1976 ob 14.30 uri v farni dvorani v Št. iiju.
Gostuje: Trio ..Korotan" s pevci SPD ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
SEMtNAR O GOSPODARSKtH PROBLEMtH
v soboto 14. februarja 1976 od 9. do 17. ure v Domu v Tnijah.
_____ JUGOSLAVIJA
HLjgje SOBOTA. 7. 2.: 10 00 Šolska oddaja —
12.55	Innsbruck: Smučarski skoki — 15.15 Innsbruck:	Dvosedežni bob — 16.2&
Filmski pregled — 14.50 Po belih in črnih tipkah — 17.20 Navaho Indijanci — 19.05 Obzornik — 19.20 David Copperfield — 19.40 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Kako uspeti v ljubezni — 21.50 Innsbruck: Umetnostno drsanje dvojic — 25.00 Innsbruck: Filmski pregled — 25.50 Poročilo.
NEDEUA. 9. Z.: 7.50 Poročila — 7.55 Za nedeljska, dobro jutro — 9.25 Nekoč je bila hiša — 9.55 425 —
10.55	Otroško matineja — 11.25 Ljudje in zemlja — 12.25 Innsbruck: Smuk za ženske — 14.00 Filmski pregted — 14.50 Tek na 50 km — 15.25 Pravljica iz lutkarjevega vozička — 15.50 Pisani svet — 16.25 Okrogli! svet — 14.40 Košarka — 19.25 Hišica v preriji — 19 50) Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar —
20.00	Kapelski kresovi — 21.15 Zaktjev vrt — 21.5(2 Dnevnik — 22 05 Bil)y Paul and the staple Singers —
22.50	Innsbruck: Filmski pregled — 25.00 Hokej CSSR ; ZDA.
PONEDEUEK. 9. Z.: 9.10 Šolska oddaja — 12.25 Innsbruck: Veleslalom — 15.40 Filmski pregled — 14.1Q Propagandna oddaja — 14.15 Veleslalom — 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička — 17.45 Mala čudesa velike prirode — 19.00 Obzornik — 19.15 Marksizem v teoriji in praksi — 19 45 Mladi za mlade —
19.50	Dnevnik — 20.00 Vrli, častivredni Olsen — 21.05 Kulturne diagonale — 21.55 Poročila — 21.40 Innsbruck: Umetnostno drsanje plesnih parov — 25 00 Innsbruck: Filmski pregted.
TOREK, 10. Z.: 9.10 šolska oddaja — 12.25 Innsbruck; Veleslalom — 14.50 Filmski pregted — 15.00 Sankanje., tek na 10 km — 15.40 Hokej: ZDA : Finska — 16.50 Veleslalom — 17.20 Zapojmo z vami — 17.55 Mihec iz: Lonneberga — 19.00 Obzornik — 19.15 Ne prezrite — 19.45 Narodna glasbo — 19.50 Dnevnik — 20.00 Mednarodno obzorja — 21.00 Teta Liza — 21,45 Dnevnik —
22.00	Ike in Tina Turner ter Michael Ston!ey — 22.50 innsbruck: Filmski pregled.
SREDA, 11. Z.: 9.10 šolska oddaja — 11.25 Innsbruck; Sloiom za ženske — 14.50 Filmski pregled — 1520 štafeta 4x10 km, hitrostno drsonje — 14.20 Slalom zcs ženske — 17.15 čenčorija — 17.50 Mojstri stare japonske obrti — 17.55 Obzornik — 19 10 Od zore da mraka — 19.45 Glasbeni amaterji — 19.50 Dnevnik —
20.00	Film tedna — Obljubljena dežela — 21.25 Dnevnik — 21.55 Umetnostno drsanje moških — 25 00 Innsbruck: Filmski pregled.
ČETRTEK, 12. Z.: 9.10 šoiska oddaja — 15 25 Filmskt pregted — 16.00 štafeta 4x5 km, hitrostno drsanje — 17.15 Popotni tovariš — 17.50 Svinčeni vojak — 19.00 Obzornik — 19.20 Nesrečni Avstralci — 19 50 Dnevnik — 20,00 Balzacova velika ljubezen — 20.55 Kom in kako na oddih — 21.05 četrtkovi razgledi — 21.55 Pa belih in črnih tipkah — 22.05 Dnevnik — 22.15 Miniature — 22 50 Innsbruck: Filmski pregled — 25 00 Hoke{ Finska : SZ.
PETEK, 1!. Z.: 9.10 šolska oddaja — 12.25 Innsbruck: Velesialom za ženske — 15.45 Filmski pregled — 14.20 Veleslalom za ženske — 17.10 Križem kražem — 17.20 Morda vas zanima: Prešernovi nagrajenci — 17.55 Obzornik — 19.10 Ansambel Borisa Kovačiča — 19.50 Bolnišnica prihodnosti — 19.50 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Taverseno-ve pravljice — 20 50 Mehanične kovinske tehnike —
21.00	Innsbruck: Umetnostno drsanje žensk — 25.00 Innsbruck: Filmski pregled — 25 50 Poročila.