OKTOBER 1 P Eemigij ■ 2 S Angeli varuhi 3 N Koženvenska 4 P Frančišek AsiS. 5 T Placid 6 S Brunon 7 C čežč. Rož. ven. 8 P Brigita * 9 S Ludovik, Bert. 10 N 21. pobink. 11 P Mater. B. Dev. 12 T Kolumbov dan 13 S Edvard 14 C Kalist 15 P Terezija * 16 S Gal., opat Amerikanski Slovenec Pjm SLOVENSKI LIST K AMERIKI grUttfi %a vero in narod — ita pravica in resnico — od boja do, fmagtl GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA Y AMERiKl IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® s CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, fcOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE S ZEDINJENIH DRŽAVAH. Official Organ of four, Slovem an Organizations} jniJSTAREjfl* IN JWAJBOLl PRILJUBLJEH iLOVpa»s*a U8TS EDRUZBNm DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 196. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 9, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Amerika čestita Rooseveltovi vladi za njen energičen na-. stop proti barbarizmu Japonske. — Demokratične države sveta dobile novo pobudo. — Splošno se domneva, da bo gospodarski bojkot spravil Japonsko na kolena. Washington, D. C. — Med tem, ko je urad predsednika Roosevelta naravnost poplavljen od pisem in brzojavov,ki so mu bili poslani iz vseh delov dežele s častitkami in odobravanjem zaradi njegovega govora v Chicagi pretekli torek in pa zaradi stališča, ki ga je v sredo zvečer zavzela ameriška vlada ura--dno napram Japonski, se pa opaža enako veselje nad nepričakovano odločnostjo Amerike tudi širom vseh dežel sveta, izvzemši seveda tistih, ki jih je predsednikov govor v živo zadel. Navdušenje se zlasti kaže v tistih državah, v katerih je še ohranjena demokracija, kakor Francija, Anglija, Čehoslovaška in podobne. !' ' Trije važni dogodki so si z vso hitrostjo drug drugemu sledili. Prvi je bil omenjeni predsednikov govor; takoj FEDERACIJA 0 BOJKOTU Dva razloga, da delavstvo nastopi proti Japonski. Denver, Colo. — Eden vodilnih uradnikov ameriške delavske federacije, I. M. Ornburn, je ta četrtek izrazil prepričanje, da bo federacija na svoji sedanji letni konvenciji sklenila, da se napove bojkot japonskemu blagu v Ameriki. Omenil je, da bi ta bojkot ne imel samo moralnega cilja, namreč, da prisili Japonsko, da preneha z vojno, marveč bi bil njega smoter tudi gospodarskega značaja. Spravil bi namreč z a-meriškega trga razno blago, ki ga izdeluje japonsko delavstvo s suženjsko plačo in ki se zato lahko v Ameriki prodaja po skrajno nizki ceni. " o- nato je sledila Liga narodov v Ženevi, ki je isti dan sesta- POMOČ ZA NAZIJE IN ZA vila in drugi dan, v sredo, KOMUNISTE odobrila resolucijo, v kateri. Washington, D. C. —• Po je ožigosala Japonsko kot na- poročilu, ki ga je izdala via. padalko in odredila, du se skliče konferenca držav, ki' so podpisale . pakt deveterih velesil, na kar se je v sredo zvečer uradno oglasila ameriška vlada in je po svojem državnem departmentu izdala proglas, v katerem je naravnost obdolžila Japonsko kot kršiteljico pakta deveterih velesil, podpisanega v 1922, v katerem se garantira nedotakljivost Kitajske, kakor tudi, da je kršila Kellogg-Brian-dov pakt, s katerim so se vse svetovne države obvezale, da ne bodo posegle po orožju v napadalne svrhe. V zaključek je državni department povda-ril, da se z ozirom na vse te kršitve, strinja s korakom, ki ga je podvzela Liga narodov. Splošno se svet zdaj vprašuje, kaj bo sledilo iz vsega K0NK0RDAT NIMA VELJAVE Nazijsko sodišče odreka kon- kordatu veljavnost. Berlin, Nemčija. — Vrhovno sodišče v Wiirttemburgu je ta četrtek izreklo neko odločitev, s katero takorekoč razveljavlja;" vse določbe, ki so včlenjene v konkoreat med nemško vlado in Vatikanom. Na to sodišče so se namreč obrnila vodstva več katoliških višjih šol, ker so dale vladne oblasti te šole zapreti. Glasom konkordata se daje katoličanom pravica, da lahko vzdržujejo privatne šole. Sodišče pa se je zdaj izreklo,da nima konkordat nobene veljave pri odločevanju notranjih zadev Nemčije. S tem je konkordat očividno brez vsake veljave in nazijska Nemčija je ponovno pokazala, kako malo se more zaupati njeni besedi in pogodbi. v ' -o- PORODNA KONTROLA JIH SPRAVILA PRED SODIŠČE Boston, Mass. — Dve ženski, obe prominentni v tukajšnjih družabnih krogih, ste bili obsojeni vsaka na globo $200, ker ste razpečavall da, se razvidi, da je Ameri-j razno literaturo jo porodne] ka tekom zadnjega meseca v veliki meri pripomogla k oboroževanju obeh, med seboj nasprotnih si strank, komunistov in nazijev. V Rusijo se je namreč izvozilo vojnega materijala za deset milijonov dolarjev, v Nemčijo pa je šlo 5000 ton starega železa, ki ga bo Nemčija tudi uporabila za orožje in municijo. Skupno je Amerika prodala raznim državam tekom septembra blaga za 18 milijonov dolarjev; Kitajska je nakupila za nekaj manj kot tri milijone dolarjev vojnih potrebščin. -o- OBISK WINDORSKEGA VOJVODE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Nazi j i so ukrenili vse potrebno za čim najudobnejše bivanje v ™VV1CU7 " T*," (Nemčiji windsorskega vojvo-tega. Med tem, ko najbolj \ ..v ,..„„„ • črnogledi trdijo, da se bol^ Amerika zapletla v vojno z PREMOGARJI NA SEDEČI STAVKI Lansford, Pa. — 43 premo-garjev se je odločilo, da si s sedečo stavko 1300 čevljev globoko pod zemljo izbojujejo svoje zahteve proti premo-garski družbi Lehigh Navigation. S seboj pod zemljo so vzeli tri male pečice,njih domači jih pa zalagajo s hrano. KRIŽEM SVETA — Istanbul,Turčija.— Uradno se je objavilo preteklo sredo, da si namerava Turčija nabaviti 1000 novih bojnih aeroplanov. Letala so se naročila v Zed. državah in drugod in širom cele države so se ustanovile letalske šole. i.Vi.ilS." : - SKLICANJE KONGRESA Prihodnji mesec se bo bržkone kongres sestal k izrednemu zasedanju. i Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt ima resno v mislih, da se skliče letos kon-kres k izrednemu zasedanju, da obravnava zadeve, ki jih je pustil ob zadnjem zasedanju nerešene. Tako se je izrazil sam napram časnikarjem preteklo sredo. čas,kdaj se ima kongres sestati, ni še določen, toda bržkone se bo to zgodilo med 8. in 16. novembrom. Zasedanje se bo bavilo predvsem s farmarskim zakonskim pred- — Moskva, Rusija. — 18 nadaljenjih smrtnih obsodb se logom za kontrolo pridelkov, je izreklo preteklo sredo od dalje z zakonom za ureditev Japonsko, so pa drugi, ki treznejše gledajo na celi položaj, mnenja, da nastop z orožjem ne bo potreben. Alco se bodo namreč vse države,ki so podpisale omenjeni pakt Slede Kitajske, združile z namenom, d'a ustavijo divjanje Japonske, bo to taka moralna sila, da utegne že sama beseda pripraviti Japonsko k paketi. Ako bi pa beseda ne Zalegla, je na razpolago dru-Eo sredstvo, namreč bojkot Japonskemu blagu in prepoved izvoza sirovin na Japonsko. Ta gospodarska vojna bi več zalegla kot pa orožje. Pri vsem tem se seveda ne more zanikati, da je položaj v resnici tako napet in resen, da bi končno tudi oborožen spopad Ke utegnil slediti. Značilno pri vseh teh do1-godkih je, da ste Italija in Nemčija med tistimi maloštevilnimi državami, ki jima na Edvarda, in njegove žene, ki nameravata prebiti tukaj na obisku dva tedna. Posetila bosta tudi Hitlerja v njegovem gorskem bivališču na Bavarskem. Ker je Edvard že prej objavil1, da bo namen njegov vega obiska zdaj v Nemčiji in pozneje v Zed. državah predvsem ta, da bo študiral delavske in socijalne probleme, je nazijska vlada zbrala vse Hitlerjeve govore, ki se nanašajo na ta predmet, in jih dala vezati v knjigo, ki jo bo poklonila Edvardu; da jo bo lahko študiral. kontroli, v kateri ste dajali navodila, kam se je obrniti za tozadevna pojasnila. Obe ste uradnici lige za porodno kontrolo v tukajšnji državi, namreč Linda Hawkridge, predsednica, in Car. C. Davis, tajnica. Proti obtožbi ste vložili priziv. . i -o- JAPONSKI NAČRT ZA SE-VERNO KITAJSKO Tokio, Japonska. — Načrt, ki ga ima Japonska, ko enkrat doseže odločilno zmago nad Kitajsko, je ta. da združi pet severnokitajskih provinc v novo "samostojno" državo z glavnim mestom Peipingom, kateremu bo zopet dala staro ime Peking. O kaki neodvisnosti te države seveda ne bo govora, marveč bo pod tako kontrolo Japonske kakor je zdaj Mandžu- teh provincah ves vpliv cen. kuo. Na ta način bi se vzel v tralni kitajski vladi. teh jih je bilo devet oseb obsojenih v moskovski provinci. Vsi so bili obdolženi, da so kvarili žito. — Mexico City, Mehika. — Prebivalstvo po velikem delu jugozapadne Mehike je bilo spravljeno v nemali strah, ko se je pojavil tamkaj močen potres preteklo sredo. Več poslopij se je razrušilo in število oseb je bilo poškodovanih. ,-o- RELIFARJE UPORABIJO ZA DELO Sycamore, 111. — V tukajšnjem mestu se je zadnjo sredo vršila konferenca farmar-skih voditeljev in uradnikov relifne komisije,na kateri se je sklenilo, da se ustanovi zveza med farmarskim uradom in relifnim uradom v svrho zaposlitve relifarjev pri potrebnih farmarskih delih. -o- 10 LET ZA UMOR ŽENE Whitesburg, Ky. — Na deset let ječe je bil obsojen preteklo sredo 21 letni Otis Brown, in sicer zaradi umora nad svojo ženo. Obtožnica navaja, da jo je najprej pretepel in nato vrgel iz drvečega avtomobila. delovnega časa in mezd ter reorganizacijo vladnih uradov. Kakor se kaže, se je predsednik vrnil s svojega dolgega potovanja izredno ojuna-čen. Namignil je namreč, da utegne tekom tega zasedanja ponovno zopet spraviti na dnevni red tudi predlog za reformo vrhovnega sodišča, ki mu ga je pri zadnjem zasedanju senat pobil. Očividno je moral na potovanju posvetiti tej zadevi posebno pozornost in ugotoviti, da je ljudstvo v splošnem glede nje na njegovi strani. Iz JugoHlavij* Strašna nesreča delavca v kamnolomu, na katerega se jei vsula velika množina gramoza in ga popolnoma zasula. — Zopet eden, ki se je po triindvajsetih letih oglasil iz Rusije. — Razne druge vesti. ^ stop Amerike nič posebno ne ugaja. Italija se zaveda, da Japonska sledi njenim stopinjam in da je roparska vojna na Kitajskem podobna njeni roparski vojni v Abesiniji ;ako bi torej obsodila Japonsko, bi obsodila samo sebe. Nemčija pa je itak odkrita zaveznica Japonske, _____ ČAROVNIŠKA PRAVDA PRED SODNIJO Clintwood, Va. — Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je ta petek vršila neka ob* ravnava, o kakoršnih se že par stoletij ni slišalo. Neka ženska, znana pod imenom "teta Jane" Dutton, stara 70 let, je namreč vložila tožbo proti 75 letnemu Jos. Stanleys Češ, da jo je obdolžil da je čarovnica, da bo kmalu umrla, in podobno. Splošno zanimanje je vladalo, kako stališče bo zavzelo sodišče, kajti starodavni problem "co-pernic" bo zanj res nekaj novega. ZEMLJA SE POGREZNILA Presenečenje je doživel farmer Geo. Wilkinson iz Potwin, Kans., ko je nekega dne ugotovil, da se je velik kos njegove farme pogreznil. Globel, ki je nastala, kakor jo kaže gornja slika, je dolga -v 300 čevljev in široka 250 čevlje v, in dno je pokrito s temnozeleno vo do. ____---- Živ pokopan Slovenske gorice, 20. sept. — Včeraj zjutraj se je pripetila v gramozni jami Cerkve-njaku v Slov. goricah huda nesreča, ki je razburila vso okolico in ki je zahtevala človeško žrtev. V tej gramoznici kopljejo gramoz za banovin-sko ceste in se je pri kopanju nenadno vdrl 2 metra debeli plaz gramoza in se sesul na delavca Frasa Martina iz Sta-netincev. Gramoz je pokopal delavca pod seboj in so mu delavci, ki so bili v bližini, priskočjili nemudoma na pomoč in pričeli z odkopova-njem. Kljub vsem naporom pa se delavcem ni posrečilo, da bi rešili nesrečnega Frasa iz objema gramoznih plasti. Revež je izdihnil v gramozu, še predno so ga delavci mogli odkopati. Izkopali so ga, ko je bil že mrtev. Pokojni Fras je bil priden delavec in poštenjak ter splošno priljubljen. Vest o njegovi tragični smrti se je bliskovito razširila po Slov. goricah in zbudila globoko sočutje z usodo ubogega delavca. -o- Mrtvec se je oglasil Maribor, 20. sept. — Te dni so prejeli Ševederjevi s Ptujske ceste nepričakovano vest. Posestnik in upokojeni železničar Josip Seveder iz Ptujske ceste 81 je dobil namreč pism»« M ■ m ^ t-; DENAR V ŠTABI KRAJ lošiljamo po dnevnem ktuav. Včeraj ■o bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 . $45.00 Din: 100 200 m 500 .1000 V Italijo: zrn $ 6.50 , $ 12.25 $ 30,00 . $ 57.00 $112,50, $167.50 Liri , 100 200 . 500 1000 2000 .3000 .....2005 Fri večjih svotah poseben popust Za izplačila, t dolarjih: a $5. poSljite $5.75. — Za $1B. pošljite $10.85; — Za $25. pošljite $26.09. Dobivamo denar tudi iz starega kraja tem. ^Jli Via pisma poSljite na: i JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L ULiULlkJ gtran 2 AMERIK AN SKI SLOVENEC Sobota, 9. oktobra 193? Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski . list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. > Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto........................................$S.0fl Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ..................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .......................-......„..$6.00 Za pol leta ...................................... 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Pdsamezna številka ......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phpne: CANAL 5544 Subscription: For one year ...........................-.......$5.00 For half a year _____________________________ 2.50 For three months ........................L50 Chicago, Canada and Europe: For one year ----------------------------$6.00 For half a year __________________________3.00 For three months ........................... L75 Single copy ................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ ' selnost med nami. Katoliški Slovenci dolgujemo našim marljivim agitatorjem za katoliški tisk zelo, zelo veliko! Ti so, ki prestavljajo mejnike katoliški miselnosti. . Ti so, '/i imajo zasluge, da po močnejši in večji katoliški miselnosti tudi druge naše katoliške organizacije napredujejo. Prijatelji katoliškega tiska, nadaljujte s svojim koristnim delom. Širite katoliški tisk, kjerkoli mogoče! gč ' C" .-»T V priznanje onim, ki delajo L - Včeraj smo navedli pod naslovom "Posledice slabega tiska" par primerov, kako vrlo nedosledno ravnajo oni, ki pravijo in mislijo, da jim brezversko berilo nič ne škodi. Pokazali smo na črno senčno stran med nami ameriškimi Slovenci. Imamo pa tudi nekaj solnčne strani pri nas, ki je pa tudi lepa in zasluži, da se priznalno govori o njej. Čitatelji se bodo še spominjali, kako švoh je bil naš katoliški tisk vse skozi tja do leta 1920 in skoro do leta 1925. Imeli smo dva tednika, en mesečnik in to je bilo vse. Nasprotniki pa kar tri dnevnike, celo vrsto tednikov in mesečnike. Katoliška tiskovna fronta je bila neznatna. Kdo jo je upošteval takrat. Protiverski tisk je počenjal take reči, da se katoličani že niso Več upali javno na cesto. Prav res. V neki pennsylvanski naselbini so našuntani sociji na vogalih vpili na žene in može, ki so šli k maši ali od maše. Koliko takih slučajev je morda bilo po drugih naselbinah, o katerih se ni poročalo. Takrat smo katoliški Slovenci spoznali, koliko smo zamudili s tem, da nismo v prvi vrsti pred vsem skrbeli za večji in močnejši katoliški tisk. Kako se jLe tista nezavednost maščevala in se še danes maščuje nad nami. Je vse zastonj, zakriva naj si obraz kdo še tako, resnica je in ostane resnica, da vse zlo med nami v tem oziru izvira radi tega, ker smo katoliški SlQvenci spali, kar se tiče katoliškega tiska. Nezavedni'Smo bili in smo mesto, da bi si ustanovili močan lasten katoliški dnevnik že pred 30 leti, pa smo naročali liberalni Saksarjev dnevnik, ki je propagiral med nami brezverske jednote in delal iz naših ljudi kar se tiče katoliške zavednosti prave liberalne mevžarje. Posledice te dobe se čutijo še danes. Med vojno in po vojni in zlasti pa še v dobi, ko so slovenski socialisti oskubli slovenske delavce v Ameriki za 60 tisočakov, za jugoslovansko republiko, za katero so v naprej vedeli, da jo ne bo — še le tedaj so se nekaterim odprle oči, da so začeli jasno gledati. In vpraševal so se: kako pa to, da je bilo tem rudečim nergačem mogoče zajeti vse te naše mase? Pa so spoznali, da so liberalci in socialisti kontrolirali ves slovenski tisk v Ameriki. In kdor lastuje tisk je v javnosti gospodar položaja! In takrat je nastala misel, da je treba katoličanom močnejše fronte tudi na polju tiska. Začelo se je propagirati za lastni katoliški dnevnik. Prvi poizkus leta 1920, se je ponesrečil. Čez par let zatem se je posrečil. In od leta 1925 naprej, odkar imamo katoliški Slovenci svoj lasten katoliški dnevnik se je marsikaj spremenilo. Saj ni treba tega vedno ponavljati. Katoliška Jednota je odtakrat naprej porastla skoro za polovico, vse se je dvignilo iz spanja, zakaj tisk je začel buditi katoliško zavest med nami, katoliško prepričanje se je dvignilo in svetlejše solnce je sijalo nad nami zadnje desetletje. Saj naš slovenski narod ni res tako slab. Le zanesljivih voditeljev ni imel. Nasprotni lisjaki so pa zviti, pa so ga z praktičnim sredstvom — z tiskom zapeljali na napačna pota. To je vse. Mnogo se je popravilo zadnja leta — a veliko pa še tudi ne. Še veliko je dela v tem oziru, ki ga je treba izvršiti. In kdo ga bo izvršil ? Mi katoličani sami ga moramo. Kako? Najprvo si prizadevajmo, da bomo ojačili našo tiskovno fronto. To mora biti naša prva dolžnost. Pri tem nas ne smejo strašiti žrtve. Kaj pa se na svetu doseže brez žrtev? Nič. Brez mu je se niti čevelj ne obu-je, pravi pregovor. In to je resnica. Ideje krščanstva in njega principov so pa tako velike in važne, da so vredne vseh žrtev. Kristus sam je pokazal svetu s svojim trpljenjem in žrtvami kaj je krščanstvo. In v njegovem lastnem vzgledu je tista velika sila in moč, ki daje človeku pobudo, ogenj naudušenja in pa zavest, da je človeško življenje ena sama neprekinjena borba med slabim in dobrim in da za dobro je treba žrtvovati in trpeti. Kdor doumeva to, potem so mu vse žrtve za dobro sladke in prijetne. Tak se dela za dobro in potrebno stvar ne bo bal. In takih dobrih duš, katerim gre vse priznanje in zahvala za uspeh6 na strani katoliških Slovencev je tudi med nami lepo število. Zastopniki (ce) katoliških listov med nami 30 kakor misijonarji, ker s tiskom širijo katoliško mi- ZADNJE LETOŠNJE ROMANJE IN MEDENI PIKNIK Lemont, 111, V nedeljo dne S. okt. smo imeli zadnje skupno romarje na slov. Brezjah v Ameriki. Nepričakovano lepo število je bilo udeležencev. Častiti g. Viktor Rogulj župnik iz Milwaukee, Wis. je pripeljal dva "bu-sa" romarjev in tudi Rev. Joseph Čagran, župnik iz La Salle, 111., je svojim župljanom toplo priporočil, da se jih je tudi od tam udeležilo prav lepo število. Mnogo jih je bilo tudi od tu okoliških slov. župnij. Ob ljubkem poterkavanju se je ob pol dvanajstih cerkev napolnila do zadnjega kotička. Mnogi seveda niso mogli notri. Tukajšnji samostanski predstojnik P. Leo je imel peto sv. mašo, pri kateri so res prav lepo prepevali naši kleriki, bogoslovci in filozofi. Po sv. maši je častiti g. P. Aleksander iz pod Štefanskega zvona prav prisrčno govoril o Mariji in sv. Tereziki, seveda ni pozabil o-meniti p. Johnovih čebel. Na to so bile litanije z blagoslovom, na kar so se skoraj vsi podali k znanemu "Finžgarju," da so se okrepčali. Veliko so se trudile naše drage kuharee iz Chi-cage, da so pripravile za toliko ljudi v tako kratkem času res prav okusen obed. Prav prisrčna hvala. Pa tudi možje iz Chicago kakor tudi Šo. Chicago, da so vse tako lepo pripravili in vredili za popoldanski medeni piknik, za katerega je bilo veliko zanimanje. Težko so pričakovali kedo bo dobil krasne nagrade, katere so bile razstavljene v medu. Veliko so se trudile dobre žene, ki so v tako kratkem času razprodale toliko listkov zlasti iz Jolieta, Chicage, Milwaukee in Argo. Srečna je bila Mrs. M. Jaroc, 1524 So. Springfield ave., katero prosimo, naj se zglasi za nagrade. Komaj so odgrnili krasno okrašen prostor, kjer je bil razstavljen med, že ga je zmanjkalo. Žal, da vsled letošnje suše ni bilo toliko medu, da bi bili lahko vsem po volji postregli. Čeravno so ga marljive čebelice dvakrat več nabralo kot lansko leto. Moramo pa pripo-znati, da je bila zadnja lomar-ska nedelja letošnja v sezoni, ki je bila združena z medenem piknikom res nekaj lepega, ki se je obnesla v največje zadovoljstvo vseh udeležencev Naj dobri Bog poplača vsem, iki so se trudili na ta ali drugi način in s tem pripomogli, da je stvar tako lepo uspela. Hvala lepa tudi vsem udeležencem in Vam kličemo še na večkratno veselo svidenje. Slov. Frančiškani. --o- ČLANOM DR. NAJSV. IMENA So. Chicago, III. Kakor znano, imamo v nedeljo člani dr. Najsv. Imena četrtletno skupno sv. obhajilo. Menim, da ni treba kdove-kaj na široko razlagati, kaj je to. Vsak zaveden član bo vedel kaj ima storiti in upam, da bo tudi storil, da nas bo zopet enkrat lepo število skupaj. Pridite, vsi tisti, ki ste kedaj spadali v društvo in pokažite s tem svojo katoliško prepričanje in odločnost. Naj bodo zopet enkrat napolnjene sprednje klopi, kot so bile nekdaj, ko je društvo v vsakem oziru napredovalo. Nič drugega ni treba kot, da pridete zopet vsi skupaj, pa bomo zopet "over tbe top". -— Spoved je v soboto popoldne in zvečer in skupno sv. obhajilo pri pol osmi maši zjutraj, po sv. maši pa pojdemo v cerkveno dvorano na zajutrek in na po-menek, kaj bi bilo dobro u-kreniti za v prihodnje. Pričakovati je tudi agilnega govornika, ki bo gotovo kaj lepega povedal, kot smo že včasih imeli. Prepričan sem, da boste vsi člani, ki boste brali te vrstice, prav gotovo prišli, zato vam kličem že sedaj nasvi-denje. Žene in matere s*te pa prav lepo prošene, da opomnite na to skupno sv. obhajilo svoje može in sinove in jim lepo poveste, naj se udeleži jo. Želeti je tudi, da bi tisti, ki so bili mnenja pristopiti v to društvo, ob tej priliki tudi pristopili. 'Čim več nas bo, bolj bomo vsi veseli in drug drugega navduševali. — Pozdravljeni! Član -o- WAUKEGANSKI PEVCI SE FRIPRAVLJAJO NA KONCERT VVaukegan, 111. Poletje nas je zapustilo in s tem so prenehali razni pikniki in zabave na prostem. Ne iščemo več senčnega hladu, ki nas je branil pred vvbčimi sončnimi žarki, kateri so nam takrat neprijetni, postali sedaj prijetni in jih pozdravljamo. Jesenski čas je tukaj, čas jesenskih in zimskih zabav, katere bomo prirejali po naših dvoranah, da bomo na toplem. Tako se je naš pevski zbor "Lira" pripravil, da priredi velik jesenski koncert in sicer v nedeljo 24. oktobra v šolski dvorani. Ne bo sama "Lira" priredila ta koncert, pač pa je povabila k sodelovanju še druge tri pevske zbore, namreč "Adri-jo" iz Chicage{ cerkveni zbor iz Jolieta in hrvatsko pevačko društvo "Donav". Vsi zbori se vneto pripravljajo, da bodo nam kar najlepše zapeli. — Kot je navada, da pridejo s pevci tudi drugi ljubitelji petja, tako pričakujemo udeležbe številnih gostov iz Chicage in jih obenem povabimo, da se pridružijo pevcem ter jih s tem še bolj navdušijo; ravno tako tudi Jolietčane prosimo, da se pridružijo svojim pevcem, da ne bo treba samemu zboru na tako dolgo pot. Sploh ste pa vabljeni vsi od blizu in daleč, da pridete na zgoraj omenjeni pevski koncert, ker imamo sedaj lepe ceste, ki vodijo v naše mesto od vseh strani. — Upamo, da nas tudi naši Milwaucanje ne bodo kar tako izpregledali, kakor tudi ne iz Racine in iz.Kenoše, ampak da jih bo lepo število v Wauke-ganu. Saj smo tukaj fejst ljudje, veseli in korajžni, tako starejši kot tudi mlajši. Zato smo preskrbeli tudi veselo godbo, ki bo ugajala starini in mladim ter jim pomagala sukati pete po gladkem podu v dvorani, to bo "Symphony Orchestra iz Chicage". Da bo program pestrejši, bodo se oglasile tudi naše "Ukaleli". — Za prigrizek in okusno pijačo bo vse najbolje preskrbljeno, tako da ne bo treba nobenemu "luneha'' s seboj nositi. Naj za danes zadostuje, prihodnjič vam še kaj povem. John Kovačič KAJ JE NOVEGA V CLEVELANDU? Cleveland. O. (Konec) Med tem časom smo pa imeli pri nas v Clevelandu še druga, poročila in objave vredne doživljaje. — O žalostnih slučajih smrti raje molčimo; odšli so od nas nam zelo dragi in priljubljeni, večni jim mir in naj se spo-čijejo od svojega truda. — Oni, ki so prišli k nam iz stare domovine na obisk so se že tudi vrnili. S seboj so odnesli spomin na nas, kot odnašamo mi spomine ob vsakem obisku stare do movine. — In zopet bi lahko napisal kaj o spominu Barage, da je le Baraga povzročil, da so nas prišli obiskat iz stare domovine, namreč po posredovanju Baragovega kulturnega vrta, da se, tako izrazim. Saj je na Baragovo proslavo v kulturnem vrtu prvič prišel sam prevzv. škof Dr. Rožman; letos sta pa prišla profesor dr. Trdan in g. Julij Slapšak. Ta kulturni vrt je torej nekaka vez med nami tukaj in domovino tam za morjem — vez med novo in staro zemljo. Pa naj omenim še to, da smo s prireditvami silno zaposleni. Poprej pikniki, sedaj pa v dvoranah. Če nam ne zadoščajo za prireditve starejša društva, pa vporabimo mladinska. Ni še dolgo tega, ko se je vršil velik pevski koncert samih mladinskih zborov, ki je prav lepo uspel. — Imamo cerkvena, kakor tudi narodna praznovanja: številne slavnostne pojedine, katere imenujemo nekakšne 'bankete', kar se razume, da sedimo pri mizah kjer dobimo krožnik primerne hrane. Ob takih prilikah se marsikaj pogovorimo, saj srno se v tem namenu zbrali skupaj. Navadno se zberejo v takih slučajih skupine kot društva, mnogokrat prijatelji, ki svojega prijatelja iznenadijo s tako imenovanim "suprajzom". Ni še dolgo, ko je tako akcijo podvzelo Altar-no društvo in priredilo velik banket č. g. župniku Mons. Po-nikvarju v prostorih pod novo cerkvijo, kjer so se že vršile številne podobne prireditve. To je bilo ob priliki 30 in 60 letnice, namreč 30 letnice odkar je Mons. že župnik na fari in 60 letnice starosti. Ob tej priliki se je zbralo veliko ljudi in vsa domača čč. duhovščina. Rt. Rev. kanonik Oman so imeli v rokah stoloravnateljstvo. Bil je v vsakem oziru prav vreden večer v počast zasluženemu g. župniku, kar je v svojem govoru najbolj jasno označil naš pesnik g. Ivan Zorman. Se mnoga leta! so bile želje vseh govornikov in faranov preč. in zaslužnemu g. mons. B. J. Ponikvarju. Ob tej priliki so prav lepo izvajale deklamacije dekleta. K zaključku letne sezone štejemo tudi lepo in pomenljivo slavnost, ki se je vršila v nedeljo 26. sept. na božjepotnem prostoru pri lurški Materi božji v Providence Heitz, kjer so se zbrali združeni farani vseh štirih slovenskih fara, da je cela skupina štela od 3 do 4 tisoč ljudi. •— Tukaj bi po zatrjevanju "Pro-svete" in njenih vrstnic zopet lahko zapisal. "Koliko je še neumnih ljudi". — Da bi taki dopisovalci in narodni voditelji že vendar enkrat prišli poleg in videli kaj misli in kako spričuje naš slovenski narod svojo vero, kljub temu da ga odpadniki sramote in šikanirajo, dasi oni prav od tega naroda služijo svoj kruh. — Kot sem rekel, je ob tej priliki naš narod zopet javno pokazal, kako je še veren in ponosen na resnice vere in na svoje katoliško prepričanje. Tukaj niso bile samo 'stare' ženice, pač pa v splošnem ves narod, ki je glasno prepeval lepe Marijine pesmi in klečal na golih tleh, ko so nesli Presv. R. Telo mimo ter izražal svoje spoštovanje v pesmi: "Sveto, sveto sveto . . ."■ — Oh, naprednjaki, ki se imate za narodne voditelje, zakaj ne pridete ob takih prilikah, da bi se vsaj malo prepričali, kaj narod misli o veri in Bogu. Če bi prišli, bi se potem sramovali svojega pisanja, ki ga dnevno doprinašate z namenom da bi narodu odpravili vero v Boga. Če si pa boste upali trditi da ni bilo tako, vam lahko v slikah dokažemo, da je bilo tako in da jih je bilo toliko. — K temu pa naj velja še to, da bi jih bilo še mnogo več, če bi ne imeli važnih zadržkov. Pa skušate trditi, da vera ponehuje in da se ljudje več za njo ne zanimajo. To trdite vi, ker vas je samih sebe sram. Sram za to, ker ste že predaleč zašli in menite, da boste s svojim zatrjevanje dosegli da se vaša trditev vresniči. Toda, zmotili se boste. Dnevi življenja naglo beže in predno se vam bodo izpolnile goreče želje da bi Rim z vsemi duhovniki propadel, bo propadla vaša propaganda in tudi vas ne bo več. — Vera pa ostane! Anton Grdina S POTOVANJA ČASNIKARJEV PO EVROPI Dalmacija, Jugoslavija Kot je bilo že zadnjič po-ročano, imajo časnikarji, ki so so udeležili potovanja v Evropo s parnikom Saturnia, da obiščejo razne zanimive kraje prav prijetno potovanje. — Kot poroča jugoslovanski časnikar Mr. Palan-dach, se časnikarji ne morejo načuditi krasoti dalmatinske obale, ki je očarljivo krasna. Tako le piše: Ko smo se vozili iz Patra-sa, Grčija, dalje po Jadranskem morju proti Dalmaciji, je bilo vse na krovu in željno gledalo proti obali, kajti prihodnje jutro smo imeli pristati v pravljično lepem in največjem naravnem p rista-nišču Kotorju, kjer se ustavljajo največji parniki z vsega sveta in odlagajo številne turiste, ki prihajajo občudovati ta prekrasni kraj. Povedano nam je tudi bilo, da se bo serviral zajutrek bolj zgodaj kot navadno, da ne bodo potniki prikrajšani, ampak bodo uživali lepoto obale, ki je tod razlila svoje čare. Naslednje jutro smo bili že s soncem na nogah. Hiteli smo z zajutre-kom, da smo potem nemote^-no opazovali prelepo jugoslovansko obalo. Sonce je razlivalo svoje žai-ka s kristalno čistega neba in tako še bolj razkrivalo lepoto obale, kateri se nismo mogli dovolj načuditi. Parnik se je že približal Črni gori, že so se kazali obrisi slovitega Lovčena; celo cesto, ki vodi na Cetinje, glavno mesto Črne gore. se je razločno videlo. Nismo se mogli dovolj načuditi tej krasoti, ko se je naenkrat odprlo pred nami ustje kotor-skega. zaliva in že smo gledali na Herceg Nori, ključ her-cegovinske in bosniške trgovine. Herceg Novi jc sedaj popolnoma moderno mesto, v katerem cvete trgovina in ki je ob enem tudi priznano letovišče, pa naj bo za poletje ali zimo. Že smo zavili v lu-ko in tukaj smo lahko opazovali obrežje zaliva na obeh straneh. Na levi smo šli mimo samostana Savina, mesto Ze-lenika in še več drugih manjših naselij, ki se množe na obeh straneh. Ko smo prešli mimo zgodovinskega samostana, smo že zavozili v tako imenovane "Verige" ali ožino, ki veže dva kotorska zaliva in že od pamtiveka brani vbod v luko raznim tolovajem in morskem roparjem, ki so v srednjem veku tudi tod poskušali svojo srečo, toda jim je le malokedaj uspela. Kmalu nato smo že zavozili v pravo kotorsko luko. Parnik se je obrnil, tako da smo pluli zopet v smer odkoder smo prišli in tako nemoteno ogledovali nad 30 milj dolgo krasno kotorsko obal. — I)ve uri pozneje, ko smo zapustili Kotor.smo pripluli v Dubrovnik, ki je zvezda Adrije in ob enem naše zadnje pristanišče v Jugoslaviji. Dubrovnik je mesto, kjer ima vsak kamen, (Dalje na 3. strani.) TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (119) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Vpitje pritlikavcev je postajalo vedno hujie. "Mi Stradamo," so kričali vsevprek. "Dovoli nam, da si vzamemo belo deklico in jo pojemo." Nazadnje je Rebega videl, da se ne more več ustavljati, zato je dovolil, kar so zahtevali- Kmalu so mali črnci privlekli Kali Bwano iz koče pred svojega poveljnika. Komaj je bila Kali Bvvana zunaj koče, je že slutila, kaj bodo z njo napravili. Ta slutnja jo jc napravila nekako omotično, da ni mogla v tem trenutku najti misel na kako rešitev. •— V tem so pa pritlikave ženske znašale -skupaj gorivo in- pripravile .velik kotel vode, katerega so postavile nad ogenj, ....... -tu Ogenj je že veselo plapolal, okolu njega pa so bi'c zbrane ženske, ki so pričakovale običajnega plesa pred pojedino, — Stvar bi sc bila že pričela, toda poglavar Rebega ni vedel, da jo Bobolo mrtev v roki, zato se je bal njegovo maščevalnosti. Naradnjo si jc v svoji glavi pa le zamislil dobro rešitev. . .....»__ Da nc bo on kriv in ne njegovi vojaki, je belo deklico prepustil ženskam, ki naj vso same opravijo. Za voditeljico sc je ponudila Wlala, katera je Kali Bwano čuvala. Ukazala je svojim pomočnicam, da so belo deklico zvezale lin rokah in nogah, nakar so jo vrgle na tla in začele ukolu nje skakati. ..... Sobota, 9. oktobra 192? SKRIVNOSTI KI JIM ČLOVEK NE MORE DO DNA Strmi . V Lurdu, 23. avgusta 1937 Grandiozno francosko narodno romanje k naši lurški Gospej se končava. Včeraj je po velikanski procesiji s svečami javljal zvočnik z bazilike svečano zahvalno sv. mašo ob 10 dopol dne in poslovilni govor lurškega škofa msgr. Gerliera. Votlina je napolnjena z množico ljudstva. Z vseh strani pritekajo gruče in poedinci. Tako težko se je posloviti od votline! Skušam dospeti do nje. Nemogoče je! Človek pri človeku. Vsak bi bil rad čim bliže votlini. Vsi zbrano molijo. Vsi imajo steklenice in vsakovrstne posode, da si zajemajo lurške vode. Rad bi tudi jaz prišel k votlini, toda ne morem prodreti gostih vrst ljudi in se vračam po esplanadi. Strnjena procesija ljudstva se stalno preliva mimo votline. Pridiga slavnega govornika škofa Gerliera se sliši iz zvočnika in se razlega po vsem svetišču. Še uro časa imam; tedaj hitro zavijem v Urad za konstatacije. Saj se mi zdi nemogoče, da bi Marija ne bila počastila francoskih nacionalnih romarjev s čudežnimi ozdravljenji! V veliki čakalnici je mnogo ljudi. Neki gospod z dolgo brado, vdrtih lic sedi na klopi in prebira velik mo-lek. Pogledam pozorneje: na prsih mu visi znamenje od zdravnika. Ne zanima se za drugo, kakor za to, kar se dogaja krog njega. Na drugi strani sedita dve ženski; prva je mlada, majhne postave, nasmiha se in živahno pogleduje okrog; druga je starejša, s stolčkom v eni roki, v drugi pa ima molek in živahno govori z gospodom, ki ima naočnike. Gledam, na koga bi se obrnil. Vrata v pisarno so zaprta, zdravniki prihajajo in odhajajo, saj imajo oberoč dela. Medtem se pa iznenada odpro Vrata in v čakalnico stopita dva mlada gospoda, ki sta lepo oblečena; bržkone sta akademika in nosita nosilnico, na kateri leži mlada ženska, rožnatih lic in veselih oči. Nosilnica se spusti na tla. Eden od onih dveh mladih akademikov odide v dvorano za Pregledovanje. Vrata se odpro in pride šef Urada dr. Valet, debelušen, mlad gospod z naočniki in zdravniškega videza. Približa se nosilnici in pogleda bolnico: "Ali morete hoditi?" — "Da". — "No, poglejmo!" Mlada ženska skloni glavo, odrine odejo, hitro skoči z nosilnice in strumno stopa v dvorano. Zdravniki s kritičnimi pogledi opazujejo njene korake, sledijo ji v dvorano in vrata se zapro. Katera bolnica pa je to, kakšne bolezni je, ki kar lahko skoči z nosilnice! Stari, bradati gospod iskreno moli dalje; videti je, da je to njemu popolnoma razumljiva zadeva. Veseli se čudeža svoje lurške Gospe. Nosilnico je spremljala žen-ska petdesetih let. Z razprtim Pogledom se je zagledala v vra-kjer je izginila mlada ženska 2 nosilnice; prekriža roke in jih nato dviga kvišku. Približam se teJ gospej. "Gospa! Ali poznate ono žen-sko, ki je šla v dvorano na preyed?" "Saj to je moja hčerka!" (Ali je bolna, ozdravljena?" Bila je bolna, na smrt bolna, a 2daj, glejte, sama svojim očem ne verjamem, ne poznam svoje n^erke, tako se je spremenila." 'Zahvalite se lurški Mariji!" Gospa se ozre kvišku in sklene r:e ne —! O Bog nebeški —! Ne sme se zgoditi —! Naj pride Armando-va kri na njeno glavo, naj se zariše Kaj-novo znamenje na njeno čelo, naj jo zaničuje in zavrže on, ki ga ljubi, — o Bog, o Bog, samo da ga reši —. Z divjim krikom je planila po koncu, pohitela je krog skale, ob kateri je slonela —. 'l Tamle je stala koča, skozi špranje je sijal rdečkast žar oglja. Tja je letela, z blazno silo je tolkla po steni in vpila: "Armand, Armand! Za božjo voljo! streljaj! Tvoj rešitelj je v smrtni nevarnosti ! Tamle prihaja! Armand, Armand !" Nekdo jo je pograbil in vrgel na-tla. Zastokala je, ni se menila za bolečine, z zadušenim glasom je vpila: "Percy! — Percy, moj mož! Beži, za božjo voljo, beži! — Armand, zakaj ne streljaš?" "Zamašite ji usta!" je siknil Chauvelin nekje blizu. Vrgli so ji nekaj čez glavo, komaj je dihala. Drzni pevec je utihnil. Margaretino divje kričanje je pomagalo, kakor se je zdelo. Vojaki so planili iz zasede, Chauvelin je klel in poveljeval: "Naprej! V kočo! Nobeden ne sme uiti!" Mesec je posijal izza oblakov, temne postave so hitele proti koči, eden vojakov je ostal za stražo pri Margareti. Vrata so bila priprta. Nekdo jih je sunil —. V koči je bilo vse tiho, kup oglja je žarel v kotu. Vojaki so obstali —. Chauvelin je pričakoval odločen odpor, begunci bodo streljali, hud boj se bo vnel, je mislil. Mesto tega je bilo vse kakor mrtvo. Zato se je čudil. Hude slutnje so ga obhajale, stopil je bliže, pogledal v kočo in vprašal vojake, ki so nemi in nepremični stali pri vratih: "Kaj pomeni to?" "Mislim, da ni nikogar v koči," je odgovoril eden ravnodušno. "Kaj — ? Ali so vam pobegnili — ? Ali vam nisem naročil, da noben ne sme uiti? — Brž! Za njimi! Vsi! Na vse strani!" Vojaki so pokorno odhiteli med skale, eni na levo, drugi na desno, tretji navzdol k morju. ■ ■ . t i (Dalje prihodnjič) -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Tudi katoličanom _ ^ Svoji k svojim! če se držimo gesla: "tiskarna Amerikanski Slovenec" ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois MUSSOLINIJEV SIN BAJE V ŠPANIJI Rim, Italija. — Neki znanec 19 letnega Bruno Musso-linija, drugega sina italijanskega diktatorja, je pretekli ponedeljek izrazil mnenje, da je Bruno bržkone v Španiji kot letalec za nacijonaliste in da se je udeležil zadnjega bombardiranja Barcelone in Valencije. Mladi Mussolini je namreč pred kratkim odletel proti Sardiniji* ŠIRITE AMER. SLOVENCA DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL. GARAŽO V NAJEM druga od vogala, na pripravnem mestu poleg Lincoln st. (zdaj Wolcott), za zmerno najemnino dobite na naslovu: 1857 West 21st Place, Chicago. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Velikanska razprodaja Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi je zdaj v fekts vU.S, Auto Finance Co. 134© W.&3r& St; Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah. Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Pnck^rds PKIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO. Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo. Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-:olns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45. NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO. MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR. Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu. NE POTREBUJETE GOTOVINE — SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO -PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET. Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah. U.S. AUTO FINANCE CO. 1340 West 63rd Street Chicago, Illinois V naši pekarni _ dobite SVEŽ NAREZAN KRUH; vsak popoldan PRAVE MASLENE BISCUITS (butter biscuits) V soboto pečemo prave KRANJSKE POTICE. Sprejemamo naročila za ŽENITOVANJSKE TORTE in vse druge partije in veselice. Na zahtevo pečemo meso zastonj. FRANK F0LTYN domaČa pekarna 1854 W. 21st Place Tel. Canal 5481 Chicago, 111. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našeca naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih c«nah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen g opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Pisano polje J. M. Trunk Veselje pri sosedu. Iz Chicaga je prišla na za-pad luč, menda celo dvojna luč, in pri sosedu je veselje radi luči in radi obiska, saj "glavni urednik Prosvete zna tako izvrstno odbijati napade od strani frančiškanov, da se dušnim pastirjem kar pesti krčijo v onemogli jezi". Tako sosed John Mohar od Pueblo, Colo. Ne vem, če ima sosed kak pojm o bistvu dušnega pastirstva, težko, saj bo enako težko kaj pomnil o duši, ko je ves v Rusiji, tam so pa to besedo črtali iz slovarja. Ce človek nima duše, bi bilo delo dušnih pastirjev podobno delu kačjih pastirjev, ki ne pasejo nobenih kač, ako pa ima človek kljub vsi Rusiji tudi dušo, je pogostoma delo dušnih pastirjev težavno, ko silijo duše bolj na "rusko" pašo, ampak na sebi se ni treba iti dušnim pastirjem obesit. Ako mladi katoličani in katoličanke ne ubogajo "fa-trov" in škilijo na italijansko stran, bo tem prej izginila slovenska naselbina ali postala italijanska. Pa imejte to veselje, ko ste veseli, da so fatri jezijo. Čemu potem brenkate na struno slovanske Rusije, kakor prav v dobi tistih slavofilov, ki so se tudi cedili samega slovanstva, pa ga ni bilo dosti. Ali ni vam le za ruski komunizem, ne za slovansko Rusijo? Očividno je tako. Sosed postane kar mehak, ko se spominja na ta ruski in delavski raj, in suni celo obiskovalca v rebra, da se tako malo zmeni za Rusijo, in zapiše marsikako ostro na tisto vsakdanje streljanje tam v rajski Rusiji. In v Rusiji je raj, delavski raj,. in če kak general ni zadovoljen s tem rajem, puf ga, saj ne zasluži drugega,ko so "miljoni in mi-ljoni v Rusiji zadovoljni", in ko je tako solzavo to povedal ruski letalec. Od same žalosti pa bi se moral vsak razjokati nad Španijo, in vsak Jugoslovan bi se moral dreti nad Mussolinijem, in edina svetla zvezda na črnem nebu pri hudih prav papeških morijah je zopet ta slovanska matuška Rusija, in ta drži človeka pri ti vročini po koncu. Tako poučuje sosed obiskovalca Molka, in g. Molek lahko vidi iz tega, da tu na zapadu, se zdi, marsikdo še več ve, ko on tam v zaduh-lem Chicagu, se zdi in bi izgledalo. Sosed še pove, da vsa verska roba, s katero se ukvarja tudi urednik Prosvete, da bi jo podrl, nič ne pomeni za izobraženi, da bodo sami delavsko stvar, in mlati g. Molek prazno slamo, kajti "versko vprašanje bo rešeno; takrat, ko bodo ljudje tolikoj sprevideli in spoznali resnico". On toraj, John Mohar* je tam v sosednem Pueblu iz* obražen, ko je sam spoznal, da ni duše in ni Boga in ni hudiča ne briča, drugi tam vj Pueblu, ki še nekaj dajo na1 tako robe, so pa silno zabiti in brez vsake izobrazbe. Hudo vroče je tam doli, in še! obiskovalec Molek se je držal bolj hladnega gorovja, kjer mu je dopadlo. Iveri. Ko so nastopili Japonci in kurili Sovjetom za hrbtom, jej bilo v Moskvi precej ogorčenja in — parade so bile, vojaške parade in| do zob oboroženi rdeči vojaki. Zdaj Japonec dobro ve, da v Moskvi razen parad nije ništa više,in dela, kar se mu poljubi. Kakega ribiča še vjamejo sovje-tarji, pa ga takoj izpuste, ko dvigne Japonec prst. Zdaj imajo ' Sovjeti nekaj hudih sitnosti, ko se jim postavljajo na zadnje noge morski roparji. Hudo grmijo zopet in se pestijo, da bodo sfiksali prav ves svet, ne Je Musa; ampak ta pritlikavi Mussolini je rekel: ven na mejdan..in v Moskvi so — pa-radirali in rožljali s sabljami in drdrali po tlaku s tanki. Prav, prav, da se ne tepejo, ker bi se vse teplo, še ni čas za tako splošno teperijo, ampak v Moskvi bodo morali kmalu položiti nov tlak po Rdečem trgu, ko bo ves zbrušen že zdaj, ako je za to kaj penezev, in ne požrejo vsega le — parade. , * Poročil 0 vojaških operacijah v Španiji navadno ne či-tam. Okoli Gijona se še nekaj plete. Iz Valencije je bilo, da so pravi junaki asturski delavci. Potem so bili junaški še tudi asturski rudarji. Menda so pa zdaj tam v Gijonu pokazali gospodi v Valenciji figo, in zdaj so — anarhisti! Tudi politično vreme se hitro izpreminja. -o- "Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga! Naročila za stenski koledar za L 1938 bomo sprejemali do 1. novembra 1937. Veliko veselje naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938. Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej. Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. a Koledar stane s poštnino vred ** kar pošljite v znamkah ali v gotovini na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, I1L