Naročnina« Trstu znese: Za celo leto . 1 gold. 20 s. Za pol leta . — „ 00 „ Za 3 meaeco . — - 30 „ (to velja tudi za tržaško okolico.)
Za druge kraje s pošto: Za ciSlo leto . 1 gold. 00 s. Za pol M ta . — „ 80 „ Za 3 meseco . — „ 40 M | -/majhni razloček med tira in 'me4 programom izvira iz neke \ pomote.)
ILIRSKI PRIMORJAN
podučiven in omikavcn list za slovensko ljudstvo.

Hvalo zasluži si vso, kdor druži koristno se sladkim (.Hor.).
fjt^jf Naročnina naj soured-ništvu naprej plačeva, in to v gosp. Kozlerjevi hiši „nella Drogheria Angeli in Piazza delle legna št. 1" v Trstu (Trieste). Tam so bodo tudi oddajale vse pisma. — Sicer ta list se bo tudi prodajal (vsak natis po 5 soldov) v tobakar-nicah nasproti PoŠte, blizo „Chiozza44 in „al Ponte della Fabbra".
Leto 1866.
Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 1. julija.
Stev. 13.

Srecli dela miru, začetega s tem namenom, da se postavi dno usta,vi, — po kterej bi se edinost i moč vsega cesarstva utrdila, posameznim deželam in narodom pa svobodni notranji razvitek zagotovil — sredi tega dela velela Mi je Moja vladarska dolžnost, vso Mojo armado pod orožije sklicati.
Ob mejah cesarstva, na jugu in na severji stojite armadi dveh z zavezo zedinjenih sovražnikov, namenjeni, izpodbiti moč i veljavo, ktero "ima Avstrija v Evropi.
Z Moje strani ni dana prilika k vojski ni enemu ni druzemu izmed njiju. Ohraniti Mojim narodom blagi mir, štel sem, Bog vsevedoči mi je priča v tem, vseg-dar za eno izmed prvih i najsvetejših vladarskih Svojih dolžnostij, ter sem prizadeval si zvesto izpolniti jo.
Toda ena izmed teh dveh držav sovražnic ne vprašuje po nikakem izgovoru: kajti prežeči na priložnost, kako bi kteri kos Mojega cesarstva uplenila, dovolj je vzroka za vojno, da je le čas dober za-njo.
V zavezi s pruskimi vojaki, ki nam sedaj kakor sovražniki nasproti stoje, odrinol je bil pred dvema letoma oddelek zveste in junaške Moje armade na pribrežije Severnega morja.
Sklenol sem pa bil to bojno zavezo s Prusijo, da se pravice na pogodbo oprte varujejo, da se brani nemško pleme, kernu je žugala nevarnost, da se kvar neogibne vojne kolikor je le mogoče umanjša i med ozke meje stisne, i da v iskreni zvezi dveh srednje-evropeskih velikih držav — kterih delo je pred vsem drugim mir v Evropi ohraniti — Mojemu cesarstvu, Nemčii in Evropi na korist zadobimo miru trdno poroštvo.
Dežel osvojiti si nej bila Moja nakana, nesebičen ko sem sklepal zavezo s Prusijo, nejsem gledal na lastne koristi ni v Dunajski pogodbi miru. Avstrija nej kriva žalostne vrste nesrečnih zapletkov, kteri ne bi nikdar bili nastopili, ako bi Prusija bila enako nesebična, ter bi se bili lahko poravnali, da je ostala enako verna zavezi.
Ti zapletki so bili sproženi nalašč s tem namenom, da se ž njimi sebični naklepi izpeljejo, in za t.o nej bilo mogoče Moji vladi, rešiti jih z lepo.
Tako je rastla v rečeh dan za dnem resnoba.
Pa tudi še tedaj, ko ste obe sovražni državi začeli očitno na boj pripravljati se in se je čedalje bolj razodeval nek spogovor med njima , ki se nej mogel opirati na drugo, nego na nakano vkupnega sovražnega napada na Moje cesarstvo, nisem se ganil, temuč držal se trdno miru, v zvesti si vladarske Svoje dolžnosti, pripravljen na vsako privolitev, ktera se le dade združiti s čestijo i srečo Mojih narodov.
Kakor sem pa uvidel, da to utegne krepkemu odboju sovražnih napadov i s tem varnosti države biti na škodo, ako dalje odlašam, moral sem odločiti se na težke darove, ktere priprava za vojno vsegdar neogibno zahteva.
Na to, da je Moja vlada zagotavljala Mojo miroljubnost , na to, da je bilo po večkrat izrečeno, kako sem Jaz pripravljen na obojostransko istočasno razo-rožbo, odgovorila je Prusija z nasprotno ponudbo, ktero sprejeti in pa čast ter varnost Mojega cesarstva v nemar pustiti bilo bi eno.
Prusija je hotela, da se popred orožije papolno-ma odloži ne samo proti njej, ampak tudi proti so-vražnej državi, stoječej na mejah Moje države v Italii, za ktere miroljubnost se nej dalo nikako poroštvo niti Se nej dati moglo.
Vse dogovorjanije s Prusijo o vprašanju zastran vojvodstev spravilo je na dan čedalje več dokazov za to, da nej mogoče tega vprašanja tako, kakor hoče Avstrije dostojenstvo, Nemčije pravica in korist, in pa vojvodstev samih, rešiti v soglasji s Prusijo, ker se ona očitno drži politike nasilja in osvojevanja.
Pogajanje se je zavrglo, vsa ta reč se je prepustila nemški zvezi, da ona sklene, in ob enem so bili poklicani Ilolstinskega zakoniti zastopniki.
Ker je vojna žugala vneti se, bile so tri države Francija, Anglija in Ilusija, tudi Mojej vladi dale vabilo, naj se vdeleži vkupnega posvetovanja o tem, kako bi se mir ohranil. Moja vlada, primerno Mojej želji, če le mogoče, ohraniti mir Mojim narodom , nej odrekla udeležbe, le postavila je za-njo ta razločni pogoj, naj bodo javno evropsko pravo i pa obstoječe pogodbe izhodišče tem mirivnim poskusnjam, in naj deležne države ne iščejo evropskemu ravnovažju i pravicam Avstrije na škodo stranske koristi.
nif
6
)e se je uže pogovorov sama poskušnja zastran miru razbila o tem pogoji, ki se razumeva sam ob sebi, kaže to očitno, da bi se tudi z začetnim posvetovanjem ne bil mogel mir ohraniti in utrditi.
Najnovejši dogodki dokazujejo neovržno, da je Prusija zdaj očitno zamenila pravico se silo.
Pravica i čast Avstrije, pravica i čast vsega nemškega naroda nej bila več dovolj na ovira nesrečnej, čedalje večej čestilakomnosti Prusije. Pruski vojaki so pridrli na Holstinsko, zbor stanov, sklican po cesarskem namestniku, bilje šiloma razgnan, vladarska oblast na 1 lolstinskem, ktero dunajska pogodba miru izroča Avstrii i Prusii vkupno, prevzela se je edino za Prusijo in avstrijska vojaška posada je b la primorana umaknoti se premoči Prusov, kterih je otide desetkrat toliko.
Kedar je nemška zaveza, videč to pogodbam nasprotno samovolje, po nasvetu Avstrije sklenola za-vezno armado na noge postaviti, dopolnila je Prusija, ka tako rada sliši , če jo hvalijo kakor podslombo nemških reči, začete pogubne svoje naklepe. Raztrgala je namreč narodno vez, ka Nemce oklepa, izrekla svoj izstop iz zaveze, zahtevala od nemških vlad , naj vzamejo nekak načrt o preuredbi Nemčije, kteri jo na kose cepi, in lotila se je vojaškega nasilja proti vladarjem zvezi vernim.
Tako je prišlo, da se nej mogoče ognoti prenesrečne vojne, vojne Nemcev proti Nemcem.
Za vso nesrečo, ki jo ta vojna prinese posameznim ljudem, rodovinam, krajem in deželam, kličem na odgovor te, kteri so je krivi, na sodbo zgodovine in večnega vsemogočega Boga.
Idem v boj z onim zaupanjem, ktero daje pravična reč, v zvesti si one moči, ktero ima veliko cesarstvo, kjer vladarja in ljudstvo prešinja samo ena misel — o dobrej pravici Avstrije — srčno in pogumno s pogledom na Mojo junaško, na boj pripravljeno armado, to trdno gradbo, ob kterej se moč sovražnikov Avstrije razbije, z ozirom na Moje zveste narode, ki zedinjeni, krepke voljo, radodarni svoje oči k Meni povzdigujejo.
Čistega domoljubja ogenj plameni enako povsod po širokem Mojem cesarstvu ; veselega srca so hiteli poklicani vojščaki k armadi; dobrovoljci silijo in nudijo se za bojno službo, vse ljudstvo nekterih napadu najbolj nastavljenih dežel, kar ga more nositi orožije, pripravlja se na boj, in naj plemenitejša radodarnost prihiteva, da se nesreča ublaži in armada podpira s vsem potrebnim.
Edin čut prešinja vse stanovalce Mojih kraljestev i dežel, čut skupnosti, ktera vse veže, čut moči, ktero
rodi ta njih edinost, čut nevolje nad tako neslišano krivico.
Tem bolj Mi je žal, da delo porazumenja o notranjih vprašanjih glede ustave ni še dospelo toliko, da bi Mi bilo dano, v tem resnobnem, pa tudi srce povzdigajočem trenutku zbrati okoli prestolja vseh Mojih narodov zastopnike.
če pa tudi za sedaj pogrešam te podpore, Moja Mi je vladarska dolžnost toliko jasnejša , Moj sklep toliko trdnejši, zagotoviti to podporo Mojemu cesarstvu za vse prihodnje čase.
V tem boji ne ostanemo sami.
Nemškim vladarjem in narodom je znana nevarnost , ktera njihovej svobodi in samostojnosti žuga od države , ka v vseh svojih dejanjih brezozirno Je na to meri, da se samopridno povekša i razširi; oni vedo, kakošuo podporo za moč i celoto vse nemške domovine imajo i nahajajo v Avstrii.
Kakor mi stojimo v orožii za najsvetejše reči, ke kdej narodije branijo, tako tudi naši nemški bratije zavezniki.
Prisilili so nas, prijeti za orožje ! Naj bode ! zdaj, ko ga držimo v roki, ne smemo in ne odložimo ga, dokler se Mojemu cesarstvu, kakor tudi zaveznim nemškim državam svobodni notranji razvoj ne zavaruje, ter njih moč i veljava v Evropi na novo ne utrdi.
Toda ne zanašajmo se, ne upajmo samo na to, da smo edini, da smo močni; Jaz stavim Svoje upanije tudi na Višega, na vsemogočega, pravičnega Boga, komur je Moja hiša od prvega začetka i vsegdar služila, kteri ne zapušča teh, ki v pravici Njemu zaupajo.
Njega hočem moliti ter prositi pomoči i zmage, i opominjam Moje narode, naj svoje prošnje zedinijo z Mojimi.
Dano v Mojem prestolnein in vsega cesarstva glavnem mestu na Dunaji dne 17. junija 1866.
Franc Jožef 1. r.
Štev. 14 našega lista izide 22. julija.
¥ o j ii a.
Ko se je razpošiljal zadnji naš list, pričela je Prusija vojno. Udarila je s svojo vojsko v sasonsko i hanovransko kraljestvo i druge nemške dežele, posedla njihova mesta, med kterimi je najimenitnejše glavno mesto sasonskega kraljestva Draždane. čez avstrijske meje sprva nejso stopala pruska krdela. Poslednji teden pa so na več krajih češke meje prestopili Prusi, mostove podrli, železnice i telegrafe pokončali, denarnice poropali, otroke i ženske strašili, junaštva pa nikoder ne pokazali. Koder koli — i to se je zgodilo na mnogih krajih — so zadeli naši huzarji s pruskimi ropajočimi, povsod so jih čez meje nazaj zagnali, če tudi je bilo naših polovico menj od Prusov. Pri Osvečimu blizu Krakova so bili uže dvakrat krvavo potolčeni, najhujše pa so dobili 27. junija pri Nahodi, nedaleč od Plesa (Josefstadt) na severnem Češkem. Ta dan so jih naši v precej veliki bitvi dvakrat popolnoma pobili,,tako so bežali, da so mrtve i ranjene na bojišči pustili, če tudi je bilo Prusov mnogo več od naših. Zadnje novice pripovedujejo, da je uže en oddelek pruske vojske od glavne armade odrezan, tedaj izgubljen. Benedek je pripravljen za veliko bitvo, ka se morebiti bije uže v teh urah, ko naš list razpošiljamo. Do zdaj smo bili povsod srečni i pokazalo se je, da so naši vojaki veliko boljši od pruskih. Imamo torej trdno zaupanije, da bode zmaga
i slava spremljala naše orožije na severji, da se kaznuje ošabna krivica pruske vlade. Na severji nam tedaj sije prijazna zvezda.
Kako pa na Laškem? Tudi dobro. Laški kralj je 20. junija napovedal vojno vojvodi Alberti, ki je viši poveljnik naše armade na Laškem i rekel, da v treh dneh napade naše laške dežele. I tako je tudi storil. Udaril je s tremi armadami (nad 100 tišoč mož) čez reko Minčijo naravnost proti Veroni. Naša armada, kakih 70 do 80 tišoč mož, šla mu je naproti. Pri Somi, Somi Kampanii i Kustoci, kder je uže maršal Radecky v letu 1848 Lahe liudo potolkel, zadeli sti vojski skupaj. Po dolgem hudem i krvavem boji, bili so Lahi na vseh mestih popolnoma pobiti. Kustoco so naši naskočili i vzeli, Lahe čez reko Minčijo nazaj pognali, nad 5000 jih ujeli, nad 20.000 pušk jim pobrali i 16 kanon vzeli. Ranjenih i mrtvih je bilo naših krog 10.000, Lahov veliko več. To je pač huda izguba za Lahe! Tudi pri Peškjeri i pri Mantovi so bili Lahi potolčeni. Prvo kanono , ktero so naši vzeli Lahom, peljali so te dni skoz Nabrežino na Dunaj. Naša armada do zdaj še nobene kanone nej izgubila, naši vojaki so zdravi, veseli i vse vneti za boj, imajo vsega dosti i dobre poveljnike, ki zanje po očetovski skrbe, zato pa tudi nej čudo, da se tako vrlo i junaško bijejo.
Začetek je vesel, in ako Bog da, bode tudi konec dober i slaven. Bog pomore pravici!
AVSTRIJA
*	Govori se, da se je na severnem češkem 28. junija vnela strašna bitva, v kterej stoji nasproti več od pol milijona vojakov Prusov in Avstrijcev. Ce tudi o tem še nejmamo verjetnih oznanil, mogoče je vendar le. Ako pa je zdaj vse to še samo govorica, skoraj bode resnica.
*	Najnovejše novice o bitvi pri Kustoci, o kterej bodemo prihodnjič več povedali, pripovedujejo , da je razen orožij a, kar so ga do zdaj pripeljali v Verono, še dosti na bojnem polji. Vojaki so se od oboje strani srdito bili, posebno pešci. Naše streljaštvo (kanonirji) so posebno dobro merili, Lahi pa ne tako. Ko so vojaki skupaj zadeli, mahali so naši z puškinimi bati Italijanom po glavah tako, da so mnogo batov polomili. Se ranjeni, ki so na tleh ležali, branili so se i celo zobmi grizli sovražnike. Srditost je bila taka, da se še nikoli nej videla. Sramotno pa so ravnali Lahi z našimi ranjenci, ki so na bojišči obležali — bili i zbadali so jih. Zato je toliko veče hvale vredno vedenje (obnašanje) od naše strani, ker laškim ranjencem se je dajala i se jim daje še prav taka pomoč i skrb, kakor našim. Tudi ljubezen do bližnjega slavi najsrč-nejšnega vojaka.
*	Slovenci so vzeli na Laškem prvo kanono i jo peljali na Dunaj, kjer jih je ljudstvo z največim vese-lijem sprejelo.
*	Dalmatinci govore, da živ ne pride noben Lah iz Dalmacije, ako se predrzne laška vlada to deželo napasti.
Tržaško-rnestne iii okolične zadeve,
* 21. junija so šli na Dunaj gospodije Nabrgoj, Primožič i Lavrenčič, da izroče presvitlemu cesarju pismo udanosti, o kterem smo uže v zadnjem listu omenili. Tako-le se glasi to pismo:
„C. k. apostolsko Veličanstvo!
Žugajo nam dragi mir spodkopati sebični i nezvesti sosedije onstran jadranskega morja i na severji naše države, da se polaste dežel, ke so nedotakljiva vlastnina Vašega Veličanstva presvitle krone i tedaj zaupane brambi vseh avstrijskih narodov.
Mi smo sicer le preprosti i mirni kmetije, ki marljivo i s trudom obdelujemo kamenito svojo zemljo, ali zarad tega ne gori nič manjša ljubezen in udanost do posvečene krone Vašega Veličanstva v zvestih naših prsih, če tudi je neskaljena naša zvestoba i neomejena udanost do presvitlega prestola Vašega Veličanstva znana, vendar, ker bi utegnol sovražnik tudi našo zemljo napasti, ne daje nam miru srce, da ne bi neomejene udanosti javno izrekli i najponižnise prosili, naj Vaše c. k. apostolsko Veličanstvo blogovoli sprejeti sveto zagotovilo, da smo pripravljeni z veselijem zastaviti premoženije i živenije za svojega cesarja i gospoda, za celotno Avstrijo i za zemljo, v kterej počiva prah naših očetov.
Vsemogočni naj ohrani nam Očeta i Cesarja v slavi i mogočnosti, ohrani nam celotno Avstrijo v moči i blagosti!
Najpokorniši prebivalci tržaške okolice."
*	22. junija pa je mestni gospod župan po sklepu mestnega svetovalstva izročil gospodu deželnemu poglavarju pismo udanosti do presvitlega cesarja.
*	V lombardo - beneškem kraljestvu in v vseh krajih, ki spadajo pod tržaško namestnijo je oklican ostri obsedni stan, kakor se to vselej zgodi v takih krajih, ki so na mejah, kder je vojna. Poštenemu človeku to ne prizadeva prav nobene škode i nobene, za-
preke. Le rogoviležem, hudobnežem i malopridnim ljudem je ta stan strašen, ker vsako hudodelstvo i nepošteno razsajanije preiskuje vojaška sodba, in ako se pokaže, da je kak hudobnež kaj tacega zakrivil, kar škoduje državi ali pa koristi sovražniku, kar ne mestu
ta ustrele. In to je prav, vsak človek je dolžan svojo omovino kakor lastno mater ljubiti , ni vreden tedaj da živi, ako jej škoduje, kader je v nevarnosti. Posebno se kaznujejo s smrtjo v tem stanu vse pregrehe zoper cesarja i njegovo rodovino, zoper cesarsko armado, zoper javno varnost, zoper posamezne vojake, poškodovanije železnic i telegrafov, vsako razodevanije sovražniku, sploh vse take pregrehe, ki škodujejo ali vtegnejo škodovati našej državi, ali sovražniku kaj koristiti. Našim mirnim i rodoljubnim Slovencem ttedaj obsedni stan zdaj več koristi, nego škoduje. Os ro je tudi prepovedano buditi sovraštvo mej raznimi narodi. I to je prav i dobro.
*	20. junija se je v Trstu nabilo naznanilo vojaškega poveljništva (general komando) v Vidmu, naj vsak izroči svojej gosposki (Tržaščanije in okoličanije policii) orožije, t. j. samokrese (pištole), puške, strelivo i. t. d. Kdor bi utegnol še kaj tacega imeti, naj tedaj hitro izroči, ker ga sicer ostra kazen (štrafenga) zadene.
*	V Trstu se je do 28. junija nabralo 35.000 gl. kakor milodar na pripomoč ranjenim vojakom.
*	Tržaškemu mestu pomanjkuje letos 469.194 gl. V prihodnjih treh letih bo pa zmanjkovalo vsako leto nad 200.000 gl., brez 106.000 gl., ki jih ima za pli-novo napravo dati. Da se to poravna , vzame občina (soseska) denar na posodo i zviša mestni naklad na hišne i dohodkine davke od 10 na 25 od sto. To zvi-šanije bo znašalo od i. julija t. 1. 54.000 gl. Vpeljal se bode davek od psov i za plin (gaz). Prvi bo znašal na leto okoli 3500 gl. drugi pa 24.000 gl.
*	Mestno svetovalstvo je sklenolo dati 1000 gl. za načrt (obris, pian), kako bi se železna cesta, po kterej vozijo konji vozove, od železnice v mesto napravila.
!aJ J© iripi važnega f
*	Ogrski deželni zbor je odložen na negotov
čas.
*	Laško vojno brodovije (flota) so vidili 28. junija v Ankoni zbrano.
*	Laška vlada je uže izbrala komisarje za Beneško. Star progovor pa pravi : „Prej stalico potlej kravico".
*	Pruska vlada misli nabrati 5000 prostovoljcev talijanov i madjarov (ogrov).
*	Pruska vlada je onidan čez Švicarsko poslala 130 milijonov frankov, da bi se bolj srčno proti Av-strii bojevala. — Kaj pa, ako bi tudi Prusii kača v mošnjo zlezla, od ropanije po nemških deželah ne bode prida.
*	Iz Saksonskega je prišlo na Češko mnogo mla-denčev, ki so jih hoteli Prusi v vojake vzeti, ker Prusi, kamor pridejo, nabirajo v vojake mladenče i može od 18. do 40. leta.
*	V Madridu , glavnem mestu španskega kraljestva, je počila vstaja mej vojaki, ali zadušili so jo, ker so^še o pravem času zanjo zvedeli. Vse kaže, da se na Španskem pripravlja velika prekucija, saj pa je tudi pri vladi marsikaj gnjilega.
*	Na sleskej meji so ruski vojaki tako nastavljeni, da vsak hip lehko našim, če bo treba, na pomoč pridejo. To vidijo sami Prusi i tegotijo se, da jim llusi prej povedali nej so, da mislijo Avstrii po magati, ker ne bi vojne bili začeli i se raji pomirili.
DOPISI.
Iz Istre, 20. junija. (G. G.) Slavno o. k. na-inestništvo v Trstu je razposlalo županijam podučno knjižico „Mali sadjerejec." Dopisnik tega", ki rad na vse kraje pokuka, imel je priložnost videti, kako ta mirna knjižica v nekterih krajih počiva. Torej, vi župani! niste brali, kaj ukaz slavnega namestništva veleva? Ali je zaukazano, da mora v županijskem arhivu knjižica boljše letine čakati ? Ce bo tako čakala, res malo sadja obrodi.*)
V Londonu, 20. junija. (A. D.) Tu se zdaj mnogo govori o vojni, v ktero je Avstrija primorana po izdajstvu nedavnega svojega zaveznika Prusa, i večnega i naravnega svojega protivnika Talijana. Ali prav zato, ker je izdajstvo i nasilje na protivni, pravica pa na njeni strani, obeta se jej zmaga. To je občna me-nitev. Zraven tega je pa vsakdanja govorica o Ame-rikancu Peabodiju, ki je, kakor ptujec, angležkemu narodu svojo hvaležnost za gostoljubje tako velikodušno pokazal, kakor gotovo pred njim še nobeden ne. Zapustil je namreč Londonskim siromakom o svojem odhodu 2% milijona goldinarjev gotovega denarja. Možak, kteremu je ponujala kraljica v hvalo slavni angležki red, nej vzel druzega, nego samo kraljičino fotografijo v spomin. Narod pa mu hoče velik spominik postaviti, zgodovina mu ga pa gotovo tudi ne prikrati. Slava mu!
Tukajšni časnik »Evening Star" je prinesel te dni sledeči statistični račun, ki je moral čelovek izdelati, kteri je imel malo dela, a mnogo časa. Zračunil je, da mož srednih let govori samo tri ure vsak dan, izreče toliko besed na teden, da bi napolnile G00 tiskanih strani „Primorjanove" velikosti, ali pa 52 zvezkov po G00 strani na leto. Ko je mož enkrat s tem na čistem bil, kar se tiče možkega spola, lotil se je ženskega, da zve, koliko besed gladko tekoči ženski jezik, ki mnogo manj od možkega — počiva, na dan izusti, pa tudi koliko ur na dan ženska srednih let čenča. Po dolgem i velikem trudu je zvedel ta umetnik v računstvu , da — nej mogoče računa izpeljati, kajti že o začetku računa številke tako ogromne narastejo, da jih čeloveški duh ne more več objeti i obračati. Pravijo, da ta mož nejma miru , pa da bi rad sredstvo našel, kako bi se zmanjšala ženska razgo-vornost (on jo imenuje žlobudranije, kar pa jaz nočem ponavljati), da bi potem mogel omenjeni račun izpeljati. Pa to mu pojde še manj od rok, kaj ne da?
wnnftflJ\AAAfw>'
ZMES
Pogovor med gospodom Slavoljubom in kmetom Matevžem drugi dan po ženitnini. — P. -
Slavoljub. Hej! Matevž ! — Dobro jutro! Zakaj pa denes tako zamišljeno mimo greste i glavo tako pobešate, kakor da bi vam bil kdo vse plesnjevce (tolarje) ukradel ?
Matevž. Pros'n, na zamir'le, gospud, vas nanka (še) vidu nejs'n. Dobru jetrn tiidi van Buli dej! Me prou rejs glava boli, ma na misl'te, de san preveč piu, me glava li zatu boli, k'san preveč jemu (imel) špendila (stroškov) z ohcetjo moje sestre.
») Da nejniamo zaprek, zato smo drugo poročilo izpustili.
Vred.
SI. Te stroške ste le enkrat imeli in jih ne boste več.
M. Bravo gospud! — ma ankrat je zadosti an'mi glavo odrezat, pej nej več žiti.
SI. Pridejo boljši časi, pa se vse spet poravna.
—	Vaša sestra se je tedaj vendar le poročila ?
M. Poročila se je ja, al, kokar ste me navad'li
—	omožila se je; dobri časi pej bojo pr'sli, kad'r bojo stir'je pod an'm polonikam mlat'li.
SI. Kako ste se kaj na ženitnini imeli ?
M. Prou dobru. Marsčikej smejšn'ga se je zgo-dilu jen tiidi govorilu, potli k'je kapl'ca božja jez'k odvezala. Kad'r je oče star'siua ano kakuš rezau, mi je pala s p'jatam (krožnikom) na tla. Usi smo zakr'-čali: Var'te, de van jo pas (pes) na uzame. — „Jo na bo ne", reče star'šina, „zakej san stopu z nogo nanjo".
SI. Kako ste pa lešnika, ktera sem vam dal, zgrizli ?
M. Se bojim de nejsmo prou zgrizli, zakej smo si že prej zobe skrhali na kakus'h, piščanc'h jen na kosteh. Prvi lešn'k „Ktera dekla ima u Trsti nar-veči metlo ?" so poščiišale ženski zgriz't, k' mi možki se ne zastop'mo na metle. — Tomincava Juci (Marija) je rekla, de jima tista dekla narveči metlo , k'jima narb'1 dougu krilu, k' ž njem pometa, kod'r hodi. — Mislen, de je ta dobru uganila.
SI. Nej ne. Največo metlo v Trstu ima burja, ker hitro vse v morje zmete , kader vstane.
M. Ma btirja nej dekla.
SI. Kakor pošlje Bog vročino, mraz, dež i. t. d., tako tudi pošlje burjo, ka je torej dekla božija. — Kako je pa z drugim lešnikom „Kdo je prvi rokavice nosil ?"
M. Ad'n je reku, da je prvi nosu rokavice gvi-šnu ka'š'n tak minist'r, kokar je zdej pruski minist'r Pustnjak, al Pijmarko, al Pižmar, al kej jest znan kaku se že kliče , kad'r je take sleparije pisou ; pero je mouglu, ne... je moralo bet (biti) hudičavu — goreče, jen ga nej mougu z golo roko držat. — Pej mežnarjou Juri, tu je tisti, k' je že sed'nkrat jen pu (pol) svetu pismu prebral, je reku: Prvi je rokavice nosu tisti Jakop, k'je jemu očeta Izaka jen brata Ezava. Nosu jih je tisti bot, k' mi je mati Rebeka ovila s kozličavo kožo vrat jen roke, de je mislu oče Izak, de žegna al blagoslovi Ezava.
SI. Ta jo je prav zadel.
M. Zdej vas pa pros'n, poved'te mi, kej če reč vojna jen kej vojska; zakej undan san brau to jen uno besedo ; tie mora bet ka's'n razloč'k.
SI. Prav je, da prideva zdaj tudi na kaj podu-čilnega. Veliko je ljudi, ki prav ne rabijo omenjenih besed. Vojna pomenja boje ali bitve mej vojaki, vojska pa veliko mnogovrstnih vojakov vkup, kterim tudi pravijo armada.
M. Zdej se bo dosti bralu od teh reči, bon saj lahku razločit besedo od besede. Zdej pa gren še u mestu čikej ciip't. Z Bugan, gospud Slavoljub ! SI. Z Bogom!
* (Brihtna gospodinja.) V nekem kraji Tržaške okolice pride neka žena vsa osopljena in trudna domu, i je prinesla za 1 krajcar jesiha (octa) i za 2 krajcarja soli. Njen mož to zagleda, maje (malitere) z glavo i reče: Kaj to mizerijo damov nosiš ? kaj smo že tako na zadnjem klinu, da ne moreš vsaj ene merice jesiha in enega funta soli kupiti? — Žena vsa srdita odgovori: Neumnež: Ti lehko govoriš (šrajaš), ki ne veš, da mi se jesih skisa, ako ga več kupim, sol pa v jedi (v jedači) rastopi. Koliko škode bi nam to prizadevalo ! Mož jej odgovori: Kaj ti hočem, saj vem, da si brihtna gospodinja.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu v Vrdeli.
V Trstu. Tisk Avstrijanskega Lloydn.