th-e oldest and most popular slovenian newspaper in united. states OF. america.
Amerikanski Slovenec
GESLO:
PRVe SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S p DRUŽBE SV mohorja V chicaci
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.	'
NAJSTAREJŠI in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
državah ameriških.
STE V. (No.) 144.
CHICAGO, ILL., TOREK, 15. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 15, 1025.
LETNIK XXXIV.
Slovenska slavnost v Sheboygan.
BLAGOSLOVLJENJE NOVE OSEMRAZREDNE ŠOLE.—PETNAJSTLETNICA POLOŽENJA VOGELNEGA KAMNA CERKVE SV. CIRILA IN METODA.
Sheboygan, Wis. (Izv.) — Naša slavnost se je vršila nadvse slovesno v nedeljo dne 6. sept. Točno od 10. uri je blagoslovil kot nadškofov namestnik Rt. Rev. Msgr. D. Thill našo solo. Šolska mladina je priredila slovesen sprevod iz cerkve v šolo z križi za vsak razred na čelu. Križi so bili blagoslovljeni in obešeni v vseh razredih. Mr. Jacob Prestol* je preskrbel in plačal za vse sv. razpele v p znesku $20.00.
Ker se ie vršilo blagoslov-Ijenje naŠe župnije je bilo določenih 15 šolskih otrok za vsak razred. Druga šolska mladina, kakor tudi društva so napravila lep špalir. Ne- smemo tudi pozabiti potrkavanje naših milodonečih zvonov impor-tiranih iz Ljubljane. Ob blago-sl o vi jen ju naše katoliške šole se je šolska mladina in duhovniki med popevanjem "Bene-dictus Pominus" vrnila v žup-no cerkev.	•
Slovesno peto sv. mašo je imel sin domače fare Rev. John Juriček ob asistenci Fathra Novaka iz Willarda in Rev. J. Moura. Slovesno pridigo je i mel Rev. Benvenut Winkler O. F. M. iz So. Chicago. Po sv. maši je podelil Rt. Rev. Msgr. Thill blagoslov z Najsvetejšim.
Popoldanski program.
Ob pol eni popoldne so priredile naše ženske in dekleta banket za ustanovitelje fare, za vse župljane, cerkvene odbornike, pevce in pevke. Vsa čast našim ženskam, ki so se zavzele za ta banket. Posebno Mrs. F. Melavc, Mrs. M. Eržen, Mrs. M. Repenšek, Mrs. A. Juriček, Mrs. T. Udovič, Mrs. M. Štiglic. Mrs. M. Ribič, Mrs. F. Ribič, Mrs. J. Besal, Mrs M. Majcen. Mrs. A. Svetlin in kuharici Miss M. Iludovernik. Banketa se je udeležilo nad 250 ljudi in pripravljeno je še za kakih 100 več.
Tega banketa so se udeležili poleg duhovnikov mesta Sheboygan tudi prominentni meščani. Domači župnik kot stolo-ravnatelj je otvoril po okrep-čilu pri banketu govorniški program. Najprvo je spregovoril sam par besedi, v katerih je lepo zahvalil vse ameriške in domače slovenske goste. Nakar je pozval k besedi mestnega župana L. E. Larson-a. Mestni župan je nastopil živahno! pozdravljen. V svojem govoru je navajal velike zasluge slovenske naselbine sv. Cirila in Metoda. Čestital je župniji in predvsem vrlemu slovenskemu župniku Rev. J. Černetu, ki je vkljub vsem težkočam dove-del slovensko župnijo sv. Cirila in Metoda do tako bliljant-nega napredka, katerega danes mora občudovati V3e mesto Sheboygan in vsa njegova okolica. Nauduševal je vse navzoče, naj se naprej složno delujejo za prospeh in napredek župnije sv. Cirila in Metoda. Za svoj govor je žel naudušeno priznanje.
Za mestnim županom so govorili še drugi mestni možje kot G. C. Glazar, Dr. E. G. Knauf, Joseph M. Schileer in Jakob Gerent.
Temu je sledil slovenski program. Najprvo sti zapeli Miss E. Sebanc in Miss F. Starič
svojemu očetu, prvemu in najstarejšemu faranu: "Oj, hišica očetova" in F. Ribič mu je po kratkem nagovoru v pri poznanje izročila lep šopek cvetlic. Temu so sledili slovenski govori.
Najprvo je bil pozvan k besedi Rev. Benvenut Winkler, O. F. M. slovenski župnik iz So. Chicago, kateri je nastopil živahno pozdravljen. Njegov govor se je sukal okrog slovenske farne šole sv. Cirila in Metoda. V vznesenih besedah je slikal velikanski pomen slovenske farne šole v naselbini, ki je edino pravo vzgojelišče slovenske mladine v naselbini. Čestital je naselbini na doseženem uspehu in jih nauduševal za: krepki naprej; Njegovemu govoru so vsi naudušeno pritrjevali.
Nato je govoril Rev. John I Novak slovenski župnik iz Wil-jlarda. Tudi on je čestital naselbini na napredku. Povedal je |med svojim govorom tudi več dovtipnih, katerim so se navzo-jči od srca nasmejali. Za svoj .govor je žel živahno priznanje.
Nato so še govorili Mr. A. Jllaban, ki je v svojem hrvatskem govoru nauduševal brate Hrvate. Za njim je govoril Mr. M. Progar. Nakar je zopet me-jšani zbor zapel v slovo: "Nazaj v planinski raj !"
j Zvečer ob pol 8. uri pa je ;nam priredilo dramatično dru-jštvo "Finžgar" dve zanimivi {igri: 1. "Na dan sodbe" in 2, Čudodelna brivnica. Tu je zopet pozval k besedi domači g. župnik Rev. B. Winklerja iz So. Chicago, Rev. J. Judniča iz Gary, Ind., Rev. John Novaka iz Willarda, Wis. in Rev. John Jurička iz Omaha, Nebr.
Na delavski dan je imela župnija sv. Cirila in Metoda svoj farni piknik v slavni Zeleni dolini. Ta dan so nas po-setili žogarji K. S. K. J. iz \Vau-kegana, 111. Naši igralci so dobili igro 6 proti 5. Pripoznanje gre našim vsem posebno R. Finstu, ki je dobro znal metati in John Mervarju, ki zna najbolje loviti. Wraukegančani so bili to leto zelo srečni v igranju doma, v Chicago, Jolietu, a ne pri nas. Ni se jim niti sanjalo, da bodo poraženi. Posebno, ker so znali da niso bili naši to leto organizirani, kajti to je bila naših fantov v tem letu druga poskušnja.
Splošno rečeno je bil naš program petnajstlenice blago-slovljenja vogelnega kamna predstave in piknik izvrstno izpeljan. Čast iz hvala vsem, ki so k temu pripomogli, t. j. našim' vrlim ženskam, cerkvenim odbornikom, fantom in dekle-tam. Odkrito povedano, da takega uspeha v naših razmerah nismo pričakovali.
Dne 8. septembra smo pa ot-vorili našo šolo. Na Mali Šmaren smo imeli sloyesen začetek. Slovesno sv. mašo je opravil Rev. Joseph Judnič ob azisten-tenci Rev. B. Winklerja in Rev. John Jurička. Domači g. župnik je pa v kratkem pojasnil šolski mladini namen in potrebo katoliške vzgoje.
Tako smo obhajali te dni važne slavnosti v naši prijazni slovenski naselbini. Vsem, ki so bili navzoči, bodo ostali ti
KRIŽEM SVETA. P0YRATEKSVETOŠTE-
FANSKEGA ŽUPNIKA.
—	St. Louis, Mo. — Julius Doublice, star 70 let, delavec v kamnolomu si je končal življenje z dinamitom. Položil je di-namitno patrono na tla katero je užgal, nato se pa vlegel nanjo. Razneslo ga je na kosce.
—	Mexico City, Mehika. — Zvezne čete so aretirale tri Mehikance, ki so na sumu, da so umorili francoskega rančerja Robert Maurerja.
—	Chicago, 111. — Mrs. Stela Hukowieski, 1087 Dewey ave. je bila aretirana, ker se bavi z razpečavanjem strupenega žganja, bila pa je spušče- j na na proste noge, čim je položila zahtevano varščino. Tri četrt ure po povratku domu je pa bila zopet zasačena ko je prodala nekemu moškemu kvort "munšajna," nakar so jo odve-
Farani slovenske župnije sv.
Štefana slovesno sprejeli svojega preč. g. župnika. —
Skoro cela far a ga je čakala
t
na postaji.
Chicago, 111. — V soboto večer dne 12. sept. se je povrnil iz domovine Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F. M^ s 1 ovenski žufcnik cerkve sv. Štefana. Seboj je pripeljal dva mlada gospoda patra Rev. Aleksandra Urankar in R e v. Salezija Glavnik, kmalu za njimi pa prideta še 2 patra J Rev. K. Zakrajšek Rev. Dr. Ber-
Ambrožič | domo- urednik listov "O r 1 i č a" i n "Vigred," ki je bil doslej profesor na domači frančiškanski gimnaziji. Z njim pride še Rev. Kerubin Rigelj, ki je bil doslej
dli in obdržali v ječi.
—	Berlin. — Tukajšna poli-i^cv' r\'.z'aKraj1s
slovenski zupmk iz
cija je aretirala Otto Strohs- j Chicago, ki se je cheina in njegovega brata Gott- Ipovmii \z harda, ker sta začela z organi- vinc" zacijo Ku Klux Klan-ov med tukajšnimi meščani.
—	Pariz. — Rene Viviani, francoski premier leta 1911 ko so se nahajali Nemci na svo- rektor božje poti na Višarjih.
LETALCI REŠENI.
Iz Jugoslavije.
Letalci morskega letala velikana PN-9 1, pripovedujejo o grozoti, ki so jo prestali devet dni na odprtem morju ob pičli hrani.
Nawiliwili, otok, Kauai. —
Morsko letalo, PN-9 1, katero je bilo z moštvom, pet po številu primorano radi pomanjkanja gasolina pristati na odprtem morju, kjer so blodili devet dni ob pičli hrani je rešeno.
Podmorski čoln R-4, kateri je bil eden od številnih sovrstnikov, ki so iskali pogrešano letalo in že izgubili upanje, da bi ga dobili, ga je našel in pripeljal semkaj.
Rešeno moštvo je imelo nekaj groznega za prestati, ne
more pa dovolj prehvaliti svo- ti eden 8e mu ni idruži,
jegapoveljmka John Rodger-; spremljali so gale hrvatski
sa, ki je toliko žrtvoval, da je kmetje in prireditelji shoda.
PRVI OFENZIVNI RADIČEV KORAK V SLOVENIJI SE JE KONČAL S POPOLNIM POLITIČNIM PORAZOM ZA RADIČA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Radičev shod na Krškem polju.
Zborovanje na Krškem polju, ki naj bo pomenilo prvi o-fenzivni Radičev korak za Slovenijo in za katero so se vršile tako velike priprave kakor doslej še za noben Radičev shod, se je končalo s popolnim političnim porazom za Radiča. Glavno pozornost so osredotočili ljudje na živinsko razstavo in na konjsko dirko, nobenega zanimanja pa ni svet kazal na gospodo, ki se je zbrala na govorniškem odru.
Po skoraj enournem govoru je Radič stopil med kmete, ni-
bo dobila ame-
jem pohodu proti Parizu je s temi čč. gg umrl. Pokopan je bil po brez- riška Slovenija izborne nove versko, položili so ga poleg moči. ki bodo posvetili sv^je njegove žene, ki je umrla leta misijonskemu in prosvetnemu
le malo hrane on sam povžil, da je le več ostalč za ostale štiri.
Ilrane so imeli le za pet dni, s katero so varčevali tako, da so imeli še nekaj grižljajev deveti dan. Trpinčila jih je huda žeja, ko bi ne bili nalovili nekaj deževnice, tako pravi rešeno moštvo, bi bili od žeje morali konec vzeti.
Letalo je bilo opremljeno z
ca Jankota Hršina.
Duhovniška vest.
V pondeljek dne 17. m. m. ob 17. uri so se v cerkvi sv. Alojzija začele ob veliki udeležbi duhovne vaje za duhovnike lavatinske škofije. — G. Jožef Cerjak, častni kanonik v Slov. Bistrici, je radi obolelosti odložil posle dekana v Slovenski Bistrici.
-o-
Nesreča pri krožni žagi.
Mizarju Fleretu Jožefu iz zapadnega revirja v Trbovljah je odtrgalo pri rezanju desk^ na krožni žagi zadnje tri prste desne roke.
1923.
delu med ameriškimi Slovenci.
—	Chicago, 111. — John Da- j*1* vsem kličemo naš prisrčni vis, 3420 W. (J5th st. je prišel dobrodošli!
pri delu v dotiko z žico elek-' Ko se je raznesla v soboto trične napeljave z močnim to- P° naselbini vest, da pride zvokom, ki ga je vrgel po tleh in čer iz stare domovine svetošte-je bil na mestu mrtev.	fanski preč. g. župnik Kazimir
—	Berlin. — Sodišče v Leib- Zakrajšek, se je porodilo iz-zigu je prisodilo komunistične- redno veselje in naudušenje po mu poslancu Maslow-u štiri le- lvseJ	Kakih 25 automobi-ta ječe, ker je bil obdolžen ve- }ov polnih faranov je šlo po leizdaje v zvezi s komunistič- ipreč. ž. župnika na postajo,' no ustajo leta 1923. kjer so ga slovesno sprejeli in j
—	Peoria, 111. — Prva poši- pripeljali v automobilski para-
1 jate v nove koruze je prispela na tukajšni trg pretečeno soboto, kar je tudi rekord.
MIROVNAPOGODBA -SPREJETA.
di. Zanimivo je bilo slišati glasno trom pet kanje automobi-lov. ki sa naznanjali, da pelja-jo svetoštefanskega župnika.
Ko se je dolga vrsta automo-bilov pripeljala pred župnišče, je začelo klenkati v zvoniku. Mr. Kosmač in dr. so z lepim
—-__j ubranim pritrkavanjem nazna-
Angleška, francoska in nemška;1"1' naselbini po okolici prihod vlada so se sporazumele in pre^' župnika. Pred župni-sprejele varnostni pakt. V ,ščem in cerkvijo pa je stala Švici bo konferenca, na ka- zbrana v«a župnija, staro in teri se bodo vredile vse po- mlado' Je z naudušenimi drobnosti.	j vzkliki sprejela svojega delav-
__o—	nega dušnega pastirja. Veliko
London. — Zopet se je dose- naudušenje, kar ni hotelo po-
Zborovanja se je udeležilo okoli 2500 ljudi, več kot dve tretjini pa je bilo Hrvatov.
-o-
Strašen samomor.
Dne 19. avg. zjutraj okoli 1. ure se je zgodil na progi južne železnice v Rožni dolini nasproti tobačne tovarne strašen samomor. Strojevodja Josip Trdina je javil včeraj zjutraj,
. višjemu stražniku Antonu Co-radio aparatom, da je spreje-	x.	. , ,
,	, . i*i	tlcu» da ležl na Progi za tobač
malo signale, a 111 pa bilo v stanu signale pošiljati. Tako so poslušali ko so si medsebojno signalizirali oni, ki so jih iskali. Poveljnik Rodgers je dejal, da eno najhujših vesti kar so jih ujeli po radio je bila vest, ki se je glasila, da za pogrešane ni več upanja.
450 milj oddaljeni od točke kjer so se spustili na morje so bili najdeni. Neizrečeno je bilo veselje po čolnih in parnikih reševalcev, ko so dobili radio signal od podmorskega čolna R-4, da je pogrešano letalo najdeno in moštvo pri zdarvju.
Kako se jim je godilo 218 ur v letalu, ki je brez moči blodilo po odprtem morju, to si mi le
Fara pri Kostelu.
Dne 15. m. m. med 6 in 7 uro zvečer je nastal tu hud naliv in je treskalo. V vasi je udarila strela na prag hiše št. 9. ter ubilo 41 letno dekle Nežo Briški.
no tovarno razmesarjeno popolnoma golo truplo. Strojevodja Trdina je pri tem tudi javil stražniku, da mu je strojevodja brzovlaka št. 603., ki prihaja v Ljubljano okoli pol ene ponoči, Zagradnik, pripovedoval, da je za tobačno.tovarno nekaj povozil ni pa videl, kaj je bilo, ali kamen, ali kaka veja ali kaj. NaroČil mu je, da naj domov grede pogleda. Šli so takoj na lice mesta, kjer se jim je nudil strašen prizor. Proga je bila nad .železniškim mostom v precejšnjem obsegu vsa okrvavljena. Na progi pa našli v veliki mla-kuži popolnoma razmesar-
1 I 1	S- 4-m jeno 8:010 truplo moškega,
lahko predstavljamo, doživeti Trupk) je wlo brez glave*n
gel velik korak za dosego trajnega, ali vsaj dolgotrajnega miru. Anglija, Francija in Nemčija so končale pogajanja mi fara™-za varnosti pakt povoljno; treba le še opiliti nekatere podrobnosti, kar se bo zgodilo na tozadevni konferenci v Švici in stvar bo rešena.
Do sporazuma je privedla Anglija s tem, ko je dokazala Franciji, da le s sodelovanjem Nemčije je mogoče v Evropi računati na mir.
Francija je tudi obljubila, da ne bo delala ovir, da se bo postopalo z Nemčijo tako ka-
jenjati, kar je pričalo, kako silno vzljubljen je svetoštefan-ski preč. g. župnik med svoji-
Z naudušenimi farani vred tudi naš lijjt kliče vračujočemu svetoštefanskemu preč. g. župniku prisrčno pozdravljeni in dobro došli!
kaj tacega, je pa seveda vse kaj drugega.
-o-
ŽIV POKOPAN.
Chicago, 111. — Otroci so se igrali na 6600 West Grand ave., kjer izdeljujejo opeko. Tam je globoka jama kjer kopljejo ilovico za opeko. Dva dečka sta stala preblizu jame, zemlja se je podala in oba zdrčita v jamo, za njima se pa je valila ilovjca in 14 letnega Thomas Zygiela popolnoma zakrila, do-čim je njegov tovariš imel le
FRANCOZI PRODRLI ČRTO RIFIJANCEV.
Fez, Maroko. — V soboto na nedeljo se je zopet bila huda bitka, v kateri so imeli Rifijan-ci velike izgube in Francozi so prodrli njih črto severno od
kor z vsako drugo državo, bo-
disi politično, kakor tudi polju trgovine.
na
ŠIRITE A. SLOVENCA!
Ouerga.
Rifijanci so se boril kakor levi zoper premočjo 10 proti 1, njih namen je bil za vsako ceno ustaviti prodiranje Franco-
___zov. Glavno mesto Amyot je
——^— Jpadlo v roke Francozem, tako dnevi v najlepšem spominu, tudi več drugih važnih posta-
Naselbini sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu pa vsa čast in slava na< napredku, ki ga je dosegla v teh dobrih 15. letih svojega obstanka. Čast, komur i čast!	*
jank
V Tetuan okraju so tudi Španci prizadjali velike izgube Rifijancem, na enem mestu je bilo 500 mrtvih, dočim je padlo le 35 Špancov.
brez desne noge. Glavo je našel okoli 5 ure zjutraj na progi poleg prelaza na Glincah ob cesti XV, ki vodi iz Gline v Rožno dolino, zidar Ivan Oblak. To znači, da je vlekel samomoril-čevo truplo vlak skoro dva kilometra, pri čemur se je izgubila tudi desna noga. O tej sumijo, kar je tehnično tudi mogoče, da se je vrjnila v stroj in Bog zna kje je zopet izpadla, ker je v okolici niso našli. Ne daleč od tam so našli na progi samomorilcev suknjič. V suknjiču pa so našli listine z raznimi pismi in listinami in
Na pod-
glavo prosto in je bil takoj re-
šen. Thomasa ni bilo mogoče o^rogls^Din denarja rešiti živega, šele po 48 urnem teh ^ ^	^ da
napornem delu pn katerem so samomoriIec k . 24 vporabljah stroj za kopanje
zemlja so prišli do trupla, ob navzočnosti starišev in sester žrtve.
-o-
NAMERAVANI NAPAD NA ROMUNSKO KRALJEVO DVOJICO PREPREČEN.
Dunaj. — V Kichenev je romunska kraljevska dvojica pri-sostovala otvoritvi velesejma. Med množico, ki je napravila špalir kralju in kraljici sta bila tudi dva moška, ki sta se sumljivo vedla, kar ni ostalo prikrito detektivom, kateri so ju aretirali. Oba aretiranca sta bila kmeta iz okolice in sta imela pri sebi vsak po en nabit revolver.
pleskar Ivan Podobnik, rojen v Šiški, pristojen v Cerkno, stanujoč v Rožni dolini. Med listinami so dobili tudi dopisnico naslovljeno na neko žensko iz Rožne doline. Na tej dopisnici ji poroča, da se bo usmrtil radi nesrečne ljubezni.
-o-
Tri žrtve strele v Zagrebu.
Povodom neurja je zahtevala v Zagrebu strela tri žrtve. Na sokolskem vežbališču se je gospa Berta Mrak tako prestrašila udara strela, da jo je zadela srčna kap in je na mestu umrla. V mestni okolici pa je strela ubila na cesti 27 letno kuharico Marijo Zupančič iz Klanjca in železniškega, delav-
Med pastirji.
V	Šapc-ih pri Garčinu se je te dni pripetil zločin, karšne-ga dotlej v teh krajih niso poznali. 13 letni pastir Pero Klobučar je na paši v prepiru zaklal 14 letnega tovariša Jova Velevčkega.
-o-
Jadranska razstava.
V	prvih 15 dneh je posetilo Jadransko razstavo vsega približno 19.000 oseb. Od teh je kupilo vstopnico pri vhodu približno 9000, ostali so imeli legitimacije. Razmeroma najboljše je obiskan glavni oddelek razstave, ki je nameščen v realki: imel je v prvih 15 dneh 14.000 obiskovalcev. Približno tretjina vseh 19.000 obiskovalcev je bilo inozemcev. Razstava ostane odprta do 25. t. m. Obiskovalci imajo na železnicah 50 rf popusta.
* -o-
Velika tatvina v Karlovcu.
Tvrdki Svačina in Ban v Karlovcu so neznani tatovi ukradli 76 oblek, 3 zimske suknje, 10 hlač, 20 srajc, več kap in kravat itd. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 145.405 Din.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. NaSa banka, ima svoje lastne rrfcst s poŠto in zanesljivimi bankami a starem kraju in naSe pošiljatve stavljene prejemniku na dom aH al zadnjo poito točno in brez ▼take— odbitka.	'
Naie cene za poilljke ▼ dinarjih ia 0-rab so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poitnino:
500 — Din.................. $ 9.60
1,000 — Din................. $ 18.85
2,500 — Din. _______________ $ 47.00
5,000 — Din.................. $ 93.50
10,000 — Din................... $186.00
100 — Lir „;.__________ $ 5.00
200 — Lir ................ $ 9.65
500 — Lir ............... $ 23.25
1,000 — Lir ............$ 45.25
Pri poSiljatvab nad 10,000 Din. t* nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker te cena denarja čestokrat menja. dostikrat docela nepričakovat je absolutno nemogoče določiti ce ▼naprej- Zato ae pošiljatve nakaza)* po cenah onega dne. ko ml aprejasa mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER po POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO. „ Vse po&Ujatve naslovne na—SLO VENSKO BANKO
zakrajSbk » ckSarek
45S W. 42nd ST., NEW YORK CITS
______
_

^ " ' - --
_^AMERIKANSKI SLOVENE C,"
Ami
eukanski Slovenec
prvi in najstarejši slovenski list v ameriki. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.	...	. .
— PUBLISHED BY
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET.	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
___ "____For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Ali boste pomagali?
In konečno vprašamo Vas, ki ste še ostali zvesti pravim načelom svojega naroda, ako nasprotniki toliko žrtvujejo in delajo za svoj tisk, ali ni potem še toliko večja dolžnost nas katoličanov, da se borimo s svojim časopisjem proti lažičasopisju, proti nasprotnikom, ki hočejo poruvati s svojim tiskom iz zadnjega slovenskega srca, vsak krščanski čut, vsako vero v Boga ? Kaj pravite k temu ? Ali je Vam vseeno, ako se naš narod odtrga in pogubi v brezverstvu? Mi smo trdno prepričani da ne. In to v nas utrjuje veliko zaupanje, da slovenski narod v Ameriki ni še tako daleč zašel, da bi to dopustil. In na to zaupanje zidamo, s tem zaupanjem razpisujemo sedanjo izredno kampanjo za katoliški list Amerikanskl Slovenec in trdno smo prepričani, da naši katoliški možje in žene, dekleta in fantje ne bodo držali v tej kampanji križem roke, marveč upamo, da bo prav vsak storil svojo dolžnost, do svojega katoliškega časopisa.
r „
Joliet, 111. (sept, mlada Katerina Blush, Jolietske novice. — Tukaj-(hčerka Mr. & Mrs. Blush, 110
List "Amerikanski Slovenec" otvarja z današnjem dnem
zopet veliko kampanjo, za 700 novih naročnikov. Z novembrom
mesecem začne list izhajati dnevno petkrat na teden. Gotovo -. - . , ,	.
j, . , „ .	, ... . . .	. ' . , . jtečeni teden se je vršila seja
jc, da bo s tem storjen zopet velik korak naprej med ameriški- ' . ri r>t n„ ^
sna Bates Machinery & Trac- Center cesti. Operirana je bila tor Co. obratuje sedaj pod nadzorstvom "bond holders." Pre-
v
mi katol. Slovenci. Ta upliv se bo začutil še le potem, ko bo '
i uradu O. R. Laraway advoka-
ta, kjer se je prišlo do sporazu-
bo izhajal list, toliko hitreje in uspešneje bo sejal med"narod ^ ^^ kompanija d°1Žni'
list nekaj časa izhajal v pomnoženi izdaji. Kolikor pogosteje
kom 16 centov na dolar.
Tukaj je umrl James R. Lamb, star 71 let, ki je imel že 16 let trgovino z mesom na znani Cass cesti. Leta 1879, 15. sept. je odprl mesnico na 673 Cass cesti, dve leti pozneje pa se trgovino ravno čez cesto na 676, k jer je ostal do svoje smrti.
V pondeljek 7. septembra je I zastopal
pravi slovenski katoliški duh.
V tej kampanji se nudijo starim in novim naročnikom izredne koristi, t. j. da dobijo list od današnjega dne do 31. okt. za staro ceno $1.00. Ker bo list potem večkrat izhajal, kakor sedaj, je samo ob sebi umevno, da se mu bo tudi naročnino zvišalo. Zato imajo pa v tej dobi do 31. oktobra vsi priliko, da plačajo naročnino še za naprej, a obenem naj nihče ne pozabi pridno in vstrajno agitirati za nove naročnike.
Kako velike važnosti je za nas katoliški tisk, veste vsi, saj povdarjamo t.o dan za dnem. Vsi vidite, kako si protiverski sovražniki dovoljujejo početi vse, kar se zmislijo proti nam. Sramote naše voditelje, duhovnike in lajikc*, sramote naš najdražji biser sv. vero in se z njenih naukov norčujejo. Nas katoličane zasmehujejo, kakor da bi bili brezverci res kaj boljši od nas, kar je pa ravno nasprotno. In zakaj to delajo, zato ker imajo močan tisk, ki z njim narod slepe in zapeljujejo.
Rojaki Vi veste po naselbinah, kako dobro došel je Vam katoliški tisk, kadar Vas začno napadati. Ali ne primete v takih slučajih naj prvo za pero in date brezvercem in napadalcem
primeren odgovor v katoliškem listu ? Da. In ali ne želite, da- | *	,, . ,1
ti svoj odgovor v tak list, ki je razširjen in ima med ljudmi 'starcm Akm £lslop,U upliv. Vidite, tak list je nag list Amerikanski Slovenec. To je
v bolnišnici sv. Jožefa, a sedaj je že doma pri stariših in se hvala Bogu prav dobro počuti.
Mladi Louis Pucel, sin uglednega rojaka Louis Pucela, 1317 Cora cesti, ki je šel v Milwaukee, Wis. nekaj tednov nazaj
Rojak Gregor Groznik in družina so se tudi pred kratkem preselili v svoj novi dom na Raub cesti, tako tudi Ignac Kastelic in družina.
Poročevalec.
-o--,
So. Chicago, 111.
Odgovor "nefaranu.'' — Na dopis v Prosveti z dne 5. sept. odgovarjam to le: Ha, ha, ha! Kdor zna pa zna. Tako konfuz-nega dopisa že dolgo nismo brali. Pravo sračje gnezdo je to. Škoda, ko bi sodniki v Day-tonu vedeli za southchicaške zagovornike opičjega rodoslov-ja, bi gotovo drugače sodili, ker bi pri gotovih "nefaranih" v So. Chicagi našli nepobitne dokaze za resničnost Darwino-ve teorije. Tem naslednikom "oboževanega" mandrila se kolešček v glavi vrti tako počasi, da se je Prosvetin dopisnik šc le čez petnajst mesecev domislil, da je bila v fari birma in da se je kot priprava za njo nekaj govorilo, kar njemu od krščanske ljubezni gorečemu srcu ni bilo popolnoma prav. Res bister in hiter um, — da, patentiran spomin ; zraven tega pa tudi neznansko resnicoljuben in pristen, prav tako, kakor tisti stodolarski bankovec, ki ga
pravi, da se mu tam prav do- .	v
pade in misli ostati še za nekaj Je nekl naJbrze tlldl za Pravico
časa. Pristavil pa je: - Joliet vneU "nefaran" kot boter veli" first, then Milwaukee."	ikodušno daroval in Jp je kot
Rojak Frank Mlakar je ku-»ie*ove brezprimer-pil lepo posestvo na 11 H N ne Požrtvovalnosti za gmotni Hickory cesti, katero je bilo	fare, za gotovo pri-
nekdaj last Marko Kozjan-a. !l0Ž"°St " ^.spravljen. Rojak Frank E. Vranichar je StCer te pa ljubl nefaran
States
Attorn ey-a
imela "Delavna Joliet" svoje jRehn in Schluntz (Real Esta-letno združenje ali piknik, ki'te) pri tej kupčiji.
ga je priredil Will County Central Trades in Labor Council v Dellwood Pk. Piknik je bil e-den največjih v zgodovini. Central Trades and Labor Council io bila organizirana 3. junija I. !1889. Na omenjeni dan se je v
Mrs. Katerina Rogina na 1031 2 Indiana cesti, ki je že pred več meseci zbolela, se še vedno počuti slabo. Bog daj, da nost bi se ji kiralo obrnilo na bolje.
Delavski praznik je bil zadnji dan šolskih počitnic. V to-zhralo|rek dne 8. t. m. je armada na-12 delegatov, štirih lokalnih u-' šega drobiža 15,000 fantov in
vprašam, kaj pa bevskaš, kakor ščene izza plota ? Ako si res "nefaran,v kajti mar naša fara? Na tisoče je nefaranov v naši okolici, pa se prav nič ne [menijo, kaj se godi v na£i fari, k večjemu občudujejo delav-in požrtvovalnost naših res faranov. Kaj se torej pras-
kaš tam, kjer te ne srbi? Tako delajo samo domišljave!, ki mislijo, da morajo povsod imeti
"Na vojsko, na vojsko mi
fantje gremo!" Svetovna mednarodna vojska se bliža. Diplo-matje velesil s skrbjo stikajo glave in si belijo lase, kako bi jo zabranile. Kdo je pa zatrobil v bojno trobento in izkopal tomahavke? Nihče drugi, kakor southchicaški g. župnik Rev. Benvenut Winkler. Saj vzdihuje Prosveta. Sveta verska propaganda, kako si zopet žejna, da bi si gasila žejo s krvjo narodov. Jaz bi pa rekel z ozirom na prihodnji katoliški shod, ki bo najbrže razlil žolč south-chicaškim "nefaranom": "O, ti grda in hinavska brezverska nestrpnost, kako si žejna Črne tinte in brezplodnega potu southchicaških nerod." Koliko potu in čečkanja bo še stalo southchicaške krpucarje, da bodo morda tekom enega leta prišli toliko k sapi, da bodo skrpucali zopet en podobni la-žipolni članek v Prosveto! Res prav iz srca se mi smilijo že naprej, posebno pa še, če jim brez usmiljenja na uho povem, da so gg. frančiškani že zdavnej tako hudobni, da imajo svoje lastne akademične slikarje in "nefaranom" ni treba še le z grozo misliti na tisti čas, ko jih bodo frančiškani šele dobili. Glede zdravnikov, o katerih brezstidno klepeta, pa omenim samo to, da jih za sedaj ne potrebujejo, ker za zdravje faranov so drugi zdravniki tu, če je pa treba pristriči predolg jeziček gotovim "nefaranom," so pa že zdajšni dovolj dobri mojstri. Zato še dam preljubemu '"nefaranu" samo ta prijateljski nasvet, da naj gleda, da ne bo prespal svetovna mednarodne vojske, ki jo bo napravil g. župnik In da iz zdravstvenih ozi-rov poskrbi, da prihodnji mo-iralni maček ne bo tako neznansko velik, kakor je bil ta, iz ka-jterega se je prebudil zdaj. To-jliko kot prijateljski nasvet od
Farana.
ZDRAVSTVO.
t^ • . o^ ! i r i j i i- . x -	, . - SV°J nos' Pa n«rci. Ako ti pa
list, ki nudi zaščito katoliškim Slovencem po naših naselbinah, l™]' , D*nfS	dv^1,c : »^aten prvo, nekateri vest očita da M faran pa vrfed
katere umazano napada protiverski tisk.	odsekov, k. šteje okol, 3500 zadnje leto začelo s solskim le-' svoje ošabne domfeljavosti ne
Pa ne samo zato je nam potreben katoliški list. marveč V'l?"™ I™ '<Lab°r day" Pik",tom-	7'2°(> j,h P°haja vizpolnuješ svojih dolžnosti, po-
tudi zato, da dnevno podaja svojim čitateljem
,	nik je bil na 6. sept. 1880 in javne šole, 6.000 v farne, 1.800, ell - .	, ,
zdrave nauke, L . ... ... , .	• T 4	, - ... , * . slusaj svojo vest, pokaži z de-
jim kaže resnico in čitateljc odvrača od slabega, h kateremu jih ^ Je. C.lste*? d°blCka pn| -	^wnship High School janjcm da si res faran in ^
!tej prireditvi so darovali stav- m 825 v razne katoliške aka- ,)omo pogovorjAl kakor se s
kaj oči m premogarjem v Braid- 'demije.
navaja slabi protiverski tisk. Koliko slovenskih družin je ze pogubil protiverski tisk. Poglejte vsak po svojih naselbinah in videli boste strašne posledice.
Zato rojaki Slovenci, ki ste ostali še zvesti pravim načelom slovenskega naroda, na Vas apeliramo, Vas prosimo v tej kam-
panji, dvignite se vsak v svojem- delokrogu in storite v tej kampanji nekaj za svoj katoliški časopis, ki Vas prosi v tej kampa-
nji pomoči.
wood. III.
V avgustu je bilo v našem mestu aretiranih 210 oseb. A v-i tomobilskih nesreč je bilo 88, pri katerih je bilo 16 oseb ranjenih, 131 oseb je bilo areti-ranih, zaradi nespodobnega F> rez dvom no je dnnes vsak katoliški Slovenec in Slovenka obnašanja itd. Ta poročila so iz prepričana, da večje sile med nami katoliški Slovenci za razšir- urada policijskega komisarja jevalm namen naših idej ni, kot je katoliško časopisje. S čem Corcoran.
najuspešneje agitiramo, kadar agitiramo za naša katoliška Gdč. Katerina Sila, stara 22 društva, jednote in druge naše stvari, ali ne ravno potom ka- let. 1113 Bluff cesti je umrla x tojjškega časopisja
pogrebu svojega očeta
umrl
.......	.	-	----------Pogreb
prijatelj, ki ga brani v slučaju napada pred brezverci in ga uči se je vršil v soboto iz hrvaško in utrjuje v pravem trdnem značaju.	cerkve z mašo ob 9. uri; k
^ Kolikor močnejši bo Vaš katoliški list, toliko močnejše bo večnemu počitku so ga položili Vase orožje v času, ko Vas bodo začeli napadati protiverski fa- na hrvaškem pokopališču .natiki. Moti se tisti, ki misli, da mu bodo naši sovražniki pri- Hčerka Katerina je bila za ča-zanesh. Danes je na vrsti ta, jutri boste Vi le zapomnite se. sa očetovega pogreba zelo sla-Nasprotnik s svojem časopisjem napada najbolj tiste, ki najbolj ba in je kmalo nato umrla. Po-delajo. Nasprotniki širijo svoje časopise med naše ljudi, ker kopana je bila istotom vedo, da kakor hitro začne kdo citati njih časopis, da je že na deljek dne 7. sept. njih limanci. Da je to res potrjuje preteklost. In seveda, tiste, Operaciji na "Tonsillittis" se ki se proti tem zoperstavljajo, ljuto napadajo in sramote. i je podvrgla v pondeljek dne 7.
Tukajšna Illinois Steel kom-
spo-
jdobi med resnimi možmi, zakaj ifarani z "nefarani" nimajo po-Ipanija igra eno izmed najvaž- sla. To je vendar smešno in nejših vlog v finančni in delav- j skrajna predrznost, ako "ne-ski dramatiki v Jolietu. Celo-!faran" utikuje svoj predolgi kupna svota izplačana svojim nos v farne zadeve, uslužbencem po tej kompaniji
v zadnjih 19. letih znaša S71,-
O srečen Walstreet v New Yorku, blaženi miljonarji v
Vsak, ki ne sovraži resnice, mora priznati soboto dne 5. t. m., takoj po ^ i-, • da. Časopis je tista sila, ki nas uči, vodi in brani.	i------'......-----Koliko pa je
in za,davke
Vsakega katoliškega Slovenca je sveta dolžnost, da v prvi rojaka Paufsila, kateri je vrsti podpira katoliški časopis. Zakaj ta je edini pravi njegov j v četrtek dne 3. sept. P<
$171.78 1.37. — celokupni dobi-	lVJ
ček' to pa ostanc za nas skriv" c2ški'Slov nost.
v pon-
nil svoje 4'štimce!v Gotovo bi vsi propadli, zakaj southchi-enci jih bodo vsled župnikovega gesla: "Svoji k Mr. in Mrs. Frank Škul in svojim" v svoji nekrščanski Iju-družina so se pred kratkim . bežni odpovedali svojo podpo-preselili v svoj novi dom, ki je;**o. Da, da, sladki moj "nefa-pravi "mansion" na Vine Bid. ran" — svoji k svojim, to so
Število slovanskega učiteljstva v Julijski krajini
je ocl leta 1018 dalje padlo od 800 na 600, organiziranih na j 500. Zajedno pada število šoloobvezne mladine. Za šolstvo je doslej še najboljše na Gori-jškem. Tu pride en naš učitelj na 500 prebivalcev, na Tržaš-jkem na 700 in v Istri komaj na 2000 prebivalcev. Žalostna šolska slika je to in najbrže bo še vedno bolj žalostna, ker je namen "odrešenikov" Julijske krajine, pahniti "drugorodce,> v temo analfabetstva.
-o-
Krvav pretep med Orjunaši in Radičevci.
V K. Sučurcu pri Splitu je prišlo med Orjunaši in radičev-ici do velikega pretepa. Orjunaši so streljali. Pri tem je zadela i krogi j a dvajsetletno i Pavlino j Šiško v, ki je naslednji dan za ranami umrla.
Sin Anton Škul je kupil staro posestvo od starišev na Center cesti. Vse uradne in pisalno delo pri tej transakciji je opravil naš rojak Frank E. Vranichar, ki je v služ-bi pri States Attorney Rehn in Henry J. Shultz.
zlata vredne besede, po katerih se ravnajo vsi večji narodi in katere bi na noge postavile marsikaterega rojaka. Ako se pa to ne godi, primi najprej sebe za nos, pa boš videl, kako je dolg.
Radi krvave griže
ije umrlo več otrok v Poljubinu na Tolminskem. Izdane so stroge zdravstvene odredbe.
■-o-
Ali si že pridobil Am. Slo-
(Iz chikaškega zdravstvenega departmenta.)
Kako zdravo »e je solnčiti.
"Nam je sedaj znano, da je naše zdravje odvisno naravnost od solnca, katero blagodejno pošilja svoje žarke na zemljo. |v solncu imamo vse kaj več, kakor pa samo vžitek nad krasoto solnčnega) zahoda ali vhoda. Ono ima moč, ki pospešuje rast^ je eno najdragocenejših zdravil, katere je dal Bog človeku."
Gorenje je izvleček iz tednika "Chicago's Health,'' po dr. H. N. Bundesen, zdravstvenem komisarju, kateri hoče s tem opozoriti ljudstvo, naj se poslužujejo najcenejšega in najdragocenejšega zdravila — solnčnih žarkov.
"Ultra-vijoličasti žarki so nevidni, takozvani valovi luči, katere lahko vidi le kamera, so element, ki poživlja in zdravi, katere pšilja since vedn in vedno na nas. Oni so deli solnčnih žarkov, ki zabranjujejo, da človek ne oboli na mehko-kostnosti, to je bolezen, ki se pogosto opaža pri dojenčkih." Tako pravi Mr. Bundesen.
"Ultra-vijoličasti žarki imajo velik vpliv na življenske potrebščine vseh živih bitij. Oni ne samo, da ustvarjajo hrano za vsa živa bitja »temveč na-pravljajo takšne kemične spremembe v telesu, ki vrejujejo asimillacijo hrane, katera pride v telo. Ultra-vijoličasti žarki v solncu pospešujejo rast kosti in jih vzdržujejo močne. Oni so tudi velik sovražnik bakcilov, ki zabranjujejo s tem da gradijo v telesu odpor, da se bakcili ne morejo razvijati. Oni so najvspešnejši pripomoček za zdravljenje jetič-nih.'»
i
Solčna kopelj.
"Solčna kopelj je za človeško zdravje velicega pomena. I Oni, ki se hodijo kopat in ležijo na sipi, ko pripeka solnce, se sami ne zavedajo, koliko si koristijo na svojem zdravju.'"
Solnce posebno dobro vpliva na kri. Pomaga,, da kri pravilno cirkulira, zboljšuje kvaliteto belih celic v krvi in daje telesu življenjo moč." telesu živijensko moč.,r
Dr. Bundesen priporoča, radi gori navedenih vzrokov, da vsakdo, kdor si hoče ohraniti j zdravje, naj njegove nasvete vpošteva in se kar največ more giblje na prostem pod solncem.
-o-
i "O, George", tako je dej"ala žena zdravnika, "si res ti ozdravil in rešil življenje Mr. Melonu ?"
"Da," pravi zdravnik. "Veseli me, da lahko sedaj rečem, da je Mr. Melon izven vsaJce nevarnosti."
• "O, George, kako imeniten zdravnik si ti! Ko bi te bila jaz poznala vsaj pred sedmimi leti, gotovo bi mi bil pozdravil | mojega prvega ljubečega soproga."
Z avtomobilom skozi arabsko puščavo.
Dr. Jehart:
"Tu je vaš potni list!" je nadaljeval mož češki. "Jaz sem policijski uradnik palmi-ranske postaje in obenem "hotelir."
"Vi ste Čeh —?" sem hlastnil ves zavzet. Še si nisem opomogel od začudenja, da me tukaj sredi puščave neznan človek nagovori v domačem jeziku. "Kako ste prišli sem?"
"O —!" se je smejal, "jaz sem češki le-gionar! Ponudili so mi tole mesto, pa sem ga prevzel. Prijetno je tu ! Sedaj zidam "Hotel Palmira." Tamle l Črez mesec dni ga otvorimo. Turizmu svetijo tu zlati časi! Mnogo se bo zaslužilo! — Moja soproga!'* je predstavi I j
Pogovarjali smo se, dokler ni šofer javil
vencu novega naročnika? j1- " ŠIRITE AM. SLOVENCA*
"Take your seats, please!" Obljubil sem-nadepolnemu palmiranskemu hotelirju, da se vrnem črez Palmiro in ostanem dan ali dva njegov gost. Žal ni bilo mogoče.
Motorji so zagrmeli, še živahen "Na zdar!" in "Živijo!" — in krenili smo ven v temno puščavo.
Ponoči z avtom skozi puščavo! Čudna, neverjetna, bajna vožnja! Manjka mi pisateljskih zmožnosti, da bi vam jo opisal. Se mislim tudi ne da opisati. Treba jo je doživeti!
Da to noč nisem spal, to si lahko mislite! Morebiti da sem včasi za kake četrt urice zadremal, ne vem. Vedno isto enakomerno drdranje stroja, vedno ista Črna noč krog mene, in pred menoj vedno isti beli stožec, ki so ga osvetljevali žarometi avtomobila na petdeset metrov daleč, — neizpreme-njen položaj ure in ure. Kako bi naj trdil, da sem prespal kos poti, ko pa se ni ničesar izpremenilo grog mene.
Zadaj v vozu so dremali tovariši in pro-
fesor Perry je zadovoljno smrčal, jaz pa sem strmel v beli svetli stožec pred vozom. Iz tega kar se je pojavljalo v tožcu sem u-gibal, kaka je puščava krog mene.
Nisem mnogo videl. Pesek in drobno kamenje, včasi je šinila večja skala t svetlo luč ob robu poti, pa koj speti izginila v temi. Ne hiše, ne palme, ne grma, še bilike ne, sledu ne najmanjšega življenja. Mrtva puščava ! Avto in potniki v njem, to so bila edina živa bitja sredi smrti.
Pač t V stožcu sem videl sledove koles, včasi bolj, včasi manj razločne. Zarezali so jih v pesek avtomobili, ki so tod vozili pred štirimi dnevi, pred osmimi dnevi dvakrat v tednu. Ti sledovi, — to je "cesta" po puščavi, edini kažipot za šoferja. Opazoval sem ga. Ostro so sledile njegove oči slabotnemu tiru, gorje če ga zgubi!
In še nekaj ! Daleč zunaj v temni daljavi se je včasi zasvetila rahla luč pa spet izginila. Naš tovorni avto, ki je potoval nekaj kilometrov pred nami! Hvala Bogu, nismo
bili čisto osamljeni v tej divji samoti!
Krog enajste ure je avto hipoma hrupno zabobnel, zavozil počasi ter se končno ustavil. Daleč zunaj v stožcu so migale čudne sence. Pogledal sem —. Karavana kamel je bila, žival privezana živali za rep, proti jugu so potovale, težko obložene z zaboji in svežnji. Več ko sto živali je bilo, dolgo je trajalo, da je zadnja z dolgimi, premišljenimi koraki, gugajoč se in stegnje-nim vratom izginila v nočni temi.
Čudno srečanje ! "Ladja puščave" davnih tisočletij se sreča z "ladjo puščave" modernega napredka. Katera teh dveh bo v bodočnosti zmagovito prometno sredstvo v puščavi? Kakor vse kaže, zmaguje avto. Dosedaj smo poznali avto le na gladkih cestah. Pravo torišče njegovo pa je puščava, brezkončna, neomejena planota. Le na njej more in sme razviti vso svojo brzino in silo. Avto veže kraje, ki jih je dosedaj ločila puščava, nedostopna daljava brez vode in hrane za ljudi in žival. Avto tega vsega
ne potrebuje in prebrzi v 24 urah razdalje, ki so jih do včeraj s trudom prepotovali komaj v 24 dneh. Avto je "ladja puščave'' v bodočnosti.
S podvojeno naglico je zdrknil avto v temno daljavo. Pokrajina, ki se je pojavljala v razsvetljenem stožcu, se je izpreme-mla. Skale so se prikazale na levi, pot je padala, vozili smo se ob bregu globokega wadija strmo navzdol. V daljavi sem za-gledal luc. Ali nas čakajo roparski bedui-m . Kmalu sem se pomiril. Privozili smo bliže m v stožcu se je pojavil naš tovorni avto. Šofer je stal ob njem in ga napajal z bencinom.
Obstali smo in zlezel sem z voza, da si malo poravnam kolena, otrpla od sključenega sedenja po štiriurni vožnji. -
(Dalje sledi.)
■ o—*-. ■ _
A

TEDENSKI .KOLEDAR.
16. po bink. — Jezus ozdravi vodeničnega. L. li.
20.	Nedelja — Lazar škof.
21.	Pondeljek — Matevž a-postol in ev.
22.	Torek — Tomaž Vil. škof. Mavrici j, ni.
23.	Sreda — Linus, papež in mufe.
21. Četrtek — Marija Mati božj. usmil.
25.	Petek — Kleofas, ue.
26.	Sobota —- Ciprijan in Justina muč.
PO
ŠESTNAJSTA NEDELJA BINKOŠTIH. Ali je dovoljeno v soboto ozdravljati ?
Luk. 14, 3.
Ali je dovoljeno v soboto o-zdi^ivljati, je vprašal Kristus Cosptod farizeje, ko so v soboto. to^je Gospodov dan, pripeljali k njemu vodeničnega človeka. In takoj je tudi sam od-# govoril na to vprašanje: Vodeničnega ubožca je ozdravil. Izvrševati dela usmiljenja nikakor ne krši Gospodovega dne, kajti če izkazujemo bližnjemu dela usmiljenja, izkazujemo jih Gospodu samemu, ki je rekel; "Karkoli ste storili komu izmed mojih najmanjših bratov, to ste meni storili."
Kar pa mora vsakdo v Gospodov dan storiti, je!: da se u-deleži nedeljske službe božje v v cerkvi; pod to službo razumem sv. mašo in pridigo. Mnogi hodiio radi k službi božji, pogosto z velikim trudom, ker imajo daleč v cerkev in so pota p o gostoma slaba. Nekateri pa se v cerkev sploh v nedeljo ne prikažejo.
Premišljevali bomo danes o nedeljski službi božji. Pokazati vam hočem, da je te službe božje upeljala sv. Cerkev, in kako veliko korist imamo mi od njih.
» « * j.
Nodrljske in praznične službe božjo je vpeljala Cerkev že v najstarših dobah krščanstva, že za časa apostolov.
Da se mora sedmi dan posvečevati, je ukazal Bog že v pri-četku človeštva. '"Posvečuj praznik," nam pravi tretja božja zapoved. Judje so posvečevali soboto; kristjani pa so, da so se ločili od Judov, pričeli posvečevati nedeljo, prvi dan po soboti, ker je ta dan Gospod vstal od mrtvih ; zato so ta dan imenovali Gospodov dan. Tako je bilo že ob času apostolov.
In že ob času apostolov so se udeleževali kristjani skupnih nedeljskih božjih služb. O tem nam pričuje evangelist Lukež v Dejanju apostolov; pripoveduje, kako je prišel s sv. Pavlom v mesto Troado v Mace-doniji in dostavlja: "Tedaj prvi dan po soboti, ko smo so se-sli k lomljenju kruha, govoril je Pavel k njim." Prvi dan po soboti, to je nedelja; sešli so se k lomljenju kruha, to je k sv. maši; govoril je Pavel k njim, to je Pavel je pridigoval.
In na sličen način so se vršile službe božje v poznejših dobah ob nedeljah in praznikih. Sv. mučenec Justin, ki je živel v 2. stoletju, je napisal spis v obrambo krščanske vere in pravi; "Vsi, ki žive v mestu ali
i tovariš. g
1
na deželi, se zbirajo vsak praznični dan. Ob pričetku se bere odlomek iz Prerokov ali apostolov, katerega razlaga škof. Potem vsi vstanemo !n molimo; nato darujemo kruh, vino in vodo, in škof (duhoven) moli in se zahvaljuje Bogu, na kar ljudstvo odgovarja; Amen. Vsakemu navzočih se potem podel i malo posvečene daritve.'' Starodavno je torej pričevanje o tem, kako so se kristjani zbirali k nedeljskim službam božjim, k sv. maši in pridigi.
Tako se pa godi še dandanes. Ni torej samo navada, da hodimo v nedeljo in praznike k službam božjim, ampak je to cerkvena zapoved. In v kakih nevarnostih so bili prvi kristjani, skrivaj so se zbirali v strahu, da jih bo kedo izdal, da jih ;čaka ječa in mučeniška smrt. j Kolikokrat se je prigodilo, da so jih poganski hlapci odvedli I naravnost od božje službe v je-(čo in smrt. Zato pa, prijatelji, se vi nikar ne pritožujte, če vam treba ob nedeljah in praznikih prenašati marsikatere ne-prilike, ko greste k službi božji, spominjajte se vedno nevarnost i j, v katerih so bili prvi kristjani, ko so hodili k služ-|bam božjim v katakombah. Ne 'delajte si ničesar iz tega, če vas brezverci zasmehujejo, če se norčujejo iz vas, ker hodite v cerkev; ljubši naj vam- bo Gospod kakor pa ti brezverci. Plačilo vaše bo obilno za udeležbo pri sv. maši.
Veliko korist namreč imamo ; od nedeljskih in prazničnih (božjih služeb.
Razložiti bi vam moral j prvem mestu, kako korist imamo od tega, če se udeležimo sv. maše: je to daritev, ustanovljena od Jezusa Kristusa: "TO storit^ v moj spomin;" Toda o
molitev.
In druga korist, ki jo imamo od skupnih božjih služeb, je ta, da drug drugega vzpodbujamo. Poglejte žareče oglje v ognjišču. Dokler se oglje drži vkup, lepo gori; če pa razberete oglje narazen, t>o košček za koščekom hitro ugasnil. Tako je tudi pr$ skupni božji službi, vzbujamo" drug drugega, vne-mamo drug drugega k večji gorečnosti.
To sem vam hotel danes povedati o skupnih nedeljskih in prazničnih službah božjih. Videli ste, da imajo starodaven izvor, da obstoje že od apostol-
RADIO NA FARMAH.
Po cenitvi poljedelskega de-partmenta je sedaj čez 550,000 farm v Združenih Državah opremljenih z radiofonom (brezžičnim telefonom). Cenitev se naslanja na poročila o-krajnih poljedelskih agentov. Po cenitvi lanskega leta je bilo 365,000 farm z radio aparati, 1. 1923 pa le 145.000 farm. Iz tega je razvidno, kako raba radiofona raste od dneva do dneva.
Rastoča popularnost radio-
fona na farmah je pripisati o-skih časov, videli ste, kako ve- ikolžčinif da rad}0 nudi farmar_
liko korist imamo od njih: Hodite radi k božjim službam, Bog1 vam bo podelil veliko plačilo časno in večno. Amen. -o
UTRINKI.
Neumno obnašanje norcev privabi vedno večjo množico
nego modrost modrijanov. ♦ * *
Simpatija ki jo imaš s sosedom, ki je obubožal, je sestra
zasmehovanja.
* * »
Dosti je ljudi, ki stradajo danes vsled tega, ker se hranijo z
upom na boljši jutri.
* * *
Ljudje so redkokdaj to, kar mislijo, da drugi ljudje o njih mislijo, da so.
* 4 4+4,4 * ** * 4. * * 4.44.4.44. ** *♦++*+* * *
Kampanja za 700 novih naročnikov!

ju priliko za vsakdanje informacije o trgu, vremenu in po ' ljedelskih razmerah pa tudi splošno izobrazbo in zabavo. Poročila pravijo, da se farmarji odloČijo za nakup radio aparatov v prvi vrsti radi tržnih in vremenskih poročil.
Izmed držav, ki izkazujejo največjo število radiofonov na farmah, stoji prva na listi država Illinois s 16,000 radio aparati; za njo prihaja država New York, potem Iowa, Missouri. Ohio in Minnesota. Najmanj jih je v državah Nevada, New Mexico, Florida in Delaware. Takozvani koruzni pas izkazuje največji razvoj v rabi radiofonov.
I +
+ *
i

"»»»»»wtwtmwtmtwi

Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika!
Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj!
Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno
$4.00
"AMERIKANSKI SLOVENEC" začne izhajati z mesecom novembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja še stara cena $4.00. Sedaj je prilika, da poaffitira vsak naročnik in p-idobi gotovo vsaj enega novega naročnika za Amerikanskega Sbvenca, ker zdaj si ga lahko naroči vsak še za staro ceno §4.00. Čitatelji in naročniki nepozabite tega!
Katoliški Slovenci agitirajte v tem času za nove naročnike!
* * * * * * * * * * * * * *
MATERINSKE POKOJNINE V MICHIGAN!!.
SVETOVNA LETINA RŽI IZREDNO
DOBRA.
na«
NAROČNIKOM V CHICAGO IN OKOLICI
naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladič radi naročnine. Cenjene čitatclje in naročnike prosimo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širriti katoliški tisk. Prigovarjajte tudi svoje prijatelje in sosede, da se naroče na naš katoliški list.
Uprava Amer. Slovenca
vam
Pravi način izumov.
Thomas Alva Edison slovi kot največji izumitelj na svetu. Nam ni znano ime kakega drugega izumitelja, kateremu tem ne bom govoril danes, ker j t" bilo izdanih več patentov smo že pogosto o tem premij-'kot ravno Edisonu. Njegova 1 je val i; tudi ne bomo premišlje- prava zasluga se opira na dej-vali o koristih, ki jih imamo od stvo, da je-on vedno izumil sa-
SLAVNOST DR. MARIJE POMAGAJ, ST. 78, KSKJ.
je izpadla kar najboljše. lTde-ležba velikanska. Veliko število novih članic sprejetih pod okrilje KSKJ. Podrobnejši o-pis cele slavnosti sledi jutri.
Število mater v državi Michi gan, ki dobivajo podporo za vzdrževanje svojih otrok, znaša letos 50 odst. več kot 1. 1915, ki je bilo prvo leto, ko je bil uveden zakon o takozvanih
POŠTNI TATOVI PRIJETI.
Buffalo, N. Y. — Vladni a-genti in policija je aretirala osem oseb, ki so na sumu, da so kradli blago iz poštnih vozov. Aretirani so železniški uslužbenci Lackawanna in Western železnice, priznali so, da so v teku dveh let pokradli raznega blaga v vrednosti $2,-
Poliedelski department Združenih držav poroča, da skupna letina rži v deželah, ki pri-	^^ deluje 78 odstotkov vse rži na j 000,000.
svetu, odštevši Rusijo, bo zna- Oblastim se je posrečilo naj-šala letos 771 miljonov bušljev, ti skrivališče vkradenih pred-
materinskih pokojninah (moth-! nasproti 569 milijonom v lan- metov, kjer so našli blaga v ;>r's pension). Število \dov, za- skem letu. Povišek znaša torej vrednosti $100,000. Vsi areti-puščenih žen, neporočenih ma- 36 odsto.	ranči se pa branijo izdati one,
ter in drugih, ki so bile tekom. Letina rži. na Nemškem bo; kateri so kupovali od njih lanskega leta deležne te pod- letos največja od časa svetovne kradeno blago.
u-
pridig. Omejim se na to, da vam pokažem, koliko nam koristijo božje službe, ker so skupne.
Kristus Gospod je rekel sam : "Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi."
Kristus Gospod je torej z nami in med nami. Je tu vedno pričujejoč v . Presv. Rešnjem Telesu; in ko se zbiramo k
jskupinm božjim službam, prihaja k nam s posebnimi milostmi. Te milost vidimo že v apostolski dobi. Petra je vrgel Herod v ječo, moral bi bil muče-niške smrti umreti. Dejanje a-postolsko nam pa pove, da je Cerkev neprestano za njega molila. In skupna molitev je bila uslišana. Bog je osvobodil Petra iz ječe po angelu in ga ohranil vernikom. Sv. Pavel je pretrpel mnogo preganjanj od Judov in je pisal kristjanom v Rim in jih prosil, da molijo skupno za njega: "Prosim vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni sv. Duha, da bi mi pomagali s svojimi skupnimi molitvami, da bi bil rešen nevercev, ki so v Judeji." Zanašal se je na skupno
i
mo take stvari in take stroje, ki se lahko v porabljajo v vsakdanjem življenju človeka ; vse njegove pomembne iznajdbe zadoščajo velikim svetovnim potrebam. Zasluge Josip Tri- S1 onini< nerja so ravno take. Trinerjevo grenko vino se lahko vporablja vsak dan za vsako starost človeka. To vino zadošča veliki zahtevi kot zanesljiva želodoč-na tonika, ki v resnici izčišča črevesje, pomaga prebavi in krepi okus. To vino odpravlja neprebavo, zabasanost, slabo spanje ni nervoznost. Vaš lekarnar ga ima v zalogi, če ne, pa pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, III. Ali rabite kak nagel pripomoček za unničeva-nje muh in komarjev? Poskusite Trinerjev Fli-Gass!
VELIKO IZGUBO
trpe naši rojaki kateri delajo vino, a niso pravilno poučeni kako ravnati, da se vino ne pokvari.
Ni dovolj, da kupiš dobro grozdje, kajti najboljše grozdje ti ne bo prineslo dobre pijače, ako ne veš natanko kako ravnati z njim in posodo, v kateri boš imel vino shranjeno.
Na stotine dolarjev bi si naši v kleti, kjer so priprave za u-rojaki lahko prihranili ko bi metno valenje piše e to v. Uniče-hoteli žrtvovati le malenkostno na je vsa priprava in 10,000 pi-svoto, katero se zahteva zajščetov je poginilo.
knjigo "KLETARSTVO", v ka-;	'_
teri je vse od A do Z kar treba znati in vedeti vsakemu, bodi-ki imajo vinograde in
podpo-j vojne, namreč skoraj 3<>2^mit-otrok.j jonov bušljev nasproti 225 lani. Pred vojno pa je pridelek v
i.
pore, je znašalo 1863; re so znašale na 5883 Vsega skupaj je bilo izplača
nih $1,741,656 na teh podpo \ istem ozemlju znašal 368 mil rah, ki niso nikaka miloščina,]Jonov bušljev. marveč do katerih imajo take matere pravico.
-o-
10,000 PIŠČETOV ZGORELO.
Chicago, 111. — Na 210 W. j Washington St. je izbruhnil o-igenj. Gosti dim je otežkočal •gasilcem delo. Goreti je začelo
Na Nemškem bo letošnja le itina pšenice in ječmena znatno večja od lanske, letina ovsa pa 1 manjša.
-o-
Nevaren požigalec kozolcev
se klati v zadnjem času v okolici Celja in Gaberja, kjer je zapalil že več kozolcev in napravil ljudem veliko škode. | Sumijo, da to počenja neki postopač, ki" je prišel šele pred dobrim pol letom iz štirinajstletne ječe, katero je dobil tudi radi požiga.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO •'LIRA"
Pred. Anton Grdina
1053 E. 62nd St-Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-vrsnik — 6218 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat
6711 Edna Ave.
Kolektorca: Mary Hrastar,
5901 Prosser Ave.
Seja se vrši vsakr prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE,
štev. 162. K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Odbor za tekoče leto 1925: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
Podpredsednica, Johanna Pelan. - Tajnica, Josephine Menart, 1277 Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blagajničarka: Frances Debevc, 622 Glass Ave.
Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič.
Zdravnika: Dr. J. B. SeliSkar, in Dr. M. Oman. var.
Seje se vrše v stari šoli sv. Vida, vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pobira se asesment tudi na domu tajnice 18. in 19-stega.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Leto 1925.-
Predsednik Anton Strniša 101 E. 72 Place.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E.
St.
Podpreds. Jos. Zulič-
Zapisnikar, Jos. Zakrajšek ml.
Blagajnik, Ipnac Stepic.
Nadaorniki: Jos. Ogrin, John Vider-vol. John Zupan..
Zastavonoša, J. Modic.
Vratar, Jacob ICorenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd.
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer z* $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14:00 tedenske -bofniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po' Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109.
kupčujejo na del>elo, kakor tudi onim, ki ga prešajo le za svojo potrebo.
Knjigo je spisal strokovnjak — B. Skalicky in vsebuje vsa navodila od trgave do prešanja
i. t. d.
Knjige krasijo številne slike,
NA PRODAJ.
120 akrov farma po nizki ceni, katera je v bližini mesta. 100 akrov je pod plugom. Prodam ker sem sama. Več se poizve pri lasnici: Margareta Golob, 8(M—74th Ave., West Allis, Wis.	t.
Nekatere ženske sodijo svo- < je može po slabih lastnostih, ki	-o-
jih vidijo pri drugih moških. ŠIRITE A. SLOVENCA!
' J 9 3 3 2 9	r'
SEVEDA FOREST CITČANI

tj
GROZDJE — GROZDJE!
t, + ^ , , , . . i Koncem tega meseca ali za-katere natanko pokazujejo vse v , , , , . ... , ,. , .
, , . .	... . , cetek oktobra dobim dve ali tri
predmete, ki se rabijo prt te-	roft7nIA
____ i -wr |	kare vsakovrstnega GROZDJA.
mu poslu. Ko kupite grozdie ne -	. ^ T	. „
,	.... . i I\are bodo stale na progi Pau-
pozabite ob enem naročiti ime-L „	T . , „ . , .
'	, .. , ...	. line & Blue Island ave. Rojaki
novano knjigo, kajti ravno ta-	, ....
. ~ • i- i	j	-ne zamudite ugodne prilike —
ko vam je potrebna za dosego	. , 0 . . C1
cene nizke. Se priporoča Slovencem in Hrvatom.
LOVRENTZ LOTRICH, 1937 So. Trumbull ave. Phone: Rockwell 8126.
dobre kapljice, kakor dobro grozdje. Cena knjigi je $2.00.
Knjigarna Amerikanski Slove-Inec 1849 W. 22nd St. Chicago.
'i »niJ

Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-ieznino, ki se jo potrebuje bodisi pri graje-oju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni.
Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, 111.
Phone CANAL 7130

i
Zdi dobro pohištvo
SE obrnite vedne na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti ▼ Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM • POHIŠTVOM.
f 4
t
+
/
A
t t
t!
S 4
4
1907 BLUE ISLAND AVENUE
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
n
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Samo da opravimo naš posel, pa si bo vsak nagrabil neovirano, kolikor bo hotel, in bo odšel domov s čimer ga bo najbolj veselilo!"
Ni bilo pogosto, da je Ilipija obdelaval svoje tovariše s tako dolgimi nagovori in s tolikimi obljubami.
Pa so nui tudi kazali svojo zadovoljstvo v ponovnih glasnih krikih in vzklikih. Pozabili so na Esko, niso več mislili na Mariamno in na prepir, da, naravnost nepotrpežljivi so bili n:id vsem, kar ni bilo v neposredni zvezi z njihovim ponočnim pohodom, in godrnjali so nad vsaki^minuto odlašanja in zavlačevanja, ki se je vrinjalo med nje in med obljubljeni plen.
Ko jim jIlipija napovedal, da je večerja pripravljena in da jih pričakuje njihov gostoljubni podjetnik, so se na dano znamenje hrupno vsuli >>kozi portik v obednico in pustili Esko in Mariamno sama.
Le start Hirpin in Euhenor sta ostala. Pri-huljenega Grka niso genile sijajne obljube, trdovratno se je držal svojih pravic, odločen, da ne pusti izpred oči ujetega dekleta, tembolj, ker so ju popolnoma prezrli njegovi tovariši.
Četudi je ta človek daleč zaostajal v pogumni drznosti in v telesnih močeh za drugimi gladiatorji, je bil vkljub temu prav zagrizeno vztrajen in brezvesten tei« je brezstidno zasledoval svoje sebične cilje. Zato je bil nevaren nasprotnik in je navadno imel srečo v svojih podlih naklepih.
Pri pestenju je vedno skušal najprvo utruditi nasprotnika z dolgotrajno, dobro premišljeno brambo, ni udaril, razen kadar nasprotnik ni mogel vrniti udarca. — Ravnota-ko je tudi pri vsem, kar je podvzel, skušal doseči svoje cilje z nepopustljivo čuječnostjo in z dosledno uporabo vseh sredstev, katere sta mu izkušnja in zdrava pamet dajali na razpolago.
In tako je ravnal tudi tisti večer.
Izmuznil se je za širokim Hirpinovim hrbtom in se skril v najtemnejšem kotu portika. Od tam je opazoval nadaljni razvoj dogodkov.
Ilipija je s hrupno dobrodušnostjo porival gladiatorje pred seboj in ko so se pritiščali skozi ozka vrata v notranje prostore, je za hip zaostal in šepnil Eski:
"Spremljal bodeš dekle domov, kajne? Ti smem zaupati?*'
' Zaupaj mi!"
To je bilo vse, kar je rekel Britanec , pa njegov glas in njegov pogled, ki je srečal pri teh besedah Maria^inine oči, bi bila zadovoljila tudi strožjega sodnika nego je bil poveljnik gladiatorskih čet.
"Srečno pot, fant!" mu je rekel Hirpin, "in tudi tebi, lepa cvetlica. Šel bi z vama, toda do Tibera je daleč in izostati ne smem nocoj, pa naj pride, kar hoče V'
"Srečno poti obema!" se je v naglici še poslovil tudi Hipija. "Ako ne bi šlo za rop in pl en v Cezarjevi palači, težko da bi bile moje ovčice nocoj tako razsodne in mirne. — Čuvajte se, da jim ne prideta več v pest! Niti same vestalke bi vaju ne mogle rešiti —! Pojdita, pa še enkrat srečno pot!"
Ubogala sta in naglo sta odhitela v mesečno noč.
Ilipija pa je z dobrovoljnim smehljajem u-daril Ilirpina po plečih in odšel z njim v hišo
"Ej, stari," mu je dejal, "pila ga bova nocoj, najino polno mero starega tribunovega cekubana, naj se zgodi, kar se hoče —. Ali bova ležala na hrbtu in čakala na smrtni sunek, ali pa pritiskla najine ustnice k čašam iz brušenega zlata —? Kdo ve? Kdo se bo brigal za to!"
"Jaz gotovo ne!" je odgovoril Hirpin. "Am-
pak za sedaj sem čudno žejen in tribunova kapljica, pravijo, je najboljša v Rimu!''
XIII.
Minljivost —.
S pazljivim ušesom in napeto pozornostjo je poslušal Euhenor v svojem kotu ves razgovor. Ko je čul, da sta begunca namenjena k Tiberu, si je naglo misleči Grk mahoma naredil svoj načrt.
Ob Tiberu je stala četa njegovih tovarišev, ki jih je najel Placid in ki jih je pred par u-rami Hipija sam postavil na stražo v tiberski ulici.
Sel bo za bežečim parom, tiho in neopaže-no, je sklenil, ker ni se hotel srečati z Britancem na samem. Ko pa po blizu pomoč, bo poklical tovariše in zagrabil begunca. Eska bo gotovo branil dekle s svojim življenjem, toda podlegel bo številni premoči in čudno bi bilo, če bi ne umolknil za vedno v neenakem boju. Nato bo še časa dovolj, je sodil, da se po svoji "zmagi" vrne k tovarišem, prepustiv-ši dekle na milost in nemilost gladiatorjem. Za svojo odsotnost bo že našel kak izgovor pri tovariših, ki bodo do tisti krat že gotovo pijani zadosti, da se ne bodo toliko brigali zanj.
Sicer pa mu ni bilo mnogo za ponočni pohod, ki je obečal trše udarce in hujše boje s Cezarjevo telesno stražo, nego si je želel. Ni seveda hotel izgubiti svojega deleža na plenu, kajti nihče ni bil pohlepnejsi po polni mošnji ko on, toda upal je, da si jo bo ceneje pridobil..z zvijačnostjo in brez posebne nevarnosti.
Tako je delal naklepe in čakal, da Hipija stopi v hišo.
Končno je izginil njegov široki hrbet v vratih in potuhnjeni Grk je pohitel na ulico.
Napeto je gledal po bledi mesečni in iskal temni postavi beguncev. Gibčno in neslišno kakor panter se je plazil v senci hiš do cestnega ogla, koder sta morala priti, ako sta hotela k Tiberu.
Toda zastonj je gledal, kje bi se prikazala orjaška Eskina postava in vitka Židinja. Zastonj je begal sem ter tje kakor pes, ki je izgubil sled, sedaj hiteč naprej zapeljan od kake nejasne sence, pa zopet vračajoč se nazaj v svoji neutrudljivi vztrajnosti in odločnosti.
Ni ju bilo —.
Osramočen se je pozno v noči vrnil v tribu-novo palačo —.
Da bi bil vedel, kako blizu jima je bjl _!
Na dvajset korakov sta šla mimo njega, on pa ju ni videl!
V prvem zanosu svojega veselja nad rešitvijo je čutila Mariamna predvsem globoko hvaležnost do Boga. Zvesta hči svojega ljudstva je neomajljivo verovala, da Vsemogočni stalno in neposredno vodi usodo svojih služabnikov, in novi nauki, ki so že pognali globoke korenine v njenem srcu, so utrdili v njej vero in upanje in ljubezen do Njega, ki skrbi kakor oče za svoje otroke.
In taka čuvstva si poiščejo izhoda v zahvalni molitvi.
Komaj sta torej storila deset korakov po u-lici, se je Mariamna ustavila, pogledala Eski v obraz in rekla :
"Poklekniva in zahvaliva Boga za najino rešitev!"
"Ne, vsaj tukaj še ne!" je vzkliknil Brita-, nec. Vkljub njegovi krepki naravi so bili njegovi živci zdelani od preživelih naporov in od skrbi, ki jo je imel za ljubljeno bitje "Vsak trenutek se utegnejo vrniti! Nisi še na-varnem! Ako si preveč trudna in ne moreš vec hoditi" — res je težko slonela na njegovi roki in glava ji je klonela — "te bom nesel na svojih rokah prav do očetove hiše. — Ljuba moja, — nesel bi te najrajši do konca sveta !"
CLE VELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi »lorenaki pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St CLEVELAND. ohio Primite za bližnji telefon in »o-kličite:
Randolph 1881 sli 455«.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom is naročila premoga, katerega pripo Ijam na dom. Prevažam polu itv* ob Času selitev in vse kal spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221,
na prodaj
Zidana hiša dva nadstropja po 4 sobei v basementu 5 sob,' električna razsvetljava in druge udobnosti.
Za pojasnila se obrnite na
Joseph Drescek, 2016 W. _
22nd PI. Chicago, 111.
Sept. 11—15—16
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTfflRAFIST
NemeceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KE!
SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 3G-LETNO IZKUŠNJO!
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogreba, šopke za neveste in vsa v to *troko spadajoča dela izvršujem točnp. Po naročilu dostav ljam na dom.
Cene zmerne.
1436 E. 95th St.
CLEVELAND, OHIO.
[PISANO POLJE
^-' M. Trunk.	«

NAROČNIKOM
¥ CLEYELANDU!
Če želite obnoviti naročnino ali spremeniti naslov za naš list Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopniku,
FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Ravno tako se obrnite do njega v vseh drugih zadevah, tika-jočih se našega podjetja: glede oglasov, tiskovin itd. Mr. Kurnik je tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine.
POZOR ROJAKI IN ?
Vse je mogoče, pa ni mogoče, dragi žarkometar. Zmrznjenega človeka bodo oživeli, človek si bo pustil suspendirati življenje! v ledu za par sto let, to je morda, ali bo morda mogoče. Nemogoče je pa, ko piše žar-komet, da "bo znanost nedvomno v bližnji bodočnosti obudila mrtvega človeka k življenju. Zmrznjen človek, ki ga morda obudijo, ni mrtev. Smrti pa bo znanost težko kos. Že Rimlja-nje so imeli pregovor: "Contra vim mortis non est medicamen in hortis — prosto — za silo tvojo, smrt, zdravila nima vrt." Odkod življenje? Materializem nima odgovora, za to tudi ne oblasti nad življenjem oziroma smrtjo.
* * *
Mr. Molek je že opetovano menil, da so moje kolone predolge. On v žarkometu podira, jaz naj bi zidal. Kaj je lažje? Podtakni poslopju žveplenko in v par trenutkih je uničeno, kar se je zidalo leta in leta.
Zapiše se en sam stavek, izrazi ena trditev s par besedi, zanika sef nekaj. To je hitro in kratko, ker podiranje. Zdaj naj pa se stavek zavrne, trditev odkloni, zanikanje zavrže, to je zidanje in delo.
V št. 192 Prosvete piše o biblični morali. Podira zanikuje, odklanja, le na koncu dozdevno nekaj zida. Sto kolon bi ne zadostovalo, da bi se dozidalo, kar se tu v nekaterih stavkih podre.
Ostanem pri tem, da je materialistična, v tem slučaju socialistična' morala revolverska. Uzor vseh materialistov. Voltaire, je smešil, zasmehoval, uživ-ljal, dokler je udobno živel. Ko se je približal smrti, je besnel, divjal, rjul, norel. Odločitev pade, ko se približuje življenje koncu. Noben kristjan še ni po-' stal na koncu materialist, vsak materialist pa se je ali vrnil k temu, kar je prej Odklanjal, ali pa obupal. Tako potrjuje vsakdanja skušnja, in to bo doživel tudi g. Molek.
Barbarska je baje krščanska
NA MILIJONE ljudi bi nc bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičcvo Alpen Tinkturo,
katera je najboljša in uspešna na sve-	morala, ker je zidana na večni
tU za proti izpadanju in za rast las.	kazni za nepopravljene pre-
Bruslm tinktura zoper sive lase, od	. , 7nn .. 4-pmpi ;p VršČTn^ko
kamere postanejo lasje popolnoma na-	Sl°PKe ZOPe* temelje Krscanske
turni. Dalje imam najbolj uspešna	morale. Moč vesti, nravnost,
zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčna-te pike in prahute na glavi, za revma-tizem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JACOB? WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio.
DELO DOBI
v slovenski tiskarni pošten slovenski fant, ki je dopolnil 16. leto in ga veseli naučiti se tiskarske obrti. Katerega bi veselilo naj upraša ustmeno ali pismeno pri: Upravniatvu Amer, Slovenca, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
morala ni avtonomna, od same sebi, temveč heteronomna, dana od višje oblasti, vsajena v srca ljudi. Kdor odklanja večno kazen za prestopek, odkloni tudi nravnost samo. Ako se mu zdi ta (nužna) zveza barbariČ-na, svobodno mu, da jo odkloni. Odklonitev opravičuje ali utemeljuje g. Molek s tem, da pravi: "Vera ni nikjer odpravila zla, ni iztrebila zločinov." Zločinci so sedeli na papeževem prestolu, samomorilci se najdejo tudi v duhovniških vrstah, krščanske vlade so kaznovale s kruto smrtjo in še kaznujejo.
Mr. Molek prezre najvažnejšega činitelja pri tem, namreč, da ima človek prosto voljo, naj-dragocenješi dar, brez katerega bi bila vsaka morala nemogoča. Ali naj vera koga sili, da se ravna po temeljih morale ? Kje bi bila potem človeška prostost, kje plačilo za nravno dobro delo, kazen za prestopek? Kako se trkate na prsa, da je človek prost, tu pa zahtevate od vere, naj naravnost za-brani vsak zločin, in ker ga ne, pravite, da je verska morala barbarska ali za nič. Papež je prost, prost duhovnik, svoboden vsak človek, prosto mu je, da ravna nravno, ali nenravno. Vdovec 50-let star s prihran- Ker so nravni temelji večni, ki in enim 15-letnim sinom se mora biti večna tudi kazen, ka-
LED!
(V vročih
LED! LED!
dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, L t., d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori*: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H
1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
ŽENITNA PONUDBA.
želi seznaniti z Slovenko od 35 do 55 let starosti. Katero veseli ta stan naj piše takoj na: "VDOVEC" care of: Upravništvo A. S. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
kor je večno i plačilo. Človeku je prosto, da se ne boji hudiča in sili v pekel.
Tudi druge plati krščanske morale se g. Molek spomni, ljubezni oziroma plačila. Imenuje
to "nevidezno lepe nauke," a ker cerkev tudi s temi ni odpravila v dva tisoč letih izkoriščanja in niti ni prinesla pravega bratstva na svet, naj napove bankrot. Prav ista zmota glede človeške svobode* Kakor cerkev ali njena morala ne more s silo odvrniti človeka od hudega, ako noče poteptati njegove prostosti, tako tudi' ne more nikogar prisiliti k dobremu. Prostovoljno naj se človek varuje zla, potem ne bo zapadel hudiču in peklu, in svobodno naj izvršuje dela ljubezni potem se bo kmalu izpreobrnilo obličje zemlje, kakor pravi večna Modrost.
Morala je v vsakem slučaju dobra in pravilna, človek je, ker prost, ki jo ali zlorabi oziroma ne porabi.
Še dve točki. Prva je spoved. Hvala, da jo imamo, in se zločin lahko pravočasno še poravna. Tudi to sredstvo prosti človek lahko zlorabi. Zloraba in hinavščina bi bila, ako bi človek, kakor g. Molek splošno trdi, rabil to sredstvo z namenom. da se zopet povrne v greh in lumpari je. Že enkrat sem mu povedal, da to ni spoved, temveč zloraba spovedi in greh, ki se ne odpusti niti tu niti tam. Ako pa je namen čist, odkritosrčen in se kljub temu grešnik zopet povrne, pa mu je pot odprta za novo poravnanje. Kjer je borba, tam so tudi rane. Ve-šal ni postavila cerkev ali morala nikjer, ako jih postavlja krščanska država, je to zopet druga plat uprašanja, saj imajo tudi socialistični bratci, komunisti. revolverje in puškina kopita, dasi so baje barbarsko krščansko moralo temeljito odpravili.
Druga točka je, da naj bi jaz delal za — socializem. To pa odložite kar ad Calendas graecas, za vedno, ako me mi-| lost božja ohrani pri zdravi pameti. Tudi pes je zvest, in zločinec lahko usmiljen. Socializem ima kako dobro stran, a morale, kot materialističen nauk, nima prav nobene, ali kve-čemu le v besedah. Slabe družinske razmere in beda tira ljudi v samomor, zločin, pravi socialist Molek, pa je nešteto ljudi, ki so moralični tudi v takih nezakrivljenih razmerah, dobre gospodarske razmere prinesejo dobro moralo, pravi isti socialist, pa je enako nešteto ljudi, ki stanujejo v palačah, se vozijo v avtomobilih, pa kradejo miljone kakor srake.
Socializem se sam bije po zobeh. Odklanja krščansko moralo, ker je morala baje zidati ječe in postavljati vešala, a če pri jednoti, ako sem prav poučen, kdo poseže kljub socialistični morali? v kako kaso, potem se prav isti socialisti nič ne obotavljajo, da ga posadijo v kako luknjo. Čemu to ?
Prav ima g. Molek. ko piše: "Realno življenje, kaže drugače."
* * *
Biblija je basen, pravljica, pobožna legenda, tako odmeva iz naprednega časnikarskega gozda, ako so gg. uredniki pri dobri volji; če jih malo "prime,v streljajo s sleparijo, far-ško špekulacijo. Kratko bi rekel, njim je biblija — nič. Pa ne pridejo preko tega niča. Številka za številko se polni s sa-. mim tem ničem. Čudna basen, ki vedno straši še celo odrašče-ne otroke, ne može, ferdahtano in nesmrtno prefrigano navihana sleparija, ki ne izgine in se ne da razkrinkati, dasi peklenski vratarji pišejo in mažejo v potu obraza dan na dan in leta in leta.
V novejšem času je nastopil nov general, Clarence Darrow, in pod njegov prapor hitijo vsi "kaplarji" in manjši general-
Streljati so pričeli na "basni" in "sleparijo" z novim ka-nonom, kateremu se pravi — Kajnova žena.
Dočim je Del. Slov. napisala le par vrstic, posveti ProsvetS temu kanonu kar dve koloni. Kanon je tak, da je treba samo malo zakašljati, pa utihne. General ima papirnato čako, leseno sabljo, in tem "bridkim" napravam odgovarja tudi kanon — Kajnova žena.
Bolj zanimiv, kakor ženski kanon, je zadnji stavek v Pro-svetinem kanoniranju. Piše: "Ko so prvi avtorji?? krščanske biblije sprejeli (bili so avtorji in so jih sprejeli??) knji-jge ST T. in predstavljali (reč je 'pač hotel — prestavljali) stare judovske vire v grščino, so v svoji gorečnosti in kratkovidnosti marsikaj prezrli. Tako so pozabili zapisati, kje je Kajn dobil ženo." Člankar gotovo misli, da se je pisalo sv. pismo tako, kakor se n. pr. piše — Prosveta. Kak stavek več ali manj, kaj je na tem? Ko ljud-l"e že pišejo o kaki stvari, naj bi se pač za njo tudi malo bolj |pobrigali in ne čečkali nekaj tja v en dan.
Sv. pismo ima svoj določen tekst ali besedilo. Stvar prvega J avtorja je bila, da bi bil kaj pristavil ali izpustil. Za besedilo so se vršili boji in prepiri. ]"Ni je strani, ni je vrstice, ni ije menda besede v sv. pismu, zlasti novega zakona, o kateri se ne bi bile pisale debele knjige in se vršili prepiri." Glej Mladika VII. št. 218.
Dr. F. Lampe piše: "Zlasti so imeli nekdaj Judje veliko skrb za svoje hebrejsko sv. pi-ismo. Da vidiš, čitatelj, kako so pazili na vsako stvar, omenjam to-le: Judje so natanko šteli j vnete in besede bukev sv. pi-isma, zaznamovali so besedo ali stavek, ki je ravno v sredi bukev, zaznamovali so, kolikokrat je kaka črka v tej ali oni knjigi, zapisali so vsako posebnost, ki se nahaja tu ali tam. Toraj so določili vsako stvar tako trdno, da bi ne bilo možno premeniti ne jedne črke. Tako so pa delali-že potem, ko se je krščanstvo razširilo in ni bilo za Jude več upanja, da bi ustanovili svoje kraljestvo na zemlji. Očitali so jim sicer, da so v prvem času po Kristusu vendarle premenili kaj takega, kar je bilo posebno imenitno in dobro za kristjane. Toda to je gotovo, da važnih verskih stvari niso premenili. Kaže nam pa to ravnanje Judov, koliko se zdi vredna že temu nekrščan-skemu ljudstvu božja beseda."
Glede prevajalcev, na katere meri člankar v Prosveti. pa pravi A. Baumgatner v svoji zgodovini svetovnega slovstva: "Pri vseh starokrščanskih narodih vzhoda je sv. pismo ^v prevodu) za dolgo (lobo podlaga in skupna os njih slovstva. S prevajanjem in razlaganjem teh svetih knjig kakor tudi z njih uvajanjem v pouk so imeli najboljši možje polne roke. Svetopisemske knjige so bile skoro edina duševna hrana vsem onim tisočem mnihov, ki so živeli v samostanih Egipta, Palestine in Sirije; s prouča-vanjern teh svetih knjig so se bavile cerkvene visoke šole v Antijohiji, Aleksandri ji in Ede-si; v teh svetih knjigah so dobivali luč in orožje veliki cerkveni učeniki in »škofje, ki so branili zaklad razodetja zoper judovstvo in paganstvo, kakor tudi zoper brezštevilne krivo-verske ločine. Najplemenitejši, najbolj nadarjeni možje so nahajali v teh častitljivih knjigah duhovno uteho, ki jim je ni mogla dati niti filozofija niti poezija klasičnega starega veka."
Pa pride člankar v Prosveti in govoriči, da so "v kratkovidnosti marsikaj prezrli.'' Svet se malo drugače suče, kakor si "očetje" v Chicagu predstavljajo.