riiftinitia plačana v gotovini.
Fmamezm& storilka t din
Naše zgodovinsko poslanstvo
Slovensku samobitnost je tvorbu tisočletnih izročil in zgodovinskih dogajanj na tem zemljepisno tako znamenitem ozemlju. Vrinjeni v obod Srednje Evrope smo po Jadranskem morju prednja straža vzhodnega slovenstva in vez Slovanov s severa.
Vprav na tem sotočju treh velikih kultur smo kot odbojnik, ki ima svoje določeno poslanstvo že iz davnine, da se naša prihodnost ustvarja le oh sodelovanju s sorodnimi narodnimi individualnostmi. Vsakršen poseg v naše ozemlje ali v našo posebno samobitnost bi pomenil ne le grobo kršitev sosedstvenih odnosu je v, marveč bi tudi ogražal ves zgodovinsko-zcmljepisni sestav našega poslanstva. Naša slovenska narodnost je organizirana celota, ki t sklopu jugoslovanske državne skupnosti z neokrnjenimi pravicami vzmnožuje vse tvorne sile Slovencev, Srbov in Hrvatov za skupno prizadevanje za mir in nov red v Evropi.
Nušo narodno individualnost (etnos) ne moremo tlačiti v nobeno plemensko razpredelnico. Smo kakor panj s svojo matico (duše narodne zavesti) v slovanskem, posebej v jugoslovanskem čebelnjaku. Smo rezultanta živega bitja v življenjskem prostoru, ki nikogar ne ogražu in se. v svojem okolju in po svojem posebnem poslanstvu samobitno razviju tudi v korist našega sosedstva v državnih mejah naše krvi.
Vsakršen naciouulizem. ki državnim komponentam odreka pravico do nemotenegu obstanka in narodnostnega razvoja, ubija duha skupnosti. Duhovno edinstvo, ki v državni ideji razvija iz posebnih vrednot enotno jugoslovansko lice in zmisel za zdravo sožitje vseh narodnosti, se moru naslunjati predvsem na čustvo slovanske pripadnosti in na tiste dobrine, ki jih seskupljutu etnografija in etnologiju v sklopu držuvne skupnosti.
Vsak delček države, zlasti narodnu komponentu, mora dihati, se hraniti in se razvijati i/, teiote po svojih posebnih naravnih danostih, i/, katerih se sklada vekotrajno življenje državne skupnosti. Vselej in povsod pa je treba oblikovati državljana i/, posebnosti njegove narodnostne pripadnosti. Vsak posameznik mora biti svoj, du Se pravilno v njem razvije resnično družabno bitje, ki so mu hkrati in » enaki meri vrojene ali privrojene lastnosti človeka, narodnjaku in državljana. Kjer se šiloma krnijo ali utesnjujejo te lastnosti ali se tej ali oni daje prednost na škodo drugih, se nobeno živo bitje ne more z uspehom in trajna ubraniti slabim nagnjenjem, ki ga ponižujejo na raven ..človeške zveri" (lu bet hu-niiin).
Smo Slovenci, ker smo Slovani, in kot Slovani evropskega juga pripadamo v državno skupnost kraljevine Jugoslavije. Naš življenjski prostor in vsestranska naša prihodnost in hlugostanje — vse to je brezpogojno vezano * usodo in veličino Jugoslavije in njenega vladarskega doma.
In od vsega tega nismo in ne moremo biti nikomur ovirn /a mir. srečo in prihodnost nove Evrope!
Načela zadružništva
Bunsku uprava je v ponedeljek priredil« v k m ii j it že drugi (očaj o kmetijskem zadružništvu, ki gu je vodil okrajni referent za kmetijstvo, g. VVernig. Ker je bil predmet tečaja /elo poučen in prepotreben za naše podeželje, predavanja pu temeljita in zanimiva, bi bilo pričakovati vsekakor nekaj več udeležbe. Toli rut stu predavala g. Tirš. zadružni revizor, in g. Lesjak, ravnatelj Gorenjske kmetijske zadruge. Prvi ji govoril o zadružništvu, drugi pa o poslovanju blagovnih zadrug.
Iz predavanja g. revizorja Tirša posnemamo nekaj bitnih misli o načelih zadružništvu. V prihodnji številki pa bomo skušali priobčiti v soj nekaj vsebine iz predavanja p. rnvna-lelju l.esjaka.
Zadružništvo je kot gospodarski sestav dejanski) skupnost vseh članov. Od kapitalistu"
ntga sestava se zadružništvo razlikuje zlasti v tein, du kapitalistično gospodarstvo teži k brezobzirnemu izrabljanju vseh sredstev in okoliščin v korist posameznika. Dosledno izpeljan kapitalistični družabni red kot gospodarski sestav vodi k neizmernemu obogatenju ne-katernikov in k popolnemu obubožanju delovnih slojev.
Komunistični družubni red postavlja državo v vlogo, ki jo sedaj opravlja kapitalistični gospodarski sestav. Ta gospodarski sestav, dosledno izpeljan, daje držuvi monopol izključnega delodajalca. Odnosi med državno upravo in državljanom so dejansko odnosi med neomejenim delodajalcem in brezpravnim delojemalcem. Država na komunističnem gospodarskem sestavu ima namreč v državljanih samo številke, temelječe na enakosti vseh posameznikov neglede na njihov stan in poklic. To je pn pruktično neizvedljivo. Kjer ni osebne zavesti in osebnostne odgovornosti v odnosu posameznika do družbe in vesti, ne pomaga proti zlorabam noben paragraf.
Država v komunističnem zmislu je sama sebi namen, in je hkrati tovarnar in poljedelec, trgovce in kupec. Nele du v takem setavu ni naravnega ravnovesja cen, marveč so tudi diktirane cene ali neenake, kar je v protislovju z načeli komunizma, ali pa se enakost cen izvaja na pritisk in z izkoriščanjem delovnega ljudstva. Naravni pogoji in zemljepisne danosti niso in ne morejo biti povsod in v vseh delih države enake, kakor tudi ljudje in njihov nučin življenja niso enaki.
Edina resnična skupnost je zadružništvo. Zadružno gospodarstvo upošteva osebnost in krajevne razmere. Predvsem stremi za tem. da se do popolnosti izvaja krščansko načelo ljubezni do bližnjega. V zadrugi imajo vsi člani enuke pravi« in dolžnosti. Toda zu uspešno delovanje zadrug je potrebno sodelovanje vseh Članov in zavest, da je v skupnem gospodarjenju izločeno vsakršno izkoriščanje v odnosih med zadrugo in njenim članstvom.
Z neprestanim bobnanjein o kapitalizmu na vseh zborovanjih, sestankih in v časopisju smo prišli tako daleč, da je kapitalistični duh okužil skoraj slehernega človeka. Vsak, kdor kaj prodaju, hoče doseči kar najvič: kdor pa kupuje, pa gleda, da kupi kar najceneje.
Ta kapitalistični duh se je prav živo pokažu! tudi med zadružniki ob priliki zadnje denarne krize. Vzemimo za primer naše kreditne zadruge. Ve.s zadružni kredit sloni vendar na medsebojnem zaupanju med članstvom in zadrugo. Saj so po večini kreditne zadruge temeljile na neomejenem jamstvu. In nobena zadruga ni imela toliko vlog, da bi se to jamstvo moglo izčrpati. Banke, ki imajo delniško glavnico, jamčijo za vloge samo s svojo glavnico. Njihove vloge pa čestokrat presegajo tudi desetkratno višino delniške glavnice. Tudi glede dovoljevanju kreditov so zadruge varnejše. Če so kreditne zadruge izgubile zaupanje vlagateljev, je to izključno krivda na nerazumevanju članstvu glede dolžnosti svojim zadrugam. Ko se je razglasili! kmetsku zaščita, so člani-dolžniki na vse kriplje delali na-to. da bi se izognili v racati j n dolgov. Niti obresti niso plačevali.
To je. vidite, plod sebičnosti in ^tzrodek kapitalističnega sestavu. Kreditnu zadrugo sloni vendar na krščunskem načelu ljubezni do bližnjega, pomagati slabejšim s sodelovanjem močnejših. Pa so vlagatelji Sii in hrt/ nujne potrebe dvigali svoje prihranke, češ da WB le jaz sit, vse drugo pa naj konec vzame. Kazen jim je sledila zu petami, ko so prodajali knjižice pod vrednostjo.
Če vsi člaui sodelujejo v zadrugi in z njo žive v resnično zadružnih odnosih, potem je vsaka zadruga in ob vsukršnem potresu najvarnejše zaklonišče in zmožna življenja.
Da se to sodelovanje doseže, je potrebno. du so zadruge s svojim članstvom v krajevne ni območju, da se tako ustvari neposredna zveza med zadruge in posameznimi člani.
Blagovno zadružništvo dobi šele pravi poliven, če članstvo kupuje vse svoje potrebščine pri /ndrugi. z druge strani pa vse svoje proizvode prodaju le njej. Kdor pristopi v zadrugo samo zaradi tega, ker mu trenutno knže, da I lm k.i j  pridobil:  pa  izstopi, ko bi bilo trebn
I tudi kuj tvegati za zadrugo, ta ni zadružnik.
Korist zadružnikov je v tem, da iz malih proiz-; vnjalcev postanejo veleproducenti, ki po za-j drugi izločijo posredovalce in svojim proizvodom dosežejo pravične cene. Enako je tudi pri nakupih. Če zadruga kupi blago v večji količini, izloči vmesni dobiček nadrobne prodaje. Ta vmesni dobiček pride v korist zadružnika.
Pri tem pa je treba dosledno izvajati načelo enakosti vseh članov. S pravilnim pojmovanjem zadružne miselnosti moramo zatreti tudi v sebi kapitalističnega duha. Za primer naj povem, da se kaj rado zgodi, da je v vagonu krompirja, ki ga zadruga proda naprej, vmes še tudi kaj drugega, kar poveča težo krompirja. Tako izkoriščanje ni v čast ne zadrugi, še manj pa članstvu. Vsako izkoriščanje svojega bližnjega, zlasti če je le-ta v stiski, pokazuje kapitalistično miselnost.
Zato je tudi novi zadružni zakon popolnoma izločil iz zadružništva kapitalistični gospodarski sestav. Zadruga ne sme delati zase nobenega dobička, nikar še da bi kak dobiček celo delila med zadružnike. K pravičnim cenam sme pri računati samo svoje režijske stroške tako takrat, ko kupuje za članstvo kakor takrat, ko prodaja članstvu.
Dia pa se dosežejo pravične cene, mora biti vodstvo zadrug v sposobnih, požrtvovalnih in nesebičnih rokah.
Tisti, ki oznanjajo r-tovnost v novem družabnem redu, se ne b »do izkopali iz kapitalistične miselnosti v nobeni prisilni obliki. Med nami mora živeti trdna vera, da je samo zadružništvo po svoji nesebičnosti zmožno ustvariti nov gospodarski red po krščanskem načelu.
Krujevne organizacije so celice, ki se združujejo po istih načelih v okrajne zadružne organizacije in le-te v večje zveze.
Zadružna misel si mora utreti pot, po kateri nam bo hoditi, da zmaga medsebojna ljubezen nad   kapitalističnim   izkoriščanjem bližnjega.
V združenju je moč tudi majhnih in slabotnih velika in pomembna.
Ogledalo tiska.
V mariborskem „Večerniku" g. prof. Lojze. Bizjak razpravlja v članku „Ali je naša malodušnost upravičena", kako podrejen človek v naših umišljeno majhnih razmerah ves vrholi v želji za nakopičenimi dobrinami, ugodnem položaju in udobnem izživljanju. Odtod prihaja v kritičnih razdobjih vsa malodušnost. Kje je v takih življih tisto, kar imenujemo osebnost, značaj in dostojanstvo človeka! Ali ni žalostno pogledati v tako zvrst ljudi, ki 30 pripravljeni nu vse. celo na usodno dejstvo, izdati samega sebe! Iščimo vendar v sebi, v svoji in svoji narodni sredini, ki je živa, veko-trajna in se dviga v zgodovinsko rast stoletnih žrtev in naporov, iz katerih smo zrastli mi vsi, k: smo seme izkrvavelega naroda... Ne pozabimo, da samo iz dolžnosti in naporov sc porajajo pravice, ne pa obratno.
Pogum, in varnos1 naših meja in domov ho trdna!
Isti dnevnik priobčuje nadalje zanimiv članek g. dr. Igora Rosine. Člankar uvodoma navaja besede, ki jih je leta 1918. naslovil Ljenin v odprtem pismu ameriškemu delavcu, češ ..da ni socialist kdor ni pripravljen žrtvovati svojo domovino za socialno revolucijo." To blotlno načelo se je pokazulo kot sijajno orožje sovjetske politike. Odtod poru/, Eraneije. četudi se je francoskemu delavcu neprimerno bolje godilo, kukor se godi ruskemu delavcu pod sovjetskim režimom. V teh trdih časih se to čudno zunesenjaštvo vprav na francoskem delavcu, preizkuša v trpljenju in pomanjkanju, če še kuj drži reklo: „tant pis. tunt mieux" (kolikor slabše toliko bolje). Sovjeti seveda na tako hudo preizkušnjo ne smejo misliti. Angleški delavec je trezno materialističen. Viharni boji so ga izučili, da opušča direktno akcijo in živo veruje v zinngo demokracije, ko se bo z listinami več doseglo, kakor s prelivanjem istorodne krvi. Angleški delavec se bori zu svojo domovino skupaj / lordi in kapilulisti, ki so s slovenskimi pri nas smešno neznatni v svojih premoženjskih razmerah. Angleški delavec se dobro zaveda, da od skupnega domo-
vinskega kruha ima tudi sam svoj dobršen kos. Zato ne daje vrabca iz rok za goloba na strehi. Že od Cromvvella sovraži vsako diktaturo, pa najsi je še tako zapeljiva. Majhne so naše ruzmere. Kakor nekoč „štajerci" (in teh niti zdaj ne manjka v prepleskanem varovalu), so tudi danes med delavci in celo med izobraženci taki, ki pravijo, češ bolje je, da pripadamo večji skupini. Taki, ki malijo slovenstvo in pomen njegovega zgodovinskega poslanstva, bi se za skledo suženjske leče pro dali vsemu, kar se jim zdi večje. Slovenci smo vprav po demokraciji dozoreli v trdno narodno skupnost, če je še vedno tuj kapital na naših tleh, ni to slabost domovine, ampak pogon k vse večji dejavnosti našega preiskušene-ga domoljubja. — To so bitne člankarjeve misli, ki dokazujejo, kako je tudi pri nas kalilo seme brezdomovinskega komunizma za »ljudsko frontaštvo", ki naj razoroži v nas človeka in domoljuba, a zdaj rarazoroža tudi Sovjetijo...
,.Del. pravica" se je kar v uvodniku razpisala o mrharjih. O njih pravi, da živijo od nesreče drugih. Nato člankar razvršča mrharje v razne zvrsti. Članek izzveni, češ da je vse to mrharjenje grdo natolcevanje, naperjeno proti marksizmu. — Ko bi pisec vsaj malice globlje mislil, bi moral priti do edino logičnega sklepa, da je SSSR največji dobavitelj pravih mrharjev, ki so se posebno v zadnjem desetletju bohotno razpasli po raznih »ljudskih frontah" v svetu na veliko škodo prizadetih držav in neizmernih žrtev med delavstvom. Ko bi nt bilo teh mrharjev in njihove centrale v Moskvi, bržčas ne bi bilo prišlo do vojne, vsekakor pa ne do tako strahovitega svetovnega klanja, kakršno je in se nam še huje napoveduje. In iz teh ruzvalin življenja si obeta svetovna revolucija — ta največji mrhar — svoj plen iz obeh taborov te strašne vojne.
..Slovenska beseda" prinaša uvodnik g. dr. M. Kopše o narodnoradikalni stranki in Hrvatih. Ta obširni članek je omembe vreden le toliko, kolikor dokazuje, kako malo je našemu izobraženstvu znano zgodovinsko dogajanje našega  zeelinjenja. Glede    Hrvatske banovine moremo ugotoviti le, da so Hrvatje načelno dobojevali svojo pravico do avtonomije. Narodni sporazum z dne 26. avgusta 1939 je izvršeno dejstvo! Trditev, češ da narodnostne avtonomije teže k samostojni državnosti, je Pašičeva zapuščina, ki je bila že neStetokru! ovržena. Zgodovinske in zemljepisne danosti so močnejše zn teženje k skupnosti, kakor pa razdiralna tuja propaganda. Sklicevati se na federativne države, ki so nastale pred uveljav-Ijenjem nurodnostnega načela, češ da ne krijejo svojih zveznih ozemelj s homogenimi narodnimi  pripadniki, dokazuje vprav nasprotno, kar bi hotel člankar. Moč komponente v stari  federativni demokratični  državi, kakor n. pr. v Švici, sloni na trdnih zgodovinskih temeljih, ki jih poznejša probuja narodne zavesti  le utrjuje  v  njihovi narodni svobodi. Pri nas Hrvatih in Slovencih pa je nart/dnu zavest že zgodovinsko pregnetena in vključena v  vse komponentne sile, ki so zre'«' in hotene za skupno državno   življenje s lirbi. Tudi v Bosni in Hercegovini so trdno zasidrane   zgodovinske  jugoslovunske komponentne sile, ki odklanjajo tako velikosrbstvo. kakor veiikohrvatstvo kot preživelo veličevanje nujli uosti. Pvesmošna, če bi ne bila žalostmi, j( trditev, eia bi velikosrbska miselnost bila žrtev zu srbstvo, ker bi sicer morali upošfeviiii tako žrtev tudi pri Hrvatih z nekdanjim veiikohr-vntstvom. če smemo verjeti Supilu, se london ski  pakt ni sklenil brez vidnosti Pnšiča. Po tem paktu, je Veliki Srbiji bilo določeno največ 400*000 katoličanov. Sele dogodki mi srb skem bojišču, umik čez Albanijo, potovanje rege ntn-prrstolonaslednika   Aleksandra  v Pariš in London, ustanovitev I. srbske prostovoljske divizije v Odeti,  majska deklaracija in tej sledeča krfskn deklaraciju, nato ztfom ruske fronte      vse to je podprlo Trumbičev odpor proti londonskemu paktu. -   (V hočemo bi ti  res  veliki, moramo jugoslovansko kompo-nenliio skupnost sprejeli z vso dušo. in opustiti vse, kar nas ovira k velikemu cilju — k zadovoljivi notranji  ureditvi  vseh komponent
Velike Jugoslavije.
9*8 A* 2
HHflfJtCa
Akademija F. O. in II. K.
19. marca, ob 8 zvečer je bila t dvorani norega Ljudskega doma akademija, ki sta jo priredila FO is Dekli&ti krotek z vsemi odseki.
Pri akademiji je sodelovala godba planinskega polka škofjeloškega, nekatere vaje pa je spremljala na klavirja gdč, Tefkarjeva.
Akademija je bila razdeljena na dva dela in jake posrečeno kombinirana.
P« državni himni so nastopili mladi junaki, mladina v ljubkih enotnih uniformah g lesenimi puškami, prihajali so aa oder z vseh strini, med tete ko je godba Svirala „poplun". Edino padalcev je manjkalo. Publika, ki je do poslednjega kotička napolnila dvorano je mladim junakom in njihovemu generalu navdušeno aplavdirala.
Lepa vaja, popolnoma v stilu sodobne gimnastike, je bila vaja z drogom. Jako lepa, a silno težka. Izvajana je bila dobro.
Ljubko vajo so nam podale deklice s »Pri studencu". Srčkano. dobro podano, da skoro igrano ob prijetnih mladinskih glasnih pe-semc ..Eno roico ljubim!"
Posebnost zase so bile vaje fantov na drogu. Sest nastopov in šest veletočev! To pa sami asi i
Članice dekliškega k rož' a so nastopile za uvod z lepo izvajano vajo s kiji, kjer so imela dekleta, bodimo odkriti, malo treme, so se pa zato v drugem dela programa, briljantno odrezale z dalmatinskim šajkašem. toda to je bil za slehernega užitek.
Klen in izklesan je bil Vovkev govor, za zaključek pa impozantna, globoka nova naš« pesem: »Tebi zemlja naša sveta... \ ki jo je spesnil naš Jož« Vevk, komponira! pa dr. Tome. Pelo jo je skupno sto trideset pevcev in je imela izred« ( učinek.
Z akademijo smo bili na splošno zadovoljni. Z nekaterimi točkami bolj, z dragimi manj. V bodoče bo treba stopati po sedanjih trdnih stopinjah in jih še ugladiti. Trdno naprej, do popolnega, svetlega cilje, kljub težkim in mračnim dnem.
Dr. - t.
Gospodarstvo-.
Za večjo dobičkonosnost prašičjereje!
Čini krajSa je doba od gnezda do prodaje, tem večji je relativni čisti dohodek prašičjereje. K osnovni krmi svinj, krompirju, pesi in žitu je zaradi tega dodati vedno tudi nekaj be.ja-kovinaste krme (posnetega mleka, ribje moke ali prež), dk sc ta krmila bolje izrabijo in se svinje bitrteje redijo. V dobi rasti in za časa pitanja dajmo torej na žival poleg navedene osnovne krme vedno še 2 do 6 litrov posnetega mleka ali 100 do 300 gr. ribje moke na dan. dan.
Ali je krt škodljiva ali koristna žival?
Pogostoma vprašajo gospodarji pri kmetijskih predavanjih, kako bi se dalo uničiti krta. Domnevajo pač, da je krt škodljiva žival. Predvsem gre za škodo, ki jo travi na travnikih povzročajo krtine. Ta škoda pa se niti primerjati ne da s koristjo, ki jo krt opravlja v zemlji. Krt namreč pozoblje ves mrčes in vse črve, ki bi sicer uničili korenine rastlin. S tem krt desetkrat več koristi, kakor pa škoduje. Na njivah je škoda od krtin sploh nezaznavna. Tu krt samo koristi. Zato nikar ne uničujmo krtov, marveč jih povsod tam, kjer bi jih morda bilo le preveč, polovimo po možnosti kar žive in prenesemo na drugo njivo.
Sadimo več buč in sončnic, da bo več olja!
Buče uspevajo skorej vsepovsod in nam dajo zelo mnogo olja. Na površini enega mernika (1000 kv. m) posajene buče nam lahko dajo toliko olja, da to zadostuje 8 do tO članski družini za celo leto. Izpraznjene buče, zrezane z zeleno koruzo ali koruznimi stebli pa dajo prav dobro snov za kisanjt ir. za polnitev si-losnih jam. Sajenje buč se priporoča »v velikem", predvsem večjim posestnikom, ki že uporabljajo (na Gorenjskem, žal, še prav malo) silose za kisanje ze'ene krme.
Sončnice prav celo gojijo v nekaterih krajih Štajerske. Sadijo jih ob robovih koruznih ah krompirjevih polj ali same zase. Sadimo
jih lahko že meseca aprila, ker jim slana ne škoduje. Sončnična zrnja sadimo v 70 «jm vsaksebi oddaljene vrste, v vrsti pa ravno tako v oddaljenosti 70 cm. Sončnično polje je treba dva- do trikrat okopati. V času cvetenja odstranimo pločje do srede stebla in ga porabimo za krmo svinjam ali govedi. V septembru odrežemo sončnico od stebla, izluščimo zrnje ki jih tanko razsuta posušimo na soncu. Kakovost olju je zelo odvisna od sušenja semena. 4 do 5 kg sončničnega zrnja nam da t liter okusnega olja.
Pomagajmo oziminam, ki so slabo prezimile
Zal. trenutno ni dobiti priljubljenega čilskega solitra in superfosfata s katerim bi trosili po šibkih oziminah. Za čilski soliter imamo sicer nadomestek v apnenem dušiku, toda za superfosfat, razen razklejene kostne moke, ni pravega nadomestila. Pri gnojenju samo z up-ntnim dušikom pa je previdnost umetna, ker na preveč močni ali na fosforni kislini revni zemlji dušik lahko povzroči poleganje žita. Mesto navedenih dušikovih umetnih gnojil je za šibke ozimine prav dohra tudi gnojnica, katere nam pa, žal, še večinoma primanjkuje. Povsod še nimamo urejene, nepropustne, gnojnice jame, ali pa imamo premajhno (premalo prostorno) jamo in smo tako že čestokrat pozimi primorani razvažati dragoceno gnojilo. Tedaj pa imamo od gnojnice le malo haska. »Gnojnico je dati rastlinam v usta", pravijo Švicarji. Zelo se priporoča, da na vsakih 100 litrov gnojnice primešamo pol do i kg superfosfata.
Bolje kakor samo z apnenim dušikom je gnojiti slabim oziminam povrhu na suho zemljo ob suhem vremenu z nitrofoskalom, ki ima poleg dušika tudi fosfor.
Pšenico, ki je slabo ali dobro prezimila, torej vsak posevek pšenice, temeljito pobranaj-mo, medtem ko bi bilo rž in ječmen pobranati le. ako bi bil posevek preveč gost. Za rž se spomladi priporoča navadno valjenje. Sploh je vse ozimine, ki jih je morebiti vzdignil mraz, va'jati, ako tega že nismo storili z minulem mesecu. Poznejše izdatno brananje pa je pri plenici vselej še prav koristno. W.
Delavski ob%ornik._
V obrambo delavskega ntanu
Pisec teh vrstic je po službeni dolžnosti intervenirat pri ravnateljstvu neke tekstilne tovarne. Ne da bi odgovoril na predmetno zadevo, je g. ravnatelj načel vprašanje o pogostnih tatvinah v podjetjih. Za delavskega predstavnika ni prijetno poslušati take očitke proti nekaterim nezanesljivim življem med delavstvom. Kasneje se je pisec na verodostojnem mestu prepričal, da je g. ravnatelj govoril resnico, kar potrjujejo tudi govorice med delavstvom samim.
Vsak stan ima v svojih vrstah tudi take, ki so mu v sramoto. Delavskega stanu je številčno največ, zato je med delavci, žal, tudi največ taV'h nečastnih primerov. Izgovori, češ tla j< vrednost krivično pridobljenega blag« neznatna uli celo brez primere z „delovanjem" nekaterih pustolovcev v višjih kr, gih, nikakor ne drže. Vsak je svoje vesti gospodar, vrhu tega pa slehernega človeka veže dolžnost, da častno izpolnjuje vse obveznosti tako napram delodajalcu, kakor tudi in še prav posebno naprum tovarišem. Ne gre toliko zuto, kaj in koliko je kdo nagrabil, ampak vse bolj za ugled stu-nu. 7lnsti delavstvo, če hoče uveljaviti svoje upravičene zahteve, mora s svojim ugledom preprečiti vsako zlorabo. V prvi vrsti je dolžnost sotovarišev, du sami izrinejo iz svojega kroga ljudi, ki so delavskemu stanu v sru-mr.to.
Kdor se spusti na področje> krivičnega pridobivanja,  je  vse obsodbe vreden izrodek ker
jemlje ugled sebi in vsemu stanu. Zaradi enega pokvarjenca v tovarni trpi vse deluvstvo. Dogodki v tekstilnih tovarnah so to v grobi luči izpričale. Poostreno je nadzorstvo, ki meri že kar v sitnosti. Ženske se morajo ob izhodu tovarn skoraj do golega sleči radi pregleda. Odnos med delavstvom in podjetjem se zaostruje, nikar da bi se ublažil v skupno dobro. Največ trpi pri vsem t^m pošteno delavstvo.
Strokovne organizacije temu niso krive. Če bi se preiskali posamezni primeri bi se ugotovilo, da »Mvedno organizirano delavstvo tega ne počenja. Morda je kdo iz tako zvanih materialističnih vrst, kjer so mu ubili čut odgovornosti in ga sami napravili samo za številko družbe. Tak način delavske vzgoje smo mi vedno odk'anjali in bomo tudi v prihodnje delovali na to, da napravimo iz vsakega našega 1 člana osebnost, dostojno poštenega tovariša.
V interesu delavstva samega želimo, da se taki nizkotni pripetljaji ir.trebijo za vselej, ker so v veliko gmotno in morolno škodo vsemu delavskemu stanu. Samo s poštenim de'nv-stvom bo možno doseči boljše pogoje: za obstanek. V tem stremljenju bo strokovna organizacija podpirala vsakega svojego člana, ki je v gmotnih težkočuh, pa pošteno živi in se zaveda svoje stanovske dolžnosti.
Delavci, delavke,  zaradi   ugleda  vas samih in zaradi časti svojega stanu sami strogo nadzorujte svoje tovarile, da vas ne ponižujejo s svojimi nečastnimi dejanji. Naj delodajalci (Dalje na tretji strani zgoraj)
Neodvisnost, svoboda in mir
V nedeljo, dne 16. t. m., je sklicala okrajna
JRZ za radovljiški okraj širšo sejo svojih zaupnikov v dvorani Ljudskega doma v Radovljici. Seje so se udeležili zastopniki vseh krajevnih organizacij radovljiškega okraja z vodilnimi osebnostmi naših občin. Na seji je podal g. minister dr. Miha Krek obširno poročilo o našem zunanjepolitičnem in notranjepolitičnem položaja.
G. minister je zbranim zaupnikom jasno o-risal ocenjevalni način vojne taktike anglosaške vojne stranke ter premoč vojaške moči osrednjih sil. Iz poznanja vojnega položaja v sedanjosti in njegovega razvoja, zlasti v bližnji bodočnosti, se snuje zunanja politika naše države. Pri tem je treba upoštevati zlasti tudi to, da je naša država obdana okoli in o-koli od vojaških enot osiščnih držav.
Vrhovno načelo naše zunanje: politike je v tem, da se ohrani neodvisnost in nedotaknje-nost našega ozemlja ter popolna svoboda v mejah naše države. Hkrati v zvezi s tem načelom je naša iskrena želja in iskreno hotenje:, du ohranimo mir. Stvar spretnosti naše zunanje politike je in bo v bodoče, da bo ta osnovna in ve.ika načela spravila v življenje. Kot najboljše jamstvo, da bomo mogli varovati >• zunanji politiki ta vrhovna načela, je naša odlična vojna moč. Tej naši vojaški sili se imamo v veliki meri zahvaliti, da v dobi splošne raz-rvanosti v Evropi naša čfržava živi svobodno državno življenje.
Vsak količkaj daljnoviden politik mora pri določanju zunanje politike naše države nujno jemati na tehtnico, da je naša država sosed obeh osiščnih velesil. Mi smo in bomo vedno navezani nu dobro sosedstvo s temi *::lesila-mi. Ako bi torej naša država na neki način pristopila k tako zvani trozvezi, je to zahteva politične in življenjske modrosti. Nikakor pa ni in nikdar ne bo mogoče smatrati naš pristop k trozvezi tak, da bi naša država s tem nehala biti samostojna ali tla bi morda celo prišla pod vojaško nadzorstvo druge države Naš pristop k trozvezi bi torej pomenil ugotovitev, da je naša država življenjsko navezana na osiščne države, eia pa na drugi strani hoče za vsako ceno ohraniti najstrožjo nevtralnost, ter z vojaško silo čuvati in braniti našo državno nedotakljivost in našo narodno svobodo pa nai bi prišel napad na te visoke svetinje od koderkoli.
Notrnnie politično življenje je spričo svetovnih doeodkov potisnjeno v ozadje. V notranji politiki je danes najbolj pomembno to, da ohranimo red in disciplino ter enotnost gledanja na položaj naše države z. ozirom na svetovne doirodke. Ako hočemo, da v zunanji politiki dosežemo zgoraj imenovane visoke cilje, je ta enotnost, velika discinlinn in red nujno potrebna. Vsak naj bo pripravljen za te visoke dobrine: doprinesti tudi žrtve; če treba tudi težke žrtve.
II gornjemu poročilu smo prejeli še z druge strani tole pojasnilo.
Se velno je dovolj takih, ki izrabljajo nejasnost sedaniih dni in razširjajo neutemeljene govorice. Včasih padejo na godna tla in primejo. Pri resnih in razumnih ljudeh ne zadenejo v pravo in se razblinijo v nič.
Na sestanku v nedeljo z odborniki JRZ za radovljiški okraj je prosvetni minister g. dr. Miha Krek povedal dčTkrito besedo in razodel jasno sliko prihodnjih dni. Njegove besede so bile prav sprejete pri vseh navzočnih. Neka-terniki, ki so sedaj izvedeli za te besede, hoče-j i dati btsedam g. ministra lru;iči:.i p 'liien in drugačno razlago kakor v resnici gre besedam g. ministra.
Zaradi jasnosti in resnice bomo v kratkih potezah podčrtali bitno vsebino misli, ki jih je g. minister povedal, da nam bodo skrb.'n in resničen vodnik v sedanjih trenutkih.
Okrog in okrog nas divja bojna vihra. Svojo svobodno državo smo si na znotraj uredili in smo s sporuzumom z dne 26. avgusta 1939 izravnali medsebojne nesporazume, ki so dotlej oviruli razvoj in okrepitev naših notranjih sil. Tako smo na znotraj močni. Krepi nas zavest, da je zadovoljnost slehernega državljana naše države popo'na in da z zaupanjem gleda v voflnike državnega broda.
Vsakogar spoštujemo, kdor spoštuje naše najvišje in nedotakljive svetinje: Nedotakljivost naših državnih meja in vrhovnost države. Dokler se spoštujeta ti dve osnovi, ostanemo
I mirni. Smo stalno na straži s puško ob nog«, da se zoperst&vimo vsakemu, ki bi na kakršenkoli način skušal kršiti nedotaknjenost naiik ! meja in nam odvzeti le en sam prilastek državne vrhovnosti. Z vsakim sosedom gojin*» dobro soseščino v trdnem prepri'anju, da od' kritosrčno želi ostati naš prijatelj.
Mi vsi vemo, da je osnova naše politike: narodna čast in dostojanstvo države. Dok'er ai narodna čast ogrožena in dokler ni žal j no do-stojanstvo države, se nam ni bati. da 'te. oosm* mogli kot narod razvijati svoje sile \ vsi--* pogledih javnega življenja.
Smo svobodna država. Nimamo napadalni!« namenov. Tujega nočemo, svojega, nikomur ne damo. Imamo svojo narodno vojsko, ki jo tv* rimo vsi. Vsi smo enako prepričani, da se nm-remo kulturno, socialno, narodno in gospodarsko razvijati in izpopolnjevati edinole v narodni državi. Na krvi in trpljenju je zgrajena naša narodna država. Kdor bi samo želel uničiti našo svobodo, bo zadel na složni odpor nas vseh. Tako nas zopet danes vse druži veKika in nepremagljiva notranja vez: Svoboda.
Jasne besede ob pravem času in ob pravi priliki!
Povedo nam dovolj. Zato ie vsak strah odveč. Saj bdi nad usodo države vlada, ki resnično skrbi ohraniti državi in narodom časten mir, čim dalje mogoče.
Zato so naši pogledi v prihodnost jasni, vedri in odločni, ker vemo, da svoji vladi lahko zaupamo, ker vemo, da se z nami ne igra bretv /miselno, da skrbno varuje naše najvišje: No rodovo čast in dostojanstvo države.
Drobne novice % Jesenic
Cerkevni koncert, ki ga priredi jeseniški1 cerkveni pevski zbor, se bo vršil na tiho nedeljo, dne 30 t. m.
Koliko je ura? Na Jesenicah se še dobro spominjamo, kako so nasprotniki naše delavske strokovne organizacije ZZD skušali oblati ti našega tovariša odbornika ZZD ob priliki zleta v Belgrad in na Oplenac. Slo je zn neko dozdevno „afero", ki jo je povzročila histerična sopotnica z neko uro. Kot zadnji odmev na to »afero" prinaša »Delavska politika" r dne 13. t. m. tole ..častno izjavo": »S sestavkom, ki je izšel v „Del. politiki" z dne 28. ♦. 1940. na tretji strani v prvi koloni pod naslovom: »Jesenice" »Koliko je ura", ni hotela „Del. politika" žaliti Jordana Franca, tov. det. pri KID na Jesenicah, niti mu očitati tam na vedenih dejstev, ter izjavlja, da ni imela ta take očitke nobenega razloga in [»voda. Uredništvo". Posebej se je »Del. politika" o-pravičila tudi s tem, da je povedala, da jo tisto grdo in neosnovano poročilo poslal z Jesenic njen dopisnik g. Cvetko Kristan.
Uradne ure na občini. Občinstvo opozarji* mo, da so uradne ure na jeseniški občini do preklica od 7 do 12 in popoldne od 3 do 6 ure.
III. orodne tekme za prvenstvo ZFO se bodo vršile dne 29. in 30. t. m. v Krekovem domu na Jesenicah. Spored: 29. t. m. ob 8 zvečer ob vezne orodne vaje I. in II. skupine na vjeh orodjih. Nedelja 30. t. m.: ob 10 dopoldne poljubne gimnastične vaje I. skupine in poljubne vaje na orodju II. skupine. Ob 3 popoldne poljubne orodne vuje 1. skupini združen«-z akademijo s sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka na Jesenicah. Na sporedu so gimnastične, raj al ne in proste vo-je ter orodna telovadba. Prijatelje naše m'a dine in ljubitelje orodne telovadbe vabimo k obilni udeležbi na akademiji.
Širite in berite »GORENJCA«
»KINO TALIJA__
predvata v soboto 22. marca ob pol 9. zveć. v nedeljo 23. marca ob 3., \, 7. in 9. uri, v ponedeljek 24 marca ob pol 9, zv., na Mar. ozn. 25. marca ob 3., 5, 7 In 9. url
frigantično filmsko veledelo:
DEŽEVJE PRIHAJA
(SEN INDIJE) Tvrone Pover, Myrna Loy in  B. Jojco
Prid*': Zlmsko-športni alpski velelilm»Sanie o svobodi"
m
.GORENJEC«
vidijo, da smo vredni spoštovanj« i u da sami mamo med seboj napraviti red in iz svojih vrst odstraniti sami vsakogar, ki bi se še drznit s svojim malopridnim početjem povzročati slabo sodbo o nas.
Da pa se bomo prav razumeli, je treba izrecno poudariti, da s tem nikogar ne navajamo k ovaduštvu, ki je za zavednega tovariša prav tako nečastno, kakor je tudi za podjetje samo kaj neprimerno. Tovariša, ki ga zalotite pri nepoštenem dejanju, strogo posvarite) „na jHiri oči" z opozorilom, da ga boste takoj javno »sramotili pred vsemi tovariši, če se še kedaj drzne, storiti kaj nečastnega. Ce pa tudi to nt bi pomagalo, se mora tak „đelavec" brezobzirno nagnati iz podjetja in iz poštene delavske družbe.
če boste- tako postopali in se zavedno in strnjeno oklenili svoje strokovne organizacije, bo vsako podjetje moralo upoštevati vašo disciplino in poštenje in boj za vaš gmotni položaj bo lažji in bližji svoji zmagi za vaš dobrobit.
il odstotkov poviška pri Bratovski skladnici
V sredo, dne 5. t. m. se je vršila v Ljubljani skupščina Glavne Bratovske skladnice, kjer se
STRAN J
je obravnavalo vprašanje prostovoljnega prispevka delavstva za staro- in novonpokojenee BS.
Sklenjeno je bilo, da dobijo upokojenci BS vsi po 10% poviška ter se zagotovi vsem upokojencem najmanjša pokojnina 300 din na mesec, dvojnim sirotam in vdovam pa 200 din. Poročeni z nizko pokojnino prejerajo še družinske doklade, in sicer 170 din za ženo ter 50 din za vsakega nepreskrbljenega otroka.
Poviški se bodo krili iz prispevka, ki ga nosi eno tretjino delavstvo, eno tretjino industrija in eno tretjino kr. banska uprava iz bed-nostnega sklada. Eventuelni primanjkljaj krije BK iz izrednih dohodkov. Delavstvo bo plačalo svoj prispevek s l5*/o dodatkom na pla-čujoči prispevek na sedaj veljavne mezde.
Na predkonferenci dne 4. t. m. se je vprašanje do podrobnosti predebatiralo; izraženi so bili sicer pomisleki proti povišanju prispevka, vendar je prišla delavska delegacija do zaključka, da ako ona odreče, ostanejo pokojnine iste, kot so bile, kar pa spričo narasle draginje ne bi bilo socialno, ker aktivno delavstvo prispevke lažje pogreša, kakor pa upokojenci višjo pokojnino.
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
Umrla je preteklo soboto mati uslužbenca tiskarne Tiskovnega društva, ga. Jožefa Ko-tlovšek roj. Zupane. Bila je vzorna katoliška zrna in mati (4 otrokom, od katerih živi še sedem. Pogreba se je udeležilo tudi zastopstvo Vodstva in uslužbenci tiskarne. Žalujoči družini naše sožalje, duši rajnke gospe pa večni pokoj.
Državna real. gimnazija v Kranju priredi v četrtek, dne 27. marca ob 16. uri, v gimnazijski telovadnici pevski koncert. Vstopnine ni, pač pa se bodo sprejemali prostovoljni prispevki -a izpopolnitev pevske zbirke.
Po končanem koncertu bo sestanek staršev, aa katerem se bodo mogli starši informirati pri vseh gg. profesorjih glede napredka in vedenja učencev.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vse prijatelje mladinskega petja vabi k udeležbi gimnazijsko ravnateljstvo.
Sknpno združenje obrtnikov v Kranja vabi •a 30. redno letno skupščino, ki se bo vršila v nedeljo, dne 30. marca t. 1. ob 9 uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju po temle sporedu:
I. Otvoritev in pozdrav. 2. Volitev dveh ove-rovateljev zapisnika v smislu čl. 21. pravil. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Računski zaključek za leto 1940. 8. Proračun za leto 1941. 9. Izvolitev članov pomočniške izpitne komisije. 9. a. Poročila predsednikov odsekov. 10. Vajensko vprašanje. 11. Samostojni predlogi, ki pa morajo biti v smislu čl. 17. pravil združenja pred'oženi opravi 3 dni pred skupščino. 12. Raznoterosti.
če ob sklicani uri skupščina ne bi bila sklepčen — nko Vs članov ni navzoča —, se' vrši eno uro pozneje v istih prostorih, z istim dnevnim redom in ob vsakem številu uavzočih članov.
Pravico izpodbijati sk'epe skupščine imajo le oni člani združenja ki so bili na skupščini navzoči.
V smislu sklepa 29. letne skupščine dne 24. 11. 1940 član združenja, ki ni poravnal članarine za tekoče leto in vseh zaostankov iz prejšnjih let, nima pravice govoriti na skupščini, ne more voliti in ne voljen biti.
Kondorjeva razstava karikatur je v Kranju žela kar zadovoljiv uspeh. Po zatrdilu g. Ladislava Kondorja je bil obisk razstave v Kranju sorazmerno celo boljši, kakor v Ljubljani. G. Kondor, ki je' doma iz Murske Sobote, je samouk-umetnik. S svojo nadarjenostjo in svojevrstno tehniko v karikiranju prekaša v svojih zasnovah marsikaterega akad. slikarja.
Njegovu dela so v najrazličnejših slogih, celo v kubistiki ima nekaj uspelih del. Zanimanje vzbujujo zlasti orientalski tipi, daje osebnosti iz vladarskih, diplomatskih in političnih krogov z raznih svetovnih kopnin. Tudi gospodarstvenikov, športnikov in filmskih zvezdnic in zvezdnikov ne manjka. Dela pa tudi portrete po naročilu. Zdaj pripravlja g. Kondor razstavo tudi na Jesenicah, ki bo odprta od 7. do 14. aprila t. I.
Želimo umetniku, našemu prekmurskemu rojaku, mnogo uspeha v nadaljnjem njegovem delu.
Občni zbor okr. odbora društva R. K. V petek, dne 7. februarja se je vršila v Kranju VII. redna letna skupščina okr. odbora društva Rdečega križa v Kranju. Iz podanih poročil članov društvene uprave je razvidno, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu zelo razgibano. Potekalo je poglavitno v dveh smereh: v vzgojno-propagandno in v organizacijsko. Opravila sta se dva bolničarska tečaja. Oba tečaja je dovršilo 15 molkih in 47 žensk. Na Primskovem pa je se vršil samarijanski tečaj. Skušnje je opravilo 11 moških in 18 žensk, lzved.i sta se dve nabiralni akciji, prva v Tednu Rdečega križa, druga poleti za nabavo sanitetnega materiala. Obe zbirki sta donesli društvu 8037 din, poleg tega pa še v raznem blagu v vrednosti nad 2000 din. Nabavljeno je bilo precej sanitetnega materiala, za kar se moru okr. odbor zahvaliti tudi mestni občini kranjski za izdatno podporo. Društvo je imelo v pretek em letu 96 rednih in 22 podpornih članov, kar pa je za Kranj vsekakor premalo in bi bilo želeti, da se v prihodnje število glede na sedanje razmere vsaj podvoji. Ob tej priliki prosimo vse meščane, da se' ob nabiranju članov rudevolje odzovejo naši prošnji in pristopijo k društvu.
Okr. odbor je skuša! organizirati v vseh občinah kranjskega okraja občinske odbore društva RK, kar se mu je razen v eni občini tudi posrečilo. Pazno bo v bodoče zasledoval delovanje teh odborov in jih z nasveti in predavatelji vedno radevolje podpiral, da ne zapadejo v mrtvilo.
Novoizvoljeni odbor se je sestavil takole: dr. Igo Silar predsednik, dr. Janke Vidic podpredsednik, Joško Lampe blagajnik, Edi Vidic tajnik, odborniška mesta so zasedli: msgr. M. škerbec, Karel Češenj, Franc Korbar, dr. Božidar Fajdiga, Vinko Rupret, dr. Pavel Pan-re, dr. Joža Be/ek, dr. Franjo Kočevnr. Marjan Strle. Frnnja Urbančič. Marja Bren. Marta An-kele, Filip Rotar, Marija Skerlj in Anica Rob.
Ustno licitacijo za dobavo gramoza in gramozne zdrobline razpisuje tehnični razdelek okrajnega načelstva za cestne proge v območju kranjskega okraja. Ponudniki dobijo vsa pojasnila g'ede dražbenih in dobavnih pgojev. v uradnih tireh v pisarni tehničnega razdelka v Kranju.
Uredništvo vljudno opozarja vsa društva in organizacije, ki žele, da se njihove prireditve oznanijo in se o njih pojoča v „Gorcnicu", naj hkrati z naznanilom prireditve dostavijo uredništvu tudi prosto vstopnico za poročevalca. Je to splošno veljavno pravilo za vse kraje, kjer kuko javno glasilo izhaja in o prireditvah brezplačno poroča. In Kranj naj ne bo izjema.
Iz policijske torbe. Policija v Kranju je v zadnjih dneh polovila več potepuhov in delo-mržnežev ter jih odpravila v pristojne občine, nekatere pa izročiln sodišču, du poravnajo svoje stare račune. — V torek zjutraj, ob 5.45, so stražniki našli na Kokrškem predmestju, ob hiši Juriju šiinunucu, Franca Umnika p. d, Bla-žurja, obč. slugo s Predoselj, ki je ležal v nezavesti poleg svojega kolesa. Poklicani zdravnik, g. dr. P. Pance, je ugotovil, da je imenovani dobil neke vrste epileptični napad. Bolnika so odpravili z reševa'nim avtom na njegov dom. kjer je naslednje jutro umrl.
PRIMSKOVO
Materinska proslava se bo vršil« v Prosvetnem domu na Primskovem na praznik Mar. Oznanjenja, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne. Na sporedu so deklamacije, simbolične vaje s petjem, lepa igrica, itd. Vsi prav vljudno Vabljeni! Vstopnina prostovoljna.
NAKLO
V nedeljo, dne 23. t. m. ob 3 pop., bo skiop-tično predavanje v Stari šoli. Predaval bo g. ravnatelj Vinko Zor o „Svetu v sedanji vojni". Vstopnina za odrasle 2 din, za otroke l din. Lepo vabljeni vsi!
STRA2IŠCE
Podružnica ZZD Stražišče ima svojo pisarno v Smartinskem domu (pevska soba). Uradne ure so ob torkih od 5 do 6, v petkih od 4 do 6 popoldne in ob nedeljah dopoldne od 9 do 11 ure. V tem času je odbor vedno nu razpolago in za vsa pojasnila; sprejemajo se tudi novi člani in se poravnava članarina. Pisarna bo začela poslovati v nedeljo 23. t. m. — Odbor.
PREDOSLJE
Materinski dan. Na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca ob pol štirih popoldne priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek proslavo materinskega dne. Pridite, da se na praznik Nebeške Matere zahvalimo našim materam za njihove žrtve in ljubezen; da se spomnimo vseh tistih mater, ki jim srca trgajo zadnji vzdihi, po daljnih bojiščih umirajočih sinov. Vstopnina običajna.
CERKLJE
V današnjih časih vse hiti za napredkom. Ko vsak stan skrbi za temeljitejšo stanovsko izobrazbo, da more korakati z duhom časa, bi bilo odveč govoriti o potrebi izobrazbe za kmečka dekleta kot bodoče gospodinje. Naša dekleta so vesela, da imajo priložnost na lahek način si pridobiti potrebno znanje, ki ga bodo potrebovale v bodočnosti. Ze tretjič je namTeč
j letos vodila naša požrtovalna gdč- učiteljica Kordiš Tilka gospodinjsko - kuharski tečaj. Zadnji tečaj je bil preteklo nedeljo zaključen, štiri mesece dvakrat na teden je dvanajst deklet z velikim veseljem prihajalo v to šolo.
V nedeljo so priredila razstavo, da starši in zlasti druga dekleta vidijo, koliko koristnega in potrebnega so se v kratkem času ob vestni roki skrbne gospodične naučile. Ob zaključku tečaja je bilo izrečenih tudi nekaj misli kot skromno priznanje za skrbno delo. ki ga tiho vrši gdč. Kordiševa med našimi dekle.ti. Podčrtan je bil tudi pomen teh tečajev, ki jim ni eamen, usposabljati dekleta za mestne služkinja, ampak vzgojiti jih za dobre kmečke gospodinje. Na tečaju, ki je bil menda prvi te vrste v našem okraju, sta med drugim sodelovala tudi cerkljanski rojak dr. Joža Bohinc, banovinski zdravnik v Cerkljah, ki je zelo navdušen za vsak napredek v fari, in kmetijski referent g. Wernig iz Kranja. Obema so biln dek'eta zelo hvaležna za temeljita in koristna navedila.
Trme
Sv. Jožef, tradicijonalni praznik naših katoliških društev, je: tudi letos razgibal Tržiča-ne. Zjutraj je članstvo v obilnem številu pristopilo k sv. obhajilu in s tem poudari'o duhovno stran praznika in svoje organizacije. Veličasten je bil sprevod po mestu, izpred Našega doma. Na čeln cerkvena gouba za njo zastava FO, Ir-pa četa fantov v krojih, članice v krojih, za njima pa vc'ika armada naše mladino za mladčevskim praporom, na obrazih vseh veSe" je — samozavest. Dalje častitljiva zastava Prosvetnega društva sv. Jožefa in za njo mogočna vrsta č'anov in članic. Po Glavnem trgu veličasten špalir občinstva. Sprevod je šel k sv. Jožefu, kjer je opravil sv. mašo preč. g. Jože Snoj, ki je v svojem krasnem govoru dal katoliški mladini načeinih pobud, nakazal prava pota in ji dal novega ognja in poguma. Po sv. maši je sprevod krenil nazaj po Glavnem trgu pred Naš dom, kjer je bil ra/hod.
Popoldne je pa Prosvetno društvo ponovilo krasno igro ..Triglavska roža" v Našem domu.
V nedc'jo popoldne se bo igra ponovila za otroke, katere1 vabimo, da jo v obilnem številu pri-hitite gledat.
Zima na Kofcah. V soboto in nedeljo, dne 15. in 16. t. to. so bile na Kofcah iekme G7SP z Jesenic v smuku in slalomu, v izvedbi SKT. Vodstvo je določilo kot najlepši in najprimernejši prostor za takt tekme na Kofcah — Košuti. Pr.iga v smuku je bin izpod grebena Košute, cilj pa pred planinskim domom SPN na Kofcah. S'nlom po prav na temenu Košu le. Ta Košutu s planino Kofoe. Šijo itd. je danes še odeta v debelo snežno odejo. V toplem soncu se leskečejo kot kristali vrhovi, planine in vabijo smučarje po tudi druge obiskova'ce. V dolini se že prebuja pomlad, na zasneženih Kofcah pa je bilo te dni vse živo smučarjev. Začetniki poizkušajo smučarske tajinstvenosti i na planinskih poljanah in položneiših terenih poleg doma. boljši pa se povzpenjnjo še višje. Po kratkem počitku pa smuk navzdol, užitek, ki vabi in vabi.
V na (lepšem nastrojstvu io potekale nedeljske tekme. Krasno toplo vreme je piivabilo n« Kofce množico smučarjev in drugih prijateljev. Zal. da se Jeseničani niso mogli ude-
V enem dnevu"
L
Vam razvijamo fiim iti kopiramo slike i — Drogerija B.ŠINKOVEC Kranj, Prešernova ul. 2.
" 11
kopiramo SINKU-
ova ul. 2. HjBl
ležitik in je tekmovat samo znani tekmovalec L. Zvan. Povečini so tekmovali le člani SKT-Vkljub ten>u so poki, ali vso borbenost. V srnu kti, slalomu in kombinaciji je zmagal Slavko Lukanc član SKT. ^Posebno lepo je bilo gledati mladino — juniorje s kakšno voljo do zmage so tekmovali.
Rezultati tekme so bili sledeči: v smuku (. Lukanc SLtvko SKT, 2. Zvan Lojze. Gorenjec. 3. Čarkar Frenk, SKT. Isti vrstni red so dosegli v slalomu in skupni kombinaciji.
Po tekmah je bila razglasitev rezultatov pred planinskim domom na Kofcah. Precejšnja množica smučarjev se je' nabrala okoli zmagovalcev, kateri so prejeli od GZSP krasna darila
Društvo „šola in dom" na meščanski šolii v Tržiču prireja v dneh od 24. do 29. marca vzgojni teden za starše. Predavanja bodo v telovadnici meščanske šole vsak večer ob 8, samo v torek 25. t. m. na praznik Marijinega oznanjena bo predavanje ob pol štirih popodne.
Spored: ponedeljek: prof. Iva Šegula -— Dobra in slaba druščina otroka.
Torek: dr, Franta Mis — Slabotni otrok.
Sreda: prof. Anica Černej — Vzgojne napake doma.
Četrtek: univ. doe. dr. Stanko Gogala — Ali naj otrok ubogi«? Petek: prof. Venčeslav Čopič — Človek in
delo.
Vabljeni ste vsi, preevsem starši meščansko-in ljudskošolskih otrek. Vstopnine ni. V ponedeljek se bo vršil obenem tudi občni zbor društva „5ola in dom".
SKOFJA LOKA
Priprave m tlakovanje Kolodvorske ceste so so že pričele. Delavci že štirinajst dni pripravljajo 6000 cementnih robnikov, ki jih bodo položili ob obeli straneh ceste. Z delom na cesti bodo začeli ob koncu tega meseca, če bo vreme ugodno in ne bo drugih morebitnih ovir.
Razdrapana cesta. Ze večkrat smo v ..Gorenjcu" poročali o slabem stanju ceste od škof jeloskega kolodvora do predilnice. Ta odsok, ki se zanj menda nihče ne briga, je kar v obupnem stanju. Cesta je razkopana in v kotanjah se nabirajo mlakuže, zlasti pozimi, ko kopni sneg. Tem mlakam se je kaj težko ogibati in je večkrat treba kar bresti umazane mlake, kar povzroča obolenja in prehlade zlasti delavkam, ki morajo stati ves de.ovni čas v mokri obutvi. Cesta je občinska, največ pa jo uporabljata tvrdki Hainriher in Franc Dolenc k njihovim veležagam. Vprav pred hišo in žago Franca Hainriherja je cesta najslabša. Tudi občinska cesta skozi vas Puštal do Dobrave je prav tako v slabem stanju.
Škofjeloška predilnica je darovala za zimsko pomoč 5000 din. Bog plačaj! Veliko no žrtvovali tudi drugi!
Začetek javnih del. V okviru gradnje moderne ceste Skofja Loka — Kolodvor je občina začela popravljati staro kolodvorsko cesto od čreslarno do Plevne. Po tej cesti se bo namreč odvijal ves promet skozi vse poletje, ko se bo betonirala nova cesta. Na staro cesto dovažajo gradivo s Kamnitnika. Na to betonirano cestišče bodo nato navozili gramoz in vse skupaj /valjali, tako da bo cesta zmožna nositi naraščajoči promet. Delavci cestnega odbora so že tudi začeli betonirati robnike. Tako upamo, da bomo letošnje leto le dobili tako potrebno moderno cesto, ki bo zelo pospešila razvoj našega mesta v smeri proti kolodvoru.
Sveta birma v starološki dekaniji se bo o-
pravila v Stari Loki v nedeljo dne 27. apri'a; v Seicah v ponedeljek 28. aprila; v Dražgošah v torek 29. aprila; v Železnikih dne 30. aprila; v Zalem logu v četrtek dne 1. maja; v Sorici v petek dne 2. maju; v Davčah v soboto dne 3. rr-ata; v Retečah v torek dne' 6. maja; v Zab-,iici v sredo dne 7. maja: pri Sv. Lenartu dne 8. maja; na Bnkovščici dne 9. maja; v Po'ja-nah v soboto dne 10. maja; v fireh v nedeljo lt. maja; v Novi Oselici v ponedeljek dne 12. maja; v Stari Oselici v torek dne 13. maja: v I eskovici v sredo 14. maja; na Trati v četrtek 15. maja; v Lučnah v petek 16 mata; v Javorjih v soboto dne 17. maja; v škofji Loki v nedeljo dne 18. maja 1941.
Stavbna sezona. Tudi za letošnje poletje se obeta prav živahna stavbna sezona. Tako bodo rfo'raditi že lani rnnočfti vili ir. dr. Ko^iianči-č* in g.-Franca Debe'i',.k'> v Novem predm-st-jii. kakor tudi stanovanjsko hišo g. Ivana Ple-stenjokii. Poleg Plevne bodo dozidali že tudi cnonnistropno hišo g. Javha iti sodarsko de lavni"-« g. H'.mana. Pod Kamnitnikom bodo zgu tovili *e iraražo g. Livkotn Rudolfa, poleg inh st' obeta še nova stanova njsVa hiši istega lastnika in že napol dozidana vila Valentina Zaletele. Kolikor nnm je dosrdnj znano, bodo na novo zidali g. Franc Sifrer. trgovec, ki bo prizidal hiši iokal in Franc Roblek. Tudi v okolici ho sezidanih več stanovanjskih hiš. Nniiiomembnejši pa bo gotovo novi objekt »Skofie'oške predilnice", v katerem bo menda nastanjena barvarniea in tka'nica. Temelje za objekt so te dni začeli kopati.
STRAN 4
»GORENJEC«
O. F. O.
Vse odseke prosimo, da nam takoj, a najkasneje do 24. t. m. javijo, imena članov in mladcev tekmovalcev, ki se bodo udeležili Zveznih tekem „čez drn in strn", ki se'bodo vrSile na Ljubljanskem stadionu, dne 30. malta ob II. uri. Nuduljnju nuvodilu glede teli tek-aiovnnj dobite v Zveznih poročilih za inar-čevske okrožne svete St. a, oziroma jih boste dobili od okrožja ali 1'odzveze oziroma Zveze. Ne pozabite do 24. t. m. . pozneje došle prijave se ne bodo upoštevale!
Drobne novice._
Nova uredba o poštnih tarifah. Z odlokom ministra za pošto in brzojav so povišane poštne pristojbine s 1. aprilom 1941:
a) za navadna pisma: a) mestni promet za pisma do 20 gr 1.50. čez 20 gr je taksa ista kakor v medmestnem prometu; b) taksa /;i medmestni promet za pisma do 20 gr 2 din. za pisma nad 20 do 50 gr 3 din, za pisma r>0 | do 230 gr 4 din. za pisma 250 do 500 gr 6 din. za pisma 500 do 1000 gr 12 din. za pisma 1000 do 2000 gr 18 din.
b) Za dopisnice: za odprte je ostala nespremenjena, za zaprte: a) v mestnem prometu 1.50 din. b) v medmestnem prometu 2 din.
c) Za priporočena pisma: notranji proraei zu mestna in medmestna 5 din; mednarodni promet za Grčijo, Rumunijo in Turčijo 5 din. ni vse ostale države 6 din.
Glavna zadružna zveza si je te dni izvolila novo vodstvo. Namesto umrlega predsednika dr. Antona Korošca je bil za predsedniku izvoljen predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovie, zu prvega podpredsednika pa minister g. dr. Fran Kulovec.
Tene se do I. uvg. t. I. ne smejo zviševati tisttmu blagu, ki je pod nadzorstvom.
1200 vagonov sladkorja bomo dobili iz Slovaške. Oddajala ga bo sladkorna tovarna v Belju.
26 konopljarn in 6 lanarn bo kmet. ministrstvo zgradilo v več krajih naše države.
Bolgarija ima mobiliziranih skupaj 17 divizij. Sedem divizij so poslali na južno mejo Bolgarije, dve pa na grško mejo. konjenica je bila poslana v razne obmejne kraje.
Ruski sovjeti sj prepustili četrto slovansko državo svoji usodi z opravičilom, dn jih ni bi-
trgovinski pogodbi z Rusijo naročila 4 milijone kg bombaža. A zaenkrat smo dobili le omenjeno količino. Sedaj še čakamo bombaž iz Turčije, kjer smo ga naročili okrog 10 mi-lionjov kg. Ce dobimo ves naročen bombaž, potem bodo imeli vse tovarne v Jugoslaviji dovolj dela.
Amerika se je dejansko odločila za vojno.
Ameriški sennt je nedavno sprejel z ogromno večino s 60 proti 31 glasovom zakon o neomejeni pomoči Angliji. S tem bodo ameriške bojne ladje, vojska in orožji začele prihajati v Evropo in no Kitajsko. Ameriške orožarne delajo na vso paro. Roosevelt je ob tej priliki dejal: ..Mi smo zdaj pripravljeni dati. Naša skladišču so polna, naše orožje je prvovrstno, naša sposobnost dajati pomoč raste v ogromnost. Prej ta pomoč ne bo nehsln, dokler ne bodo zrušene vse diktature sveta, ki poskušajo človeštvu vsiliti svoj red."
Brez dvoma je to zelo važen mejnik ne samo v zgodovini sedanje vojne, ampak tudi v zgodovini sveta.
Kmetijska petletka. Jugoslovanski kmetijski minister je izdedal petletni načrt zn povzdigo kmetijstvu. Načrt predvideva v prvi vrsti ukrepe zn izboljšanje' kmetijskih obratov in za boljše šolanje kmetov. Stroški za izvedbo načrta znašajo 1.8 milijard dinarjev in jih bo država krila s posojilom ter z dohodki iz '/-\ oznega presežku kmetijskih pridelkov.
Tobačno olje. Prvi poizkusi so se dobro obnesli in že luni je bilo 400.000 kg tobačnih semen predelanih v olje. Iz 1 kg semena pridelajo nud četrt litra olja. Letos je namenjenih zu predeluvo v olje 3 milijonov kg tobačnih semen, iz kateregu bodo dobili 1 in 1/2 mili- j j ona litrov olja. Tobačno olje se rabi kot zelo j izdatna sirovina zo pripravo jedilne masti in | jedilnega olju.
strojev, tudi krojaških poceni prodani. Ju- j lij Zevnik, Stražišče. 1
Smrekove veje v bližini Pivke večjo količino ' proda Foto Jug, Kranj.
Dvosobno stanovanje, kuhinja in predsoba se odda s 1. aprilom'. Naslov v upravi.
Služkinja in hlapec za kmetijsko delo se išče- i ta. Naslov v upravi.
Ako imate kurja očesa in sc Vam dela trda | koža, pridite v našo higienično urejeno   pe- : dikuro, kjer Vam  naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.—. Ne mučite se s krpanjem : nogavic, ker Vam za  malo denarja strokov-njaško popravimo  moške, ženske  in otroške nogavice. Samo pri Bata.
VINO
pri s 111 o, po konkurenčni ceni dobite pri Centralni vinarni Luibljana. Frankop. 11
Projektira in povzema vse tovarniške in privatne zgradbe, izdeluje lesene vile vseh vrst po lastnih načrtih. Vsem cenjenim naročnikom se priporočam.
MESTNI STAVBENIK Kranj, Bleivveissova 21
DRUŠTVO
Priporoča se za tiskanje knjig, revij in časnikov, vabil za «le-dallike odi t: in koncerte, vizitk, kuvert, pisarniških tis kov i«, reklamnih lepakov in letakov kakor tudi vseh ostalih tiskovin Izdelava solidna in poceni
KRANJ - Telefon št. 73
il?R0
CVETLIČNI   JVl E D
orehova jedrca in
AMBROŽEVO MEDICO
dobite   najceneje v
Med ar ni, Ljubljana - Židovska ul. 6
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača d. 0*50. Najmanjši znesek je 8 din
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši g. Šipica)
lo zraven, ko se je to kuhalo.
strigova in še nekateri kraji, ki imajo večino hrvatskega prebivalstva, bodo odstopljeni banovini Hrvatski, Sloveniji pa bosta pripojeni občini čabar in Osilnica. O tem sta se sporazumela predsednik JRZ v Sloveniji minister dr. Kulovec in hrvatski bon dr. Šubašić.
300.000 kg bombaža je prispelo v Maribor iz Rusije preko Nemčije. Naša država je po
Iščem čisto in vestno postrežnico zu 2 krat te densko popoldan.  Naslov v upravi lista.
Protla se parcela ">00 kv. m v bližini vile „Mare" v Stražišču. Poizve se pri kolarju v Stražišču.
Izgubil sem denarnico v petek 14. t. m. ob 12 na Mohorjevem klancu od mesnice Jer-šin do Savskega mostu. Poštenega najditelju prosim, naj odda denarnico in potrdilo pro ti nugradi v mesnici Jeršin.
Njive v Brezjah dam v najem po zelo ugodnih pogojih. Naslov  v  upravi pod „Njiva".
Opremljeno sobo, s posebnim vhodom, oddam. Lajerjeva l/IT.
Izredna  priložnost!    Več    rabljenih šivalnih
Najprimernejša velikonočna darila so krasne broše, ki so pravkar prispele!
Najboljši nakup in popravilo
B. RANGDS-kranj
K K.
t nlflffl
DVOR.
JUVEI.IR IN DOBAVITELJ
Sprejema hranilne vloge in tudi vlog? na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vla- §|
gaieljem vedno na razpolago. Vezane vloge §§
s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po b'%. ||
RANILNICA IN POSOJILNICA |
V KRANJU R. Z. Z N. Z. LJUDSKI DOM |
II
France je jezno postavil vrečo, ki jo je vzel očetu, v veži v kot. Na vratih pa se je tedaj prikazala Micka.
„Kaj sta imela z očetom. France?" je vprašala brata.
„0 nič posebnega. Očetu sem vzel onole vrečo, ki jo je hotel zopet nekam odnesti: kuj je notri, pa sama poglej!"
Micka je odvezala vrečo in izvlekl« iz nje sladkor, lonec masla, nekaj moke in druge dobrote. France jo je od strani opazoval.
„Lepa reč!" je dejal. „Mi se doma trudimo, on pa z ženskami zapravlja, kar mi krvavo prigaramo! To se mora nehati, če ne zlepa, pa zgrda!"
„S kakšnimi ženskami?" ga je debelo pogledala Micka.
„Kaj nič ne veš. da so oče kuhani in pečeni, noč in dan pri Ceglarici? Kmalu jo bomo dobili za mlado na Hribarjevim), če bo šlo še kaj časa tako naprej!" ie pojasneval France.
..K Ceglarici dn hodijo, praviš!"
..Tako pravijo ljudje. Sam nisem šel zu njimi gledat!"
..Bog nam pomagaj! Še tega nam je treba!" je vzdihnila Micka.
..Da. res je tako!" je pritrdil France in odšel na delo.
XV.
Zima se je že bližala koncu. Toplo marčno sonce je sijalo. Ptički so veselo peli in se veselili ženitovanjo. Gabrova Ančka je že skoraj okreva-vala. Vendar se je držala še vedno bolj v hiši. da bi se nn pomladanskih vetrovih ne prehladila. Komaj je čakala, da bo smela prvič v Loko.
Sklenila je, da bo porabila to priliko in stopila k šolskim sestram, ki so skrbele za ubožce in jim razodela svojo vročo željo, da vstopi v njihovo kongregacijo. Delala, trpela, molila in veselila bi se rada z njimi. — Tako bo povedalu.
Ali Ančki ni bilo treba čakati niti toliko času. 2e ves dan je bila danes že nekam nemirna. Čutila je, da se bo prav danes zgodilo zanjo nekaj pomembnega. — Nestrpno je od šivanja ves čas pogledovala skozi okno. Nečesa je čakala in sama ni vedela kaj.
Zopet ji je ušel pogled skozi okno na stezo, ki vodi mimo Ruparja in dalje proti gozdu. Roke so ji omahnile, tako da so ji očetove hlače, ki jih je šivala, skoraj padle iz rok. — Kaj se ne giblje nekaj na poti? Zdaj pa zdaj se je pokazalo nekaj belega. Ančka je gledala, gledala ... Spoznala je: spredaj je nekdo nosil koš, za njim pa je sla usmiljenka, ki vsako leto pobira po vaseh darove za siromake.
Ančki je srce hotelo kar iz prsi. tako burno ji je utripalo od razburjenja. Kri ji je stopila v glavo in še sedaj je bila tako vsa iz sebe, da sama ni vedela, kaj bi... — To je dobro, da sem sama doma. Razodela si je bom. Prosila  jo boni.
Ko je prišla zopet nazaj je sestra že zavila s kolovozne poti proti hi«i.
— Marija z Brezi j. ti mi pomagaj sedaj! Tebi sem se zaobljubila! — je tiho pomolila Ančk i.
V veži so se odprla vrata in zaškripala v podbojih lako veselo, kakor dn bi želele dobrodošlico, pil.
Videla je. da je sestra zavila k Ruparju in med tem se je nekoliko /brala. Zlagala je besedo in slavke. kako ji bo rekla. Vedela je. da bo vse skupaj pozabila, ali ni mogla drugače. Hitro je šla v svojo sobico pod streho, si opasala drug predpasnik in  si  popravila lase.
„Dober dan!" je voščil ženski glas. „Ali ni nikogar doma?"
Ančka je imela (nko suha usta. tla ni mogla odgovoriti, Zato je stopila k hišnim vratom in jili na stežaj odprla. ..Smei doma, smo!" je končno iz-
davila, „tvar vstopite, sestra, sem notri v sobo. Pu še mož, ki čaka zunaj na vstopi!"
Sestra je stopila v vežo iu poklicala še možu. ki je v košu nosil nabrane darove: „Janez! — Pojdite notri, dobri ljudje vas vabijo!*'
Stari mož, ki je služil sestri za nosača, je vsto-„Kar v sobo stopita!" je povabila Ančka. „Pa ijale za mizo sedita; vama bom dala malo prigrizka!"
Ančka je odhitela v shrambo, natočila dve skledici mleka in ju postavila na mizo. — Odhitela je vnovič in prinesla kruha.
„Dobri ljudje so tukaj; poznam jih že dolgo!" je povedalu med tem sestra Janezu.
,Jaz tudi," ji je pritrdil tudi Janez. - ..Poznal sem še očeta od sedanjega gospodarja!"
Ančka je že pritekla s hlebom in ga položila z nožem na mizo.
..Odrežite si kruha pa tudi mleko izpijta! Vem, da sta trudna, ker dolga in strma je pot iz Loke k Sv. Andreju!"
„Seveda nisva ravno spočita. Moje stare noge me le nerade nosijo: posebno v hrib!" je potožil Janez.
»Kje so pa oče in mati?" je vprašala sestra.
„Na travniku. Trebijo!" je povedala Ančka. ..Jaz pa sem bila pozimi precej bolna. Zato se pa moram sedaj še malo odpočili."
..Bolna ste bila?" je rekla sestra.
„Da, pa še hudo!"
»Kakšno bolezen pa ste imeli, če smem vedeti?"
»Pljučnico!"
„Samo da ste jo dobro prestali! Sedaj se morate zelo paziti. Tukole spomladi je silno nevarno in se človek takoj prehladi!"
„Ne bi jo prebolela, če..."
„Kaj mislite, Ančka?" je dejala sestra. Ančko je poznala že dolgo let. zato jo je klicala po imenu.
..Kaj mislim? Trdno sem prepričana, da ne bi nikdar ozdravela, če mi ne bi zdravja izprosila Mariju Pomaguj z Brezij."
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tisk« liskama Tiskovnega drnStvn v Kranja.