Podvuzheine SEDTVE tega PREDIVA ■ S Pemsko, Marsko, inu Shlesinsko Deshelo. od Kralove sa dobru Obdelvaine u Kupei postaulene Drushbe P eniške Deshellg*,^ 'ST M h. L.TCKAL RIRLIOTHSK tu Z 1 ! Sdei u lethn igo?* Sa slovensko Shtajersko Deshello u Zejli u tisnenu per rainiga Baftiana Kaiserja Kraisiskiga Buku Utiskouza sapusheni Vodovi inu Erbah. B 8 V T (I a 2 E f> ^ ” ■- a via ji a udi ..odaisM - >/i>.fiit>M ♦ob tk‘j c ■■ >>i • džofftrf bo 9fj- ?!/!=-•'O S rrs vv^hnll sdjissntl ••■* t^qiiH if , r j! 'j \ \ ; ■ ' ■ M ■ S d. 5-" <■ v “ •> 'm'!, j >■■. »v'o)fM;U Jf. i , .- • n (s '• t »).■:{■ i >'{ I ffi i f ,„i { iT-U% ..HH3 p/J> Po dvuzheine. -' u v ' ' *[ *'■“>‘M j 3 (IT (■■ ij , f] r*g J)£}*i j O 5 sa to Sedtu tega Prediva u Pemski, Marski, inu Shlesinski Deshelli. Kok nuznu, inu po trebnu je sa te- Deshelle to Pardelvaine te¬ ga Prediva, se napotrebuje obenu obiuneshi Previsheine, kokar sak- terga ta lastna domazha Potreba previsha, Sakai ta Zhlovek komei na ta Svet rojen bode sli e noter do soje Pogrebshe ute Ruthe sa- vidt al is platnenim Guantam ob- blei- zheu; skedirga se lehko sklenat da, kai sa enu uiTe Sorte Ponuz- vaine tega Platna, inu taksnih vezh Sort is Prediva storjenih Rezhi na prei pride: tako de, se po Pravizi poterdit sna, de med temZhlovezh- kim Potrebam je to Platnu tako notesom j kokar sata zhlovezhki Shivesh ta sakdaini kroh. Srezhne so tedei tailie De- shelle, kedire sa lattnu Ponuzvai- ne tilko Prediva pardelejo, de she, kar vezh imajo, na druge Deshel- le resposhlejo, inu tako fe ultano sneidejo dober Dobizheg sdrugih Deshell se h’ Podnu Doiiiu par- prauti, Saka! feilksr vezh to srovu Pardelvaiae enu .mudilo, pogoito', inu skerbnu Obdelvaine potrebuje, premar dega enuvdobru Blagu po¬ stane, tilko vezh Ludi se nuza, inu sraunu soju Deliu, inu Sashlu- shig najdejo. s Takshne Sorte je sftgvishnu to Pardeleine tega Prediva, kir se pomisli, kai to Predivo saenu skerbnu Obdelvaine potrebuje, pretnar se tok delezh spravi, de se presti samore, inu kulku je potreba taisto spresti, t’ katti, inu ! h’ zhem drugim parpraulat, tok je gvishnu to enu Perdelaine, Idr imajo te Roke vezli Thal op- prauti. Kulkar pak to is Predi¬ va storjenu Blagu se je v’ Pems- ki, Marski, inu Shlesinski Deshel- li pogmiralu inu reshirlu, tok bo= de -vonder slie veliku Prediva is Deshelle, inu polVebnu ste Lief- lenderske Deshelle, p o lanu , kir tega je vezh Thal ta Urshah., Idr nehterni Wirthi po Deshellb se to faush Maningo v ’ Glavo usamejo, de to Predivo tukei inu tanke! pos- sebnu na teh Dollinah inu Rauni- nah na grata, inu zhe so ke en- kret poskusli, inu jem je falillu, tok so she szagani, inu ostrashe- ni, de se vezli na takshno Sedtu tega tega Lehna podati nozhjo. Dru¬ gi menjo, de is domazhe De- shelle lehniga Semena dobru Par- deleine tega Prediva se nima parzhakat; to Seme pak is Lief- ienderske Deshelle predraga pride, inu zhe she potem falli, tok je dragu kupienu Seme savershenu, to Obdelvaiue sabstoin. inu to Pdnuzeine tega Grunta is zhem drugim obsjati, samuj eno. Kir pa dostkret ta Samuda inu Namarost nehterniga Wirtha sama, inu to Pomankeine pofsep- ne Sastopnosti sa to lehneno Sed- tu je tega Urshohj tok je sa no- teshnu sposnanu leto Podvuzhei- ne od te Sedtve tega Prediva na Deshelle vutikei dati, inuosnanti. Sa Sedtu tega Predi¬ va dobro Semlo odlozhtb IVir to lehnenu Seme meihne Ko¬ renina dohaula, inu vonder veli¬ ko Shofta, al Mukrote potrebuje, tok je noteshnu, de se h’ te Sedt- vi tega Prediva ena lehka, kerh- ka, inu peshanata Semla parpravb v'> ul.-j oJiiiriO' ondi- r,n;i Pofsebnu pak to Predivo uteh no- vizh reskopanih Zellinah grata, kir u popreishno Jeisen se ta Zellina parzait resterga, te Vaške relsekajo, inu sbranoi preoberna- jo, spomlat palle sazaitam bode ' po- 8 popteg preoranu, inu poutazhenu, inu ob Zhaisu te Sedtve bo palle preoranu, inu tako sa to Sedtu skerbnu parpraulenu. Glih vishi so tud h’ temo dobri ute Prahi lesbozhi Grunti, zhe se ulethu poprei Sgnojam potrosijo, ta Gnoi podora, inu skos pogostu Premetvaine, inu Ohrazheine stoi Semloi dobru smesha. Še sna tud na taisto Polle, kir poprei je drugi Froht pofsbb- nu j aru Shittu na enmu dobrii gnojenimo Grunto blu sianu, to Predivo is dobrim Nuzam vunkei siatti, kir ta stoi Semloi smesha- ni, inu she h’ Rodovitnosti sagni- ti Gnoi sa Predivo bol tauga, ko- kar pa ta novizh podorani. Pof- 9 Pofsebnu pak na taistih Ogo- nah, kir je poprei to Selle, Rep- E a, al Krompier blu sjanu ta ,ehn rodovithnu parraste, kir ta Semla sa leta Flanze skos to Ko- paine od Selli je ozhistena, inu tud dobru pognojena. H’ Pognojenu teh Skladniku sa ta Lehn je nar bolshi ta Ou- zhji inu goveoni Gnoi, ; tud ta gnoina Voda, inu Glen steh Taih- tu, al Viertu, tudi ta Mergel, ta Saversheg od Podasha, al kir se Shaiffa kuha, sna se sdobrim Do- bizhkam h’ Pognojeinu tega Pre¬ diva ponuzath, Do- IO Dobru, inu h’Sedvi tega Prediva tanganu lehnenu Seme se parprauti, al parpuvath. Dobr ota jjiiju Lastnost eniga jeme- .nithniga lehneuiga Semena utemo ob¬ stoji, detaisto popounama dosori, je mozhnu farbanu, tenku, svetlu, romen ardezhu, zhistu, inu kilkar je mogozhe, ni lalsiiatu, je gladku, inu od use Selli ozhistenu. Enu prou dobru lehnenu Seme je sa vole soje olnatne Lastno¬ sti teshku, gladku, inu pousku oshla- tat. dokler to je enu Snamne, de je to Seme dobru srellu, koker je par useh Flanzah potrebna, zhe ozhe, deb lepu naprei rastle, iau dobru shajalle. De II De se tedei prou lepu Predivo pardella, kediru tok dobra sa Seme, kokar sa Prejo tauga, tok tukei ute Deshelii Navada to snanu lieflenders- ku Seme nuzat, kediru is Riga, Lie- bava, Memelna na uemshke Deshelle pride, po tem sankei na Pemsku al od taistih Kraju, al pa od Frankfurta pp te Vodi Oder, al Presiavi se dobi. Kar pa te pofsebne Snamne ara- tizhe taisih Mest, is kedirich use Sorte lieflen dersku lehnenu Seme sankei pri¬ de, so tud te Suamne, dergatshna inu tako se sna sposaati, inuutemo obstojijo. Od Riga pride u Kiblah is hrastouga Lef- sa kedire dva naskrish gorsashganaKlu- zha sa Snamne imajo, inu to Lethu, ii ki- dir mo je vunkei blo poslanu, jje gor postaulenu. To liebauersku lehneneu Seme pri¬ de ii Kiblah is hoikouga Lefsa, kedire sgorei noter ii sgane Šnamne L. inu B. imajo, od spodei je pa Lethu samirka- nu, kedei so ble vunkei poslane. Obo¬ ja sorta Semena je ene glihne Dobrote. 12 Kir se je pak skos Poskusheine dol uselu, de to od Frankfurta doblenuLif- lenderskoj inu Kurlendersku lehnenu Seme vezhkrad ni shajallu, inu se je stega shiher, inu lehku sklenallu, de je leto lehnenu Seme she u Kiblah saduh- nallu, al pa sdrugim Gmein, inu pored¬ nim Semenarn blo sameinenu al is fau- shanu, tok je sa sakterga Wirtha bol- shi raish takshnu ste perve Roke dobi¬ tki » inu od Riga, al Libaua se parues- ti pustiti, al pa sam na domazhimo Gruntu parpuvath, sa kai na nobeno Vi- sho ni namogozhe, deb enu sa to Sed- tu tako taugonu dobru lehnenu Seme ulastni Deshelli parpuvath namogli; sa kai se sna skos Skusheine sprjzhat, inu poterdit, de nehterni Gospodarji u le¬ te Deshelli nifso nekol eno Lieflenders- ku ■> al Kurlendersku lehnenu Seme is¬ kali!, inu se parprauli, inu so vonder tok lepu Predivo par delalli, glih dru¬ gim, kedire so na snanu Seme vun- kei sjalli. De pa s’ domažhe Deshelle Semena malukedeilepu Predivo parraste, sna ta Urshoh bitki, kir tukei med namsena- pusti to Seme dost dosoriti, inu se tako skerb- 13 skerbim staistfcB iiaantia,. koker be se menlu antlat; škkai gvisfeu jtf, de dru¬ ge Flanze bedossavola sadja sjane, na kedirmo setudiposna, kedei dost srellu, to Predivo pak bode' sjanu savolo Deb¬ la, inu semena, inu je faleflu enoglih- mi Pomirkvaine na oboje'irnethi, dok¬ ler taisti Lehn, kedir sa Predivo obernen inu odlozhen bithi nima popeonama do- šorithi, sezer bo preoister, prekosmat, inu bo tako lite Preji inu drugim Re¬ zkem nataugob, ta sa -Seme pak more dobru dosoriti. ; ■ ■■ nusnsi .•) De se padobru Sem e tudi par del« la, tok se ma na to poahtath, de se ta semenski Lehn bode bol redku sjau, dokler tako bol mozhna,. inu debela Slama al Deblu od raste, vezh Verhu od- gaina, inu Glavize nastavi, inu ve?di inu mozhniga Semena paraste inu spri; tud leta semenskiLehn se ima pustit tok dou- gu stati, dokler prou sreu grata, sreu pak grata, kirte Glavize, inu Slama arjava, grata, to Pirje inu Stranski Blatelze se sgubijo, Verhi, inu Veize se parpo- gnejo, tedei ima ta hislmr Gospodar postit ta Lehn popipath, uSnobize sve- 14 sat, damu parpelati, .iau na saco par- prauleneh Grebenah te-glavize obrasna- ti, inu na enih suhihDiUah*. kir taLofft inu Veter skos paha, ob 3. al 4. Perste na debellurestrosti, tako zbesnimo po¬ stit, srnjat lefha na toplimo Sonzo res- gčrnat i 'dobiti pososhit, te prou suhe Glavize na temo Podu smlatjt, inu kp- kar drugu Shittu svejat, od Pleu ozhi- stit, inu potem to lepu zhistu Seme na te kashti, al pak ulefsenih Kiblah iqtf sodah,; skrinah, al Almarah dobru §p- hu hranti inu postit lesbatu Pargodillu se je, ijiu dost podvu- zhillu, de, zhe se ozhe enu dobru inu lepu Predivo pardelatj se 'hasme to shelle pdrdelanu domazhuSeme to per- vu Letho vunkei sjatti, temuzh se mo¬ te postit etlu tud dve inu tri LetKe po- zhivath, po tem shelle sa Seme nuzat, inu na tiikshno Visho se irnade usellei naprei sedershatl Par temo guieiu vezhkred sjanimo (Lauf fiahs al po Pensku Hiidlik) je- menvauimo Semenu, steh na sonzu su- she- / shenih- Glaviz to Seme samu od sebe vunkeispade» de ni treba mlatith; tafc more leto Seme raunu na to Visho ? koker je poprei dopovedanih ozhiscemi bithi. ■ : o £11 Leto ne dobru gratanu Seme? se more vezh h’ Presheinu tega lehneniga Olea, kokar:pa h’Pardelleinu tega Pre¬ diva ponuzatli, sakai zhe bode tud le^ to Seme vunkeLsjanus 4 tok ta is zima- ni Lelin sadi inu zel kratek ostane* de se enkred taMuja te Sed v e naplazha.- I O* JlTO Od teSedtve, Rasta, Sorilla, inu Pardeleina tega ? Prediva. Kir §he to Polle sa sedtu tega Predi¬ va je spodobnu parpraulenu, tok se op- pravi ob temoŽhasU) keder se imade 1 6 ta Sedtu tega lehneniga Semena sgodi- ti. Te stari Vuhnazhi so navajeni na gvishne Dneve to Sedtu tfdlagat, tok, postavim od Dneva svete ; Sopjiia, to je od XVs» Dneva Mefsinza veli loga Trau- na noter do svete Petronille, al tud do Xlll d e a Dneva Mefsenza Roshenzvet. To iaštnu Skusheine pak je podvu* zhillui de to Predivo, kob gratat imel* lu^ vezk Mukrote, kokar drugeFlanze, potrebuje, ta Niva pak ob temu Zhaf- su je she ii siinisko' Mukrato l sgubilla* inu raunu ob temu Zhafsu pak tudi mal- lu Desha pade, al Susha postane, tok se pa tud lehku dol osame, de ta par- zaitni Lehn vezhThal slasti na raunih Pollah, inu Dollinah boi grata, kokar pak ta posna Sedtu* Kit pak na to par^’ zaitno Sedtu tega Lehna Mrels, inu Smerslina noter pade, inu uNavarfiost pride, deb zella Sedtu bla pokonzhana: sa to je nar bolshi, de se ta lehnena Sedtu po Slege tega Grunta na troino Vishosgodi, nemuzh ena parzaitna, ta druga usrednim Zaitu ta treka narpos- neishij postavim: u’ Hribah ta perva od Sazhetka velikiga Trauna, ta druga oko! XX ! 'is» 17 XX tj s a Dneva velikiga Trauna, inu ta treka per X timo Dnevo R.oshenzveta; persrednih Hribahinu pod HribamXIV. Dni, inu na Rauninah inu Dolinah IV. Kedrie poprei se imade ta lehnenaSedtu sgoditi; kir potem zhe le ena od teh treh Setu gratala bode, to bo she to Seme, Muja, inu Dellu temo Wirthu dost poplazhanu, zhe pa dve al use tri Sedtve dobru shajajo, tok se bode nad sojim Prevideinam revefselu, inu veliku Dobizhka jemon. Par te lehneui Sedtvi je posebnupo- ahtat, de to Seme she uto Simsko Mu- kroto pride, zhe pa (kokar se sna par te posni Sedtvi sgoditi) to sa lehneno Sedtu parpraulenu Polle je prevezh su- hu, inu ta hishni Gospodar to Sedtu del od lagat namore, tok je dobru, de on ta grond novish preora, inu pogliha, svezher pa is Branoi pouleizhe, inuro- zhnu to lehnenu Seme gor useje; tok bode zhes Nozh, kir tako ta Rosa pade, to Seme od te mokre Semle to Feih- tikost na se potegnalu, inu hicreishi se is zimlu, po tem pak drugi Dan, pre¬ mer she to Sonze gor grede, te ogone more B i8 more dobru pouleizhti, glaboke Ras- gone naprauti, de par temo nagiimo Deshvainu se ta Voda lehko bode dol ottekalla. Toša druge Sedtve naiiieuenu leh¬ nenu Seme se more veliku redkeishi sjati, kokarpa todrugu, kar se sa Pre¬ jo, inuPladmu ponuzallu bode. Je ta Navada 5 de sa Pardeleina noviga Semena se to lehnenu Seme uve¬ nimo hodu gor zhes zeu Shladnik seje, kar se pak sa Prejo seje, inu lepu Pre¬ divo pardelat ozhe, to se seje u’dvoini hoji, to je zeu Ogon gor inu dol jethi, inu obsjati. Vezh thal pak se na Keu ofs Grun¬ ta, kamer en Mezen Arshi pade, od lehneniga Semena poudrugi Me-zen ponuza, kir to lehnenu Seme obene stranske Deble na od gaina, koker ta Arsh inu drogu Shittu; sa to tudi vezh leneniga Semena se more hte Sedtvi useti. Kir 19 TCir to Predivo slie IV. al V. Zol- lu viisoku gor odraste, tok more en dober Wirth Skerb imeti, de se odSel- li bode ozhistlu, inu opplelu, jnu to vezh krad, de ta Seu ga na sadushi, al u’ negovimu Rastu nasmoti. Zhas se pargodi, dena nehternih Ognah, kir ta potsebna Rodovitnost ta Semle po¬ maga, to Predivo silla gostu, inu vif • soku parraste, inu ta Desh inu Veter ga poloshi, temo se more pomagat, gor ustignat, inu Kovu suhu Shibouje potekniti, sezer be ta na Semli lesho- zhi Lehn mogu Konz useri inu sagnitL Ta zhas sa to Soritu tega Prediva se namore sa gvishnu postauti, temuzh po temo Uremenu, Lethouni, inu dra¬ gih okol Stavah s mir d. Vezh thal pak steparzeitneSedtve u XI. a! XUP* h Ke d- nak, ute posni Sedtvi pak u IX. al X cih jfednah h’ soji Sorosci pride. Taisto Predivo pak, kediro je sa- vol Semena sjanu, se more pustiti sta¬ ti, dokler popounama dosori, koker se B 2 20 se je sfae od teli Snamnu te S or o'ti po- prei dopovedlu. Ta pa sa Prejo odlozheni Lehn , kir she ozveti, inuGlavize sadobi, mo¬ re, zhenegove Debla she glih eni Slami romene gratujejobithi, se popipath, i/ Snopize svesat, inu na to Polle na Su- shillu resloshi. Ena lepa, inu sa Prejo dobra Pre¬ divu sadobkhi ni samuzh na tem Eastu, temazh tudi nad tem Obleshaiuu. To se pak na dvojo Visho sna pargorithi, ne- muzh skos rosnu, inu vodenu Oble- shaine. To rosno Oblesbaine se sgodi, kir ta obraflani Lehn ii Jefseu na eno Polle, Traunig, al ii Verču se resgerne, inu ta rešgernen na VI al VII. Kednu se le- shati pusti, dokler bode od te Rofse, inu kouDesh dobra obleshan, inu taku ker- heg, de se to Predivo od tega Debla da odlozhti, to se pak tako poskusi, use- rnl ene dve Slame, johrned rokami the- ri, med Perstam meni inu ribei, tok bosh vidou, al se she Predivo od soiga Debla da odlozhti inu olubti od soiga bo- 21 borovigaHlodja, ta Predi vo pak naNitti inu Lalsi da dol potegnat? To vodna Gbleshaine se pak tako sgodi, de se ta Lehn u veno vodeno Jamo poloshi, inu na enZhasseleshati,pusti,kok dougupa, šenamore gvisno odlozhid, dokler to leshi na Naturi te Vode, inu na topli- mo al hladnimo Ureraenn. Ta Jama pak more en terdi Gromi imet,hi, ta Lelin se po versti noter poloshi, s Kla¬ dam inu Kameiiiam potesha inu Voda nalije, inu se pusti X. XIT al XIV. al par merslim Urememi site vezli Dni leshati, sezer zhe del leshi, kakar je potreba, tok pre kerheg grata, po tem veliku pod Terlzo pade, vezli ustrad grede, kolcat pa h’ Nuzu. pride, inu Predivo postane, inu tud ta Preja stakshniga Prediva ralila grata. Raunu tukei je tud pomirkat, de uto Vodo, kir to Predivo oblega, nezh od orehouga, hrastouga, inu jeushou- ga Lefsu napride, tud ne kei Listja al Pirjaodtakshnih Dreves, dokler tako be to Predivo zhernu gratalu, al rrjavo Farbo sadobillu, kar se skos Plaiho inu Praine na da vunkei sprauti. Kil- 32 Kilkar kol \luje inu Pomjrkvaina letho vodena Obleshaine . potrebuje, yuader ja mein ute Navaruosti sagniti al pokonzhanu bithi, rasna, de je ta Namarust, inuNaskerbriost tega Gospo¬ darja Urshah; Kir pa ta roisua Qbleg- ga u Jefseti sarnuzh nad tern dobrim Vremenu leshi, sakai je ena suha Je- fsen bres Ro sle inu Desha, tok to Predivo na grata dobre Sort^, se lo¬ mi, terga? inu veliku pod Terlzo pa- de; je pak ta Jefseu premokra, terpi dougu JDeshvaine, tok to Predivo sa- gnije, inu nabo drngiga, koker Sme¬ ti inu Gnoi. Par use lete uavarni Obleggi so vonder Ludje te Deshelle h’ soje last¬ ni Shkodi navajeni na to rosno Oble¬ shaine, inu na pomislijo, de, zhe le¬ ta nagrata, use nehna Muja, inu Ko- stinge par Sjainu inu Puvainu tega Prediva, sraunu tega parzhakaniga Dobizhka uto Sguho grede. Zhe pa tedei leti svolvolni Wir- ,thi od tega rosniga Obleshaina zel od- stopti nozhjo, al to vodeuo Obleggo na- 23 naprei useti Parloshnosti nimajo» tok be sai bolshi storilli, kob od soiga pardelcnga Prediva le tilku u Jefsen resgernilli, inu Vnavaruost postauli, kilkar se i sojim Ludem skos Simo spresti upajo, to druga be pak noter do srrilat Letha hranli, inu okovarli, inu tedei shelle, kir je to ITreme bolshi;) inu stanovitneshi, na to ros¬ im Obleshaine resgernilli, kir par Gor- jemainu tega Sonza, inu te 7'oplote be se raishi proki sushillu, lepshi ob- leshallu, inu tako dobru suhu treti snailu. Tukei be se tudi te Der- ve, kedire so sa lefsea inu Simo to Paishtvo kurti ble parpravlene, par- sparale; Kir je pak she dostkred par Susheinu tega Prediva u Zhafsu te Teritve ta Oign vunkei pershu, zel- le Zimpre , inu Vafsi poskgau , tok se je sa potrebnu sposnalu , de se tukei od ene sofseskne Paishtve Po¬ doba je srifsalla, Konz teh Bukuz po¬ stani a, inu pokasala, koko be se Sos- seske na samotnih Krajah, kir obene Navarnosd ni, snali te Paishtve gor postavti« Sad- 2 4 Sadnizh to ^Predivo sa Prejo, Platnu, inu druge*Rezhi dobru naprau- ti, tok se more popounama polsoshi- ti, stem Terlzam ottreti, od tega lefseniga Dfazhja, Tresk, inu Pesdir- jo dobru ozhistit, v’ povesme, inu Snope svesat ian sa Prejo hranti, al pa dragim na prodci spostid. f To Predivo se da na vezh Leth na enmo suhimo Kraju u’ Sodah, al drugih lefsenih Pofsodvah ohranti, inu bode, kir se dobru obleshi, tilko leshi, mehkeishi, inu bolshi sa Prejo inu druge Rezhi ponuzanu. Od te sa dobru Obdelvaine ukup postaulene Drushbe u Pemski Deshelli u Progu na IIP” Dan Mefsinza Listognoja 1803, Ioseph Grof Malabailla od Kanal Poglavar. Ioseph Anton Shreyer, Zefsarski Kralovi Svetvauz tega Komerzia- Franz Fufs, Secretar. aj Reslageine tega. Rifsa h’ gor Postaulenu ene Paish- tve, ene GmeinPezhi sa Peko inu Kuho, inu shesa eno Stanvaine. T a h’ konzu teh Bukuz postaulena Po¬ doba pokashe ta Grond-Rifs to Shrokost? inu Dougost te Paishtve. Ivizii j e sa eno veliko inu premoshno Sofseko enaprestrana Paishtva h’ Susheinu tega Prediva. IIsi zk je enaGmeinPezh saPeko inu Kuho j inu Ill !dzh je enu Stanvaine sa eniga Varha , al Vahterja , suho wab- 2 6 wabbo, al sezer par te" SoC- seski noteshniga Zhloveka, kedirrao se tudi to Kurillu , sa Susheine tega Prediva sna zhes dati, inu saupat. Kar aratizhe to Paishtvo je tu- kei noteshnu pomirkat, to je: de se po Potrebi, inu Premosheinu te Sof- seske ta Paishtva is resanga Leisu al is Ziglu, is lila Kaimeinu sloshnu, inu prestranu gar spuva. Zhe se pa ta¬ ko prestrana Shramba na nuza, de te Terize pod frei Nebam treti morejo, to sna pa veliku mainsbi, inu voshi, kokar ta Podoba kashe, gor postavie- nu bithi, Tako se sna tud sastopti od te Pezhi sa Peko, inu Kuho, inu od te¬ ga sramni postaulemga Prebivalsha, kediro se sna pomainshat, al zhe ni potreba, zel von spostiti, inu namest taistiga sai ena meihna Kuhna sa to Korillu, inu Sushillu is iiapushenoi Streho? se sna gor postauti. To 27 To pofseonu par zelli leti Rezhi je ta Paishtva sa to Sushillo, kokar ta Zherka a. ua temu Rilsn pokashe, kedira more uselei na to tnkei po- pifsauo Visho napraulena- bithi. To Kuriilu pak se sna al Spolenam, al is Hostoi inu Drazhjam, al zel s tem Fes dirjam, kediru sa uezh drugiga na- tauga, sgoditi inu opprauti, Kir tedei leta Paishtva sa volo Navarnosti tega uigna uselei od dru¬ gih Zimpru odlozhena ua eni Samo¬ ti more gor postaulena bithi, tok je lioteshau, de se sa ertiga Varha enu Stanvaine postavi, sezer se sna sgo¬ diti, de Urate, Kluzhanze, Panti inu Polkne bodo pokradene, koker tud, de shlehni Ludje se snajo tankei gor dershati. Ja zel par Susheinu te¬ ga Prediva je potreba na ta Oigen pofsebnu Ahtengo dathi. Tudi se voshi, deb par teli sof- seskneh Farnazhah tud te Pezhi sa .Kruha -iPeko ble postaulene, inu to sdveh Urshohu, de nemuzh te Derve se 2.8 se parsparajo , inu je tud mainshi Mavarnost tega Oigna, inu leto se bode tilko leshi spelallu, zhe želle Sofseske te h’ Kruha- Peki potrebne Rezhi, inu Zeug spodobim parpraujo, inu temo Offerjo tega Zimhruvaina h’ skerbnimo Okovarjeinu zhes dajo; Kir po tem te hishne Gospodine le samuzh Moko inu Derve imajo takei parnesti, te druge Parprauke she use taukei neidejo. Ta Ordnga pak, ko¬ ku ta Kruha-Peka imade se po Versti sgoditi, leshi par temo Vishimo te Sofseske-Rihterj o al Shupanu, le sa- muzh to je sraunu poahtat: de ta Pezh rozhnu, ko se ta perva Peka Kruha uvunkei usame, od tega dru- giga Sofseda bode kurjena, inu par- praulena, de se ta drugi Kroh ufsaja, inu tako se sna smiram po Versti naprei jethi. Par lete neprei pifsani Ordngi se lehko vidi, de nar to mein ta treki Thal teh Dervj kedire be se do Res- kurjeina ene mersle Pezhi ponuzat mogle, parsparanu ostane. Res- 2C, Keslozheg teh Zifer, inu Zherk ute Podobi tega Rifsa. N ro - i so te Urate uto Zimpruvaiue. * 2 je ta Loupa tega Zimpra. = 3 je ta Paishtva sa Sushillu. = 4 je ta ifuhna sa Jfurillu. * S je to Stanvaine tega Offerja. 6 je ta Zamra sa pufsebnu Shra- nillu, Zherka a) pokashe ta gmndni Rifs te sushne Pezhi, kedira od spodei pod sidana sna al is Illana, strehnim Ziglam al lonzharskim iifahlam gor postaulena, od sgorei pak stem ifahlam, al takshnim Ziglam sna pokrita bithi. b) so te Isteiue kir se noter kuri. e) je ta Rosil is shelesnih Shtauz al is Ziglu, na kedi- rih se kuri 5 inu ta Pepeu skos pade. Sa to je d) i 30 d) ta Zamera, al Shramba te¬ ga Pepella. e) je postrau ena Lukna, skos kediro ta Dem uta Raufung, al Dimnik: vunkei grede. f) je ena sidana Stabla, al Zlo p oko L te Pezhi, na kediri g) je en Glander od slabiga Lefsii, al Lath gor postau- len, na kedirimo u veni, dveh al vezh Verstah, ko- kar je potreba, to Predivo poloshenu, inu tad poscran sna nastaulenu bkhi. h) So te Ziopi sa te Therize. \) je ta gmein Pekna-Pezh. Stega Zonz teh Bukuz postaulen- ga Rifsa, inu troiniga Reslozhka bo¬ do use te Thalli raunu stem Zher- kam sasnamnani se lehku dol uselli. Pofsebno Pomirkvaine. Dalei je she pomirkat, kir sraunu te gmein Pekne-Pezhi tudi ta Sushua Pezh bode postaulena, de sa te Snsh- na Pezhi Zuriilu, inu Zog tega Lufta more en polsebni saperti Raufung vun- 3i kei spelan bithi, u kedirga ta Dem skos to Lukno e) rauno vunkei grede. Le¬ ta Raufung* kedir odsnotrei u /Puhni ene Uradze imeti more, de ta Raufungker- rerlehku unega sieise, se sna narbolshi na to Sidouje te Fornazhe gor spelati. Te dve Lukne nemuzh kir se kuri bj inu kir Pepeu skos lethi d) se imajo i shelesnim Uratzara okovarti, de se ta Oign skos ta Zog tega Lufta, koker je potreba, pogmira al pomainsha. Te Uratze te Sushne - Pezhi morejo smi- ram saperte bithi, inu le Zhas se od¬ preti morjo , kir je potreba te Derve dolagat. De pa ta sagreti Lofc pre- hitru u Raufung nasleti, temuzh tok dougu, kulker je mogozhe ute Pezhi obdershan inu tud kilker potreba pog- mirau, al pomainshan bode. Ja kob tud ta Oign se she pozirou, ta Toplota sbe u Pezhi obdershati mogla: tok be bla u Raufung ena Polkna is shelesniga Pleba naprauti, kedira be ousunei ime¬ la en Droth navesan, inu od Vifsokos- ti dol segu, deb se is taistem ta Polk¬ na odpirala inu sapirala. Skos kedi- ro po tem , inu skos te Uratze te Pe- pelne /(ambre be se ta Zog tega Luf¬ ta snau pomainshat inu pogmirac. i .... ... / . 1 — tilssi « „. ! - ,v ' ; ' ‘d f> M? ' ■■• ’ &iU‘ n. : ;■ t j ■’' ; .jtt ■ l / j , 1 . i 'v. : :■*-*» /l K*( ■ ; IV' ‘ »! . ■' 3 J' V ti ' : ' i ■ ;■ ’■ 1 ’*■■• «■ ■ ; 1