TEHNIKO Iz"aaowikaddfne! ZANIMANJE MLADINE sindikalnih podružnic toda pomanjkanje tehničnega vzgojnega kadra Nekaj ugotovitev ob zaključku prvega obdobja akcije J?! »Tehnično kulturo mladim« Družbena problematika na ptodročju šolstva, prosvete in kulture postaja iz dneva v dan tako pestra, dinamična in kompleksna, da človek, ki ni v stalnem stiku s temi dogajanji, komaj da more spremljati — ali pa tudi tega ne — celothi razvoj, tok dogajanja jn vse mogoče spremembe, ki se okrog njega dogajajo. Da pa je n. pr. prosvetni delavec aktivni ' spremljevalec, če že ne aktivni sodelavec in tvorec v tem dogajanju, postaja nazadnje že prava nujnost. Solnika, ki bi ne vedel o reformnem procesu v šolstvu, o družbenem-upravljanju in samoupravljanju v prosvetnih in kulturnih ustanovah, o formiranju sredstev za osnovno dejavnost vzgoj no-izobraževalnih ustanov, o najnovejših -dogajanjih na posameznih s t ro k o v n o- z n a n s tv en i h področjih ter končno najsodobnejših pedagoških in metodičnih oblikah dela na štoli, bi danes skoraj ne smelo več biti med nami. Razumljivo je, da je včasih že skoraj nemogoče, da bi človek poleg svojega rednega dela v šoli.ali drugje sledil vsem tem spremembam; spremljal njihov razsoj in tudi sam sodeloval. Ker pa brez tega uspešnega dela in razvoja ne more biti, je dolžnost v prvi vrsti sindikalnih organizacij in tudi upravnih organov posameznih ustanov, da seznanjajo svoje člane s tekočimi zadevami in jih pripravljajo ter usposabljajo, da bpdo tudi sami lahko sodelovali . pri reševanju nastalih problemov. Vse to je moč doseči s sistematičnim družbenopolitičnim ter strokovnim izobraževanjem. Izobraževanje mora postati ena osnovnih in najbolj kontinuiranih oblik dela naših sindikalnih podružnic, ker bo le s sistematičnim delom na tem področju moč doseči, da bodo prosvetni delavci lahko šli s tokom družbenega razvoja, da bodio sledili zahtevam šolske reforme in da bodo na drugi strani, lahko aktivni upravljale! v najrazličnejših organih samoupravljanja. Menim, da to ni več samo ugotovljena potreba, temveč postaja iz dneva v dam večja nuj-nfcst. Izobraževanje članstva bi moralo biti v glavnem dvojno: druž-beno-politično ter strokovno-pe-dagoško. Prvo kot drugo je za delto šolskih kolektivov neobhod-no potrebno in bi bilo glede važnosti težko postavljati eno pred drugo. Zlasti družbeno-politično izobraževanje bi gotovo v sodelovanju s posameznimi šolskimi kolektivi in družbenimi organizacijami morale v celoti prevzeti sindikalne podružnice, ker jim je najlaže organizirati najrazličnejše' oblike tega izobraževanja. Stroklovno-pedagoško izobraževanje bi morda bolj sodilo v-pristojnost samih učnovzgojnih za-Vpdov, vendar se mi zdi, da bi tudi tukaj sindikalna organizacija ne smela mimo in to zlasti ne tam, kjer same učno-vzgojne Ustanove ne storijo mnogo v tem pogledu. Zlasti v tistih krajih, kjer Združujejo sindikalne podružnice delavce večjega števila manjših kolektivov, pa je morda tudi tovrstito izobraževanje najlaže izvedljivo v okviru sindikalnih podružnic, ker pridejo le-te preko svojih izvršnih odborov najlaže v stik z vsemi člani. Vsekakor pa se bodo v tem oziru organizatorji izobraževanja morali ozirati na želje članstva, na strokovni sestav posameznih kolektivov in v prVi vrsti na skupne potrebe in namen, ki ga hoče pri tem organizator doseči. O pomenu družbeno politične razgledanosti članov vzgojno-izob-raževalnih ustanov in s tem istočasno tudi o pomenu družbenopolitičnega izobraževanja menda jh potrebno posebej govoriti. Koliko pomeni široka družbena razgledanost kolektivov ali vsaj ve-ciega dela kolektiva, se je morda hajbiolj opazno videla lansko leto, ko so šole tudi v pogledu finansiranja postale več ali manj samostojne ustanove. Kjer. je bil kolektivu pravilno raztolmačen misel novega sistema delitve in nagrajevanja v šolstvu, je sistem ahko brez večjih težav zaživel in osegel svoj namen, medtem ko i® v ustanovah, kjer sov sprejeli °vi sistem kot nekaj, kar jih sa-m° bremeni z novimi dolžnostmi m jim moti že desetletja ustalje-* mir, klo je nekdo tretji mislil in odločal o njihovi usodi T v teh ustanovah je problem utve po delu še danes vzrok evilnih težav in nesoglasij. Tudi 0:1 sistem neposredne demokra- cije ne bo mogel prej popolnoma zaživeti, dokler ne bodo imeli vsi, ki se jih to tiče, dovolj širokih in razčiščenih pogledov na vlogo, dolžniosti in pristojnosti' posameznih organov ,družbenega upravljanja. Samo vključevanje vzgojno-izobraževalnih ter drugih kulturnih zavodov v življenje in razvoj komune in posameznih krajevnih skupnosti zahteva od ljudi prav tako široko družbeno politično širino ter razgledanost, da ne bodo v kompleksu določene teritorialne skupnosti videli samo sebe, temveč bodo videli sebe le kot sestavni del neke družbene celote. Da pa bo to moč doseči, pa se morajo kolektivi dvigniti nad ozek okvir svojih interesov in gledati svoj interes kot interes večje družbene enote. To pa bodo kolektivi dosegli le v primeru, če bodo družbeno dovolj razgledani, če bodo dto potankosti poznali probleme svoje komune, družbeno-ekonomska vprašanja, zahteve perspektivnega razvoja itd. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA PRILAGODITI POTREBAM Vidimo torej, da je vprašanje družbeno-političnega izobraževanja članstva več kot potrebno in da morajo to obravnavati sindikalne podružnice kot eno svojih osnovnih delovnih nalog; Toda kako doseči, da bi bil sistem izobraževanja kar najbolj uspešen? Menim, da oblik izobraževanja ne fnanjka, le prilagoditi jih je treba konkretnim primerom in potrebam. Sama forma ' tega prav gotovo ni važna, važna je namreč le vsebina. Oblike seminarjev so se v preteklih seme-stralnih počitnicah izkazale kot zelo uspešna oblika. Na teh seminarjih so sindikalne podružnice v prvi vrsti obravnavale vprašanja finansiranja in družbenega upravljanja v šolstvu, razna gospodarska vprašanja itd. Ob začetku letošnjega šolskega leta pa so posamezne sindikalne podružnice v sodelovanju z zavodi za prosvetno pedagoško službo organizirale seminarje o novi ustavi. Sedaj in morda še posebej v semestralnih počitnicah pa naj bi podobni seminarji v zvezi z izdelavo statutov obravnavali vprašanja družbenega samoupravljanja v vzgojno-izobraževalnih u-stanovah, pristojnosti posameznih organtov, vključevanje učnih programov posameznih šol v problematiko posameznega kraja, vlogo, razvoj in poglabljanje dela samouprave učencev itd. Predavanja in razprave so druga zelo uspešna oblika družbeno-političnega izobraževanja v sindikalnih podružnicah. Pri takšnih oblikah izobraževanja naj bi člani sindikalnih podružnic razpravljali o občinskih statutih, občinskem proračunu in družbenem planu, sedemletnem perspektivnem razvoju komune in morda še posebej šolstvu v komuni ipd. Te oblike izobraževanja naj bi ne temeljile toliko na strogih predavanjih kot na razpravi ter izmenjavi mnenj o konkretnih vprašanjih v komuni, npr. o stanju gospodarstva, razvoju komunalne (Nadaljevanje na 2. strani) Prva polovica akcije »Tehniško kulturo mladim« (v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger) je pravkar zaključena. Od Dneva republike 1962 do letošnjega 29. novembra je v akciji sodelovalo okrog 70.000 pionirjev in mladine. Iz obsežnih programov, ki vsebujejo pereča vprašanja tehnične vzgoje in izobraževanja mladine, in iz uresničevanja teh programov naj navedemo le nekaj naj bistvenejših ugotovitev na podlagi porofcila republiškega odbora JPI. Za postavljene pfograrne letošnje akcije sta značilni dve težnji: pridobivanje in usposabljanje tehniških vzgojnih kadrov in pa graditev materialnih osnov za tehniško vzgojo in izobraževanje. Številni občinski in okrajni programi so široko zastavljeni in skrbno izdelani; v njih so predvidene različne naloge, ki naj bi jih uresničili odbori JPI, kot: gradnja . domov tehnike, šolskih in klubskih delavnic, laboratorijev, kabinetov, dalje gradnjd različnih, športnih objektov, opremljanje tehniških knjižnic, izdelovanje učil, filmov, igrač ... Programi predvidevajo tekmovanja v najrazličnejših športnih panogah, predavanja, poučne izlete, seminarje (za vodje tehničnih krožkov), natečaje, javne oddaje itd. Po začasni oceni letošnje akcije smo imeli v naši republiki 700 večjih razstav tehničnih izdelkov in fotografije, 56 občinskih in okrajnih brodarsko modelarskih tekmovanj, preko 500 pionirskih prometnih .tekmovanj, 43 letalskih modelarskih in 3 avto-modelarska tekmovanja, 10 tekmovanj v gradnji radijskih naprav, 15 pionirskih javnih oddaj »Zakaj se življenje v našem kraju spreminja«, »Industrija v naši občini«, »Mladost v svetu tehnike« itd. Živahna dejavnost pionirjev in mladine v minulem obdobju kaže, da je bil program pionirskih iger . smotrno usmerjen na proučevanje in spoznavanje gospodarskih in drugih življenjskih vprašanj občine in kraja, v katerem mladina živi. Posebno so se izkazali pi ski odredi v ljubljanskem in mariborskem okraju, dalje osnovne šole Nova Gorica, »Simona Gregorčiča« v Podčetrtku, osnovne šole iz idrijske, koprske, novomeške in murskosoboške občine. Iz zbranega gradiva letošnje akcije je videti, da . se pionirji zanimajo za tehniko in znanstvene dosežke, da radi razmišljajo o. tem, kakšen bo napredek nji- hovega kraja v bodoče pa o vesolju itd. Pionirji so si v razvitejših krajih, ogledali obrate najpomembnejših industrijskih objektov — samo primer: jeseniško železarno je obiskalo v tem času preko 1500 osnovnošolskih učencev 7. in 8. razreda, podobno je bilo tudi v Litostroju, Iskri, Metalci, Tomosu itd. Ob poteku / akcije »Tehniško kulturo mladim«, pri kateri je v odborih in komisijah na terenu sodelovalo okro^ 3500 ljudi, med njimi so najštevilneje zastopani člani Ljudske tehnike in Zveze prijateljev mladine ter prosvetni delavci, smo prišli še do nekaterih drugačnih ugotovitev. Osnovnim šolam v Sloveniji danes primanjkuje več sto učiteljev za tehnični pouk, zato se je utrdilo mnenje, da je potrebno zagotoviti štipendiranje rednih slušateljev oddelkov za tehnično vzgojo pedagoških šol v Ljubljani in Mariboru, izrednim slušateljem pa omogočiti pogoje za reden študij. Tudi nekateri občinski in okrajni programi ne vključujejo dovolj tistih družbenih činiteljev, ki lahko vplivajo na izboljšanje in izoblikovanje trajnejših' osnov za razvoj tehnične vzgoje, in pa tehničnih strokovnjakov. Kljub vsemu jex 'pričakovati, da bodo JPI »Tehniško kulturo Mladinska literatura v znamenji! NOB V okviru festivala mladinske revije »Kurirček« je bilo v Mariboru v drugi polovici decembra več prireditev, na otvoritveni (»Sest republik za pionirje'") pa so se predstevili najvidnejši jugoslovanski pesniki in pisatelji: France Bevk, Desanka Maksimovič, Andjelko Martič* Aleksa Mikič, Slavko Janevski in Mihai-lo Lalič. Na zaključni festivalski svečanosti so razglasili rezultate nagradnega natečaja, avtorji pa so brali nagrajena dela. Od 600 prispevkov raznih avtorjev je žirija nagradila naslednje: Nikolo Drenovca, Pavla Zidarja in Lojzeta Krakarja (vsi so prejeli nagrade za poezijo) ter Toneta Seliškarja, Djordja Radišiča, Poldeta Suha-dolčana, Dušana Kostiča, Mirka Petroviča in Franceta Forstneriča — vsi so prejeli nagrade za prozo. Prve nagrade za partizanski skeč niso podelili, drugo pa je prejel Dušan Mevlja. Posebej so podelili še štiri nagrade ža dela, ki jih je napisala mladina. »KURIRČKOV« festival v Mariboru Ena najpomembnejših festivalnih prireditev je bil prav gotovo delovni plenum izvedencev za mladinsko literaturo. Udeležili so se ga mladinski pisatelji, uredniki mladinskih publikacij in listov za mladino, pedagogi in družbeni delavci. Na plenumu so razpravljali o mladinski literaturi na temo NOB, pri čemer so posvetili največ pozornosti vprašanjem kot npr.: kakšna je danes mladinska literatura s tematiko ljudske revolucije? Ali je njena umetniška, pedagoška in moralno politična plat takšna, kakršno terja današnja stvarnost? Ali bi bilo mogoče z boljšo organizacijo izboljšati kakovost pri izdajanju tovrstne literature itd. Ko je pisatelj Tone Seliškar govoril o odnosu umetnika do revolucije, je poudaril, da je pisanje za mladino o NOB zelo problematično, in sicer ne le zaradi specefičnosti mladinske literature, temveč tudi teme. Opozoril je, da si bodo namreč otroci predstavljali dogodke natanko tako, kot so jih brali. — Kljub precejšnjim nakladam mladinskih knjig ugotavljamo, da so le-te še vedno v manjšini^ — je dejal med drugim T. Seliškar, ki je v nadaljevanju svojega govora obsodil komercialno mladinsko literaturo (stripi, slabe slikanice ipd.). Pristavil je, da so začeli v stripe prenašati tudi tematiko NOB, in poudaril, da posveča slovenska literarna kritika mladinski književnosti vse premalo pozornosti. Mirko Vujačič je menil, da otroci prav radi bero dobre partizanske knjige, ob koncu pa je dejal, da je bilo doslej še premalo pisanega o španskih borcih, najpomembnejših bojih med NOB, o herojih itd. Razprava na tem plenumu je pokazala, da je bila literatura s tejnatiko NOB doslej vse preveč reportažna,_ plakatna, zgodovinska itd., vendar smo'srečali tu in tam nekaj iskrenih, .prisrčnih izpovedi, ki so pritegnile otroke, kot npr. Bevkov Mali upornik, Seliškarjeve Mule in Liščki ipd. Udeleženci plenuma so sprejeli 'resolucijo, ki poudarja med drugim, da družba ne sme delati razlike med mladinsko literaturo in drugimi vrstami literature. Napovedali so vztrajno in sistematično borbo šundu. Dogovorili so se, naj bi se »Kurirčkov« festival povezal z Zmajevimi igrami (v Novem Sadu) ter naj bi v jugoslovanskem merilu ustanovili list, ki do teoretično obravnaval probleme piladinske literature,, poročal o novih mladinskih knjigah in stanju v mladinski književnosti. Pobdarili so tudi, naj bi bilo v šolskih berilih več tekstov iz NOB. ‘ Tone Partljič mladim« odločilno vplivale na nadaljnji razvoj tehnične vzgoje mladine. cl h Beseda " naročnikom in bralcem ob 14-letnici izhajanja lista Z današnjo številko stopa glasilo prosvetnih in znanstvenih delavcev »Prosvetni delavec« v 15. leto izhajanja. Podrobno in na tem mestu bi se danes ne ukvarjali s tem, kakšna je bila razvojna pot Usta od njegovih začetkov do danes. Le, na kratko bi omenili, da je bilo različnih težav in spotikanj sem in tja, nesporazumov in naposled — bilo je nemara tudi uspehov. Čeprav nismo poklicani, da bi vrednotili vlogo »Prosvetnega delavca« med našim učiteljstvom v preteklih 14 letih, lahko brez kakšnega posebnega poveličevanja le ocenimo njegovo vlogo kot pozitivno. List je po pvojih možnostih povezoval križem' po Sloveniji razsejane prosvetne delavce in jih družil v zavesti neke skupnosti, ki je le del širše — družbene skupnosti naših delovnih ljudi. Posredoval jim je dogajanja v naši družbi, predvsem seveda kot sindikalno glasilo in pa po strokovni plati ha posameznih strokovnih področjih. Sihušal je opravljati tisto vlogo "med našim peiTdgofkim kadrom, katero bi težko opravljala kakšna strokovna revija ali drugačna publikacija — v čas-niški opliki posredovati in odpirati aktualna vprašanja našega družbenega življenja, predvsem z aspekta učno vzgojne prakse. Pri tem seveda list ne more biti temeljit, kot so lahko znanstvene razprave v revijah ipd., je pa dovolj, če probleme načenja. Prosvetni delavci, ki dopisujejo v svoj Ust, aktivno sodelujejo v našem družbenem dogajanju, zasledujejo spremembe v organizaciji šolstva in sistemu nagrajevanja ... Nočemo trditi, da je Ust glede vbeh teh in še vrste drugih vprašanj -najbolje opravljal svojo nalogo. Marsikaj bi — seveda s skupnimi močmi — lahko izpeljali hitreje, bolje; list bi lahko temeljiteje osvetljeval pereča vprašanja, postavljal določena mnenja, kritično presojal novosti. Lahko bi se bolj, kot se je, zavzemal za vsebinsko reformo izobraževanja mladine in odraslih... Strani našega lista so vedno odprte za objavo dobrih prispevkov. Veseli smo novih predlogov v učno vzgojni praksi, kritičnih člankov z realno osnovo itd. Tudi zunanje skušamo napraviti Ust kolikor mogoče zanimiv in privlačen ter povečati njegov obseg. Pričakujemo, da bodo naši naročniki (ki jih je okrog 8.000) in drugi bralci po svojih močeh prispevali k temu: z dobrimi prispevki pa tudi z rednim plačevanjem naročnine, ki smo jo morali z letošnjim letom žal. nekoliko povišati. Vse storitve, ki so v zvezi s tiskanjem in razpošiljanjem lista,. so se podražile. (Z naročnino ne moremo kriti niti polovice stroškov.) Tudi honorarje za objavljene. prispevke smo zvišali, ker želimo dobro delo primerno nagraditi. Prepričani smo, da individualna naročnina 600 din fza ustanove 1200 din) ne bo prehuda obremenitev za žep našega prosvetnega delavca. Se vedno bomo morali — tako kot vsa leta doslej — prejemati od družbe določeno subvencijo, ki nam c^mogoča redno izhajanje. Pri tem moramo povedati še to, da se omejujemo le na nujno potrebne izdatke, \ na minimalno število zaposlenih v uredništvu in v upravi lista. Naše. razmišljanje ob prestopu v 15. leto izhajanja -Prosvetnega delavca« zaključujemo z željo po vsestranskem plodnem sodelovanju in razumevanju. \ Uredništvo STfcAN 2 Več razumevanja za izredni študij Strokovna usposobljenost učiteljev, ki poučujejo v višjih razredih osn. šole, je pogosto problematična POSEBNE ŠOLE Izobraževanje Reformirani osnovni šoli so potrebni med drugim tudi ustrezno kvalificirani kadri. Sedanje stanje v tem pogledu ni zadovoljivo. Na osnovnih šolah najdemo učno osebje z dokaj različno stopnjo in vrsto kvalifikacije. Tako srečujemo posefino v višjih raž-^ redih poleg učiteljev precejšnje število tehnikov najrazličnejših strok, absolvente gimnazij, inženirje in druge. V kolikor se ti tovariši resno pedagoško usposabljajo v obliki seminarjev in individualnega študija, je zadeva v redu. Žal pa .mpogi ne mislijo na pedagoško usposobljenost in osta-\ jajo le strokovnjaki svoje stroke. Iz prakse pa vemo, da še pedagoško kvalificiranemu učitelju včasih odpovedo še tako dobri metodični prijemi. Zasedba predmetov po učiteljih (usposobljenih za pouk v nižjih razredih) je pogosto problematična; posebno še, če so bili tako rekoč prisiljeni prevzeti določen predmet. Se slabše je v primerih »krpanja« nezasedenih delovnih mest, oziroma predme-toVj ko ena in ista oseba poučuje letos ta, drugo leto pa povsem drug predmet. V tem primeru se niti ne vživi v problematiko predmeta, nekaterim pa se celo »ne da poglabljati«, ker vedo, da ne bo tako stanje trajnega značaja. Včasih je celo pereče vprašanje snovne pravilnosti podane snovi. Slišal sem pripovedovanje neke tovarišice, kako se do polnoči uči matematiko za naslednji dan. Poučevala je namreč poleg svojega III. razreda še matematiko v VII. in VIII. razredu. Druga tovarišica na isti šoli je podobno »študirala« fiziko. Žal je zgoraj omenjeni primer iz centralne šole. Ob takih in podobnih razmerah je razumljivo, da ni uspeh zadovoljiv. Starši pričakujejo od vključitve svojih otrok v centralno šolo večje in boljše znanje in ni čudno, če se v takih primerih upirajo prešo-lanju otrok v višje razrede cen-centralne šole. V tem pogledu je značilna izjava staršev teh otrok z neke šole na Pohorju, ki pravijo da ne dajo otrok v centralno šolo vse dotlej, dokler ne bo na njej v recju pouk. V njenih višjih razredih ni namreč niti enega predmetnega učitelja. Iz vsega navedenega bi lahko zdravila bodo učinkovita? (Ne. Katera bomo rabili?« Redni študij še ne bo kmalu zadostil vsem potrebam povsod. Tudi štipendije ne rešujejo vsega — rok »odsluženja štipendije« je kratek, kar je v skladu z minimalnimi zneski štipendij. Poleg tega pogosto ostanejo štipendije nerazdeljene, ker se mnogim ne izplača vezati se na,določeno občino. Druga možnost, da pridemo do ustrezno kvalificiranih kadrov, je izredni študij učiteljev, ki že poučujejo bodisi v višjih razredih ali na stopnji razrednega pouka. Zamisel sama je zakonsko urejena in odlična; realizacija pa težka in odvisna predvsem od ljudi, ki pri tem delajo in soodločajo. Izredni študij je izredno naporen (poleg službe in drugih obvezno- brez učilnic, delavnic, igrišč... Posebne šole ali hospitacijski centri? sti, ki jih ni malo!) in drag za slušatelja. Materialna pomoč slušateljem je predvsem odvisna od občin in šol — točneje povedano: od ljudi, ki o tem odločajo, ter njihovega razumevanja. Sole v večini primerov niso zainteresirane pomagati učitelju, ki je voljan žrtvovati čas in denar za izredni študij, ker morda že imajo zasedeno to predmetno področje, ali pa računajo na kratek čas službovanja prizadetega tovariša na šoli. V tem pogledu je pametneje, če bi nudile pomoč direktno občine. Pregled nudene pomoči bi pokazal dokaj različno razumevanje v posameznih občinah oziroma šolah. V pogovoru so l^olegi (izredni slušatelji) iz gospodarsko nerazvitih občin povedali, da prejemajo potne stroške ža potovanja na seminarje, jim pomagajo z literaturo ipd.; sam pa nisem prejel v gospodarsko razviti občini ničesar v dvoletne"m obdobju študija na PA, čeprav, ima ta občina le enega učitelja za stroko, ki jo študiram (potrebovali bi jih šest!). Ali druga primerjava: nekateri dobijo dopust pred zahtevnejšimi izpiti, drugi pa niti prostega dneva v mesecu za udeležbo na seminarja. Ip končno še sam študijski program često odvrača slušatelje od študija s svojo zahtevnostjo, ki je v pogojih izrednega študija pogosto težko dosegljiva (razumevanje, literatura, čas)). Predmetnemu nčitelju je potrebna široka razgledanost v stroki in temeljita metodična usposobljenost, ni pa nujno težko teoretično znanje, ki nima pomena za praktično delo. uskladitev programov (kjer je še ni) s potrebami šolske prakse bi pospešila pridobivanje prepotrebnih kadrov, saj bi se marsikdo odpovedal prostemu času in finančnim sredstvom. Od tega pa bi imela večjo korist družba kot pa sam, saj je razlika med prejemki učitelja in predmetnega učitelja dokaj neznatna v primerjavi s stroški in trudom, ki je potreben za izredni študij. Spričo vseh nemogočih kombinacij v zasedbi predmetov na šolah (n. pr.: učiteljica gospodinjstva poučuje tehnični pouk, ker nima dovolj »svojih ur«) bi kazalo razmisliti o reorganizaciji oziroma dopolnitvi študijskih sku-pinN Tako bi se lahko predmeti, ki ifhajo v predmetniku osnovne šole tedensko malo število ur, vključili v druge predmetne skupine. Navajam primer vključitve »tehničnega pouka z osnovami fizike« v skupino »matematika — fizika«. Tako bi odpadle številne neprimerne kombinacije tudi na večjih šolah, kjer je potrebno za posamezna področja več predavateljev (ne cel!). Povzetek mojega razmišljanja je sledeč: na šolah je nešteto problemov, ki jih je treba sanirati. Pri tem je med drugim potreben pozitiven odnos do izrednega študija, več razumevanja, predvsem pa pomoči, ki naj bo učinkovita (ne samo moralna!). F. Že ves čas ugotavljamo, da je skrb za vzgojo in izobraževanje mentalno prizadetih otrok dokaj enostranska, nenačrtna in slaba. Imamo sicer pogoje, da bi rešili ta problem, vendar mu je družba posvečala doslej premalo pozornosti. V zadnjem času se ie položaj sicer nekoliko izboljšal, vendar bo treba obenem s povečano akcijo za večjo in bolj sistematično skrb za mentalno prizadeto mladino poskrbeti predvsem za uveljavitev določene politike razvoja posebnega šolstva v naši republiki. Kljub poročilom o povečani skrbi za tovrstno šolstvo, o vključevanju družbenih činiteljev pri reševanju tega problema, doslej še nisem opazil, da bi govorili tudi o natančno začrtanih smernicah in ciljih, ki jih želi doseči naša družba pri reševanju vprašanja tovrstnega šolstva. Za ilustracijo nekaj podatkov o posebnem šolstvu pri nas: v SRS se šolajo mentalno prizadeti v posebnih šolah, ki jjh je za zdaj 23. Poleg tega je še šest oddelkov v normalnih osnovnih šolah in šest domov, v katerih imajo učenci vso oskrbo in šolo. Sedaj je v teh šolah okrog 2000 učencev, njihovo število pa raste iz leta v leto. Vprašanje je, kako naj začnemo najuspešneje reševati to problematiko. Za zdaj se ponujata dve rešitvi: 1. ustanavljanje večjih ustanov z zavodi (internati), kjer bi imel otrok vso loskrbo, ali pa 2. krepitev in razširitev sedanjih šol in oddelkov. Menim, da bi bila prva varianta (njeno koristnost so potrdili že domovi za slepo in gluho mladino) najboljša. Seveda je vprašanje, kaj je š finančnimi sredstvi, kajti le-teh naša družba (za ustanavljanje takšnih zavodov) za zdaj še ne premore. / K svoji trditvi, da bi bilo najbolje, ko bi imeli v naši republiki mrežo dobro organiziranih zavodov internatskega tipa, pristavljam, da sedanje posebne šole nimajo dovolj učilnic, telovadnic, igrišč in drugih prostorov. Tako je vsaj na Gorenjskem, kjer nima niti ena posebna šola tehnične delavnice, telovadnice, igrišča, vrta in dovolj učil. Materialno stanje posebnega šolstva pri nas je torej šele na začetku poti. Največje težave so zaradi pomanjkanja prostora, saj so ponekod že začeli -uvajati izmene — za novogradnje pa ni dovolj sredstev. Menim torej, da bomo morali posvetiti vso skrb razvoju sedanjih posebnih šol in jim predvsem zagotoviti primerno materialno podlago. Poleg tega bi morale imeti toliko učilnic, da bi lahko delale Im v dopoldanskem času. Razširiti bi bilo treba osemletke, da bi se tako izognili indirektnemu pouku, ki danes hromi šolsko delo. In navsezadnje: zagotoviti bi morali tudi šolski prostor za tehnični in gospodinjski pouk. Vodstva šol so reševala doslej svoje probleme v okviru občine, vendar menim, da bi morali podpirati te šole tudi okraji, pa tudi republika. Kako so si gorenjski pedagogi zamislili koncept razvoja posebnega. šolstva? Za področje Gorenjske nameravajo ustanoviti večji habilitacijski center, vzporedno s tem pa želijo čimprej okrepiti in razširiti posebne šole v popolne osemletke. Težišče bodočega razvoja specialnega šolstva naj bi bilo na močnejših posebnih šolah, obenem pa naj bi gradili tudi habilitacijske centre, ki so potrebni. Vsaka novoustanovljena šola bi marala imeti najboljše.pogoje za delo, saj tovrstne šole ne smejo biti le azil in ločnica med zaostalimi in normalno razvitimi otroki. Za uresničitev teh zamisli pa je potrebna seveda večja prizadevnost defektologov. Posebno šolstvo ima v sedanjem izobraževalnem sistemu vse večji pomen, zato mu moramo posvetiti tudi vso pozornost. Vlado Rozman Po pravopisu iz leta 19501 Republiški sekretariat za šolstvo je poslal vsem šolam, zavodom za prosvetno pedagoško službo vsem za šolstvo pristojnim upravnim organom obSinskih in okrajnih skupščin naslednje sporočilo: »Ker so v šolah še vedno nejasnosti glede rabe pripon -alec, -ilec, -alka, -ilka oziroma -avec, -ivec. -avka, -ivka, obveščamo -vse šole, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izdala odlok, s katerim preklicuje določila novega Slovenskega1 pravopisa iz leta 1962 o uporabi teh pripon (Slovenski .pravopis, izdala Slovenska akademija znanosti ip umetnosti v Ljubljani, DZS 1962, stran 72, člen 73, točka 1) in določa v teh primerih ustaljeno rabo Ramovš-Zupančičevega Slovenskega pravopisa iz leta 1950, člen 44 na strani 33 in 34: -alec, -llec, -alka, -ilka. V skladu z navedeno odločitvijo smatramo, da morajo pri rabi omenjenih pripon vsi učitelji, v vseh vrstah šol dosledno upoštevati določilo Slovenskega pravopisa iz leta 1950.« Mladinec s poklicne šole v Škofji Loki poroča šolskemu odboru o' delu razredne skupposji učencev te šole (Nadaljevanje s 1. strani) dejavnosti, reorganizacm šolske mreže, reševanju stanovanjskega vprašanja in -drugo. , Ponekod pa se je izkazala kot zelo uspešna oblika družbeno-po-litičnega izobraževanja politična sindikalna šola. Šola ima širši program, ki ga realizira v sicer nekoliko daljšem, vendar več ali manj strnjenem času. Često nastane vprašanje, kdo naj financira izobraževanje? Sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev so navadno finančno zelo šibke. Zlasti za organiziranje nekajdnevnega seminarja ali pa sindikalne šole je bilo težko , zbrati zadostna finančna sredstva. Od udeležencev seminarja je bilo kritje stroškov skoraj nemogoče zahtevati. Največkrat so te izdatke krile razne družbeno-politične organizacije in delavske univerze. Pri nekaterih občinskih sindikalnih svetih so se v zadnjem času formirali posebni skladi za izobraževanje. Nedvomnb je taka oblika vredna samo posnemanja, saj bodo na ta način rešene skoraj vse finančne težave okrog sistema izobraževanja. Tudi strokovno-pedagoško izobraževanje ne sme iti mimo sindikalnih podružnic. To še zlasti ne tam, kjer same vzgojno izobraževalne ustanove in za to odgovorni zavodi posvečajo temu premalo skrbi. Učitelj ali drug vzgojitelj, ki konča določeno šolo in se sam strokovno ne izpopolnjuje, ne more hiti sodoben dalj časa. Razvoj posameznih znanstvenih disciplin, predvsem pa mnoga odkritja na področju didaktike in pedagogike, zahtevajo nenehho izpopolnjevanje in poglabljanje. Strogo strokovne teme spadajo vsekakor v okvjr samih ustanov, medtem ko bolj splošne teme, prvenstveno iz pedagogike in psihologije mladoletnika ali pa idejno-pedagoške teme morejo organizirati sindikalne podružnice. Tudi strokovne ekskurzije, se mi zdi, so zelo primerna oblika izobraževanja. Posebno primerna oblika zato, ker se na ta način lahko uspešno kombinira strokovna stran z morebitno družbeno-ekonomsko probiema-tiko. Se na eno stvar v zvezi z izobraževanjem bi rad opozoril, čeprav je morda to skrb strokovno-kadrovskih služb, namreč skrb za dober strokovni kader; Nj nam namreč neznano, da je na naših šolah nekaj sto in morda še več ljudi s srednjo strokovno izobrazbo na mestih, kjer bi moraij biti ljudje z višjo ali pa visoko strokovno izobrazbo, ker prav toliko teh, ali pa morda še' več, primanjkuje. Sindikalne podružnice naj bi skupaj z upravami posameznih ustanov ter za to merodajnimi zavodi in organi omogočile ljudem priti do višje strokovne izobrazbe, kar se bo izrazilo v sami kvaliteti dela šole. Ne mislim, da sem pri tem na-vedel že vse oblike družbeno-po-Ijtičnega in strokovnega izobraževanja. Ni bil to niti moj namen, Hotel sem v prvi vrsti poudariti nujnost takšnega izobraževanja in neposredne naloge, ki jih imajo sindikalne podružnice v zvezi s tem. V. P. Kaj je pokazalo mednarodno testiranje izobrazbene ravni 13-letnih učencev pri nas Unescov inštitut za pedagogiko v Hamburgu je organiziral mednarodno testiranje izobrazbene ravni trinajstletnih učencev. Pri raziskovanju so sodelovali prpučevalni centri iz Belgije, Anglije, Finske, Francije, Izraela, Poljske, ZDA, Zap. Nemčije, Škotske, Švice in Jugoslavije. Raziskovanje za našo državo je izvedel zavod za pedagogiko univerze v Zagrebu. To je prvi poskus takega mednarodnega /pedagoškega raziskovanja, pri katerem je sodelovala tudi Jugoslavija. Poudariti je treba, da je bil celotni raziskovalni ’ projekt metodološko vzprno zastavljen, rezultati pa znanstveno obdelani po modernih metodah. Sodelavci so gradivo letos objavili tudi pri pas z naslovom Medju-narodno 'ispitivanje nivoa obrazo-vanosti trinajstgodišnjih učenika. Ker so ugotovljeni rezultati o naših učencih in. primerjave z učenci drugih dežel ne le zanimivi, marveč tudi zelo pomembni, nameravamo seznaniti naše bralce z nekaterimi ugotovitvami in zaključki. Učence so izbrali po starosti (13 let) ne glede na to, v katerem razredu in kakšno vrsto šole obiskujejo v posameznih državah. Znanje učencev so preizkusili z enotnimi testi znanja iz matematike, branja z razumevanjem teksta, zemljepisa in prirodoslovnih ved. Teste znanja so seveda Ustrezno prevedli v materin jezik Učencev. Razen tega so pedagogi preizkusili tudi inteligentnost učencev z neverbalnimi inteli- genčnimi testi. S posebnim testom meznih državah, kljub vsemu raz-so učence^ predhodno uvežbali, lične izkušnje učencev s testira-kako se rešujejo testi znanja, da njem, nekatere težave pri preva-so si pridobili potrebne izkušnje janju ter pogoje, v katerih učenci za ‘ odgovarjanje (tehnike i?pol- živijo, njevanja različnih tipov testnih nalog!). , Uspehi učencev po učnih pred- Sodelavci zavoda za pedagogi- metih ko v Zagrebu (D. Frankovič, Mednarodna primerjava naših I. Furlan, I. Klarič, V. Muzič, M. 13-letnih učencev pokaže, da so Ogrizovič, V. Poljak, Z. Pregrad, po doseženih rezultatih v inteli-P.- Simleša in A. Vukasovič) so gentnostnih testih in znanju zem-preizkus izvedli v zagrebškem ijepisa na sredi mednarodne lest-okraju po ustreznem reprezenta- vice, v testu prirodnih znanosti so tivnem vzorcu, kjer so zajeli 634 na tretjem mestu za učenci iz učenk in učencev iz osnovnih šol ZDA in Zap. Nemčije, v testu v mestu in na podeželju — iz či- branja na prvem mestu in v testih in kombiniranih oddelkov, stu matematike na poslednjem Testiranje so izvedli v jeseni 1960. mestu. Ta primerjava velja gle-Večina učencev je obiskovala sed- de na povprečni uspeh, ki so ga mi razred osnovne šole, le nekaj dosegli naši učenci v vseh pod-jih je bilo tudi iz šestega in osme- testih pri posameznih učnih pred-ga razreda. metih. Sodelavci so se sporazumeli, Iz navedenih rezultatov jasno da sicer ni mogoče na osnovi ugo- sledi, da je pri nas pouk matema-tovljenih rezultatov raziskovanja tike zelo zanemarjen in nekvali-sklepati na strukturo in vrednost teten v osnovnih šolah. Glede na šolskega sistema v posameznih veliko pomembnost matematične-državah oziroma jih med seboj ga znanja v življenju sodobnega primerjati na ošnovi testnih re- človeka so ti in nekateri drugi po-zuitatov, mogoče pa je povprečne kazatelji (v SR Sloveniji na pri' rezultate učencev v posameznih mer poučuje več kot dve tretjini učnih predmetih med seboj pri- učnih moči matematiko na zgor-merjati in narediti na osnovi te- nji stopnji osnovne šole, ki niso ga ustrezne zaključke. Seveda strokovno usposobljeni za pouk moramo tudi opozoriti naše šoini- matematike itd.) objektivno poka-ke, da ni mogoče zanesljivo pri- zali izredno slabo in zaskrbljujoče merjati intelektualne ravni naših stanje pouka matematike v ob-učencev na sploh z učenci v dru- vezni šoli. Razen tega sodelavci gih državah, ker bi bilo pri tem ugotavljajo, da je temu krivo tudi treba zajeti vse učne predmete, manjše število tedenskih ur v na-Razen tega pa je treba upošte- šem predmetniku v vseh razredih vati različne šolske sisteme, ne do osnovne šole in povprečno dokai kraja izenačene vzorce v posa- nomanjkljiva metodična in peda- goška usposobljenost tudi sicer strokovno kvalificiranega kadra. Na primer poljski vrstniki naših učencev, ki so jim sicer še najbližji, so na drugem — tretjem mestu v mednarodni lestvici. Pri reviziji našega učnega načrta in predmetnika in metodičnem usposabljanju ter izpopolnjevanju učiteljev matematike bo treba v prihodnje posvetiti našo največjo skrb, če želimo trajneje izboljšati matematično znanje učencev v osnovni šoli. Na drugi strani pa je prav obratno pri branju, kjer so naši učenci dosegli odlične rezultate. To je posebej razveseljivo in pomembno zato, ker vemo, da dobro branje in razumevanje prebranega teksta omogoča nadaljnje sa-moizobraževanje državljanov. Tudi z rezultati testnih preizkušenj pri prirodoslovnih znanostih smo lahko zadovoljni glede ua to, da vemo, v kakšnih pogo-jih poučujejo naši biologi in ke-ko ni dovolj ustrezno opremljenih kabinetov in labora-tori jskih učilnic ter potrebnih učil in učnih pripomočkov. Učni uspeh po spolu Pri zemljepisu in branju so dosegli dečki precej boljše rezultate kot deklice. Malo boljše rezultate k°t njihove vrstnice so dosegli dečki tudi v prirodoslovnih predmetih in pri inteligentnostih te-•f• ^endar te razlike niso velike, niti bistvene. Presenečg pa dej-® ,9’ da so bile na splošno nekaj boljše deklice pri matematiki, čeprav razlika ni velika. Zelo zanimive pa so razlike, ki so jih pokazali v znanju dečki in deklice v posameznih podtestih pri matematiki. Tako so deklice dosegle precej boljše rezultate v osnovnih računskih operacijah in de-lom^.,?ri,geometriji; medtem koso bili dečki znatno boljši pri uporabnih in nekaterih drugih nalogah, ki so terjale razumevanje in sposobnost uporabljanja matematičnega znanja. Ražiskovanje je pokazalo, da dejansko obstoje razlike v učnem uspehu med dečki in deklicami v osnovni šoli in sicer tako med posameznimi učnimi predmeti, kakor tudi znotraj učnih predmetov glede na posamezna področja in vrsto snovi. Brez dvoma bi bila slika mnogo popolnejša, če bi ter stirali učence in učenka tudi pri vseh ostalih predmetih, zlasti pri materinem jeziku, tujem jeziku, zgodovini itd., kjer bi lahko po tradiciji pričakovali boljše uspehe učenk. Poudariti je treba, da ugotovljene razlike na škodo deklic nikakor niso v skladu z našimi družbenimi zahtevami, noj bo žena družbeno in poklicno enako aktivna ter enakopravna. Uspeh učencev v mestnih iii podeželskih šolah Učenci v osnovnih šolah v mestih v zagrebškem področju so pokazali pri vseh učnih predmetih, pri katerih so izvedli testiranje znanja, bistveno boljše rezulr tate . kakor njihovi vrstniki na podeželskih šolah. Razlike v znanju so seveda tudi statistično pomembne. To dejstvo sicer ni novo, saj vemo, da so nd splošno podeželske osnovne šole dokaj slabo opremljene z učili in učnimi pripomočki, imajo glede na strokovno usposobljenost slabši pedagoški kader na zgornji stopnji, izobrazba staršev je mnogo nižja in kulturno okolje učencev izven šole mnogo bolj revno, kar brez dvoma mora bistveno vplivati na slabši učni uspeh teh učencev. Bolj pa presenečajo ugotovitve, da so razlike med posameznimi šolami zelo vejike. Čeprav na splošno drži, da so dosegli učenci na podeželju slabši uspeh pri te- so na posameznih šolah bili učen' ci pri nekaterih učnih predmeti! boljši od svojih vrstnikov v me stih (npr. zemljepis, deloma mo tematika in branje). Zanimivo ji tudi, da na splošno boljši učn uspeh dosegajo y mestih dečki, n; podeželju pa deklice. Iz nekateri! rezultatov torej sledi, da je sice: vpliv okolja na učni uspeh n< sploh zelo velik, vendarle pa obstoje posamezni primeri osnovni! šol na podeželju, kjer se je navkljub tradicionalnemu pojmovanju pokazalo, da dosegajo pri nekaterih predmetih ne le enak« dobre rezultate, marveč celo boljši učni uspeh' kot v mestih. Iz teg; brez dvoma sledi pomemben zaključek: da lahko šola, ki je dobre opremljena in ima kvaliteten pedagoški kader, v marsičem nadomesti slabše pogoje za učenje doma in revnejše izvenšelsko kulturno okolje učencev. Če želimc zmanjšati obstoječe razlike med mestom in vasjo ter nuditi vsern učencem enake možnosti in pogoje za nadaljnje šolanje, samoizo-braževanje in izbiro poklica, moramo bolj skrbeti za šolstvo prav v tako imenovanih »ekonomske pasivnih« komunah ponekod na podeželju, da bi 'med drugim tudi šola v večji meri odigrala svojo vlogo pri socialistični preobrazbi naše vasi. Učni uspeh v čistih oddelkih s kombiniranim poukom Če primerjamo uspeh učencev, ki so ga dosegli pri testiranju pri omenjenih učnih predmetih v čistih oddelkih (kjer učitelj poučuje v enem oddelku en razred) in kombiniranih oddelkih, vidimo pomembne in na prvi pogled morda presenetljive razlike. Primerjati moramo seveda med seboj le tiste podeželske šole, ki delajo v podobnih okoliščinah in imajo Ob slovenskih šolskih nalogah Vsaka šolska naloga bi morala biti psihološki test »Pozno zvečer sem se pri- test, na podlagi katerega bi lah- Spisje je potrebno v osnovni učenca naučiti pismenega izraža- klatil domoV. Hiša je bila za- ko dalje vzgajali. Naloga, v ka- šoli načrtno poučevati, sicer se nja in estetskega izpovedovanja, prta. Spodil sem psa in tisto teri učenec ni imel priložnosti nam bo zgodilp, da bodo naloge Potem se šolskih nalog ne bo več noč prespal v pasji koči.« razkriti lastne podobe, ne sme od 5. do 8. razreda približno ©na- bal, saj mu bodo vedno spet bu- "Tovariši predavatelji nam zadoščati našim pedagoškim tež- ke. Učenci bodo zgubili veselje diie domišljijo, ne bodo ga utes- večkrat storijo krivico.« njam. V njej naj učenec razkri- do njih, ker bodo čutili, da ne njevale v nerazumljiv ali zdol- »Ravna.telj me je dolgo va svoj svet doživljanja in prve- znajo povedati nič novega. Pred gočasen naslov. ga vrednotenja življenja. vsako nalogo jih bo strah, ker v šolski nalogi naj bo učenec Naslov pričakujejo učenci ze- bodo vedeli, da bo moreče za- tudi Iskren. V vsakem razredu lo nervozno. Kadar nad danim htevala od njih tisto, česar ne moramo pisati take naloge, da naslovom ne pokažejo nobenega razumejo in ne zmorejo. bodo učenci v njih lahko razklali navdušenja in se poparjeno zgr- Doseči pa moramo povsem svoj notranji svet. To bo drago-Pred šolskimi nalogami učen- bijo vase ali pa izrazijo glasno nekaj drugega. Šolska naloga cen pripomoček naše vzgoje Ci radi trepetajo. Napovedana nezadovoljstvo, se v nalogi ne mora. učence privlačevati. To bo- Otroke bomo tako lahko globlje naloga ustvari v razredu poseb- bodo razživeli. Takrat navadno mo dosegli, če bomo izbirali na- spoznali. Ni se nam treba bati, no vzdušje in razdeli učence v dolgo ne morejo izoblikovati za- slove psihološko. Učence mora- da se nam bodo nagonsko pre- dve bojni vrsti. Ena je pogumno četka, pisanje se jim ustavlja in mo dobro poznati in vedeti, s tvarjali. Radi nam bodo odkrili Pripravljena in se veseli zmage, naše razočaranje nad nalogami kakšnim naslovom bomo spro- svoj pravi obraz. Morajo pa nam vnaprej zapiše po- -;e potem precejšnje. Vsega tega slili njihov izraz in čustvo. Naše zaupati. Tega jih pač ne bomo bi se morali dosledno izogibati, delo naj bo načrtno in premis- učili ob šolski nalogi. Zaupanje pestil. Nato se je le vdal in zmagal sem jaz, star komaj deset let« (Iz šol. nalog) druga se že tazu. Šolske naloge so za učence le precejšnja preizkušnja, zato si Naslov šolske naloge naj učenca lieno. . Sami se moramo dobro in nezaupanje je povezano z vsa-tako radi pomagajo z bolj ali pritegne in razveseli, vznemiri zavedati odnosa med naslovom kim našim nastopom, z vsako iz-rnanj nedolžno goljufijo. Ta se naj m.j rnisli in čustvo, 'vzbudi ;n vsebino, zato moramo učen- javo in vsakim dejanjem. Ce jm vsaj na videz posreči pri ma- naj mu željo, da bi napisal čim C“m posredovati le pomensko nam učenci zaupajo, jim dajmo tematični. nalogi in pri nalog: iz ve£_ Naslov mora biti jasna, iz- jasne naslove. Učni načrt po- tudi možnost, da se izpišejo. Za-tujega jezika, pri slovenski pa klesana misel nadaljnje vsebine, stavlja pred nas točne zahteve od pisali bodo stvari, ki jih morda tiavadno odpove. Izogibati se moramo premalo ali pismenih obnov do samostoino nikoli ne bi hoteli povedati. Med Šolska naloga iz slovenskega preveč zahtevnih naslovov, pred- izraženih estetskih misli. Ta pot' nami se bodo lahko razpletle jezika ima širok pomen. Doka- vseni pa obrabljenih in neživ- je dolga in strma. Le če smo nove prijateljske vezi. Takih in- zuje zrelost pismenega izražanja Ijenjskih. Teh je morda po šol- spisju posvetili načrtno skrb, si timnih nalog ne smemo glasno in praktično znanje pravopisa, skih zvezkih največ. Dokazujejo bomo za Poskus lahko privoščili, komentirati. Vedno pa moramo Posreduje pa tudi sliko otrok o- nemoč otrokovega izraza in tudi da bomo v vsakem nadaljnjem učencu na neki način povedati, Vega notranjega doživljanja, ka- našo revščino. Učenci se ob njih razredu pisali nalogo s kakim da ga razumemo. Že majhna pene morejo sprostiti. Namesto da obrabljenim naslovom (Zlata je-- zornost ga bo na novo osrečila, bi pokazali napredek, pokažejo sen, Prvi zvončki. Bližajo se po- Kadar bo učenec v šolski ali do- že n& njegov temperament in značaj. Vsaka šolska naloga bi morala biti nekak psihološki nazadovanje. čl tnice in podobno), doživeli pa mači nalogi razkril svoj tempe-pozitivno staran našega prizade- rament in značaj, mu moramo vanja: naloga bo od 5. do 8. raz- biti hvaležni. Slovenske šolske reda doživelh lepe podobe novih naloge dajejo namreč pohio razpoloženj. Poudariti hočem, da možnosti,, da stopimo v središče je za pouk spisja potrebna do- pedagoških problemov. . sledna načrtnost, če hočemo ■ Berta Golob Ena izmed Meštrovičevih marmornatih vdov Primer horizontalne povezave med glasbenim in likovnim poukom Učni načrt za glasbeni pouk v V naslednjem delu učne ure skih stvaritev, v katerih je očit- učenci seznanili z njihovim živ-osnovni šoli določa, da je treba so učenci slikovito razgibano na težnja po močnih svetlobnih Ijenjem in delom, uvesti učence v instrumentalno profano arhitekturo primerjali z kontrastih in silnern čustvova- Značilno sožitje vseh treh pa-igro razvijati in ostriti njihov živahno, razgibano samostojno nju, je lepo dopolnjeval magne- nog likovne umetnosti, arlutek-glasbeni okus, razvijati sposob- instrumentalno glasbo (Bach: tofonski posnetek zbora in orke- ture, kiparstva in slikarstva nosti glasbenega doživljanja in Braddenburški koncert), katere stra iz Bachovega Matejevega poslednji bujni razcvet cerkvene jih pripravljati na vrednotenje nastop doživimo prav v baroku; pasiona, živahno oblikovane de- umetnosti - so učenci 'vzporejali glasbe Učenci naj se ob poslu- .plastiko, polno dinamike in moč- tajle na portretih žanrskih podo- z bogastvom orgelskih zvokov šaniu primerov iz glasbene lite- no poudarjenega notranjega ob- bah pa vedro muziciranje baroč- Bachove fuge —, sintezi vseli rature seznanijo n z instrumental- čutenja z arijo (iz Handlove ope- nega solista v vseh odtenkih zvokov instrumentalne glasbe, nimi sestavi, glasbenimi oblika- re Kserkses), v kateri je prav drobnih, hitrih tonov (Sonata za Ob prikazu portretov najzna-mi in slogi ter z -razvojem glas- tako močno izraženo človekovo violino in klavir J. S. Bacha). cilnejsih predstavnikov baroka in bene umetnosti. — Važna je za- čustvovanje. Ob diapozitivnih in glasbenih bogate Bachove glasbe je '^ve- hteva, naj se vsebina glasbene Diapozitive najlepših slikar- posnetkih Bacha in Handla so se nela solska ura. M. Poglobitev besedne in stavčne analize •>V njej učenec razkriva svoj svet doživljanja.« ene pouk v čistih oddelkih, druge pri nas o tem premalo eksaktno Pa v kombiniranih oddelkih, ugotovljenih podatkov, da bilah-tlčenci v čistih oddelkih niso do- ko bile analize bolj natančne. Dja segli v vseh testih povprečno bi k temu prispevali svoj delež, boljših rezultatov kot njihovi so organizatorji testiranja analizi-vrstniki v kombiniranih oddelkih, rali ugotovljene rezultate učencev čeprav bi te pričakovali glede na tudi z vidika šolske izobrazbe načine dela in učni program v teh staršev oziroma očeta, ža katerega oddelkih. V nekaterih podtestih so edinole lahko dobili dejanske Matematike, zemljepisa in prirod- podatke. Mh znanosti so' dosegli učenci Analiza je pokazala naslednje: ^orrfbinirčuiih oddelkov celo malo boljše rezultate. To je zelo po- Vpliv očetove izobrazbene rav-Membna ugotovitev, ker je pri ni na učni uspeh učencev je zelp nas zelo zakoreninjeno rdnenje, opazen pri vseh testih, tako pri češ da šole s kombiniranim po- dečkih kakor deklicah. Zanimivo nkom nujpo dosegajo slabše re- pa je ugotovljeno dejstvo, da na 2ultate pri učnovzgojnem delu. V splošno izobrazba močneje vpliva branju in pri osnovnih računskih na boljši učni uspeh testiranih ?Peracijah pa so celo precej bolj- dečkov kot deklic, razen pri tistih če učne uspehe dosegli učenci iz deklicah, katere očetje imajo fa-kombiniranih oddelkov. kultetno izobrazbo. Na splošno je Četudi je na splošno res, da je torej vpliv izobrazbe staršev na Vzgbjnoizobraževalno delo v či- učni uspeh učencev zelo velik. sWh oddelkih v celoti bolj uspeš- Zato bi bilo potrebno posvetiti in predstavlja brez dvoma večjo pozornost in pomoč osnov-°°l.išo organizacijo pouka v pri- nim šolam v delavski kmečki sre-Merjavi s kombiniranimi oddelki, dini, kjer je izobrazba staršev Pa so ti in nekateri drugi rezul- razmeroma nizka, saj je-znano, da tati vendarle pokazali, da je mo- v večjih centrih šole razpolagajo Soče v kombiniranih oddelkih pri s precej večjimi denarnimi in ma-nekaterih učnih predmetih doseči tefialnimi sredstvi ter boljšim celo boljše učne rezultate. Iz tega učnim kadrom. nei° Sledi’-da.je za TV Hus^h Prikazani rezultati in ugoto-ločuinS, '~aZ^Si’ 3 vitve o izobrazbeni ravni naših Tq cmitelj kvaliteten učitelj. učencev v sedmem razredu brez mena M naS ^ P°sebneŠa P0.' dvoma mnogo povedo in nam lah-mo?|,'iS 3 Vfm-°’ ^a1b0m.° Porle.kod ko služijo kot izhodišče za nekafe- komhU * 86 dni!,0n 358 * re ukrepe in pobude, da bi stanje _°mbimrammi oddelki zaradi 'nekaterih učnih predihetih v vzgoje povezuje z drugimi učnimi predmeti. Dne 18. XII. 1963 so glasbeni pedagogi’ celjskega okraja prisostvovali pouku glasbene vzgoje v VIII.a razredu osnovne šole v Besedna in stavčna analiza, ed.). Imeti (3. os. ed. sed. č.) ve- ko določiti stavčne člene in so Laškem. Učno uro »Barok v glas- kakršni se vadita v osnovnih šo- liko pristanišče (4. skl. ed.), sicer učencem tudi težko razumljivi, bi in likovni umetnosti« sta pri- lah se mj ^tta podobni leplje- pa ležati (3. os. ed. sed. č.) na H. pr.: Katero število je za 35 pravila glasbeni in likovni peda- etiket na kozarce raznih ve- hrib (5. skl. ed.). Mesto (1. skl. večje od 140? Najprej sem pre- gog skupaj z namenom, v^e od drugega, stooil med drugimi tudi Rudolf Olševe pri Kamniku. (To vas so med drugih republik... Razstavljal sem kar omogoča tudi računsko ope-Francl medtem ko so uprizorili Ljub- vojno imenovali »Prosta luka«, ker tudi na Bledu ter v Kranju, več- racijo. K tako povezam Sintagmi liančani- Borove Raztrgance, v dvo- so se tu lahko partizani prosto in krat pa tudi v domačem kraju, kjer se naj0 prjstavi še vprašanje: karani zadružnega doma pa sta razstav- svobodno gibali). . prirejajo razstave še kar nekam po- število ie to9 liali svoia dela profesor risanja na Polde Mihelič mi je pnpovedova, gosto.« . . tero števno je to. uti iški osemletki Polde Mihelič in o tem, kako se je navdušU za sli- Motive išče slikar največ v Mi- Vzporedno z razlago, sem litijski osemletki ro karstvo. ^ Jotrol£ sem zelo rad žini Litije: ob Savi, privlačnih kres- ti tudi grafičn0 ponazarjal, , . , - - TiičL-iVi m 1 n Ir ci Vi \t ctmiom nnmaOP.m 1 0 r- j » upokojeni šolski upravitelj Niko Pre- STS Prilik in rgih 0kr osnovriičob1 izboljšali" Razen tega NastaviiomaVltn+ Pri.tfm ^ da je opisano orientacijsko razisko- sobneišo iičitnf- take f01- f3'1-8?0" vanje znova na svoj način potr-onejse učitelje in da sole cim- ... nn eksaktnih bolj e opremimo za sodobni pouk. dilo živo potrebo po eksaktnih pedagoških raziskavah tudi' na na-Iznhne-K- t • - • šem pedagoškem terenu v Slove- hi učencev 'n UCm USPe" niii in 3 tem Potrebo P° samostoj- . Brez dvoma izobrazba staršev nem raziskovalnem pedagoškem ao neke mere vpliva na učni inštitutu. UsPeh učencev, vendarle imamo Roman Oberlintner risal, vendar tedaj še nisem vedel niških mlakah, v svojem domačem na to), da kraju, pa tudi na Gorenjskem in v K3K0 (pa tudi pomislil nisem na uu/, t— ;----—v. . . , . , je slikarstvo*lahko samostojen poklic, dolini Soče. Vedno ima pn roki ski- selno celote: Tudi o slikarski umetnosti nisem ve- cirko, dela pa z oljem in akvarel-del ničesar, in sicer vse dotlej, do- nimi barvami. ki er mi ni prišla v roke tedanja -Rad delam pokrajinske slike s tu-IS č^neTo «»>£ /nZfmVTdUudTeSkr^ČkS se besede spajajo v smi- Katero število ie | za 35 večje od 140? f ’ ia r-f, število ie j /.a 35 večie od 140? Kntero število .ie za 35 večje od 140? kmečki ljudje — skratka okolje. um!tnikŽev -T ^srnTšoSa “SareCpa senTrtabSčnoS^ tiziran^^mpak^prripel^k razu- snszsr.is&čsi PO osvoboditvi sem poučeval risanje klicnem dplu< 0 njegovih načrtih, zah, bo našel dovolj gradiva pri n5. solt v Ilirskl se- Pravi. ^Na litijski osemletki, kjer modernih jezikoslovcih (Hocket, dal c??*? U^im osem v Jf1,-11' poučujem, je nekaj nadarjenih učen- Slikar je tudi povedal, da obiskuje cev ^ imajo smisel za slikanje... N • . Višio pedagoško šolo v Ljubljani. Morda bodo nekoč še dobri slikarji. Tradicionalna besedna in na^ 2a Judomušno pristavil:>jNe Rad bi obudj] ukovm krožek na šoli. stavčna analiza imata slabosti, ki v*«e dohod" S’ Žf. se jim z modernejšimi metodič- kov. . . Saj veste, kako slabo smo bi raci priredii ob konpu leta že prva rum) prijemi moremo izogniti, tor iz Save pn Litiji. Njuno razsta- plačani prosvetni delavci. Eden mo- razstavo.« Unam da se bodo nriliubile tudi »•o je obiskalo nekaj več kot 1000 šo- jih učencev je šele lani končal osem- »želel bi risati motive iz parti- nocehnočo hadn n«; arjev in domačinov, ki jih zanima letko. sedaj pa ima že večje osebne zanskega živijenta v okolici Litije. metode, poseono, ce bodo pri--ilikarstvo, in jih posebej privlačijo -dohodke kot jaz...« 1 kjer-le bilo nekaj partizanskih boi spevale k povezavi med formalne notivi iz domačega okolja. Polde Mihelič je doslej že več- njC- kurirskih prehodov, drugega. Te analizo in smislom stavkov in k Medtem ko sem si ogledoval raz- krat razstavljal. O tem je povedal: stvari gredo danes počasi v pozabo. , ,, , . Javljena dela, sem se zapletel v po- »Prvič sem se predstavil s svojimi zato bj jjb ra(j eimveč ohranil.« razvoju logičnega mišljenja, govor s slikarjem Poldetom Miheli- deli 1936 v Ljubljani, sodeloval pa Jože Zupančič F. ŽAGAR ŽELJA ŠTEVILKA 1: MLADINSKI HOTELI SKUPINSKI POUK NA SOLI TONETA TOMŠIČA KAKŠNE SO NALOGE MLAPINSKEGA TURIZMA, S KATERIM SE UKVARJA SEPEM ORGANIZACIJ V NAŠI REPUBLIKI? • USTANOVITI POSEBNE SERVISE ZA SPOSOJANJE OPREME ZA POTOVANJA IN LETOVANJA • MLAPINSKI TURIZEM MORA NAJTI MESTO V KOMUNI • LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE POTREBUJEJO MLAOINSKE HOTELE OraBlv« za sestavo 7-letnega načrta razvoja turizma v SR Sloveniji, ki ga je zbral pred kratkim republiški sekretariat za turizem, govori med drugim tudi o nekaterih problemih mladinskega turizma' ter o njegovem bodočem razvoju. Tovrstni turizem je namreč zaradi vzgojnega na, mena velikega pomena za mladino (do ?5. leta starosti), ki najraje letuje skupinsko. Lahko rečemo, da so razne »Mike turističnih dejavnosti za mladino velikega rekreativnega in zdravstveno-preventivnega pomena- Mladi ljudje, ki se udeležujejo letovanj, izletov in potovanj (oh pomoči starejših ali v okviru svojih organizacij) se obenem tudi načrtno in neprisiljeno Vzgajajo. Programi vseh sedmih organizacij v naši republiki, ki se ukvarjajo z mladinskim turizmom, postavljajo na prvo mesto Vzgojo mladega človeka v duhu ustanovili posebne servise za iz-posojanje opreme za letovanja in 19. december: učenci, pripravljeni, da pokažejo Izkazalo se je, da je ta skupina Kazalca na uri v avli moder- kaj zmorejo. obiskala le_ ambulanto. _ potovanja ‘ter ostale’ "turistične no zgrajene šole se pomikata proti V prejšnjih dneh so sd poea- »Moj očka je povedal ce bi opreme. Taki centri naj bi imeli tri četrt na devet. Blizu vrat sedi mezne skupine, ki jih je določila nam. pokazali in imenovali vse tudi informacijsko službo, ki bi dežurna učenka ter pozdravlja tovarišica sporazumno z učenci, orodje v mehanični delavnici, bi posredovala mladini (po dostop- goste, ki prihajajo v kratkih pre- ogledale ljudi in njihovo dejo §a TO tri dni zapisovali v svoje nih cenah) razne informacije, ki sledkih drug za drugim. Vsakega v šoli,fr bolnišnici, v obrtni de- zvezke,« je prvpommi povprečni lavnici, tovarni, mehanični de- učenec k poročilu tretje in pete lavnici in v trgovini, kar je bilo skupine. kratko označeno z napisom na »Ni povedala, da v trgovini tabli: Delovni ljudje v delavni- prodajajo tudi kis,« je samo-cah. zavestno dodala k\ poročilu šeste Odlična zamisel, kajti v eni ■ skupine deklica, za katero smo uri se je ves razred seznanil s pozneje izvedeli, da je med naj-tem, kar so pridobile posamezne bolj pasivnimi v razredu, skupine pri svojih ogledih. Vo- Se in še so dopolnjevali, vsak ditelj vsake skupine je prinesel učenec se je javil vsaj enkrat, če v šolo tudi risbo, ki je bila izde- ne večkrat. Kako točno s® vedeli lana po načrtu učencev samih, za tovarne v Sloveniji! Ko bi čas Ponosno so opazovali vsak gib tako neizprosno ne tekel dalje, tovarišice, ko je polagala na fla- bi lah^ povedali še več, kajti nelograf • značilno šolsko poslopje nihče se ni izognil domači nalogi z drevesom ob strani/bolnišnico za to uro in vsak si je prizadeval z belo prepleskanimi vrati, čev- za čim boljši uspeh svoje skupi-Ijarja sredi orodja, tovarno z ne, vendar pri tem niso odrivali dimnikom, veliko mehanično de- manj sposobnih. Med odmorom lavnico, v kateri stoji avto, in mi je potem deček iz prve skupi-končno prodajalno, bogato zalo- ne zaupno povedal: »Jaz bi veli-ženo z živili. V tej uri se je uči- ko več poročal, tako da bi bila teljiea umaknila s katedra in pre- naša skupina najboljša, pa smo pustila svoje mesto poročevalcem izbrali Janeza za poročevalca za-skupin. to, da ne bi bil več tako boječ.« Govorili so, nekateri zdržema, f3® splošni in. zanesljivi presoji drugi s presledki, nekateri so po- učencev res ni poročala najbolje vedali veliko, drugi manj, vsi pa Prva skupina, temveč četrta. Po-so natanko vedeli, kdo delo vodi ročilo n/ bilo predolgo, stavki so in kdo ga opravlja. Ko si jih po- bili Icgično povezani med seboj slušal, si pozabil, da so to otroci, 'n vsebinsko bogati. Med^ drugimi ki šele poldrugo leto hodijo v šo- j® bil tudi tale? »V prejšnjih ča-lo. Lepo so oblikovali vodilne s*h je tovarno upravljal en sam stavke, ki jih bodo pozneje zapi- človek, zdaj jo upravlja delavski šali v svoje dnevnike', Z izred- svet.« nim razumevanjem so navajali Za čuda bistro so presojale te socialistične etike in patriotizma« « , , « ■ .** «•« « • i * * davice ko ie bilo' zastavil eno Precejšnjega pomena je tudi na« Zveza tabornikov Slovenije je ena izmed sedmih organizacij v naši republiki, ki se ukvarjajo z mla- J/1 A*J vprašanje katera od teh delav- Srtna vzgoja in navajanje mladi« dinskim turizmom. Lani je ta prostovoljna družbena organizacija organizirala 130 taborov (z 8000. Pr} svojem delu. V trgovini mo- naivažneiša Bolnišnica ne na turistične dejavnosti. V udeleže„ci) ter 10.503 pohode in izlete (131.000 udeležencev), med drugim pa še 45 zimovanj (v zimskih ^ šola? tovarna pa Sellol?! počitnicah) • šola. kaiti vsi delovni liudie v Dejstvo je, da je takšen turi« ,eem široka dejavnost mladih ljudi, je njihova potreba in želja, zem _ da bi bilo treba s poseb- bi skrbela za vodniško službo ter posebej prijazno vpraša: »Kaj pa zato kažejo na tem področju tudi nimi predpisi utrditi status počit- nudila ostale usluge. želite, prosim?« In na njihov od pine. Šola, kajti vsi delovni ljudje v S poročili učenci niso bili vse- S™03*1 Se m0raj° “**** lej zadovoljni- Veliko so dodali Tudi ura skupinskega pouka .„ ... , .. .... , .Mia osraie usluge. zeute, prosim.'« *u na Hjmuv w- «_ SVoi6sa izkustva in odločno 1"““" precejšnja lastna organizacijska niških domov in ostalih podobnih Predvsem pa ^zaradi posebnih govor: »Hospitacija je danes,« odklonili? kar jim ni bilo po volji. b^ja^.Mbko. samo 45. ^nut, ven- in druga prizadevanja. 2ai smo objektov (ter označiti zdravstve- funkcij ___, posvečali doslej tej problematiki no-vzgojni ppmen, ki ga imajo), nujna njegova organizirana obli-v okviru družbenih turističnih y zvezi s tem bi bi\o treba uredi- ka. Organizacije za mladinski ganizaeij vse premalo pozor- ti ti nosti. Zdaj ugotavljamo, da pro- čin Tam pred vrati, učilnice dru- tud^učitSje^SSSpiS, Sovi? nj£?vlga Sevanj “^rem^s! 53SS ISSSS ESSEtaZ EfH-Sgf iisSts zacij za mladinski turizem ni v giensko-tehničnimi predpisi bi kvalitetnega in masovnega mla- slusat svof° stanovsko tovarišico. poyzela učiteljica: »Predmetne V3em jasni, ter še mrthgo dru- oblikah dela, temveč, predvsem v kazalo predpisati osnovne higien- dinskega turizma pa je seveda Zazvonilo je konec prve ure učitelje misliš, kajne?« Zadovolj- gega. Same dragocene pridobitve vrednotenju in obravnavanju sko-tehnične pogoje. zelo pomembno tudi skupno so- pouka. Zdaj lahko vstopijo. Uči- no j® prikimal. kot povračilo učitelju za dobro njihove problematike v predstav- pg ge to: če hočemo povečati delovanje vseh organizacij in teljiea Berta Erkerjeva s prijaz- »Zakaj je pripovedoval o zamisel, pravilno organizacijo in niških, upravnih in drugih orga- udeležbo mladine v turističnem ustanov, ki se ukvarjajo s to- nim smehljajem in čudovito mdr- akvariju, če so si šli ogledat bol- neopazno vodenje take oblike nih ter v reševanju njihovih m a- prometu, bi bilo prav, da bi v vrstno dejavnostjo. nostjo pozdravlja hospitante. V nišnico?« je razsoden učenec kri- pouka. terialnih vprašanj. Predvsem mo- večjih središčih v naši republiki Marjana Kunej klopeh pa prav tako mirno stoje tiziral poročevalca druge skupine. -li- ra najti turizem svoje mesto v komuni, v prihodnosti pa naj bi se razvijal predvsem v okviru taborjenj in letovanj oz. zimovanj, izletništva, potovanj in pohodov, zborov in izletov. KROŽEK MLADIH FOTOGRAFOV m Predvsem! organizacija in Fotografski krožek pod vod- so taki, kot bi moral} biti. Tudi Preden vzamemo v roke pa- materialna osnova stvom dobrega pedagoga in po- šolniki smo krivi za to, ker ne- pir, morajo učenci vedeti, da znavalca fotografske tehnike hote vzgajamo površneže. imamo papir treh gradacij: meh- Za takšen razvoj bo potrebno nam nudi skoraj neomejene mož- Učencem je temnica skriv- k®> normalne in trde. Negativ predvsem dvoje: izpopolnitev or- nosti za estetsko in tehnično nostna in privlačna, saj je tem- sam nam najčešče ne pove, ka-ganizacijskih oblik, pa tudi ma- vzgojo mladega rodu. na, osvetljena le s skrivnostno teri PaPlr nam bo ustrezal. Od- točili se bomo za poskus. Poskus terialne osnove. Za taborjenju, v Tokrat nekaj besed o delu v zeleno lučjo in slike nastajajo v letovanja in potovanja mladine šolski temnici. njej — kdo ve PO kuki čarovniji, je nujno potrebna mreža objeH- , ^ fotoamaterjev ^zaupa Privlačnost dela nam bo drago- Večina fotoamaterjev tov oz inventaria za Dostavitev končno izdelavo svojih slik po-inVentarja za P°Sta klicnim fotografom. Za amaterja laoorov. je (jej0 končano v trenutku, ko Oprema v letoviščih počitni- pritisne na sprožilec svoje ka-ške zveze (to pa velja v precejš- mere. In v resnici je skoraj vse nj} meri tudi za ostale organiza- važnejše delo že opravljeno: fo-Cii, ko, „p,. z. ZTS, F2S, ZPMS, gg*«* >? in Z$) je zelo zastar a — objekti kJ zajyeva ne ie dobrega pozna-so v slabem stanju, njihove vanja tehničnih podrobnosti de-zmogljivosti so premajhne. V ne- la, marveč — ne nazadnje — tu- oen zaveznik! Članom krožka, ki žele delati v temnici, bomo najprej teoretično pojasnili potek dela. Nekatere stvari morajo vedeti, še preden prvič vstopijo v temnico. Vedeti morajo, da mora biti temnica vedno skrajno čista in brez prahu. Obiskovalci morajo nositi čiste copate in halje. Po vsakem delu je potrebno obrisati tla z poteka takole: nastržimo po tri lističe papirja trde, po tri normalne in po tri mehke gradacije! .Lističe polagajmo na najpomembnejše mesto na projekciji in jih različno osvetljujmo. S nato popolnoma razvijmo in fiksirajmo, pospravimo papir nazaj v zavitke in prižgimo luč! Pri luči si dobro ogledamo poskusne lističe jn po opazovanju se ni težko odločiti za prav} papir in za pravilno osvetlitev. V tem smislu' naj poteka ves postopek do sušenja slik! Učenci §aj vedo, da drugačnega postopka sploh ni! Delo je v bistvu preprosto, zahtevne so le podrobnosti, od svinčnikom označimo hrbtno katerih pa je odvisna kakovost stran lističev glede na gradacija končnega izdelka, in na število sekund osvetlitve. Omenimo le še pripravo ke-(Npr. M-6, N-ll, T-19.) Lističe mikalij! človeka mora boleti katerih krajih, kjer še ni objek- di solidno opremljen laboratorij, vlažno krpo in skrbno pomiti vso tov za letovanja in potovanja česar si amaterji običajno pe mladine, bi jih bilo treba zgradi- morejo privoščiti. ti. Najznačilnejši primer za to je Kljub temu pa so vsaj trije Ljubljana, sicer pa irriajo —’ močni razlogi, ki govore v prid razen (Slovenije — mladinske obstoja temnice za učence, sprejemne centre le vsa glavna l3rv’i razlog je nedvomno v mesta naših republik in nekatera ^el?’ da bo marsikak učenec _pri delu v temnici našel svoj bodoči w po- boratorijskega tehnika ipd., s či- k} potuje, ugodno bivanje in moč pri ogledu mest. Domovi se vzdržujejo sami (brez dotacij), upravlja pa jih mladina. V naši republiki imamo pravzaprav nekaj takih centrov, in sicer; Dom na Bledu, v Velenju, na Srednjem vrhu in v Bohinju. Čas bi bil, da bi zgradili takšne domove —- mladinske hotele tudi v Ljubljani, Mariboru ter v Slovenskem Primorju. Te objekte naj bi v prihodnje gradile organizacije za mladinski posodo, ki smo jo uporabljali. Steklenice s kemikalijami morajo vedno stati pa določenem mestu in morajo biti jasno označene. V temnici seznanimo učence s postopkom: osvetlitev — razvijanje — prekinjevalna kopel — fiksiranje — pranje — sušenje Pri praktičnem delu se bo kaj hitro pokazalo, kako težko je iz- mer smo dosegli enega izmed delovati dobre slike. Fotografije, osnovnih namenov obveznega šolanja. Drugi razlog je tehnično izrazne narave. Iz ene latentne slike lahko namreč izdelamo brez števila variant končne slike. Slike so lahko različne po velikosti, po kontrastu, po formatu; lahko poljubno izbiramo površino in barvo papirja in končno lahko res suvereno odločamo o izrezu. Sleherni zahtevni amater ve, da šele v laboratoriju dokončno re- ki smo jih izdelali, so neostre, nepravilno osvetljene, polne, Us in pretrde ali premehke. Učenci prijemajo papir v razvijalcu kar z rokami ali pa s ščipalkami, ki so jih Vzeli iz fiksirne kopeli Dober pedagog ne bo grajal učencev in jim jemal veselja do dela, vendar bo začel tih in vztrajen boj s površnostjo. Učencem bo pokazal mirno in sistematično delo. Pri vlaganju negativa v masko povečevalnika bo opozoril turizem, vendar pa naj bi se pre- ??da to^e^obSrtetto deto učepc^ dTm^aTiti negatiTpra usmerile na gradnjo v domačem Končno bomo delo v temnici vilno obrnjen in popolnoma čist-območju, v svoji komuni. Pred- izrabiij za vzgojo pravilnega od- Čisto mora biti tudi steklo na nost take gradnje je, de se mak- nosa do dela. Vsako stvar lahko^ maski. Projekcija negativa na simalno izkoristijo investicijska opraviš na dva načina: dobro ali deski naj bo tako ostra, kolikor slabo, natančno ali površno. Pra- je sploh mogoče! Ostrimo jo z vijo, da so n. pr. Švicarji odlični lupo! Nato se preudarno odloči-tehniki. Bolje bi bilo, če bi re- mo za izrez in za velikost slike, ki}, da so pri delu natančni in da Slike naj bodo velike (18 x 24 aU jim je površnost zoprna. Kadar 24 3? 30), kajti velike slike nam pa opazujemo delo velike večine mnogo jasneje izražajo to, kar naših krožkov, se ne moremo smo hoteli s sliko povedati, znebiti občutka, da nam je po- hkrati pa neusmiljeno pokažejo mladinski turizem, če bi jim vršnost že »v krvi«, Naši ljudje na sleherno tehnično pomanjklj’« omogočili najemanje dolgoročnih e®sto sn^ijo natančnost z nepo- vost in površnost. Včasih nam kreditov pod primernimi pogoji, trebno pedantnostjo. Nedvomno format papirja ne ustreza in je to dokaz precejšnje zaostalo- mirno se odločimo za drugačen Velja omeniti — kadar govori- st} vsaj v tehničnem oziru. Pro- format: izberemo si ozko in dol-aio o objektih za mladinski turi« izvodi naše industrije pogosto ni- go sliko ali kakor pač želimo. sredstva, mladina bi sama pomagala pri gradnji s prostovoljnim delom ipd. Prav gotovo bi nekatere organizacije (kot na primer počitniška zveza) začele same z adaptacijo oz. z gradnjo objektov za »Nezadostno, sedi!« — Take nas vidijo naši učenci. Sliko so izdelali pionirji pri krožku srce, kadar opazuje, kako učenci v marsikaterem krožku pripravljajo razvijalec. V navadno — vodovodno — vodo, ki jo segrevajo le po občutku, torej brez toplomera, stresajo posamezne kemikalije, ne da bi se kdo prepričal, če se kemikalije raztapljajo, Za recept, ki ga je zavitku S kemikalijami priložila tovarna, se nihče ne zmeni, češ, saj že sami vedo, kako je treba. Ne glede na to, če je res treba jemati destilirano vodo, ki jo učenci lahko sami pripravljajo, če je treba vodo segrevati prav do tiste stopinje, ki jo predpisuje tovarna, in skrbno paziti, da se vsaka kemikalija dokončno raztopi, preden -začnemo raztapljati drugo, je vendarle res, da postanejo učenci z drugačnim delom površni in bodo takšni tudi ostali. Ali si je sploh mogoče zamisliti današnje kemijo brez točnih meritev, brez losledne čistoče in brez znanstvenega opazovanja? Vsaka -ipribližnost« je nevzgojna ir. kvari učenčev smisel za solidne delo na bodočem delovnem 'mestu, pa naj bo to v tovari\i, v la-boratoriju, ambulanti ali za pisalno mizo. Še zdaleč ne gre le za priuče-vanje delovnega postopka pri izdelovanju fotografij, ampak v prvi vrsti za vzgojo odnosa de dela v temnici in' s tem do slehernega sistematičnega dela. Tc je dragocen prispevek k oblikovanju osebnosti delovnega člove- ' ka. Razumfjivo je, da "tako dele zahteva od pedagoga — vodje krožka — dosti potrpljenja in dosti dragocenega časa. Ure v temnici kaj hitro minevajo in še preden nam je uspelo izdelati nekaj res dobrih slik, je minilo popoldne in je že pozen večer. Nismo še tako daleč, da bi ustanove tako delo primerno nagrajevale. Razen tega se mora vodja krožka neprestano potegovati za sredstva za nove aparate, papir, kemikalije, žarnice, filme in za neštete prepotrebne stvari. Kljub vsemu pa je med nami mnogo ljubiteljev fotografije, ki radi posredujejo svoje znanja mladini. Uspe jim dobiti prostor, sredstva in čas — da, celo čas, ko smo najbolj na tesnem. A propos: manj besed in več dejanj! Časa bi bilo dosti več, ko ne bi bilo toliko dolgih, dolgih to brezplodnih sej in sestankov. Marijan Cedilnik < Šolska televizija Na programu so sledeče oddaje: RDEČA KAPICA . i. Snovne pripombe: Grimmova pravljica, ki jo ponazarjajo lutke, je namenjena našim najmlajšim za novoletne praznike, ko je vsa njihova duševnost usmerjena v pričakovanju, kaj jim bo prinesel dedek Mraz. Rdeča Kapica je klasičen primer pravljice, v kateri nista določena ne kraj in ne čas: “Nekoč je bilo...« »Stara mati Živi v gozdu, pol ure od vasi...« itd. Kar velja za večino klasičnih pravljic, tako je tudi za Rdečo Kapico značilna črnobela tehnika risanja značajev. Pozitivni so: mati, stara mati, Rdeča Kapica in lovec, negativen značaj pa je volk, ki je predstavnik hinavščine, zvitosti in hudobnosti ter vsega zlega. Pravljica je grajena iz naslednjih epizod, ki si brez prave logike skokovito slede: a) Mati in Rdeča Kapica, b) Rdeča ka~ pica in volk, e) volk in stara mati ter Rdeča kapica, č) lovec in volk, d) volkova smrt. Vrhunec pravljice tvori senzacija rešitve. Dobri je poplačan, hudobni kaznovan. V novejšem času dobivajo pravljice prizvoke, znanstveno poučne dodatke, čeprav je še vedno osrednji poudarek na otroški fantaziji. Predstavniki tovrstne poučne pravljične literature so med drugimi tudi: a) Jan Lari: »JCarik in Valja«, (prevedena je na slovenski jezik — MK), b) Herbert Patz: »Abenteuer in Doktor Kleinemaehers Gneten« in pa »Doktor KJeinema-cher fiihrt Dieter in die Welt«. Za oba avtorja je zanimivo, da sta svoje spise izdala skoraj istočasno tako v ruskem kot v nemškem jeziku. Navzlic temu, da omenjeni deli ne vplivata direktno na pravljičnost naših otrok, ker sta namenjeni starejšim, pa vendarle kažeta tendenco k modernizaciji pravih pravljic. c) V novejšem času je doma in po svetu izšla cela vrsta literature, ki vključuje poleg gradov že letala, rakete in astronavte. č) Ker črnobela tehnika slikanja značajev omogoča hitrejšo moralno odločitev za otroka od 4. do 8. leta, so klasične pravljice še vedno zaželene, ker so vzgojne. d) ŠTV oddaja omogoča z Rdečo Kapico kar najbolj naravno povezavo z dedkom Mrazom, ki je prav tako utemeljen z otroško domišljijo, II. Metodične pripombe: A) 1. STV oddjaja je namenjena učencem 1. in 2. razreda osnovne šole, vendar pa jo bodo gledali tudi učenci ostalih razredov. Nekateri bodo pravljico in njene zaplete kritično ocenjevali, drugim pa bo koristila zaradi razumevanja zgradbe in vsebinske strukture na sploh. Atenske razglednice Spomini na potovanja. Podob- Pa vendar je Aishil zapel ni smo otrokom, ki hranijo prgi- himno življenju: šče školjk, da bi ohranili prizvok »Raje bi obdeloval zemljo za morja in duh soline. Raznotere ničevanemu kmetu, ki komaj zi-školjke pa vendar vse tako ena- vi, kakor da bi vladal kopici ubi-ke. Tako kot razglednice. Ob njih tih mrličev.« se ustavlja spomin ter odpriva Bližnji Odeon Heroda Atika tkivo ki ga fotografski trak lah- kljub vsej podobnosti m novo-ko le’ zaznamuje. dobni konservatorski spoliranosti Ko se vožnja z vlakom pre- ne daje tistega preprostega in vesi v utrudljivo ždenje, komaj da pristnega vtisa, ki vzbuja prazm-kdo prisluhne traktatu o antični čno razpoloženje, kot Diomzovo zgodovini zunaj na hodniku. Pe- gledališče. Zdaj 3e Odeon bQlj v Hkles Fidija, Aristotel, Solon, časteh, ko imajo vsako leto bo-vse vprek. In razočaranje, ker ni gate glasbene prireditve pa pro-viejeti ravnonosih božic. stem. Takih s sovookimi očmi. z volj- * , nim pogledom Sredozemlja in s Akropojis — »gornje mesto«, dletom težkih, negovanih las. pravzaprav vsako utrjeno mesto ^ na vzpetini, na griču. Ponavadi pa zaznamujemo s tem imenom atensko Akropolo. Atenska soskladje duha in telesa. Kako Akropola je edinstvena. Je po-iedko je kanilo vprašanje sredi jem. ki ga doživiš mimo knjig. te čiste znanosti: Doživetje za vsakogar brez re- »Ali veste, da so postavili klame. Tudi za tiste, ki so brez Byronu spomenik v Missolongi?« posluha za likovni genij pretek-Nemo začudenje je zmotil la- losti, ki se ob vsem dolgočasijo. hek korak malega, temnopoltega Obstati moraš pri Propilejah m domačina s turškim profilom- opazovati ljudi. Njihovi obrazun Nerodno in vljudno je rinil pri- polt razodevajo vse smeri sveta, krit jerbast iz katerega je di- Ko si ogledujejo Eretheton in 'Falo sadje; kakor je on dišal po stopajo skozi cello Partenona, iom lezR-ui, ...... Tudi postavnih veljakov ni, pol-Hh duha. Kot da je le še v ki- _ Pih starodavnih mojstrov tisto atensko temi ji • Atene. Skromna postaja III-razreda. Na trgu pred postajo živahen promet, živžav, naokrog dlake, gosto nasejane hiše pol- razpoznava ta ali oni pradavno podobo Evrope. Nikoli obrabljeno: zibka evropske civilizacije. Šele ko se oko nasiti razkošja, se pogled razpotegne preko obzidja tja v valujoče mesto, ki 2. Stvarni pripravi bo potrebna preorientacija pravljice, katere ' dejanje se dogaja spomladi, na zimski čas, ko nastopa dedek Mraz. 3. Da bi otroci pravljico res doživeli je potrebna predvsem psihološka priprava, po poslušanju pa obsežna psihološka in etična analiza, iz katere naj spontano izzveni moralno ocenjevanje brez sladkobnih in ne-užitnih dodatkov. 4. Otroci doživljajo pravljico po svoje (fantazijsko) s pomočjo pripovedovalčeve besede. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so jo doživljali s pomočjo lutk, ki v ŠTV oddaji nastopajo. B) Redakcijo zanimajo vtisi učiteljev o reagiranju učencev v posameznih epizodah bodisi v obliki mimike, bodisi po vzklikih in podobno. Te vtise učiteljev bomo objavili takoj v naslednji številki Prosvetnega delavca. KRVNI OBTOK I. Snovne pripombe: STV oddaja prične z ljudskim pojmovanjem: »Žalost je strla srce«. »Mačehe imajo kot kamen trdo srce«. »Mojo srčno kri škropite po dolinah in bre-geh« itd. Preko tega preide v pojmovanje biologa, ki mu pomeni srce odlično zgrajeno črpalko, ki poganja kfi po telesu: 1. Skica na tabli ponazarja pozicijo srca v prsnem košu. 2. TV film odpira pogled v proees krvnega obtoka: srce, arterija, kapilare, vene in srce. 3. Odlomek TV filma dinamično ilustrira veliki in mali krvni obtok. , 4. TV film omogoča nazorne predstave o malem krvnem obtoku alveole in izmenjava plinov. g. Slede številni podatki o pomembnosti kapilar. 6. TV slika krvnega omrež-ja. 7. TV film o kapilarah v plavalni kožici žabe. 8. TV film o krvnem pritisku. 9. Eksperiment o pritisku v odvodnicah. 10. TV slike z grafičnim prikazom različnega pulza živali, kot so: kolibri, vrabec in kokoš miš, zajec — konj, slop itd- 11. Da bi bile zaznave kvalitetnejše, demonstrira oddaja še živega netopirja, preparat utripajočega srca, skico menjačice, ki sprejema hrano, spužvo in njeno prozorno površino telesa itd. Tudi se spoznamo s Har-vevem, ki je prvi dokazal, da teče kri iz srca po odvodnicah in se vrača no dovodnicah in s tem ovrgel Galenovo teorijo, da nastaja kri sproti zaradi učinka hrane v telesu. Slede slike Mal-oighija, ki je odkril omrežje kapilar. ŠTV oddaja je s tem zaključena, sledi ji učiteljeva analizm. Prizor z novoletne televizijske oddaje »Skice v ritmu« v rubriki Prosvetnega delavca, 4. Tovariše biologe prosimo, da nam sporeče, kako so oddajo izkoristili za uvod v poglavje krvnega obtoka, za poglabljanje ali pa za ponavljanje.) Posebno želimo, da nam povedo, kaj jim v oddaji ni ugajalo in kaj si pri takih oddajah žele boljšega. Tudi bi nam Pr3V prišli predlogi za druge teme iz ' biološkega področja. Tako nam bo laže sestaviti program za biološki ciklus STV oddaj v šolskem letu 1964/65. 5. Prihodnjič bomo objavili, kako sodeljujejo učitelji in profesorji pri metodični raziskavi ŠTV oddaj v drugih državah. , VPRAŠALI SMO — UČENCI ODGOVARJAJO STV oddaja: »Ljubljansko barje« „---- —- . še prehaja skoraj neopazno v Pirej. Poteklega časa, nad mestom od tod ge razpne. planjava '>ria preteklosti nad stvarnostjo skriva1o števiike zgodovine. Splet ^anjosti? . stoletij in stoletij. Ali preteklost Z avtobusom do hotela. Nih,e v svoiem najboljšem. Z avtobusom do hotela. Nihče . v nas v svojem najboljšem. 116 more prav ugotoviti pravu « Cestnega prometa. Zdaj vozimo ^ desni, potlej po levi, tudi po Močniku’ Nesreča se bojda ne četrti v lučeh pisanih More zgoditi; ali le tujcem, ki ne RVpt,ohnih efektov, zadobi druga- Zvečer je videti Akropola čisto drugače. Ce jo gledate iz bi-it lučph nisanih doumejo« prednosti »svobodo-Miselne« vožnje. V hotelu dobi prospekt z “ten. svetlobnih efektov, zadobi drugačen prizvok — temu sladkobno -ss-ido-i rrurssss £ našega stoletja reklam, kar ne> daje pristnih dimenzij, kar ni v Ob vznožju Akropole, na juž- sozvočju z vtisi z Akropole. ■ ' — Vrvež v bizantinski četrti kljub pozni uri ne* preneha. Radoživo življenje pred praznikom M strani, so bogati ostanki Dio-uigevega gledališča. Prav tu je Mitična tragedija zadobila do- — ---------------—, *°nčne oblike. Mogočen videz potegne tujca v vrtinec. Tu je Kamnitega gledališča pod blagim vse bolj preprosto kot v eksklu-Medozemskim nebom se zaje v zivni trgovski četrti y centru. sPomin. Vtisi se naglo vrste in Ljudje vpijejo, prodajajo, se ve-■ °Pnjujejo. Vodič govori priuče- selijo, vse v živahnem ritmu, in pavšalno, ponavlja- Z ve- Vendar brez tiste vsiljivosti, ki ®eliem utečeš iz orkestre med tako kazi Apenince. Nek domačin 5°lkrožne, vzpenjajoče lqke ® Predaš svojim mislim, a Pc,1ščeš sobesednika. Zdi se, da nobena --------- fti dala toliko vpdrine in pro ter ali si je pripravljen, da te povede^ do Schliemannove vile v središčni četrti. Ljudje so prijazni,/Toda arhitektu- nemške govorice ne prenesejo. Vsak drug jezik je dobrodošel. Ko zvedo, da si Jugoslovan, se jim razpotegnejo lica- Tudi In skromni. Nekdo gleda- ima sestro poročeno v Skopju. Ali jo poznam? * Ko vlak brzi proti Solunu in izginjajo obrisi orientalsko pisanega mesta in Akropole, spomin ne more na mah uskladiti vseh ij. Bepecja epika sedanjosti bi hotela dopolniti doživetje Zibelka gledališča. „T— .In že 5 stoletij pred -našim ustrežljivi so m ni*'bilo Dionizovo gleda-|jv4e le središče mitoloških ča-.Mij, ampak tudi važna arena plenih in družbenih navzkrižij. pf1., dvomljivemu Evripidu še I^Jbolj. Pomembno je eno: pri 'jM so sodelovali ljudje vseh -T_ k in čudi, od okoliškega doživetij. »Meta, atenskega obrtnika In tr- sti bi hc. . . . . , vca, do aristokrata. Navzkriž- Grčije danes. Grčije kot jo opi-®tike, politike je zajelo vse. sujejo Veneziis* Sfakianakis, Se- 7il'-............... ^ ■ feris, kot so jo nekoč podajali Sofokles, Herodot. Platon. Lastno doživetje kvasi misli v nova v nas takšna spoznanja. O starem in novem. Igor Gedrih 'belka demokracije. Čut . bodo, opojna radost nad žiy-Mniem. Nekoč. fc^stav^ je 16 II. Metodične pripombe: A) 1. ŠTV oddaja je najprej namenjena učencem 7. razreda (»Nauk o človeku«), pa tudi učencem 8. razreda osnovne šole (»Razvojni nauk«). 2. Dosledno ustreza nekaterim nalogam pouka biologije: a) Seznanja učence s človekom z biološko-higienskega stališča. b) S posredovanjem razvoja živega sveta daje znanstveno osnovo za razvijanje znanstveno utemelieneea pogleda na svet, c) Oddajj bodo dalje sledili učenci, ki so vajeni vizualnih učnih sredstev, ker vsebuje oddaja različne filmske posnetke, slike in skice. B) Verbalna preda- vatelja je precej zahtevna in predoostavlja temeljito znanje predhodno obravnavanih poglavij stomatologije. C) Priprava učencev na oddajo je pomembna predvsem s snovnega stališča. č) Za redakcijo so koristne pripombe učencev in učiteljev oziroma profesorjev: 1. v vsebinskem oziru, 2 glede verbalne razlage, 3. v čem naj bi bila oddaja bolj ilustrativna in bolj dostopna? Dodatne pripombe: 1 Sovjetski biološki šolski filmi, katerih odlomke oddaja vsebuje, so najboljši nazorni material,.ki ga je redakcija mogla dobiti. Posebno pomembni so zato, ker nudijo nov pogled v tehniko skicnih (trik) filmov, brez katerih bioloških procesov skoraj ni mogoče prikazati. 2. Učitelju biologu svetujemo, da se poveže s slavistom, pri’ katerem naj bi učenci v istem dnevu pisali kritično oceno oddaje. g. Zaželeno je, da bi redakcija dobila na vpogled vse spise posameznega razreda. Na zahtevo bomo spise vrnili, sicer pa bomo najbolj značilne objavili Osnovna Sola Toneta Čufarja v Ljubljani: i. b razred: I. Kaj sq učenci o vsebini oddaje že vedeli? A) »Jaz sem že prej vedel, da obstaja Ljubljansko barje. Ko sem bil star komaj 5 let, sem se že vozil na Ig- V četrtem razredu sem zvedel, da je na Ljubljanskem barju mnogo šote in rastlin, prosil pa bi vas, da bi pokazali o tem kaj več. Videl sem tudi, kakšne ogrlice so nosile žene mostiščarjev, rad pa bi videl, kako so živeli? Hazumel pa nisem, katere rastline so gojili in kako so se vozili s čolni? , Ljubljansko barje ste premalo pokazali, zato bi vas prosil o tem kaj več.« B) »O Barju sem slišala že v drugem in tretjem razredu. V četrtem smo govorili, da je Barje močvirnato in ga bodo izsušili.« C) »Povedali so nam, da ima Barje črno prst in spada v Alpski svet.« C) »Učili smo se že, katere reke tečejo po Barju.« , . D) »vem, da je bilo Barje nekoč veliko jezero in da so bila na njem mostjšča, v katerih so živeli mo-stiščarji.« „ , E) »Mostiščarji so živeli na Barju pred 4000 leti.« (?) F) »Zvedeli smo o življenju na Barju pred 3000 leti.« (?) II. Kaj , so novega zvedeli? A) »V . oddaji sem spoznal rastline, zato sem napeto poslušal. Tudi nisem vedel, da žive še danes na Barju želve.« B) »Prvjč sem videl, kako kopljejo šoto in razne predmete mostiščarjev.« C) »Spoznala sem, kako lepljive rastline love žuželke.« C) »Videl sem, kako so izdelovali igle iz ribjih kosti.« D) »Sedaj so se domgnili, da bodo Barje izsušili in naredili zele-njadni vrt za Ljubljano.« III. Naivne in netočne ugotovitve: A) »pri tej oddaji sem videj marsikaj novega. Tudi stare izdelke mostiščarjev, kako režejo šoto, razne živali in rastline in to, da Barje • tudi poplavlja.« B) »Nekoč so tam frveli mostiščarji ali koiiščarji, ki so se naselili na jezeru. Ko je bila zima, so V led zabili kole, ki so jih napravili deloma s§mi, deloma pa bobri.« IV. Česa niso razumeli? A) »Točno nisem razumela, kako morejo živeti na BariU domače živali In kje se pasejo, ko je vse samo močvirje.« • B) »Nišem razumel, kako neka rastlina, ki se je ne spominjam, obdrži žuželke na listih?« C) »Ne vem, kako je nastala šota.« i Č) »Razumel nisem, kako so se mostiščarji branili pred divjimi zvermi?« D) »Kar so pokazali, sem vse razumela.« B) »Zanimive so bile želve in medved.« C) »Najbolj so mi bile všeč želve.« C) »V oddaji sem spoznal nove rastline, zato sem napeto prisluhnil.« D) »Najbolj mi je ostalo v spo- minu Barje, ki ga je bilo videti v celoti.« . .. VIII. Kaj naj bi bilo v oddaji bolje? A) »Mnogo več bi rada zvedela o življenju mostiščarjev.« B) »Več bi morali pokazati o njihovih izdelkih in »kako sušijo barje«.« C) »Predlagam, da bi več pove- dali o življenju takratnih prebivalcev.« ' ' ... C) »Več bi moralo biti o živinoreji, o mostiščarjih in kako žive živali.« D) »Lahko bi pokazali, kako izsušujejo Barje.« IX. Kat sodi o oddaji učiteljica? »K oddaji sem morala pripeljati učence popoldne, ker so jo dopo -dne gledali učenci osmih razredov in ni bilo prostora. Pri oddaji nismo bili sami, ker so jo gledali tudi učenci varstvenih oddelkov. Zaradi tega sem morala opustiti uvodne pripombe, ki so bile namenjene samo mojim učencem. Škoda, da nismo pravočasno dobili Prosvetnega delavca, v katerem je sicer podrobna razlaga vsebine vsake televizijske šolske oddaje. Ker smo se o Barju učili prav v tem Času, je oddaja poglobila znanje učencev iz tretjega razreda, obenem pa je služila kot uv06 v širšo temo četrtega razreda. Oddaja je bila zanimiva, dovolj jasna in razumljiva. Za učence, ki nimajo doma televizijskega sprejemnika in niso vajeni televizijskih oddaj, je bila »prehitra«. Mogoče pa smo jih razvadili z diafilmi, pri katerih dinamiko in tepipo sanu uravnavamo. Pripombe učencev o oddaji so nakazale celo vrsto problemov, na katere bom morala biti pozorna pri nadaljnji obravnavi Ljubljanskega barja. Ker o vsebini nisem bila seznanjena, sem porabila več časa za analizo, kot bi ga sicer, ker bi marsikaj lahko razložila v pripravi na ŠTV oddajo.« (Stojšin Julijana). Komentar urednika STV rubrike: Učenci 4. b razreda osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani so nam s svojimi pismenimi ocenami STV oddaje »Ljubljansko barje« dali kar lepo število sugestij za naše na-dalnje delo. Tisti, ki boste sodelovali z našo redakcijo, boste verjetno probleme zreducirali za učence nižje stopnje in jih v marsičem dopolnili z» učence višje stopnje. Splošni zaključek: Oddajo je gledalo 28 učencev in sicer: 13 ž in 13 m. Njihove želje so najboljši zakl]u-ček za korekturo take oddaje: Več o mostiščarjih in domačih ter divjih živalih: 9 ž in 12 m: 21. Več o šoti In pridobivanju: Ižln 1 m: 2. Več o rastlinah: 1 ž: 1. Več o Ljubljanskem barju: 1 ž: 1. Zadovoljni z vsem .1 ž In 2 m: 3. 75 odstotkov učencev želi zvedeti več o življenju mostiščarjev, o divjih živalih, ki so takrat živele ih o živalih, ki so jih že udomačili. Statističen podatek je vse preveč skromen, da bi iz njega lahko izvajali zadovoljive posplošitve: en sam razred in samo 28 učencev. L mnevamo pa lahko, da so ugotovitve zaradi psiholoških posebnosti doživljanja učencev te starostne stopnje približno veljavne tudi za mnoge učence 4. -razreda v drugih osnovnih šolah. Učenci tega razreda so prišli U 3. razreda iste šole. Za ta razred osnovnih šol v Ljubljani pa vemo, da obravnavajo Ljubljansko kotlino, Čeprav so že seznanjeni z življenjem mostiščarjev, si vendar žele v 4. razredu zvedeti še več, dasiravno so si ogledali oddelek Narodnega muzeja, ki je bogat na izkopaninah ih številnih nazornih zgodovinskih podatkih prav za to zgodovinsko obdobje. Zato lahko upravičeno domnevam. da bi se mnogi učenci izven ljubljanskega teritorija pridružili mnenju svojih tovarišev omenjene šole posebno še zato, ker jim je tematika nova in jo bodo obravnavali šele pozneje. Za kritične realiste je značilno, da jih izredno zanimajo zgodovinski dogodki, ki so polni različnih akcij in pa divje živeče živali ter njihovo življenje v boju za obstanek. Imajo pa zelo nejasne časovna predstave. , . . Ne pozabite si ogledati naslednjo STV oddajo PUŠKA IN PERO. Sodelovali bodo: Desanka Maksimovič, Branko Čopič in Matej Bor. O njej pa v prihodnji številki Prosvetnega delavca podrobno. Ne pozabite! Naš naslov je: Redakcija šolske televizije RTV Ljub-- liana — Tavčarjeva ulica. Janez Tomšič SREČNO, KEKEC! V. Kaj so si zapomnili? A) »Od oddaje sem si najbolje zapomnil, kako režejo šoto z ostrimi lopatami.« B) »Prej nisem vedel, kako pridobivajo šoto.« C) »Najbolj so mi bile všeč živali Ljubljanskega barja.«......... C) »Ob jezeru so živele živali, ki so že izumrle. Ohranile so se le nekatere.« D) »Najbolj sem sl zapomnil o želvah.« E) »v spominu mi je ostalo orodje mostiščarjev in kako so ubijali živali.-» * F) »Zapomnila sem si prašičke in živinorejo z Barja.« G) »Nikdar ne bom pozabil, kako so mostiščarji gradili hiše.« VI. S čim niso bili zadovoljni? A) »Mislim, da je bijo premalo prikazano življenje mostiščarjev in starih živali.« B) »Več bi lahko pokazali, kako kopljejo šoto.« C) »Premalo sUk je bilo, kako se mostiščarji prevažajo po jezeru.« C) »Ni pilo zadosti rastlin, ki so nekoč rastle na Barju-« D) »Preveč so kazali pokrajino, id jo že poznam.« vn. Kaj jim je bilo najbolj všeč’ A) »Najbolj so mi ugajale slike starih živali.« Naša filmska proizvodnja kvantitetno ni bogata, vendar pa je dosegla nekaj lepih uspehov (Veselica, Ples v dežju, Balada o trobenti in oblaku, Samorastniki)-Prav tako smo lahko zadovoljni z nekaterimi mladinskimi filmi (Kekec, Ti loviš, Kala, Srečno, Kekec) pa z onimi, ki tako ali drugače pripovedujejo o »življenju mladih ljudi kot npr. Vesna, Ne čakaj na maj, Dolina miru, Nočni izlet, Dobro morje idr. Za prvega Kekca je značilno, da se je uvrstil na četrto mesto med najbolj obiskanimi filmi, in pa, da je bil v Benetkah nagrajen kot najboljši mladinski film. Režiser Kekca Jože Gale se nam je predstavil letos z novim filmom (prvim slovenskim mladinskim barvnim), ki ga je imenoval Srečno, Kekec. Vsi, ki smo gledali prvi film — zgodbo o bistrem, nagajivem in pogumnem dečku — smo bili prepričani, da bomo tudi tokrat zagledali pa filmskem platnu našega starega zpanca. Bili pa smo rahlo razočarani ... Pa ne morda zaradi igre, kajti tokrat je bila pred kamerami vrsta zares dobrih igralcev — od glavnega junaka, ki ga je upodobil Velimir Gjurin, Mojce (Blanka Florjančič) in Rožleta (Martin Mele) do odraslih igralcev (Bert Sotlar, Ruša Bojčeva, Stane Sever). Film ima namreč določene pomanjkljivosti. Lahko bi rekli, da mu manjka ena dimenzija: iskrivost, veselo vzdušje, otroškost. Krivde za, to ne moremo naprtiti niti igralcem, niti režiserju,. temveč — scenariju. V filmu pogrešamo pravzaprav pravljičnosti. Edini tak motiv je čudežna roža, ki vrača slepim vid, pa morda še motiv z volkom. Posebno so mučni presledki v nekaterih prizorih, kjer si sicer tega ne bi želeli — domislicam pa, ki naj bi ustvarjale vedro razpoloženje, se 'ne moremo smejati, ker so banalne. Nekajkrat vsaj volk, ki ga Kekec imenuje Bučman, reši situacijo in prežene dolgčas ... Dialog je, včasih prisiljen, kljub temu pa moramo priznati filmu nekaj lepih domislic. Žal nam je le, dg jih je premalo in da je Kekec včasih le navihanec z ulice, ne pa naraven, kmečki pobič, nagajivec, kakršen je bil v prvem filmu. Tudi nova Kekčeva popevka je manj pevna od prve in kdo ve, če bomo tudi to žvižgali toliko časa. S filmom lahko rečemo da smo zadovoljni, čeprav mu manjka topline in čustvenosti, iskrivosti ii) nagajivosti. Otroci radi gledajo mladinske filme, zato so ga tudi veseli — učiteljem pa naj velja opozorilo: film je na programu, zato ne zamudite prilož« nosti za filmsko vzgojno delo. Tone Partij iS tt STRAN S PROSVETNI DELAVEC V St. 1 V Gorjah pri Bledu prvič v naši državi RAZREDI NA SNEGU Naloge telesne vzgoje so v re- Pri nas je bilo v lanski zimi dine, za razvijanje njene sposob-lormiram soli se posebno po- (v semestralnih počitnicah) orga- nbsti in interesov, predvsem pa membne pri vzgoji mladega olo- niziranih pet smučarskih tečajev, za navajanje na smiselno in pri-veka. Ucm načrt za ta predmet ki pa se jih je od 6.104 učencev ‘jetno življenje v družbi mladih predvideva med drugim tudi — kolikor jih je v desetih osnov- smučarske tečaje. Le-teh naj bi se udeležil med osemletnim šolanjem vsak učenec vsaj enkrat. Namen-teh tečajev je, da se učenci pod vodstvom strokov- nih šolah v . ljubljanski občini Center — udeležilo le 416. Izdatki za udeležence teh tečajev- so bili razmeroma majhni: 800.000 dinarjev (sredstva pa so prispe- njaka-pedagoga nauče smučanja vale šole, starši učencev in družin se tako^ telesno okrepe ter du- bene organizacije). ZtTZT!OlSk0 dlahin° S° -^o^ju^je^ ljudi, ki je lahko šola za življenje v družini in širši skupnosti. PROBLEM ŠT. 1: SMUČARSKA OPREMA Uspehi so odvisni od mnogih činiteljev, predvsem pa od strokovnega kadra, kateremu je zaupana mladina. To osebje opravlja odgovorne naloge, ki terjajo poleg požrtvovalnosti in ljubezni do dela z mladino tudi določeno gu« so dali Francozi: Pri njih se učence osnovnih šol v časn reri namreč v zimskem času preseli- nega šolskeea dela- to ie n-™; Za ?mučarski tečaj s 60 učenje mnoge mestne šole (celotne, pofkus v nagši ^avi izkušnje k C1 i-ta Potre^na dva pedagoška ali pa po razredih) z vsem učnim h hor^n h a vodja ter naimanj štirje smučar- Dsebjem za teden ali dva v smu- ko korist vsem k ’bod^°nida' Ski UČitelji 0ZirOma Vadite1^' ker ^ nadaljU- ^i s tako organizacijo 'otiuI faj^sf ^VKlj^ jejo z rednim šolskim poukom, prosti čas pa posvetijo rekreativnemu smučanju. # »ISKRIMA« novost: šolski komplet merilnih instrumentov čarskih tečajev. Dom zavoda . skupine (od 12 do 15). Sh<0„b„LOBžrs “ir p^*S‘ m’ m.kstoa]io S*«« S " v zimskih počitnicah, ko organi- lui ’ am° zirajo šole smučarski tečaje V tak° mal° pnvr7'encev smucar-[jubljanski občini center je 10 smUcarska oprema osnovnih sol m ena gimnazija - ueenca stane od 30 vsaka pa bo poslala na sedem- Novoletna voščilnica vuzeniških pionirjev — originalni linorez skega športa. Nova kompletna za enega do 40 tisoč dinarjev — td izdatek pa je za povprečno družino prevelik. Da bi pomagali socialno šibkim v, v . . , - učencem se je ZDPM ljubljanske šla na smučanje v začetku dru- obeine Center obvezala ‘3 vta mrv r\«-i ■ .. . . ’ dnevni smučarski tečaj po 60 učencev. Prva skupina (iz vzgojnega zavoda Frana Levca) je od- Zvezde dopoldne Četrt ure v prvem jugoslovanskem planetariju ge polovice decembra, za njo pa se bodo zvrstile še skupine iz ostalih šol. KDO SE LAHKO UDELEŽI TEČAJEV? Rekli smo že: dom v Gorjah lahko sprejme približno dva šolska razreda. Učence, ki se bodo Udeležili tečajev, izbirajmo sku-pinskd, tj. po razredih. Najbolje bo, da šole organizirajo medraz-redna tekmovanja. Razred oziroma oddelek, ki bo dosegel najboljše uspehe v učenju, disciplini v šoli in izven nje, v odnosu do dela, do součencev in učiteljev, v izvenšolskih aktivnostih — se bo lahko udeležil sedemdnevnega tečaja. Tak način izbire (da gre ves razred na smučarski te-(čaj) bo vzpodbudil ves razredni kolektiv. Slabši učenci se bodo potrudili, da bodo dosegli boljše učne uspehe, boljši pa jim bodo pomagali pri učenju in ostalem šolskem delu. Vsaka šola naj v ta / namen določi ali izvoli posebno ne moremo ‘pr^d- tf™valno komisijo, ki bo pregledala rezultate vseh razredov in določila dva najboljša razreda za tečaj. V začetnih smučarskih tečajih se seznanjajo učenci z osnovno šolo smučanja. Vzporedno s praktičnim poukom na snegu sprejemajo tudi prve vtise o lepotah gorskega sveta, o nevarnostih v gorah itd. V nadaljeval- da bo kupila iz svojih sredstev 30 parov smuči, medtem, ko bo svet za telesno kulturo te občine poskrbel za nakup 25 do 30 parov smučarskih čevljev. Smuči in čevlji bodo v domu, kjer jih bodo ob minimalni odškodnini po- V prvem nadstropju ljubljanskega prirodoslovnega muzeja gostuje edini jugoslovanski planetarij. Okrog 6000 obiskovalcev je bilo že. tu pred mano, 178 razredov z raznih šol — ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih republik. . Sedem na enega izmed sedem-inštiridesetih stolov, razporejenih Nazornega praktičnega pouka elektronike si stavljati brez najnujnejšega merilnega instrumentarija. Redke šole so dobile po vojni sicer nekaj instrumentov, kar pa ne zadošča potrebam. Večina teh instrumentov je uvoženih, za nakup celotnega osnovnega kompleta pa je treba ponavadi odšteti tudi po več milijonov, kar je pri sedanjem finančnem stanju “““ vte5^“ se ugenci ki že ob_ mnogih sol - razumljivo - ne- vladajo 0,snovno tehniko krmar_ mogoče. Novica, da bo podjetje »Iskra« jen j a, seznanjajo s treniranjem, učijo se težjih elementov in se izdelalo v kratkem prvo serijo tako pripravljajo na tekmovanje šolskega kompleta merilnih in- — kasneje pa jim bo smučanje strumentov, je prav zato toliko pomenilo zdravo rekreativno bolj razveseljiva. Komplet bo aktivnost. sestavljen iz desetih instrumen- p0leg učenja posameznih ele« tov (elektronskega voltmetra, mentov iz tehnike smučanja pa RC generatorja, VF generatorja, je treba misliti tudi na izlete, preizkuševalnika tranzistorjev, večerna predavanja’(o nevarnosti stabiliziranega usmernika, oscilo- v gorah, o snegu in mažah smu-skopa, kondenzatarskega izbiral- čarški opremi itd.) in zaključno nika, merilnika elektronk ter tekmovanje. Poleg smučanja je uporovnega izbiralnika). S temi treba organizirati tudi sankanje, instrumenti bo mogoče izmeriti jn sicer za tiste učence, ki nima- tariju nazorno pojasniti vse osnovne zemljepisne pojme, kot npr.: obzorje in nebo, orientacija s pomočjo Sonca ali po zvezdi Severnici, Lunine mene, dnevno in letno gibanje Sonca, njegov položaj v različnih letnih časih idr. ( Prof. Črnivec,pripoveduje tudi o dodatnih projektorjih, ki omogočajo ponazoritev nebesnega meridiana, pa ekliptike, ekvatorja, navideznega horizonta, Rimske ceste, posameznih planetov idr. Iri še ena posebnost: v tem planetariju se lahko seznanite tudi ■ s precesijskim gibanjem , svetovne osi... Svojevrstno doživetje je gledati jasno nebo sredi dopoldneva — medtem ko je zunaj oblačno — zvezde na njem ter poslušati prijeten glas pojasnjevalca in poltiho muziko. -jan Predstojnik planetarija prof. Miroslav Črnivec pripoveduje in kaže sojali tistim učencem, ki ne bodo imeli svoje smučarske opre- vse električne vrednosti in zgra- j0' smučarske opreme, pa tudi za me' diti (na osnovi ustreznih električ- tečajnike, ko bodo po tretjem nih merjenj) druge instrumente dnevu smučarskega tečaja že ter naprave (kot npr. radioapa- nekoliko utrujeni, rate, televizorje ipd). Za normalno in nemoteno de- Oblika instrumentov je mo- leč smučarskega tečaja je potre- ... derna. Izdelani so iz domačega ben določen dnevni red, v kate- Pj^kroijo šole, da bodo udeležen-matoriala, zato ne bo težav z re- rem je za slabe učence odmerjen ci tecaia zdravstveno pregledani, zervnimi deli. Ta komplet bo tudi čas za obnavljanje učne sno- P*1™’ ki se ne more izkazati, da »Iskra« dopolnjevala v prihodnje vi iz predmetov, v katerih so po- ',e zdravniško pregledan, ne sme še z instrumenti s področja tejle- kazali slabe učne uspehe. Pri tem Občinski zavod za letovanje otrok bo prispeval del stroškov za prehrano učencev in prevoze z avtobusi (do Gorij in nazaj). Pred temi tečaji je važno, da vizijske tehnike, industrijske nuklearne elektronike idr. • Šolski komplet merilnih instrumentov bo stal (brez občinskega prometnega davka) 640 tisoč din, kar pravijo v »Iskri«, da je poceni. m k A 43=i Državna založba Slovenije na smučarski tečaj — udeležiti pa se ga ne smejo tudi tisti, ki so bolni oziroma nesposobni za tečaj. Prav je, da učence pred tečajem fizično pripravimo. Za to bodo poskrbeli učitelji telesne vzgoje, ki bodo vključili v svo- „ - . , je učne ure take vaje, ki bodo duševnega razvoja mla- otroke telesno okrepile/ Da bi tečaji uspeli, jih morajo podpreti predvsem starši otrok in šolska mladina, pri tem pa naj bi sodelovale tudi vse družbenopolitične. organizacije, posebno pa tiste, ki skrbe za mladino. Prof. Jože Beslič jim pomagajo tudi boljši učenci ob pomoči pedagoških vodij. Ni dvoma, da gre pri smučarskem tečaju (poleg pouka smučarskih elementov) tudi za vzgojno izobraževalne naloge, za pospeševanje vsestranskega telesnega in PRIPOROČA SVOJI NAJNOVEJŠI IZDAJI: KREČIČ — ŠUŠTERŠIČ: PTICE SLOVENIJE kartonirano 1120 din l platno 1460 din STRGAR: LONČNICE kartonirano 1600 din platno 1800 din v krogu, pod snežno belo kupolo, ki se nekaj minut kasneje spre-rneni v umetno nebo ... Predstojnik planetarija prof. Miroslav Črnivec pripoveduje o tej napravi, vredni devet milijonov. O votli krogli z 31 projektorji, v katerih so kovinske ploščice s 5000 vrezanimi zvezdami. Le-teh je torej toliko, kolikor jih vidimo s prostim očesom, kadar je nebo jasno. Ta krogla, ki je glavni del Planetarija (last ljubljanske FAGG), vam »pričara« tudi galerijo planetov — od Sonca,, do Jupitra in Saturna. Še bolj zani-nvvo je, da si lahko obiskovalec ogleda v dveh minutah to, kar ki moral opazovati v naravi 24 ur: dnevno gibanje zvezd stalnic. Kogar zanima (in ima štirideset minut časa), se lahko seznani1 z značilnostmi našega poletnega in zimskega neba, s podobo zvezdnega neba na severnem tečaju in na ekvatorju ... Za šole je prav gbtovo najbolj Privlačno, da je možno v plane- Aliže veste, da... . . . prejema v tem šolskem letu v bR Sloveniji štipendije :Ji,5"/« vseh študentov (au3i43)>, ki dobivajo povprečno 10.B71 cim. Poleg teh je tudi 329 študentov, ki imajo plačan študijski dopust. Ma vsakega izmed njih pride povprečno 37.000 din mesečnih dohodkov. ... se je delež šolstva (brez visokega) v narodnem dohodku povečal od leta 1956, po je' znašal 2,4"/«, na 4 "lo v preteklem letu. V istem obdobju se je povečal delež osebnih , dohodkov za i 0/», materialni izdatki le za 0,2 •/», investicije pa za 0,4 °l» narodnega dohodka. ... je v naši republiki 17 zavodov za prosvetno pedagoško službo, v katerih je 111 strokov «iih sodelavcev. Na območju petih do osmih občin delujejo zavodi: Maribor, Murska Sobota, Ljubljana-Vič, Ljubljana I. ter Celje. . . . narašča v visokem šolstvu število diplomantov mnogo hitreje kot število vpisanih. Tako je npr. od leta 1951—61 naraslo število študentov za 72 odstotkov. šteViio diplomantov pa za več kot 100 "/o. Povprečna študijska doba se je (v letih 1958—62) skrajšala za več kot 13 mesecev. . . . sb imele šole lani 1636 milijonov - din (ali 7,3 °/») dohodkov iz lastne dejavnosti. Od tega so prispevale industrijske šole 1038 milijonov din (od proizvodnje ^ svojih delavnicah), 600 milijonov pa njihovi domovi v obliki pri spevkov dijakov za prehrano. ... je bil v preteklem letu povprečen osebni dohodek na zaposlenega v šolstvu v SR Sloveniji 46.790 din. V osovnem šolstvu je bilo to povprečje 44.181 din. v šolstvu II. stopnje pa 53.492 din. . . . je bilo 1950. v naši republiki enajst šolskih dispanzerje.v, lani pa sedemdeset. V polni meri je opravljalo svoje delo le 30 ustanov. 20 pa jih ni opravilo niti enega pregleda šolskih otrok na leto. M. K. 4 PROSVETNI DELAVEC List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije -- Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana', Nazorjeva 1. telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII -r- Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14 608-16 v— Tiska CZP »Ljudska pravica« Založba Mladinska knjiga LJUBLJANA, TITOVA 3 je pravkar izdala ' PRAVLJICE NA PLOŠČAH V prodaji so že: Andersen : Kakor napravi stari je zmeraj prav Cena 700 ddn Cesarjeva nova oblačila — Cena 700 din Svinjski pastir — Cena 700 din Pravljice pripoveduje prvak SNG Stane Sever V pripravi: Andersen : Vžigaln|k Grimm: Trnjulčica in Rdeča kapica Za 7. in 8. razred osemletk pripravljamo zbirko sedmih glasbenih plošč. ‘Zbirka bo prinašala posnetke tuje in domače klasične glasbe in bo nepogrešljiv pripomoček pri glasbeni vzgoji učencev. Plošče v pripravi izidejo do konca jan. 1964. Plošče dobite v trgovinah s ploščami v vseh večjih knjigarnah v Ljubljani in Mariboru in v vseh poslovalnicah založbe Mladinska knjiga. — Vsa nadaljnja naročila sprejema tudi prodajni odd-felek založbe, Ljubljana. Titova 3. S knjižne police Francoise Sagan — Cez mesec, leto dni. . .«. Tretje delo Francoise Sagan, roman »Cez leto, mesec dni. . .« se v nečem razlikuje od prejšnjih, kar so nekateri kritiki napačno smatrali za »prelomnico < v njenem pisateljevanju; tokrat se Saganova ni omejila na malo število nastopajočih — na ljubezenski trikotnik, marveč je zajela večje število pariške bulvarske mondene sredine. Ostal je torej isti ozki krog ljudi in ista problematika,- le da je, pisateljica razpotegnila resignirano erotično iskanje in motiv izbire napačnega partnerja na širši krog ljudi, ki se med seboj razlikujejo le po letih in izkušnjah, ne pa po pripadnosti. Erotični hedonizem tudi v tem delu nima tistega življenjskega aiapazona, ki bi v širini sodobnih in značilnih življenjskih pojavov zaobjel mnogo bolj zapleten in pogojen pojavni svet, kot ga je eno-valentno podala Saganova kot n»-kako »objektivno psihološko skico-« na določeno temo. Ce so ji kritiki priznavali slogovno spretnost, pa j« ob romanu »tCez mesec. leto dni . ..« treba ugotoviti glede stila precej ohlapnosti In dosti pisateljske rutiniranosti. Ni potreba pc*se- 1 . bej naglasiti pesimizma, ki izvira iz brezciljnosti opisane sredine. Tu- ; di ta roman a la mode v prevodu R. V. bo komecialno uspel med bralci. Za založbo Lipa je napravil čedno opremo Milan Arnež. Serge in Anne Golon — »Angelika«. Čeprav bi imena zakoncev j Anne in Serge Golon zaman iskali med priročniki sodobne književnosti, pa sta z romanom »Angelika-« | postala priljubljena med določenim krogom bralcev v Franciji in drugod. Statistika pove celo o tem, d? so roman prevedli v 15 jezikov. d9 je 35 milijonov bralcev seglo po pu-stolovsko-zgodovinskem romanu, da. je bila »Angelika« v Nemčiji celo nekaj tednov bestseller, seveda med ljubitelji pustolovskih pripetij. Anne in Serge Golon sta s pu-stolovsko-zgodovinskim romanom »Angelika« nekje nadaljevala tisto, kar je pred 120 leti s pisateljsko formulo ustvaril Alexandre Dumas- j oče z mušketirji in Monte Cristom Galona sta se poslužila sodobnih : virov zgodovine • 17. stoletja ter ',-rutinirano pisarsko roko postregla I z galantnostmi dobe sončnega kra- j Ija Ludovika XIV., poskrbela sta za napeto pripoved — pri tem pa za- ! pazi pazljivejši bralec dvojni stil' — za dimenzionirano podobo dobe v pustolovsko romansirani obliki ter ■ pripravila nekaj dražljivosti, ve- ■ doč, da bo to godilo ljubiteljem pustolovskega romana. Crno-beli j tehniki se nista mogla povsod izogniti'. Spretnim, pa tudi nezahtevnim ) dialogom je dodan ščepec svobodo-; miselnosti, trkanja na človeško nra- ; vost in človečnost, vendar se oD i tem bolj odraža sodobni osebni po* gled obeh piscev kot pa živa go- j vorica in miselnost tedanjih ljudi.! vsaj v mnogih primerih. Ves :3 zvarek nav več kot 1200 straneh pa naj bi predstavljal delo, ki naj mi-i mo suhih zgodovinskih knjig in faktografije oživi podobo neke dob® v širokih dimenzijah, nevsiljivo, zanimivo ipd. Res. šolabjem in še komu utegne biti bolj simpatičen ro' j man v dveh zajetnih knjigah ko* lekcija zgodovine, zasnovane na znanstvenih objektivnih temeljih' Menda ni potrebno potegniti črt® med osnovnima namenoma zgodo-1 vine in pustolovsko-zgodovinsko be-letrijo. Kljub vsemu, kar sta pisatelja povzela iz zgodovine, pa »Angeliki- manjka tisto, kar je osnov1 literarnega dela: estetika. Založb1 Lipa je natisnila roman iz komercl" alnih nagibov. Angelo Colleoni — »Krošnja nad reko«. Založba Lipa je v prevoa^ P. S. natisnila »roman« sodobnega italijanskega pisatelja Angela Col' leonija »Krošnja nad reko«. Gre z* nekako mešanico potopisa, reporta' že in povesti, ki podaja nam mak7 poznano življenje v Srednji Arne' riki. Snov je sama po sfbi mikavna, pisatelj je izpričal humana na' čela ob situacijah, ki so za nas n^' razumljive v svoji bestialnosti i1’ človeški neprizadetosti.. Manjka P3 mu enoten kompozicijski koncept moti tudi pripovednost, ki zdrkh" včasih na raven dokaj povprečij-reportaže. Zanimivi snovi ni kos \ tistem estetskem razmerju, ki 15 uravnalo tvarinfo in vsebino z n?' kim prečiščenim in poglobljenih slogovnim prijemom. Bržčas in13 Colleoni boljša1 dela. kot je ta. zah nastane vprašanje, čemu je bil P°' treben prevod »Krošnje nad reko^-Za opremo je poskrbel Zvest Apoi' lonio. »Kolumba vesolja«. Pod skupnih naslovom »Kolumba vesolja« oodh ja novi zvezek zbirke Globus (Mih dinska knjiga) dva teksta o dvh1 poletih v vesolje. Hkrati pa je oth' je nekak portret sovjetskih kozfrh' navtov Jurija Gagarina iri German3 Titova, prvih kozmonavtov. Ob P0, misli na znani deli dr. Cermelr na temo kozmonavtike je omeni611' knjiga dopolnilo, ki brez poljudni znanstvenih teženj — kakor Čermelj — neposredno in naravi pove o obeh zgodovinski^ osebrh' stih astronavtike, o pripravah polet ip o samem poletu. Prav neposreden zapis je zanimiv in po svoji specifični vsebini pritegfh zanimanjč mladih in pozornost rejših. Knjigo je prevedel Dušjjf, Zeljeznov, platnice pa opremil ^ I. G*