Za poduk in kratek čas. Duhovnija sv. Križa nad Mariboi'om. (V spomin njonejp stulutnug.i obstanka. Spisal J. S—a.) (Dalje.) 5. Važaejše dogodbe. Ker ae je v daliovaiji av. Križa, zlasti v zadnjih 100 ietih dogodilo, izvemo dcloma iz žapBijakih matičaili kajig, ki ao ae zaoele takrat pisati, ko je daliovaija aamostalna poatala, ia iz nemško pisaae farae kroaike, katero je sestavil žapaik Jožef Peric, njegovi aasledaiki pa 80 jo aadaljevali. Krstae knjigeaoae začele piaati 2. jul. 1786, mrtvaške kajige 14. jul. 1786 ia poročae kajige 21. jaa. 1787. Po teh virib bomo tedaj v Baalednjem važnejše dogodke Križevske dnhovaije po redu aeatavili. Leta 1517 je rneada bila cerkev av. Križa aezidaaa. Leta 1769 na Velikoaočao aoboto je cerkvenik a tlečo gobo, s katero je nosil kmetom blagoslovljeni ogeaj, zatrosil ogeaj v cerkveai hiši, tcr je aa pol pogorela. L. 1772 je v zvoaik atrela adarila ter mu atreho vpepelila; pozBej je dobil aedaBjo atreho. L. 1786 dne 29. jan. na praznik sv. Petra in Pavla je prvi župnik, Aazelm Belič, opravil prvo žapaijsko božjo alažbo. L. 1791 je po prizadevanji prvega žapaika ia aekovakega kaezoškofa bil pozidaa aedaaji farovž; zidaaje je vodil župaik aatn, in tadi aačrt je bojda od BJega. L. 1S0'? dae 19. avgasta ao priali prvič graški knezoškof Jaaez Friderik aa vizitacijo, a birmali tukaj tokrat aiso ia tudi ne 1811. let-a. ko ao bili drugokrat prišli. L. 1813 in aaslednja leta ao bila po celem Stajerakem, tukaj pa še posebno slaba in hada. L. 1814 ae je prejšaja cerkveaa biša pre delala in za farno šolo priredila. L. 1816 je v začetku jaaija straliovita toča vae aadeže vkončala, da še listja na drevju Bi bilo videti, zato je takrat aaatala bada lakota. L 1819 dae 26. aprila je bila taka alana, da je vae viaograde posmodila. L. 1820 ao apiaali žapaik Peric Jožef žapaijako kroniko (letopia) z aaslovom: ,,Pfarrbuch der Localie Hl. Kreaz ob Gams bey Marburg." V tej knjigi ae aahaja popis vseh farmaaov a pravim ia domačim imeaom, njih število od 1. 1819—1844 ia popia nekaterih dogodeb tikajočih se kraja, cerkve in daanih pastirjev. L. 1821 je bila spet slaba letiaa; zraja ia viaa malo, in še to tako kialo, da ae je komaj dalo piti. — 25. febr. ata obkajala v pričo množine ljudstva Ignac ia Marjeta Žaucer s Slemeaa zlato poroko. L. 1822 dne 16. junija je toča potolkla Slemen, Šober in Berdo. L. 1823 je bila oatra in dolga zima in mnogo snega. L 1827 ao napravile vsled obilnega dežja raeaeca janija povodaje veliko akode. L. 1828 dne 19. junija so prišli aekovski knezoakof Roman Sebaatijaa semkaj ter so dragi dea maševali, pridigovaii ia birmovali; ko ao drugokrat 16. jaaija 1841 apet prišli, pridigovali ao aamo krčmarjem v farovžu. L. 1834 je bila velika aaša, da so potoki ia vrelci vsehaili, aamo vrelca v Koroačevi grabi in na Miaklnovem graata sta še tekla. Viaa je bilo mBOgo ia dobrega. L. 1836 bil je pomor; v Križevski fari je umrlo aeat ljudi za pomorom. L. 1851 je bil veliki altar z nova postavljen in blagoslovljen. L. 1852 je bila zvoaikova atreha a plehom pokrita. L. 1855 ao okrožni dekau Jožef Pihler bovo pokopališče blagoslovili; poprej je bilo pokopališče okoli cerkve. L. 1858 sta bila oba atraaaka altarja ponovljena. L. 1884 dne 9. Bovembra je bilo slovesao blagoslovljenje ponovljene cerkve. Dogodbe zadnjili let so še vsem v spomiau, zato takaj samo to omeaim, da bode letoa 1886 konci meaeca junija pri av. Križa av. miaijoa ia stoletai jabilej obatanka ate aamostalne dahovnije. (Koaec prih.) Smešnica 19. Mož, ki je rad v kremah aedel, je večkrat domov pijan priael. Žena mu je rada prigovarjala, češ: ,,Erbije nisi imel nič, zapravljaa pa vedao moje premožeaje. Poberi si, kar je tvojega ia hodi mi od hiše!"* Mož dobro ve, da niiesarni imel, misli: ^Ti ai moja, tedaj je že prav", pobaae ženo in jo na ranio vrže, ter beži, kolikor je hitrej mogel. V tem pride do globoke grabe, žena mialeč, da jo bo aotri sunil, začne ga milo prositi: ,,Ljubi moj, le hodiva oba domov, za potrebo ga znaš že malo popiti, iz 8ica ti ga privoščim."