O 1 { 1 I A UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI! Vroče in razmeroma sušno poletje nas je znova spomnilo, kako zelo smo odvisni od vode. Še nekaj let nazaj smo v takšnih obdobjih večini gospodinjstev v občini vodo dovažali s cisternami in drugimi posodami ter jo porabljali po kapljicah. Letos, ko je zgrajenega večina vodovoda na najbolj ogroženih območjih občine, večini niti na pamet ni prišlo, da je potrebno varčevati. Vode je bilo dovolj tudi za polnjenje bazenov, ribnikov in zalivanje trave. Samo v petih letih se je naš odnos do ene temeljnih človeških potreb popolnoma spremenil. In to samo zato, ker je bilo v teh petih letih izgrajeno 160 km vodovodnega omrežja in postavljenih 450 odjemnih jaškov za gospodinjstva. In seveda investiranih 8 milijonov EUR sredstev, od tega več kot 5 milijonov EUR, prigaranih na razpisih za evropska sredstva. Dobro je, da se tega vedno znova spomnimo, še posebej ob otvoritvah, kot je letošnja v Kruplivniku. Brez prizadevanja občinske uprave in uspehov pri črpanju evropskih sredstev, letošnje otvoritve še nekaj let ne bi bilo, pa tudi ceste skozi Vidonce preko Križarke do Grada in še marsikatere druge ne. Prav tako pa še veliko podobnih objektov kot so obnovljena kulturna dvorana, zdravstveni dom, čistilna naprava, turistični objekti,... Vedno znova se moramo zavedati, da uspešno občino pomenijo uspešni, angažirani in zainteresirani občani. Tisti, ki jih družbeni razvoj zanima samo takrat, ko ga je treba kritizirati, ne prispevajo veliko k temu, da bi imeli dovolj vode, boljše ceste ali lepše urejeno okolico in življenje v njej. Vaš župan Daniel Kalamar DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! Poletje nas letos že lep čas dobro greje. Eni se zato hladijo v senci ali domačem bazenčku, drugi na dopustu ob morju ali v naravi, vsi pa le moramo vsak dan delo postoriti in počasi premagovati vroče poletne dni. Pa saj tako mora poletje biti, da bomo potem uživali spet v jesenskih barvah in hladnih zimskih dneh. Kljub žgočemu soncu pa so dnevi v naši občini kar živi in polni dogajanja. V teh mesecih se namreč odvije največ prireditev, od pohodov, gasilskih tekmovanj do kulturnih in športnih dogodkov, ki nas družijo in zabavajo. Obširnost našega glasila vam bo to tudi dokazala, saj je polno dogodkov pri nas pustilo lepe spomine. Avgust pa je pri nas tisti mesec, ki je najbolj prazničen, saj letos proslavljamo že deseti občinski praznik, slavimo pa tudi Marijin praznik, ki že tradicionalno privablja več tisoč ljudi v našo vas. Tudi tokrat bomo proslavili desetletno pot gospodarskega in turističnega razvoja, dela ter kulturne bogatitve naše občine. O vsem pa bomo tudi pisali v našem glasilu. Tokrat se bomo na občinskem prazniku spomnili nekaj zaslužnih občanov, ki jih v glasilu tudi predstavljamo. Vsak lahko s svojim delom in požrtvovalnostjo prispeva za razvoj vasi, dogajanje in družabno življenje. In ljudi, ki bi dolga leta svoj prosti čas namenjali skupnosti, v kateri živijo, je malo, zato je prav, da jih nagradimo, počastimo in izrečemo zahvalo. Prav tako bodo nagrajeni uspešni učenci, ki zdaj veseli preživljajo sončne počitnice. V glasilu pa predstavljamo tudi nov turistični produkt, s katerim bomo popestrili dneve v naši občini. Prav je, da se vsako leto spomnimo novih pridobitev in uspehov, ki našo skupnost bogatijo in lepšajo. Zato proslavimo življenje, ki ga oblikujemo in ustvarjamo prav vsi v naši občini. In uživajte v teh dneh, kajti jeseni nas čakajo že nove odločitve in novi načrti. Danijela Krpič glavna in odgovorna urednica 2 Občina Grad PRAZNOVANJA 10. OBČINSKI PRAZNIK Vodohran v Radovcih (foto: D. Krpič) Praznovanje letošnjega občinskega praznika je še posebej slavnostno, saj Občina Grad praznuje svoj 10. občinski praznik. Praznovanje se je pričelo z 18. julijem in bo trajalo do 15. avgusta. V času občinskega praznovanja se odvijajo številne prireditve od športnih, kulturnih in turističnih prireditev ter raznih praznovanj. Občina bo praznovala občinski praznik 8. avgusta v Kruplivniku. Že dopoldne bo slavnostno, saj bo na gradu Grad ob 11. uri koncert mladih glasbenikov, učencev Glasbene akademije ISA. Takrat bo prvič zaigrano na nov koncertni klavir, ki je bil kupljen v okviru projekta Tourkult, sofinanciran s sredstvi Evropske unije. Vsi, ki bodo želeli, pa bodo imeli možnost peljati se s turističnim vlakom, ki je bil prav tako kupljen v okviru projekta Tourkult. Nadaljevalo se bo s slavnostno sejo ob 14. uri pod šotorom pred Gasilskim domom v Kruplivniku. Med kulturnim programom bo tudi slavnostna otvoritev novozgrajenega vodovoda Kruplivnik - Radovci. Svojemu namenu bo tako predano 17.200 m izgrajenega vodovodnega omrežja v naseljih Kruplivnik in Radovci. Vrednost investicije je bila 610.000,00 EUR, izvajalec del pa je bilo podjetje Blisk Montaža d.d. iz Murske Sobote. Velika pridobitev je vsekakor tudi vodohran Radovci, ki stoji ob Lovskem domu Radovci. Letos se nadaljuje izgradnja vodovoda v Motovilcih, katerega vrednost znaša 828.520,00 EUR. Na Dolnjih Slavečih bo obnovljena lokalna cesta LC197150 v Rec-kovo grabo. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za vodovod v Kovačevcih in Radovcih ter ulične razsvetljave na Dolnjih Slavečih. Večino sredstev za izvedbo kakovostnih projektov je občina pridobila s pomočjo sredstev iz Evropske unije, na katere se je uspešno prijavljala. Tudi v bodoče bomo poskušali čim več sredstev pridobiti na javnih razpisih ter tako našo občino v celoti opremiti s komunalno in turistično infrastrukturo. Tako že v teh poletnih dneh intenzivno pripravljamo dva projekta za prijavo na javni razpis. Projekt Center večpredstavnostnih umetnosti z obnovo Lednarjeve usnjarne bomo prijavili na Javni razpis za ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, projekt Adrenalinski park z mladinskim domom v Vidoncih pa na 2. Javni razpis OP SI-HU 2007-2013. Načrt razvojnih programov je obsežen in ga želimo kar najbolj izpolniti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je uspelo do sedaj narediti to, kar smo si zadali in upamo, da nam bo uspevalo še naprej. Center večpredstavnostnih umetnosti z Lednarjevo usnjarno Lidija Krpič ooooooooooooo^ooooooooooooo^oooooooooooooo^oooooooooooooooooo^ INFORMATIVNO GLASILO OBČINE GRAD, št. 29, 5. avgust 2010. Glavna in odgovorna urednica: Danijela Krpič. Uredniški odbor: Mateja Knap, Nino Gumilar, Doris Troha, Tadeja Dervarič, Tatjana Grah, Suzana Farič, Melita Ficko Sapač, Alojz Tuškei. Fotografije: arhiv Občine Grad. Naslovnica in fotografije v glavi: Danijela Krpič. Grafična priprava, prelom in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik. Naklada: 800 izvodov, leto izdaje: avgust 2009. Glasilo ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, tel.: 02/551 88 80, e-pošta: tajnistvo@obcina-grad.si. Glasilo je dostopno tudi na spletni strani Občine Grad: http://www.obcina-grad.si. Informativno glasilo Občine Grad je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 270. Občina Grad 3 S TURISTIČNIM VLAKOM PO GRADU Turistični vlak (foto: D. Krpič) S turističnim vlakom po Gradu in Goričkem lahko zanimivo preživimo dan med zelenimi griči in bogastvom, ki se prepleta med starimi zidovi in živimi legendami. V zadnjih letih se je tu razširil pohodniški in kolesarski turizem, na voljo sta Graščakova pohodniška pot in Kačova kolesarska pot. Izmed kulturnih znamenitosti je na prvem mestu vsekakor največji grad v Sloveniji (v upravljanju Krajinskega parka Goričko), ki vestno dopolnjuje svojo ponudbo. Nikakor pa se ne smemo ustaviti samo pri gradu, saj lahko ponudimo veliko več, še posebej sedaj, z novim turističnim produktom. S projektom TourKult - „Razvoj turizma s sodelovanjem na področju kulture“ so trije projektni partnerji J:Opera Jennersdorf, avstrijska občina St. Martin/ Raab in Občina Grad sklenili oživiti kulturo obmejnega območja Gradiščanske in Slovenije. Projekt TourKult je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, realizacija pa poteka v okviru 2. poziva OP SI-AT 2007-2013. Občina Grad je s projektom, ki gaje sofinancirala v višini 69.462,75 EUR (393.622,25 EUR za slovensko stran sofinancira Evropska skupnost), pridobila nove produkte za obogatitev kulturne in turistične ponudbe. Te pridobitve so prireditveni šotor za tisoč ljudi z odrom in drugo opremo, koncertni klavir, ki se nahaja v grajski dvorani na gradu Grad, ter turistični vlak, ki bo s turističnimi programi ponujal spoznavanje naše pokrajine skozi panoramsko vožnjo. Turistični vlakec, ki lahko pelje 40 odraslih oseb oz. 50 otrok, bo povezal celotno območje občine ter tako omogočil, da bodo obiskovalci poleg gradu spoznali še druge znamenitosti (Putarov mlin, cerkev Marije Vnebovzete, kamnolom bazaltnega tufa, Beli križ, Kripto, vinotoče ter ponudnike hrane in domačih izdelkov). Programe s turističnim vlakom bomo širili ter sčasoma zajeli večji del Goričkega. Kot dodatna ponudba pa bo za marsikoga zanimiva kakšna bolj svobodomiselna vožnja z vlakom, morda poroka, na katero se bodo svatje pripeljali z vlakom, proslavitev rojstnega dne, zaključni izlet ali kakšna druga ideja za lepo preživet dan na Goričkem. Danijela Krpič ooooooo<>ooooooooo<><><><><><>oooooo<><><>o<>oooooo<> PRIZNANJA OBČANOM ELEK ŠERUGA Elek Šeruga je bil rojen 8. decembra 1928 v Radovcih, na domačiji, kjer še danes živi. Rodil se je v kmečki napredni družini, saj je tudi njegov oče bil v tistih časih napreden in aktiven vaščan. Po njegovih stopinjah je začel stopati tudi Elek. Zelo mlad se je vključil v delo gasilske organizacije, ki se je takrat komaj postavljala na noge. Kmalu je bil na podlagi prizadevnosti in resnega pristopa izvoljen za člana upravnega odbora. Leta 1971 so ga izbrali za predsednika društva, pod njegovim vodstvom je društvo hitro in vidno napredovalo. Gasilci so s pomočjo vaščanov zgradili gasilski dom, nabavili so prvo motorno brizgalno, čez nekaj let novo in sodobnejšo motorno brizgalno, nabavili so opremo za prostore doma, električno sireno, prvo gasilsko vozilo. Na njegovo pobudo je bilo v Radovcih tudi Borovo go-stuvanje, katerega izkupiček so pod njegovim vodstvom porabili za dograditev večnamenske dvorane, zgradili pa so tudi razgledni stolp. Poleg vodenja gasilskega društva je Elek Šeruga uspešno deloval tudi v vaškem odboru in dal svoj prispevek k razvoju vasi, saj je bil član vaškega odbora že leta 1957, takrat se je začela elektrifikacija vasi, ki je za takratne čase bila najbolj potrebna za napredek in razvoj. Bil je tudi član gradbenega odbora ob gradnji telefonskega omrežja v takratni KS Grad in v vasi. Aktiven pa je bil tudi širše, na nivoju takratne Gasilske zveze občine Murska Sobota, kjer je bil član predsedstva in član nadzornega odbora. V času svojega aktivnega delovanja v gasilskih vrstah 4 Občina Grad GRSILSKl RßDOVCl Elek Šeruga prejema odlikovanje (1986) je bil za svoje delo večkrat odlikovan z občinskimi, republiškimi in državnimi odlikovanji. Tako je leta 1997 dobil visoko priznanje Gasilske zveze Slovenije, Priznanje za posebne zasluge. Elek je bil predsednik gasilskega društva Radovci polnih 26 let. V znak zahvale za opravljeno delo in doseženih uspehov je bil g. Elek Šeruga leta 1998 na občnem zboru društva imenovan za častnega predsednika PGD Radovci. Ob podelitvi priznanja Občine Grad za dolgoletno delo na področju razvoja gasilstva in razvoja vasi Radovci, mu vaščani iskreno čestitamo. Jože Sever KAREL RECEK Marsikdo med nami se že v otroških ter mladostniških letih odloči, kaj bo dopolnjevalo njegov prosti čas ter pri čem si želi pomagati in biti v najboljšo pomoč. Tako se je Karel Recek, stanujoč na Dolnjih Slavečih, odločil, da bo postal vesten član PGD Dolnji Slaveči. Leta 1979 je torej postal član PGD Dolnji Slaveči. S svojim članstvom je izpopolnil sebe ter pokazal vasi ter društvu, da je marljiv ter dober človek. S tem pa so ga že leta 1980 izvolili za tajnika PGD Dolnji Slaveči. Svoje delo v tajništvu je opravljal kar 8 let, med tem pa je v društvu skrbel tudi že za nekatera zahtevnejša dela. V tem času se je namreč v PGD Dolnji Slaveči veliko dogajalo. Nabavili so orodno vozilo in dogradili ter preuredili stari vaško-gasilki dom. Po 8 letih je zapustil tajniški stolček. Pa ne da bi mislili, da se je otresel odgovornosti, prevzel je še večjo. Leta 1988 je namreč postal predsednik PGD Dolnji Slaveči, kateremu je predsedoval dolgih 15 let. V teh letih je storil veliko dobrega in vidnega. Z njegovo pomočjo in seveda pomočjo ostalih vestnih članov se je gasilsko društvo v teh letih obogatilo še z novim gasil- Karel Recek ob prejemu priznanja skim praporom, novim kombiniranim vozilom ter gasilsko cisterno. Pod njegovim vodstvom se je uredilo tudi marsikatero drugo delo, ki je bilo za gasilce kakor tudi za vas velika pridobitev ter izpopolnitev. Poleg tega, da smo to delo videli in ga seveda znamo tudi ceniti, je za svojo požrtvovalnost in delavnost prejel tudi odlikovanje GZ Slovenije, in sicer odlikovanje 1., 2. in 3. stopnje. Podeljena pa so mu bila tudi priznanja Občinske GZ Murska Sobota. Ob opustitvi dela predsednika je še vedno reden ter vesten član PGD Dolnji Slaveči. Poleg tega pa od leta 2003 zavzema mesto člana v nadzornem odboru PGD Dolnji Slaveči. Za požrtvovalnost ter delavnost v PGD Dolnji Slaveči se mu lahko le zahvalimo ter mu čestitamo za zasluženo občinsko priznanje. V prihodnje mu lahko zaželimo le še obilo dobrega v osebnem življenju kakor tudi na poti PGD Dolnji Slaveči. Mateja Knap ŠTEFAN LOVENJAK V današnjem času je vse več govora o delovanju raznih prostovoljnih gasilskih društev, v katera vstopajo vse bolj mlade generacije. Tudi Štefan Lovenjak iz Kruplivnika je eden izmed tistih, ki velik del svojega življenja posvečajo gasilstvu. Štefan se je rodil leta 1950 v Matjaševcih. Že v mladih letih je bil član gasilskega društva Dolnji Slaveči, kjer se je gasilstvu posvečal od leta 1968 naprej. Po poroki sta si z ženo na njeni domačiji v Kruplivniku ustvarila družino in tako je Štefan leta 1977 vstopil v Prostovoljno gasilsko društvo Kruplivnik, kjer je njegovo delo pustilo velik pečat. Leta 1986 je postal predsednik gasilskega društva za en mandat. V naslednjem mandatu je svoje delo predal, Štefan Lovenjak v domačem okolju A •fi O Občina Grad 5 Štefan ob prevzemu orodnega vozila 1987 Štefan in njegova družina pred stiskalnico sadja leta 1995 pa ponovno prevzel odgovornost predsednika in tako je kot predsednik gasilskega društva za svoje delo odgovoren še danes. Leta 1978 je bil boter pri prevzemu motorne brizgalne, leta 1987 pa je organiziral nabiralno akcijo za nabavo novega orodnega vozila, katerega uporabljamo še danes. Za svoje vestno opravljeno delo je leta 1999 prejel gasilsko odlikovanje II. stopnje, lansko leto ob 70. obletnici delovanja gasilstva pa je prejel značko za dolgoletno delo, katerega opravlja že več kot 40 let. Štefan je bil zaposlen v Avstriji, kjer je tudi stanoval med tednom, ob koncu tedna pa je svoj prosti čas žrtvoval za razna dela v gasilskem domu in za pomoč sovaščanom. Nepogrešljiva je njegova pomoč tudi še danes pri raznih delih v gasilskem domu, pri urejanju okolice in pri raznih vaških prireditvah. V prihodnje mu želimo vsi vaščani še naprej obilo uspehov tako v osebnem življenju kot pri njegovem predsednikovanju, obenem pa mu ob podelitvi občinskega priznanja iskreno čestitamo! Tadeja Dervarič ŠTEFAN GJERGJEK Že sama sem doživela, da ko sem povedala, da prihajam iz Kovačevec, so me vsi povprašali, a je to tam, kjer se da Njihovi izdelki (foto: D. Troha) jabolka predelati v sok. Dejstvo je, da je ime Štefan Gjer-gjek, po domače »Bošov Pišta«, znano daleč naokrog in da ga vsi povezujemo s predelavo sadja v sok. K njemu vozijo sadje za predelavo v sok od blizu in od daleč. Dopolnilna dejavnost na kmetiji, predelava sadja in zelenjave, se je pri Štefanu Gjergjeku začela leta 1999, ko sta z ženo Renato po spletu okoliščin ostala brez služb. Tedaj so se najprej začeli ukvarjati s sušenjem sadja. Prve stroje za predelavo sadja v sok so nabavili šele leta 2002, kajti videli so tržno nišo in so jo hoteli izkoristiti. Potrebno je bilo veliko dela, žrtvovanja, pomoči ostalih članov družine, da je zadeva stekla. Iz začetnega 1 litra soka na minuto danes zmorejo pridelati 1200 litrov soka na uro. Vse to jim omogoča oprema, ki jo imajo sedaj v obratu. Največ predelajo jabolk, sledijo breskve, grozdje in ostalo sadje. Na leto predelajo okrog 100 ton sadja bodisi v sok, likerje, žganje, kis. Vse to brez pomoči žene Renate, otrok in družine ne bi bilo, pravi Štefan. Na vrhuncu sezone mu pomaga še ostalo sorodstvo. Za dober sok je po njegovih besedah potrebno jabolko dobre sorte. Po njegovem mnenju so najboljša jabolka od visokodebelnih sort, kot so bobovec, moščanske, krivopecelj. Jabolka najprej opere, potem jih zmelje, stiska, prefiltrira, pasterizira pri 78°C, takoj vroče ustekleniči in hitro ohladi. Za svoje delo je prejel že različna priznanja, naj samo omenimo vsakoletna zlata in srebrna priznanja na ocenjevanju kmečkih dobrot na Ptuju. Leta 2007 se je udeležil mednarodnega ocenjevanja kakovosti v Dobrovniku, kjer je prejel 2 zlati priznanji za jabolčni sok in kis ter srebrno za domači liker - orehovec. Sodeluje pa še na drugih različnih ocenjevanjih, kjer niza dobre rezultate, kar za njega osebno pomeni, da dela dobro in da je na dobri poti. Dejanska cena njegove storitve se mora prilagajati tržnim razmeram. Velike trgovske verige v svoji ponudbi nudijo sokove po nižjih cenah, a dejstvo je, da Štefan dela 100% sok, tisti v trgovinah pa je iz različnih koncentratov. Še mnogo bi lahko napisali glede predelave sadja pri« Bošovem Pišteku«, o njegovem širokem spektru izdelkov. Štefan je odkril pred leti tržno nišo, ki se mu 6 Občina Grad počasi začne obrestovati, kar pa se lahko zahvali samo vrhunski kvaliteti svojih izdelkov, kajti dobro blago se samo hvali. Ob podelitvi priznanja občine Grad za prispevek k razvoju sadjarstva in kmetijstva na podeželju, mu želimo še mnogo uspešnih let in seveda čim manj stresa, kot je bila tudi njegova želja. Doris Troha NK GRAD - POMURSKI PRVAKI Nogometni klub Grad je bil ustanovljen leta 1967 in je nedavno slavnostno praznoval 40 let delovanja in udejstvovanja v Pomurski nogometni ligi. Skozi leta je NK Grad nastopal tako v prvi kot v drugi Medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, dvakrat pa je bil prvak, in sicer v sezoni 1983/84 v drugi MNL ter v sezoni 1989/90, ko so se uvrstili v prvo MNL. Leta 2005 je NK Grad prešel v Pomursko nogometno ligo, v kateri tekmuje vse do danes. Pod okriljem NK Grad so do sedaj nastopali člani, mladinci, veterani ter sekcije U-10, U-12 in U-14. V sezoni 2009/10 je NK Grad imel člansko in mladinsko ekipo, ekipo veteranov ter sekcijo U-10. Vse ekipe so se skozi sezono dobro držale ter dosegle vidne rezultate. Članska ekipa NK Grad pod vodstvom trenerja Borisa Štivana je tako v tej sezoni postala Pomurski prvak s 55 osvojenimi točkami (5 točk pred zasledovalci), prav tako pa je NK Grad bil najboljši na lestvici fair playa z 79 točkami (kar 29 točk pred zasledovalci). Najboljši strelec Pomurske nogometne lige je v tej sezoni postal Franc Krpič z 28 doseženimi goli (5 golov pred zasledovalci). Mladinska ekipa NK Grad pod trenerskim vodstvom Franca Krančiča je prav tako postala prvak prve NK Grad so postali Pomurski prvaki (foto: Niki Buček Huber) medobčinske mladinske nogometne lige Murska Sobota s 50 osvojenimi točkami (10 pred zasledovalci). Prav tako je mladinska ekipa bila najboljša na lestvici fair playa s 36 točkami (13 točk pred zasledovalci). Najboljši strelec mladincev v ligi je postal Nikolas Buček Huber z 42 doseženimi goli (13 golov pred zasledovalci, 6 golov je dosegel tudi v članski ekipi). Obe ekipi sta si priigrali tudi možnost napredovanja: mladinci v Pomursko mladinsko nogometno ligo, člani pa v 3. slovensko nogometno ligo. Uspešno so nastopali tudi igralci v kategoriji U-10, ki jih je vodil Nemanja Stošic, in veterani Grad v Mednarodni veteranski ligi, kjer so zasedli 2. mesto. Za vrhunske rezultate nogometašev so svoj delež prispevali tudi predsednik kluba, g. Emil Šeruga, in člani upravnega odbora, ne smemo pa pozabiti tudi naših sponzorjev in navijačev, ki nas v tako velikem številu spremljajo na tekmah. »Franc Krpič (NK Grad) je dosegel 28 zadetkov, najbolj prijetne spomine pa ima na tekmo s Turniščani, ko je na eni tekmi dosegel kar 6 zadetkov. Upa, da bo tresel tako učinkovito mreže tudi v 3. slovenski nogometni ligi, vzhod, kjer bo Grad kot pomurski prvak nastopal kot novinec.« Tonček Gider Franc Krpič s pokalom za najboljšega strelca v ligi (foto: Tonček Gider) Vsekakor so ti uspehi zadosten razlog, da NK Grad prejme posebno priznanje Občine Grad za uspešno delovanje na področju športa v letu 2010. Ob tem jim vsi tudi čestitamo in želimo vsem ekipam v okviru NK Grad veliko uspehov na nadaljnji nogometni poti. Silvester Železen OCENJEVANJE JAVNi OBJEKTOV IT n Občinski svet Občine Grad je tudi letos sprejel Sklep o imenovanju komisije za ocenjevanje javnih objektov v občini za leto 2010. V ta namen je bila imenovana komisija, katere člani smo Jože Sever, Ivan Bauer, Amalija Sukič in Marjan Mljač. Člani komisije smo 12. julija 2010 obiskali in ocenili vse objekte v občini Grad, torej vse gasilske domove, vaško-gasilske domove in športne objekte. Pri svojem delu smo upoštevali kriterije, ki so pomembni za ocenjevanje, kot so namen in uporaba objekta, njihova urejenost, čistoča okolice, predvsem vzdrževanost, čistoča dvorišč, parkirišč, ostalih spremljajočih objektov, ki spadajo v celoten sklop objekta. Ob tem je potrebno povedati naše ugotovitve, torej prepričali smo se in Občina Grad 7 Športni center Vidonci (foto: D. Krpič) ugotovili, da se domovi oziroma objekti v naši občini zelo razlikujejo prav v teh naštetih elementih; urejenost, čistoča in vzdrževanje, ker sam prostor oziroma objekt ne pomeni dosti, če ni urejena okolica, če smeti niso pospravljene, trava ni pokošena in če je vidno, da takšno stanje traja že dalj časa. Tako smo ob upoštevanju naštetih kriterijev, ob seštevanju točk po posameznih sklopih prišli do naslednjih rezultatov - ocenjevali smo objekte po njihovi namembnosti in izbrali najlepše urejena in vzdrževana objekta: • najlepše urejen in vzdrževan javni objekt v kategoriji gasilski in gasilsko-vaški domovi je Gasilsko-vaški dom Motovilci, • najlepše urejen in vzdrževan javni objekt v kategoriji športnih objektov je Športni center Vidonci. Pohvala gre seveda vsem Vam, ki skrbite za vzdrževanje in urejenost teh objektov, saj tudi na ta način pripomorete k lepši podobi vasi in seveda tudi naše občine. Jože Sever predsednik komisije za ocenjevanje Gasilsko-vaški dom Motovilci (foto: D. Krpič) oooo<><><><><>ooooo<>oooooooo<><><><><><>ooooo<><> Janja Bernjak, Vidonci 81 Osnovnošolsko izobraževanje so z odličnim delom zaključili: Anja Kisilak, Kruplivnik 35 Gloria Gomboc, Dolnji Slaveči 19/a Špela Klement, Grad 172/b 8 Občina Grad NINO CELEC -ŠPORTNIK LETA 09/10 OŠ GRAD Učenec Nino Celec obiskuje 7.a razred OŠ Grad. Šola ga veseli, zaveda pa se tudi, da v primeru poškodbe samo športna kariera ne pomeni dosti. Iz tega razloga si želi tudi po učni poti pustiti odprte vse poti za nadaljnje šolanje. Smer študija še ni natančno določena, predstavlja pa si študij fizioterapije oziroma nekaj podobnega. V prostem času se rad ukvarja z glasbo, igra bobne, glasba pa mu je tudi redni spremljevalec na tekmah, ko se s pomočjo nje koncentrirano pripravlja na starte posameznih disciplin. Največji del prostega časa pa posveti športu. Zanj lahko rečemo, da se odlično znajde v mnogih športih, saj je do šestega razreda igral nogomet v NK Rogaševci in se z dobro igro prebil tudi do mlade pomurske sekcije, odlično smuča in posledično osvaja medalje na regijskih tekmovanjih v smučanju, letos je postal član šolske odbojkarske ekipe, toda največ časa zadnje leto in pol namenja atletiki. In vloženi čas se pozna v rezultatih. Za šolo se je sicer odpovedal igranju nogometa, saj je letošnja sezona izredna priložnost za doseganje rezultatov in postavljanje mejnikov, še zadnjič v kategoriji mlajših od 14 let. Je pa igral za šolsko ekipo na medobčinskem tekmovanju v odbojki v Rogaševcih, kjer so naši fantje osvojili 2. mesto. Na regijskem tekmovanju v veleslalomu na Arehu je osvojil med mlajšimi dečki 1. mesto in prispeval k ekipni zmagi naše ekipe. 14. maja 2010 je začel na področnem šolskem atletskem tekmovanju v Murski Soboti pohod proti vrhu v skoku v daljino. Zmagal je, zmago ponovil še 25. maja 2010 na šolskem regijskem atletskem tekmovanju, 3. junija 2010 pa je na finalu šolskega državnega prvenstva postal prvak v skoku v daljino med mlajšimi dečki. Poleg tekmovanj za šolsko ekipo tekmuje tudi za ekipo Panvita, kjer trenira pod mentorstvom Radislava Jokanoviča. Tako je na jesenskem državnem prvenstvu v Kopru osvojil v skoku v daljino 3. mesto z doseženimi 537 cm. Na državnem prvenstvu v Brežicah je Nino Celec na stopničkah (v sredini) v mnogoboju osvojil 2. mesto. Na atletskem pokalu Slovenije v Celju je osvojil prvo mesto - dolžina skoka 536 cm. Na dvoranskem državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici je v mnogoboju osvojil 1. mesto, v disciplini skok v daljino pa s 584 cm postavil državni rekord. Na dvoranskem državnem prvenstvu v Ljubljani je osvojil prvo mesto. Na državnem prvenstvu v Postojni pa v mnogoboju zmagal in postavil državni rekord z osvojenimi 2685 točkami (tek na 60 m: 7,97 s, skok v daljino: 578 cm, met vortexa: 57,05 m in tek na 600 m: 1.42,44 s). Z resnim pristopom k treningu, ki ga kaže, s svojimi predispozicijami in nadarjenostjo, verjamemo in mu želimo, da izpolni svojo željo - nastopiti na olimpijskih igrah. Nino, veliko uspeha na tvoji poti! Učitelj Boštjan Kopač PROMETNI KROŽEK Člani prometnega krožka so se v šolskem letu temeljito pripravljali tako na teoretičnem kot praktičnem področju. Z resnimi pripravami smo začeli spomladi. Prvi cilj je bilo regijsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, kije potekalo 14. maja 2010 v Murski Soboti. Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov (reševanje pol iz cestno prometnih predpisov, vožnja na poligonu in cestna vožnja). Našo šolo je zastopala ekipa kolesarjev (Nejc Huber, Blaž Bertalanič, Mitja Kuhar, David Fujs, Ervin Gomboc), kije dosegla naslednje rezultate: Nejc Huber - 6. mesto, Blaž Bertalanič - 7. mesto, Mitja Kuhar - 13. mesto, Ervin Gomboc - 17. mesto, David Fujs - 32. mesto. Na državno prvenstvo se ni uvrstil nihče izmed kolesarjev OŠ Grad. Šolo je zastopala tudi ekipa mopedistov (kolo z motorjem) - Tilen Gomboc, Sašo Ribaš, Mario Farič, ki je dosegla naslednje rezultate: Tilen Gomboc - 1. mesto, Sašo Ribaš - 2. mesto, Mario Farič - 3. mesto. Tilen Gomboc in Sašo Ribaš sta se kot zmagovalca uvrstila na državno tekmovanje. Šolo je v ekipi skuterjev zastopal Rene Fujs, ki je dosegel 3. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju, ki je letos potekalo v Murski Soboti 29. maja 2010, so učenci OŠ Grad dosegli fantastičen rezultat! Ekipo OŠ Grad so na državnem prvenstvu sestavljali Sašo Ribaš, Rene Fujs, Tilen Gomboc in mentor Viktor Navotnik. V kategoriji skuterjev je Rene Fujs osvojil 2. mesto v državi. Ekipa OŠ Grad na državnem prvenstvu A •fi Občina Grad 9 V kategoriji kolo z motorjem je Sašo Ribaš osvojil 3. mesto v državi, Tilen Gomboc pa je osvojil 1. mesto in postal državni prvak! Poleg medalj in priznaj za osvojena mesta so naši tekmovalci prejeli še bogate praktične nagrade (motoristična jakna, čelada, rokavice). Na državnem tekmovanju je bila OŠ Grad daleč najuspešnejša šola med vsemi ekipami iz celotne Slovenije. Mentor Viktor Navotnik Adolfa iz Kuzme. V okviru modelarskega krožka smo spoznavali osnove letenja daljinsko vodenih letalskih modelov. Z letalom smo že leteli nad Porgo. Da bi tehniko čim bolj približali mlademu človeku in v želji, da bi povečali zanimanje za deficitarne poklice, smo obiskali tovarno papirja Paloma, podjetji Roto in Inox v Černelavcih, sejem gradbeništva v Gornji Radgoni in hišni sejem podjetja ŽKG pri Gradu. Mentor Karel Šalamon EVROPSKA VAS 2010 OŠ Grad je bila letos drugič vključena v projekt Evropska vas. Glavni namen projekta je spoznavanje držav članic Evropske unije, vzgoja za medkulturni dialog in sprejemanje drugačnosti. V pomurski regiji je letos sodelovalo 31 šol, vsaki šoli je žreb določil državo, tako smo letos mi spoznavali Veliko Britanijo. Svoje delo smo predstavili na eni izmed stojnic, ki so popestrile zaključno prireditev v Murski Soboti 7. maja 2010. V ta namen smo izdelovali kovance s podobo kraljice Elizabete II., obeske, zastavice, recepte in plakate ter tudi veliko rdečo telefonsko govorilnico. Vsaka šola je pripravila tudi točko za predstavitev države na odru. Tako je Tamara Grah iz 6. razreda navdušila občinstvo s pesmijo Can you feel the love tonight, ki jo je za risanko Levji kralj ustvaril britanski pevec Elton John. Mentorica Nataša Kuhar Čerpnjak TEHNIŠKE DEJAVNOSTI Mladi lončarji smo v šolskem letu 2009/10 nadaljevali z delom na lončarskem vretenu. Vodilo pri delu nam je bilo, do potankosti proučiti in aplicirati cvetlične motive pokojnega lončarja Hašaj OTROK - POLICIST ZA EN DAN Slovenska policija beleži dolgoletno sodelovanje z osnovnimi šolami po vsej državi. Tako tudi vsako leto poteka več projektov, namenjenih vzgoji za varnost na vseh področjih življenja. Učenci naše šole letos drugo leto sodelujejo v projektu Policija za otroke - policist Leon svetuje. Ta projekt je namenjen učencem 5. razreda. Lanskoletni udeleženci so letos dobili povabilo s strani Policijske postaje Gornji Petrovci za sodelovanje v projektu Otrok - policist za en dan in tako sta aprila Katja Bedoke in Daniel Kerec iz 6. razreda postala policista za en dan. Podrobneje sta spoznala policijsko postajo, delo policistov in se z njimi odpravila tudi na teren. Bilo je zanimivo, poučno in tudi zabavno. Učiteljica Nataša Kuhar Čerpnjak SVETOVNI DAN ROMOV NA OŠ GRAD_________________________ Na OŠ Grad smo letos prvič obeležili svetovni dan Romov, saj našo šolo od lanskega šolskega leta obiskuje 8 učencev Romov. V kratki prireditvi smo predstavili nekaj utrinkov iz bogate zakladnice romske kulture, Sabrina in Vanesa sta predstavili romski ples, na bobnu pa ju je ob glasbi spremljal še Sašo. Razmišljali smo predvsem o tem, da smo kljub različnim koreninam, kljub različni kulturni dediščini in kljub različni barvi kože vsi enaki in prijatelji med seboj. Učenci so spoznali zgodbo o vesoljčku, ki je nekega dne obiskal naš planet, ki se mu reče Zemlja. Vesoljček je našel raznoliko pokrajino, čudovite stvaritve narave in človeških rok. Videl je bitja, ki se jim reče ljudje. Našel je tudi nekaj najlepšega, nekaj, česar njegove vesoljske očke še niso videle, in sicer toliko različnih otrok, ki jih nimajo na nobenem planetu. Svetlopolti, temnopolti Stojnica OŠ Grad na Evropski vasi v Murski Soboti (foto: Z. Vugrinec) Učenci aplicirajo cvetlične motive 10 Občina Grad otroci, beli, rumeni, rdeči, črni, pa saj ni važno... Otroci, ki živijo ob morju, otroci, ki se kar naprej selijo, otroci s poševnimi očmi in otroci, ki pojejo pesmi v drugem jeziku. In, kar je najpomembnejše, s svojimi vesoljskimi čutili je zaznal neverjetno energijo, nekaj, kar je opazil samo pri otrocih, in sicer, da so vsi prijatelji med seboj. Tako toplo mu je postalo pri vesoljskem srčku! Učiteljica Nataša Kuhar Čerpnjak Ah, pa da ne pozabimo. Udeležili smo se tudi območnega srečanja gledaliških skupin v Murski Soboti, kjer smo bili izbrani, da območje JSKD Murska Sobota predstavljamo na medobčinskem srečanju v Lendavi. Trenutno počivamo po napornem letu in kujemo načrte za novo. Mentorica Marija Štesl KO JE ODER NAŠ, UŽIVAMO Že na začetku šolskega leta smo se lotili igrice Borisa A. Novaka, V ozvezdju postelje. Preštudirali smo besedilo, označili osebe ter začeli razmišljati o sceni. Potem pa. Naša šola je za 4-letno delo na kulturnem področju prejela laskavi naslov »Kulturna šola 2009«. Kaj zdaj? Dogodek smo morali proslaviti in se zahvaliti vsem, ki so zanj zaslužni. To smo storili s kulturno prireditvijo, na kateri so se predstavile dejavnosti, ki jih povezuje delo na področju kulture. uprizoriti smo morali običaje od pomladi Predstava V ozvezdju postelje d° jesenk vezane na praznovanje in delo na polju. Na odru kulturne dvorane smo jih prikazali dvakrat, prvič za starše in druge občane naše občine, drugič pa za učence in učitelje OŠ Kuzma. Sočasno so člani dramskega krožka pripravljali uprizoritev Pepelke, s katero smo popestrili slovenski kulturni praznik v Monoštru na Madžarskem. In že smo se začeli pripravljati na Pozdrav pomladi v organizaciji društva »Skouriš«. Vmes je prišlo nepričakovano vabilo, da učenci naše šole pripravijo kulturni program ob 95-letnici akademika dr. Antona Vratuše v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Naši učenci so samozavestno nastopili pred visokimi funkcionarji in vso murskosoboško »smetano«. Tako smo bili že kar precej zadihani, a časa za počitek ni bilo, saj smo morali pripraviti še EKO proslavo. EKO kot zemlja - zemlja kot glina. Potem nas je začel pregan j a t i čas, kajti dramatizirati in PERESA SO ŠKRIPALA PO PAPIRJU____________________________________ Člani literarnega krožka so že septembra začeli zbirati običaje od pomladi do jeseni, vezane na praznovanje in delo na polju. Hodili so po terenu in običaje zapisovali, nato smo jih v šoli primerjali, dopolnjevali in uredili. Tako je nastalo glasilo, s katerim smo se predstavili na sejmu v Celju. Vmes smo spremljali pomembnejše literarne razpise, oktobra pa smo izvedeli, da smo za delo v minulih letih prejeli zlato državno priznanje »Odličnosti« za delo na področju literature. Jeseni smo ustvarjali zgodbe iz 200 besed na temo devetih sličic založbe Rokus, pozimi smo pisali pesmi, s katerimi smo se predstavili na Roševih dnevih v Celju ter razmišljali o gradovih kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Dve učenki sta svoje pesniško ustvarjanje razstavili na srečanju mladih pesnikov v Turnišču, učenec 5. razreda pa je razmišljal o varni rabi računalnika v okviru društva SAFE-si. Marca smo pisali o Sloveniji v letu 2030. Spise smo poslali na Ministrstvo za šolstvo RS. V začetku aprila smo izvedeli, da je naš Aleks postal državni prvak med osmošolci s spisom na temo ekologije. Zmagal je s spisom Zakaj vesoljčki jokajo nad nami. Aprila smo se s spisi in pesmimi potepali po Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, maja pa smo se posvetili priredbi zgodb o ljubljanskih zmajih v strip. Tako smo tudi mi prispevali svoj kamenček v mozaik prireditev: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige. Posebej ponosni pa smo na to, da s svojimi spisi in pesmicami budimo humanitarno zavest vseh učencev. Več kot polovica učencev je namreč ustvarjala na temo pomoči otrokom Afrike, ki se že v otroštvu, zaradi revščine in nepoučenosti, okužijo z virusom HIV. Akcijo je organizirala slovenska Karitas. Mentorica Marija Štesl EKO ŠOLA Šolsko leto 2009/2010 je za OŠ Grad neke vrste prelomnica, saj smo 5. junija 2009 prvič prejeli zeleno zastavo e1_Jk“LJo~ ŠOLA OSNOVNA ŠOLA 6RA0 Občina Grad : : 11 in s tem dobili naziv Ekošola. Da bi ta naziv obdržali, smo v tem mednarodnem projektu sodelovali tudi letos. V okviru tega projekta so med letom potekale številne dejavnosti. Vodilni projekti so bili: Podnebne spremembe, Revščina v svetu in pri nas ter Ekopaket. 6. novembra 2009 smo na šolskem vrtu posadili pet dreves. Vemo, da so drevesa simbol nadaljevanja življenja in pljuča Zemlje. Otroci iz vrtca in učenci so sodelovali na festivalu Mladi za napredek Pomurja v Murski Soboti z izdelki iz naravnih materialov in plastenk. S prikazom aplikacij del lončarja Adolfa Hašaja in razstavo izdelkov učencev ter prikazom dela so na tem festivalu sodelovali tudi učenci lončarskega krožka. Zbrali smo 417 kg zamaškov in jih 11. decembra 2009 predali Anžetu, ki nas je takrat obiskal. Sodelovali smo na natečaju podjetja Saubermacher&Komunala Murska Sobota z naslovom «Plastenke naše prijateljice«. Iz plastenk so učenci izdelali mesto nasprotij, posode za lončnice, peščeno uro in lutke. Z lutkami so nastopali v lutkovni igrici. Otroci in učenci so sodelovali na likovnem natečaju »Prednovoletni čas«. Izdelovali so risbice, izdelke in vizitke na temo tega prazničnega časa. V okviru projekta Ekošola je potekala tudi projektna dejavnost Ekobralna značka. Učenci so si z branjem krepili ekološko zavest. S svojimi prispevki smo sodelovali v projektu slovenske Karitas pod naslovom AIDS zaznamuje Afriko - Ali nam je mar? Sodelovali smo na natečaju Embalaža je vsepovsod okrog nas v organizaciji podjetja Slopak. Učenci so svoj odnos do odpadkov izražali v pesmih. Svoje znanje o poznavanju Nature 2000 so učenci pokazali na tekmovanju Eko-kviz. Sodelovali smo tudi v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Veliko skrb smo posvetili tudi zbiranju in ločevanju odpadkov. Zbirali smo papir, plastenke, baterije, tonerje, kartuše, mobitele in biološke odpadke iz kuhinje. Z delom smo zaključili. Da smo bili uspešni, nam dokazuje tudi ponovna potrditev s strani Nacionalne koordinacije, da smo ekošola tudi v šolskem letu 2010/2011. Mentorica Amalija Sukič LONČARSKE DELAVNICE PRi OŠ GRAD Od 17. do 20. junija 2010 je šola gostila dijake 3. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, smer umetniška gimnazija, iz Ljubljane. Dijaki so pod vodstvom svojega profesorja, akademskega kiparja Damijana Kracine, kiparili ter spoznavali različne izrazne možnosti, ki jih nudi glina. Ustvarjali so na lončarskem vretenu in spremljali žganje glinenih izdelkov v kopasti peči, pri čemer so spoznavali lončarstvo kot ljudsko obrt. Delavnica je potekala na pobudo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, in sicer v okviru priprav na II. mednarodni trienale keramike UNICUM 2012 in je uspešen primer oživljanja lončarstva kot ljudske obrti v povezavi s sodobnimi trendi izražanja v glini. Sašo Ribaš pri lončarjenju Lončarska peč pri OŠ Grad bo ostala vsem v lepem spominu Od 25. do 27. junija se je delavnica nadaljevala v obliki mednarodnega lončarskega tabora Lončarstvo nekoč in danes, kjer so sodelovali tudi člani ZDSLU in Društva keramikov in lončarjev Slovenije. Osrednji dogodek delavnice je bil črno žganje glinenih izdelkov. Takšen tradicionalni način žganja omogoča naša kopasta peč, ki je ena redkih tovrstnih v Sloveniji. Izdelke za žganje so pripravili člani omenjenih društev, člani lončarskega krožka OŠ Grad in člani lončarskega krožka Dvojezične osnovne šole Števanovci iz Porabja. Delavnice sva vodila lončar Štefan Zelko in učitelj Karel Šalamon. Več o tem si lahko preberete na strani www.osgrad.si Karel Šalamon 12 Občina Grad USPEHI UCENCEV CUMPER CAMPER Tudi v šolskem letu 2009/2010 je veliko učencev doseglo lepe uspehe na državnih tekmovanjih tako na literarnem, naravoslovnem kot na športnem področju. Učence, ki so dosegli vidne rezultate na državnih tekmovanjih, občina na slavnostni seji obdari s knjigami, odličnjake pa z županovimi peticami. Vsem učencem, ki ste dosegli lepe rezultate in tako ponesli ime naše šole, s tem pa tudi občine, širom po Sloveniji, iskreno čestitamo in želimo še naprej veliko uspehov v nadaljnjem izobraževanju. Osem let odličnega dela: - Janja Bernjak, Vidonci 81 - Mario Farič, Vidonci 45/a - Rene Fujs, Motovilci 10 - Gloria Gomboc, Dolnji Slaveči 19/a - Anja Kisilak, Kruplivnik 35 - Špela Klement, Grad 172/b Osem let zvestobe bralni znački - Janja Bernjak, Vidonci 81 - Rene Fujs, Motovilci 10 - Gloria Gomboc, Dolnji Slaveči 19/a - Anja Kisilak, Kruplivnik 35 - Špela Klement, Grad 172/b Zlato priznanje »odličnosti« za delo na področju literature - Janja Bernjak, Vidonci 81 - Patricija Celec, Radovci 49/a - Anja Kisilak, Kruplivnik 35 - Špela Klement, Grad 172/b - Tjaša Prelec, Radovci 63 Srebrno priznanje iz biologije - Gloria Gomboc, Dolnji Slaveči 19/a Srebrno Cankarjevo priznanje iz slovenščine - Janja Bernjak, Vidonci 81 Srebrno priznanje iz znanja nemškega jezika - Janja Bernjak, Vidonci 81 - Gloria Gomboc, Dolnji Slaveči 19/b - Nives Rac, Grad 186/a - Patricija Špilak, Grad 143/a Državni literarni natečaj »Zakaj vesoljci jokajo nad nami?« - Aleks Magdič, Dolnji Slaveči 18, (1. mesto) Državno prvenstvo Kaj veš o prometu v Murski Soboti - Tilen Gomboc, Motovilci 77 (1. mesto v kategoriji kolo z motorjem) - Sašo Ribaš, Kruplivnik 7 (3. mesto v kategoriji kolo z motorjem) - Rene Fujs, Motovilci 10 (2. mesto v kategoriji skuterjev) Državno atletsko tekmovanje v skoku v daljino med mlajšimi dečki - Nino Celec, Grad 185 (1. mesto) Državno prvenstvo v namiznem tenisu v Cirkovcih - Tjaša Prelec, Radovci 63 (2. mesto) Športnik OŠ Grad za šolsko leto 2009/2010 - Nino Celec, Grad 185 »Za ovinkom največjega gradu na Slovenskem, tam, v globokem deblu starega bora, domuje čarovnica, mogočna kot gora. Ljudje govorijo, o njeni starosti, se prepirajo in barantajo. Pravijo, da je stara, zelo dosti, pravijo, da je stara kot grad, a tega, koliko je stara ne ve ne star, ne mlad...« Učenci prvega, drugega in tretjega razreda ter otroci iz vrtca smo v začetku šolskega leta dobili zanimivo ponudbo. Pisateljica Aleksandra Pinterič že nekaj let aktivno ustvarja didaktično gradivo z ekološkimi vsebinami in tako je letos tudi najmlajše učence naše šole izbrala za sodelovanje v njenem projektu. Skozi dolge zimske mesece smo bili ustvarjalni na likovnem področju, nastajale so namreč ilustracije za slikanico, katere besedilo je napisala Aleksandra Pinterič. Slikanica nosi pomenljiv naslov Cumper Camper. Že na prvi pogled ni težko ugotoviti, da zgodba govori o čarovnici. Ta majhna čarovnica »se rodi« deblu globoko zakoreninjenega bora na Goričkem, blizu največjega gradu na Slovenskem in kot vsaka čarovnica čara. Zgodba je tako vsebinsko vezana na Grad. Skupaj z mentoricami je bilo tako potrebno le še določiti likovne tehnike, v katerih so učenci začeli ustvarjati ilustracije k besedilu slikanice. Vsak razred je ustvaril štiri različne sklope ilustracij v različnih tehnikah. Vključili smo tudi vrteške otroke, ki so ravno tako izdelali svoje ilustracije ter dopolnili nekaj šolskih. Likovne tehnike smo skušale čim bolj prilagoditi vsebini. Poslužili smo se risarskih, slikarskih tehnik. Ustvarjali smo z vodenkami, voščenkami, kolaž papirjem, barvicami, flomastri, skratka vsem, kar nam je prišlo pod roke. Sodelovali so vsi učenci prvega triletja in starejše skupine vrtca, za objavo v slikanici pa so bile izbrane tiste ilustracije oz. likovni izdelki, ki so se vsebini najbolj približali in pokazali največ domišljije in ustvarjalnosti. Z učenci smo tako spoznavali vsebino slikanice, se pogovarjali o čarovnici, o čarovništvu, likovno ustvarjali, poskusili smo tudi sami izvesti nekaj čarovniških trikov, skratka bilo je zanimivo, poučno in zabavno, pa čeprav danes ne znamo čarati nič bolj kot pred tem. Saj ne, da čarovnic ne bi poznali. Poznamo jih bolje kot marsikateri slovenski Risbica za slikanico Cumper camper Občina Grad 13 otrok, saj si jih vsako leto natančno ogledamo na prireditvi Noč čarovnic v kraju, kjer je naša osnovna šola zaživela in kjer naj bi živela tudi čarovnica iz slikanice Cumper Camper. Letenje na metli, čarovniška oprema, poslikane buče, čarovniški mački, vse to imamo v malem prstu že od vrtca. Sedaj pa dobro poznamo tudi slikanico in naši učenci so jo zagotovo že pripovedovali svojim domačim, prijateljem, znancem... Mentorica Urška Golob Virag KRIŽEM KAPICA IN HENRY_______________________________________ Vsako leto med 8. in 15. majem, v Tednu Rdečega križa, po osnovnih šolah potekajo sprejemi najmlajših v to Drugošolci sprejeti med mlade člane RK na OŠ Grad najstarejšo mednarodno humanitarno organizacijo, ki obstoji že 147 let, na tleh naše domovine Slovenije pa že 144 let, po ustanovitvi prvega Ženskega društva za pomoč ranjenim v vojni leta 1866 v Ljubljani. A letos mineva 151 let od bitke pri Solferinu, kjer je pravzaprav Najmlajše v vrtcu je obiskal medvedek Henry 14 : : : : : : : : : : Občina Grad nastala ideja o potrebnosti ustanovitve organizacij Rdečega križa. Toda zaradi velikega števila osnovnih šol se sprejemi »zavlečejo« tudi v mesec junij. Pravi praznik za učenke in učence 2. razreda devetletke na Osnovni šoli Grad, kjer je razredničarka Metka Recek, je bil 26. maj. Drugošolci so prisluhnili zgodbici pod naslovom Križem kapica, ki jim je sicer poznana kot zgodbica o Rdeči kapici tokrat približala poslanstvo humanitarne organizacije Rdečega križa ter njegovih aktivistk in aktivistov. Po zgodbici je sledila razdelitev izkaznic mladim članom RK (11 učenk in učencev) ter priložnostnih darilc. Z Območnega združenja Rdečega križa v Murski Soboti je predavatelj Filip Matko isti dan obiskal še učenke in učence 8. razreda ter jim predstavil sedem temeljnih načel Gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca v svetu (humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost). A tretji obisk tega dne je sledil še v vrtcu. Najmlajše je namreč obiskal medvedek Henry iz velikega švicarskega gozda, ki je spomnil na jesenski čas, ko se živali v gozdu pripravljajo na zimo. Tedaj se zgodi marsikaj in tako je tudi medvedek Henry priskočil na pomoč in s tem opomnil najmlajše na vlogo Rdečega križa v najtežjih časih. Besedilo in fotografije: Filip Matko POZDRAV POMLADI Društvo za razvoj in promocijo turizma občine Grad »SKOURIŠ« je v sodelovanju z Občino Grad 21. marca 2010 organiziralo prireditev »Pozdrav pomladi«. Kot Člani ŠRD Dolnji Slaveči so prikazali skeč (foto: A. Vogrinčič) že prejšnja leta, so tudi letos odlični domači ustvarjalci pred polno dvorano pozdravili pomlad z različnimi zanimivimi točkami, skeči, petjem in igranjem. Nastopili so učenci in učiteljice OŠ Grad, Patricija in Patrik Bokan, Tamara Grah, Katja Bedoke, Bernarda in Evelina Mešič ob spremljavi Tadeje Dervarič, Ljudski pevci KD France Prešeren Grad, vaščani in člani ŠRD Dolnji Slaveči ter posebna gostja Katarina Kikec, ki se je na prireditvi predstavila s svojim prvencem »Brez tebe«. Bil je to lep in pester pozdrav prebujajoči se pomladi, vsekakor pa naše društvo izreka dobrodošlico vsem, da se nam predstavijo in pokažejo svoj talent spet drugo leto. v družbi odvisen predvsem od tega, koliko tudi sam družbi prispeva. Danijela Krpič Andreja Vogrinčič V SVET PO VELIKI, BELI CESTI 95 let dr. Antona Vratuše smo obeležili 25. marca 2010 v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Ob visokem osebnem jubileju je bila predstavljena knjižica Dr. Vratuša med ostalimi visokimi gosti (foto: D. Krpič) V svet po veliki, beli cesti avtorja Mirka Munde, ki sta jo izdali Založba Franc Franc in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Prireditev so popestrili učenci OŠ Grad, ki so predstavili delček Vratuševega otroštva in mladosti. Knjigo, ki je pravzaprav novinarski reportažni portret, je predstavil avtor Mirko Munda. Pridružila sta se mu slavljenec, dr. Anton Vratuša in prof. Franci Just. Knjiga ima tri dele, prvi del Življenjepis in drugi del Pričevanja opisujetaVratuševopotvvelikisvet,tretjidelBibliografija pa združuje bibliografska dela, ki jih je o njem zbral in uredil Franc Kuzmič. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije, ki je v svojem govoru obsežno predstavil Vratuševo življenje in delo. Posebne čestitke s spominskim darilom sta slavljencu predala Anton Štihec, župan občine M. Sobota in Daniel Kalamar, župan občine Grad (dr. Vratuša je namreč častni občan obeh občin). Čestitkam pa so se pridružili tudi Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar, predstavnika UDŠF Petanjci ter dr. Mitja Slavinec. Slavnost so s pesmijo ogrele pevke skupine Bel Canto, visoka družba pa se je ob lahkotnem pogovoru dotaknila spominov na Vratuševo delo ter kovala načrte vnaprej. V prihodnosti bo neutrudni dr. Vratuša pri nas zagotovo še prisoten, saj kot sam pravi, je položaj posameznika INIH KRUH IZ MATERI I ROK SE SVETI TOPLEJE »Ko je mati odprla peč, iz katere je prijetno zadišalo po domačem kruhu, so njeni otroci z odprtimi usti že čakali za mizo. Iz njenih rok, se je kruh svetil vedno topleje.« Praznik žena, prepleten z materinskim dnevom, ki ga pri Gradu že vrsto let obeležujemo s skupno prireditvijo, je letos zadišal po domačem kruhu. Rože je zamenjalo klasje, namesto cvetličnih lončkov so stale »krbule« in substrale je izpodrinil kvas. S tem namenom so Člani mladinske veroučne skupine, ki jim je šla zahvala tudi iz županovih in župnikovih nagovornih besed, hoteli opozoriti, kako dolga mora preteči pot, da pride zrno pšenice do hrustljave skorje. In ravno na teh drobtinicah delovne poti je največkrat potrebna žuljava roka naših mam, ki pridno skrbijo, naj nam kruha nikdar ne zmanjka. S tovrstno obarvano tematiko so tako mladi dekletom, ženam, mamam in babicam pripravili tri zanimive, poučne in predvsem zelo zabavne skeče, kjer so se slavljenke res lahko nasmejale od srca. Vmes so se lahko sprostile tudi ob zvokih ljudskih glasov domačih Ljudskih pevcev KD France Prešeren, manjkali pa niso niti mladi upi našega kraja z recitali, pesmicami in z igranjem na klavir. Slavje se je nato po končanem kulturnem programu nadaljevalo v gostilni Bežan - Žokš, kjer poleg dobre hrane ni manjkala niti dobro uglašena harmonika. S spretnimi prsti sta nas obiskala Patrik in Patricija. Nino Gumilar Tudi Micka se je hotela naučiti mesiti. Pištek je bil takoj za! (foto: Marija Preglav) Občina Grad 15 MATERINSKI DAN V VIDONCIH Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu. (Niko Grafenauer) Kot je že tradicija v Vidoncih smo tudi letos pripravili praznovanje materinskega dneva. Zbrali smo se zadnjo soboto v marcu v Vaško gasilskem domu Vidonci. Vsi nastopajoči so zapeli pesem Mama, hvala ti (foto: Gabrijel Pilaj) Ob prihodu so nas prijazno sprejeli sovaščani, ki so bili organizatorji prireditve. Praznovanje se je začelo s kulturnim programom, ki so ga pripravi predšolski in šolski otroci. V kulturnem programu so se predstavili z glasbo, recitacijami in skeči. Ob konci pa so vsi skupaj v zahvalo vsem materam in ženam zapeli pesem Mama, hvala ti. Po končani proslavi pa so naši najmlajši še vse žene in matere obdarili še z rožami. Sledila, je okusna večerja, ki pa so jo za nas pripravili in postregli naši domači možje. Ob prijetni domači glasbi smo tudi zaplesale in zapele. Veselje se je nadaljevalo vse do poznih nočnih ur. Melita Ficko Sapač MATERINSKI DAN V KRUPLIVNIKU__________________________ Letos so se članice Društva žena in deklet odločile, da bodo materinski dan praznovale skupaj z moškimi. Vse skupaj se je odvijalo v vaško gasilskem domu v Kruplivniku, kjer je za popolno vzdušje poskrbela kratka proslava. Sledila je večerja, ob kateri smo ženske dobile energijo za zabavo in ples pozno v noč. Po večerji so gasilci matere in žene presenetili z nageljčki. Tako bi se Tako so na materinskem dnevu uživali moški (foto: Anja Kisilak) jim še enkrat zahvalila v imenu vseh mater in žena za izkazano naklonjenost. Ob zvokih prijetne glasbe pa so se vsi skupaj zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Tadeja Dervarič DRUŽABNI VEČER OB MATERINSKEM DNEVU Člani DŠKT »Lukaj« Motovilcitudi letos nismo pozabili na materinski dan oz. dan žena. V zahvalo predstavnicam nežnejšega spola za celoleten trud in delo, ki ga Tamara Grah je zapela pesem Mami (foto: Vili Grah) opravljajo, smo pripravili v prostorih gasilskega doma družabni večer in jim na ta način vsaj malo poskušali odgnati tegobe in opravila vsakdanjika. Za kulturni program so pod budnim očesom mentorice poskrbeli fantje in punčke iz vasi z deklamacijami in odigranimi igrami, nakar je sledila pogostitev za obiskovalce. Po večerji je bil čas za kramljanje in ples ob živi glasbi. Ob doživetem je bila večina enotnega mnenja, da nam primanjkuje druženje in da se ob naslednji priložnosti spet snidemo. Branko Grah ml. 16 : : : : Občina Grad RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE Pri Gradu je v februarju in marcu potekal izobraževalni program Računalniška pismenost za odrasle. Le-ta je namenjen odraslim, ki si želijo pridobiti temeljno znanje za delo z računalnikom za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja. Temeljni namen programa je bil spodbuditi splošno računalniško pismenost med odraslimi, spoznati prednosti njegove uporabe ter ponuditi osnovno računalniško usposabljanje. Udeleženci so v 60-urnem programu (11 delavnic) spoznali osnovne komponente računalnika, naučili so se uporabljati osnovne funkcije računalnika in operacijskega sistema, upravljati z nosilci podatkov in datotekami, pisati, oblikovati in tiskati besedilo, uporabljati glavne spletne storitve in elektronsko pošto. Izvedbo projekta Računalniška pismenost za odrasle je financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS (15%). Delavnica je za udeležence bila brezplačna. V program so se tudi v naši občini vključili predvsem odrasli, izobraževalna skupina pa je zajemala 12 udeležencev: Martin Pečnik, Marjan Kerec, Viljem Sukič, Marjeta Semler, Ludvik Kočar, Cecilija Ferko, Sonja Grah, Dragica Prosič, Jožefa Bertalanič, Bernarda Lovenjak, Herman Klement in Simona Ribaš. Vsak udeleženec je imel svoje delovno mesto in prenosni računalnik z dostopom do interneta. Učiteljica programa je bila Sandra Pančor. Ob zaključku izobraževanja so udeleženci uspešno prestali praktični preizkus znanja in spretnosti ter si tako pridobili javno veljavno listino - potrdilo o opravljenem računalniškem tečaju. Udeleženci pa so računalniški tečaj zaključili s prijetnim druženjem ob pikniku. Danijela Krpič Udeleženci računalniškega tečaja AKTIVNO Tudi v tej zimi se je okrog 25 občanov udeleževalo zimske rekreacije, ki je potekala od novembra do marca v telovadnici OŠ Grad. Na rekreaciji smo pod vodstvom Na pohodu po Vidoncih (foto: D. Krpič) Darinke Bauer izvajali pilatesove vaje, vaje za vse dele telesa ter vaje za ogrevanje in raztezanje. Tako smo dvakrat tedensko poskrbeli za svoje telo, saj v zimskem času nimamo priložnosti za gibanje na prostem. Zimsko rekreacijo smo zaključili konec marca s pohodom. Letos smo za pohod izbrali pot po Vidoncih in Otovcih. Po 1,5 urnem razgibanem pohodu smo prispeli do Izletniške kmetije Grah, kjer smo malicali in se družili. Pri Ferkovih pa smo se ustavili na pijači, kjer je nastala tudi skupna fotografija. Tudi letos bomo imeli zimsko rekreacijo, zato vabljeni vsi, da se nam pridružite in ob prijetnem druženju razgibate svoje telo. Danijela Krpič OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU Občina Grad že nekaj let v počastitev svetovnega dneva Zemlje pripravi očiščevalno akcijo. Letos je ta akcija dobila širšo noto, saj je celotna Slovenija sodelovala v vseslovenski prostovoljski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, katere pobudnik in organizator je bilo Društvo ekologi brez meja. Namen akcije je bil očistiti predvsem divja odlagališča, za kar je nastal tudi Register divjih odlagališč v Sloveniji. Tudi naša občina se je pridružila tej akciji, v kateri se je ta dan zbralo preko 250 tisoč prostovoljcev in čistilo našo deželo. Pred akcijo smo v naši občini popisali 43 divjih odlagališč. 25. marca je potekal delovni sestanek, kjer smo se dogovorili o poteku akcije in razdelili divja odlagališča, Občina Grad : : 17 ki jih bomo na dan akcije čistili. V soboto, 17. aprila, se je na akciji zbralo 327 prostovoljcev (sodelovalo je 23 društev s svojimi člani, 32 traktoristov in prostovoljci, ki so se pridružili akciji v lastni režiji). Okolico šole, poti, ceste ter jarke je čistilo 170 učencev z učitelji. Očistili smo več odlagališč, kot smo predvidevali. Veliko odlagališč je bilo očiščenih v celoti, tista, ki pa niso bila v celoti, pa jih bomo poskušali v prihodnjih akcijah očistiti, saj je cilj vseh, da bomo imeli čez nekaj let »čisto Slovenijo«. Odpadke smo zbirali na dveh zbirnih točkah, pri Gradu in v Vidoncih, odvažali pa so jih vozniki, ki jih je angažirala DRSC. Kovinske odpadke je odvažal Dinos, kije iz naše občine odpeljal 10,8 ton kovinskih odpadkov. Na Cerop-u pa je bilo iz naše občine zbranih 5.730 kg mešanih komunalnih odpadkov, 2.800 kg steklene embalaže, 4.100 kg ostale embalaže in 2.260 kg gum, skupno torej 14.890 kg komunalnih odpadkov. Skupaj je v naši občini na dan akcije tako bilo zbranih 25.690 kg odpadkov. Še enkrat v imenu občine in organizatorjev hvala vsem, ki ste ta dan čistili in skrbeli za naše okolje! Naj bo ta uspešen dan motivacija za boljše ravnanje z odpadki, za lepši odnos do narave in za sodelovanje v nadaljnjih akcijah, ko bomo skušali postopoma našo občino in s tem celo Slovenijo očistiti odpadkov in divjih odlagališč. Danijela Krpič Prostovoljci na Dolnjih Slavečih, pri Gradu, v Kovačevcih, v Kruplivniku, v Motovilcih, v Radovcih in v Vidoncih. Zbrane smeti pri Gradu in v Vidoncih. Očistimo Slovenijo Nalaganje kosovnih odpadkov V Vidoncih so med smetmi našli tudi minometno granato iz 2. sv. vojne Občina Grad 18 Občina Grad BLAGOSLOVITEV KONJEV PRI GRADU 25. aprila je pri Gradu prvič potekala blagoslovitev konjev, ki jo je organizirala družina Šinko od Grada. Na prostoru ob Bunderlovem križu se je ta dan zbralo 16 konjev in lepa množica obiskovalcev. Slovesnost se je pričela s sv. mašo, med katero je župnik, g. Goran Kuhar, konje tudi blagoslovil. Konje so dali blagosloviti lastniki iz Vidoncev, Beznovcev, Krašč, Korovcev, Serdice, Kruplivnika in Grada. Po maši so se obiskovalci še dolgo družili ob hrani in pijači. Organizatorji, ki so jim Blagoslov in prigrizek za konje (foto: M. Šinko) pomagali grački gasilci in prijatelji, so sklenili, da bodo odslej vsako leto ob Jurjevem organizirali blagoslovitev konjev. Peter Šinko ŽE TRETJIČ PO KAČOVI POTI Društvo »Skouriš« je v sodelovanju z Občino Grad 25. aprila 2010 organiziralo že 3. rekreacijski kolesarski Kolesarji na pot! (foto: A. Vogrinčič) maraton po Kačovi poti. Ta kolesarska pot je kolesarje popeljala mimo znamenitosti občine Grad. Udeleženci so imeli na izbiro dve poti, dolgo 36 km in kratko 17 km. Letos so se vsi udeleženci odločili za dolgo pot. Društvo je poskrbelo, da je kolesarje dvakrat na poti čakalo okrepčilo z vodo in sadjem. Na cilju pred Turistično pisarno v Radovcih smo udeležence pogostili s toplo malico in poskrbeli za malo zabave in prijetno druženje. Bilo je lepo, zato vse, ki se še niste udeležili našega kolesarskega maratona, vabim, da naslednje leto z nami prekolesarite poti občine Grad. Andreja Vogrinčič ROMANJE V MEDUGORJE Kraljica miru nas vsak dan vabi, da živimo v veri, ljubezni in miru. Da bi si vero poglobili, smo župljani župnij Grad in Kuzma poromali h Kraljici miru v Medugorje. Romanje sta vodila naša župnika, g. Goran Kuhar in g. Ivan Kranjec. Pridružilo se nam je nekaj župljanov iz M. Sobote, Turnišča in Bakovcev. Tridnevno romanje smo zapolnili z molitvijo, mašami, razmišljanjem in petjem. Na poti smo se ustavili v Sinju, kjer smo imeli sv. mašo v cerkvi Gospe Sinjske. Ko smo prispeli v Medugorje, smo se najprej povzpeli na Križevec. Naslednji dan smo spoznali Majčino selo, kjer so nastanjeni otroci, ki so izgubili starše ali jih je kruta usoda kako drugače zaznamovala. Ob molitvi rožnega venca smo se vzpenjali na Crnico, kraj, kjer se je Marija prikazala pastirjem. Romarji smo tokrat svoje misli posvetili le Njej. Mariji pa se posvečajo tudi dekleta in žene, ki smo jih nato srečali v komuni. Spoznali smo delo in življenje teh deklet, ki so zašla s poti in sedaj v komuni s pomočjo molitve iščejo pravo pot življenja. Popoldan smo namenili ogledu medugorske cerkve, priporočanju Mariji, spovedi, sv. maši in tudi nakupu spominkov. Zadnji dan našega romanja smo pričeli s slovensko mašo v kapeli ob medugorski cerkvi. Na poti domov smo se Občina Grad 19 DOGAJALO SE J ustavili v Mostarju, kjer smo si ogledali stari most in cerkev sv. Petra in Pavla, nato pa smo obiskali še Hrvace. Po pogostitvi nas je čakala le še pot domov, ki smo jo preživeli ob molitvi, petju in priporočilu zase in vse naše drage osebe, s katerimi se vsak dan srečujemo, živimo in gradimo vero. Danijela Krpič DVA MLAJA NA SLAVEČIH Leto je ponovno naokoli. Tako so za nami tudi letošnji prvomajski prazniki. Na predvečer prvega maja je bil ponovno čas, ko so se zbrali fantje in možje ter pogumno odšli v gozd. Na večer 30. aprila so namreč ponovno postavili dva mlaja. Prvega so postavili pri gasilskem domu na Dolnjih Slavečih, drugega pa pred Okrepčevalnico Forjanič, po domače pri Putari. Med potjo je ženski del poskrbel za kratke postojanke s pijačo ter namazi. Ob zaključku dela pa so se ob pijači, jedači in dobri volji veselili v Okrepčevalnici Forjanič. Tako je večer minil, noč se je kar hitro prevesil v dan, in že nas je na koledarju veselo pozdravljal 1. maj -praznik dela. Na ta dan smo ponovno poskrbeli, da smo pripravili in zakurili kres. S pomočjo članov društva ter vsemi sovaščani, ki so prispevali svoj delež vejevja na našem kupu, nam je uspelo pripraviti lep kres. V mirni noči, ko je dan izgubljal svojo moč, smo se začeli zbirati na igrišču na Dolnjih Slavečih. Zbralo se je okrog 80 ljudi, ki so se lahko ob jedači, pijači ter glasbi ob iskrah plamena zabavali pozno v noč. Mateja Knap Prijeten večer ob ognju Postavitev mlaja pri Okrepčevalnici Pri belem križu pripravljena malica, da je bila pot do gasilskega doma manj naporna. Zatem se je mlaj postavil še pri gasilskem domu, kjer je sledil vaški piknik. Ob zvokih žive g lasb e so s e vašča ni Krupliv nik a zabavali pozno v noč. Tadeja Dervarič MLAJ V KOVACEVCIH Tudi letos smo se v naši vasi zbrali ob postavljanju mlaja pri vaško gasilskem domu. Zbralo se je staro in mlado in se veselilo do zgodnjih jutranjih ur. Doris Troha Postavljanje mlaja (foto: D. Troha) PRVOMAJSKI TURNIR IN KRESOVANJE PRVOMAJSKI PIKNIK V KRUPLIVNIKU___________________ V sklopu praznovanja 1. maja so letos piknik v Krupliv-niku organizirali Društvo žena in deklet, Prostovoljno gasilsko društvo in vaški odbor. Najprej smo se zbrali pri Okrepčevalnici pri Belem križu, kjer se je postavil mlaj. Mlaj se je tudi okrasil in ko je bil postavljen, je že bila V našem športnem centru se vedno nekaj dogaja, kot na primer tekme članske in pionirske ekipe v ligi OZ KMN Puconci, prijateljske tekme, sestanki ŠD Vidonci, razna praznovanja, zabave,... Tako smo letos že izvedli Prvomajski turnir in kresovanje ter mednarodni turnir. Najprej par besed o prvomajskem turnirju in kresovanju: člani ŠD Vidonci smo že petič organizirali nogometni 20 Občina Grad Utrinek s turnirja (foto: G. Pilaj) turnir in kresovanje v spomin našim preminulim članom. Letos nam je vreme bolj ustrezalo in smo lahko turnir izvedli nemoteno. Na turnirju je sodelovalo 6 povabljenih ekip: Markgrafneusiedl z Dunaja, KMN Otovci, Veterani Otovci in Vidon-ci, PGD Vidonci, ekipa iz Kovačevcev in ekipa iz Matjaševcev. Vse tekme so bile odigrane na zelo solidni kakovostni ravni in seveda ni manjkalo lepih in atraktivnih potez. Vsak turnir pa ima tudi zmagovalca in zmagali so že drugič zaporedoma člani ekipe iz Matjaševcev. Že med turnirjem in seveda predvsem po turnirju pa ni manjkalo dobre hrane in pijače, kar je za naše prireditve značilno. V večernih urah pa smo prižgali tudi prvomajski kres. Srečanje po turnirju je potekalo še dolgo v noč. Letos smo dogajanje popestrili tudi z nastopom ansambla Sonček iz Osnovne šole Puconci. Mitja Sapač »MAJPAN« V RADOVCIH V sklopu praznovanja 1. maja je pri gasilskem domu v Radovcih v organizaciji ŠD Radovci in gasilskega društva Radovci bil postavljen mlaj oziroma kot mu domačini pravimo »majpan«. Le-ta vsako leto krasi bližnjo in daljno okolico doma. Za njega so najprej poskrbeli »radovski moški«, katerim ga je uspelo pripeljati do končne točke, kjer je postavljen, torej do vaško gasilskega doma. Tudi tokrat ni zmanjkalo niti časa niti dobre volje in prijetnega vzdušja tudi potem, ko je mlaj že krasil okolico gasilskega doma. Še enkrat več v Radovcih velja, da ustvarjalnega duha v Radovcih ne manjka in da ni prireditve brez prijetnega vzdušja. Suzana Farič KONJENICA NA DOLNJIH SLAVEČIH Potočnikovi so tudi letos poskrbeli za lepo vzdušje na domačiji. 1. maja 2010 so pripravili 2. tradicionalno konjenico, kjer so se ponovno srečali s svojimi konjeniškimi prijatelji. Letos se je na Potočnikovi domačiji zbralo 15 jahačev iz več krajev. Konjenice so se udeležili jahači iz Radelj ob Dravi, Ptuja, Radenec, Okoslavec, Pečarovec, Grada ter domače vasi. Po konkretnem zajtrku so se jahači odpravili na pot, ki so si jo kot lani začrtali Boris, Uroš ter Rok. Z domačega pašnika so zajahali proti potoku Lukaj, ob katerem so jahali do polovice Motovilec. Nato so prečkali most ter ježo nadaljevali ob gozdu vse do Ropoče. Prečkali so cesto in se v ovinku pri križu pred Krašči podali v klanec ter prijahali do Vadarec. Svoje konje so pognali po hribu do doline vasi, kjer smo jih na gozdni jasi v Vadarcih počakali Jahači pred gradom ter poskrbeli za majhno postojanko. Po kratkem predahu so pot nadaljevali po dolini proti Kruplivniku vse do Grada. Pred nekdanjim Marofom so ježo nadaljevali po hribu do Kripte, kjer je sledilo konjeniško kosilo. Po daljšem počitku konj ter jahačev so zajahali nadaljnji trasi naproti. Naslednjo postajo so opravili pri gradu, kjer so si ogledali grad. Zatem so zajahali po cesti do Vinotoča Pod Figo, kjer smo ponovno poskrbeli za vso jahaško družbo. Pot jih je nato vodila po Kačovi poti vse do Porge, nato pa čez hrib do domače vasi. Na domačiji Husar so opravili še z zadnjo postajo. Po dolgi ježi so razsedlali konje ter nadaljevali s konjeniško zabavo. Na večerni zabavi se je zbralo tudi več ljubiteljev konj ter prijateljev Potočnikovih. Ob koncu teh besed pa se Potočnikovi zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in organizaciji konjenice. Mateja Knap POHOD PO KRUPLIVNIKU Na praznični 2. maj je Društvo žena in deklet v Kruplivniku organiziralo pohod. Čeprav vreme pohodnikom ni bilo najbolj naklonjeno, se jih je kar precej podalo na približno 8 km dolgo pot. V naravi so uživali pohodniki iz domačih društev in pa pohodniki iz goričkega društva »Za lepše vutro«. Udeleženci so Občina Grad 21 DOGAJALO SE J Pohodniki na poti k prigrizku (foto: Zvonko Cvernjek) pa jim je dež že zelo nagajal, so se odločili, da ga bodo z dobro voljo ter smehom pregnali. Odpeljali so se do Kamnika, kjer so opravili kosilo ter se po manjšem oddihu odpeljali še do Arboretuma Volčji potok. In kar je bilo sklenjeno, je bilo tudi storjeno. Ko so zakorakali po parku Arboretum, so kaplje izgubljale svojo moč. Po ogledu le-tega ter razstavljenih dinozavrih, ki so predvsem pri mlajših pustili poseben pečat, so morali tudi to okolico zapustiti. Po dolgem dnevu so se v večernih urah vračali proti domačemu kraju z nasmehi na licu. Mateja Knap 9. POHOD PO MOTOVILCIH se na eni vmesni postaji okrepčali z namazanimi kruhki in s pijačo, na končni postaji pri gasilskem domu pa jih je pričakala topla malica. Tadeja Dervarič MED DINOZAVRI NA GORENJSKEM___________________________ Člani ŠRD Dolnji Slaveči se vedno znova trudimo, da bi društvo čim uspešnejše izpeljalo leto. Ker pa so za uspeh potrebni ljudje in dobra volja, jihje potrebno tudi nekako nagraditi. Zato smo 8. maja 2010 organizirali izlet za vse, ki vsak na svoj način vlaga svoj trud v naše društvo. Letos so se naši člani odpravili na izlet na Gorenjsko. Pot jih je v sicer deževnem dnevu vodila najprej na ogled Brniškega letališča, kjer so jim razkazali vso prenovljeno letališče. Nato so se odpravili na Šmarjetno goro nad Kranjem, kjer so lahko kljub deževnemu in muhastemu vremenu uživali v lepotah narave. Po zaužitju svežega zraka so odšli do Kranja, kjer so si ogledali jedro mesta. Zatem je sledil ogled izvira reke Kamniške Bistrice. Ker »Peški« društvo za rekreacijo in sprostitev Motovilcije že devetič poskrbelo za polepšano nedeljo v maju. Pohod je potekal 16. maja na 8 km progi. Letos je naš pohod med drugim vključen tudi v sklop pohodov v Krajinskem parku Goričko, v katerega namen je Drujštvo za lepše vutro izdalo izkaznico z izbranimi pohodi. Pohoda se je udeležilo 30 pohodnikov. Kljub nekoliko manjši udeležbi smo v društvu zadovoljni, saj se je ob koncu pohoda vseeno zbralo precej ljudi, ki pohoda sicer niso opravili, a jih vseeno vsako leto pritegne naša družba. Druženje z ljudmi dobre volje, hrana in pijača, pa tudi vreme je držalo z nami. Kako lepše je možno zaključiti vikend? Tatjana Grah BINKOŠTNI POHOD Tudi letos smo pripravili tradicionalni Pohod treh dežel, in sicer že šestič zapored. Vedno znova se veriga pohodov odvija v času binkoštnih praznikov. Kot vsako leto smo pohod tudi letos pripravili na binkoštno nedeljo. Veriga teh pohodov se je začela že v soboto zjutraj s pohodom na Madžarskem. Naslednji pohod je sledil Pohodniki so spoznali Dolnje Slaveče Na Šmarjetni gori nad Kranjem (foto: B. Potočnik) 22 : : : : Občina Grad še isti dan v Avstriji. Tako je prišla nedelja, ko smo tudi sami bili organizatorji pohoda. 23. maja 2010 zjutraj se je izvajal še en pohod na Madžarskem. S pričetkom ob 11. uri pa se je odprla pohodna trasa po Dolnjih Slavečih in trajala vse do 16. ure. Zadnji pohodniki so nas zapustili okrog pol sedmih zvečer. V ponedeljek pa je sledil še zadnji pohod binkoštne verige, in sicer v Avstriji. Tudi letos smo pohod speljali po hribih in dolinah domače vasi, kjer se je lahko vsak pohodnik nagledal lepote ter nadihal svežega zraka. Vmes smo poskrbeli za postojanko, kjer so se lahko pohodniki tudi okrepčali ter spočili. Kljub nagajivemu vremenu, saj nas je dež s plohami kar trikrat spodil pod streho, se lahko tudi letos veselimo številčne udeležbe. Pohod je namreč obiskalo kar 260 pohodnikov in navdušencev lepe narave iz več držav. Mateja Knap PRVI SOBOŠKI BOGRAČFEST Zadnji vikend v maju je potekal prvi soboški Bogračfest, ki se je odvijal pred hotelom Diana. Že v petek pa je potekalo promocijsko kuhanje bograča, na katerem Ekipa Občine Grad pri pripravi bograča (foto: A. Mesarič) so sodelovale nekatere občine in mediji. Tekmovalo je sedemnajst ekip, med njimi tudi ekipa Občine Grad v sestavi Janez Kerec, Stanko Kerec in Drago Mesarič. Začimbe in sol pa je dodajal župan, ki je bil tudi glavni degustator bograča. Daniel Kalamar MEDNARODNI TURNIR V VIDONCIH Člani ŠD Vidonci že več let uspešno sodelujemo z različnimi nogometnimi ekipami z Dunaja. Zaslužen za uspešno sodelovanje pa je naš član društva Vojko, ki z družino živi na Dunaju. Člani nogometnih ekip z Dunaja nas ob prijateljskih srečanjih obdarijo tudi s športno opremo kot so dresi oziroma nogometne žoge. V tem koledarskem letu smo člani KMN Vidonci že gostovali na Dunaju, kjer smo bili lepo sprejeti. Letos, 4. junija, pa smo organizirali nogometni turnir, na katerem so gostovali tudi prijatelji z Dunaja. Na turnirju so sodelovale štiri ekipe: KMN Otovci, KMN Vidonci, PGD Vidonci in FC Wiener Schmäh iz Dunaja. Na odigranih nogometnih tekmah smo videli kar nekaj dobrih potez nogometašev. Čeprav je turnir potekal v prijateljskem duhu, naj omenim, da so bili končni zmagovalci tega turnirja PGD Vidonci. Poleg tega moramo omeniti, daje članska ekipa uspešno končala svojo prvo sezono tekmovanja v A ligi in osvojila 6. mesto. Pionirska ekipa je s tekmovanjem opravila solidno in tudi osvojila 6. mesto. Do sedaj pa smo v tem letu organizirali več različnih piknikov in sestankov ter tudi skupno navijali za slovensko reprezentanco v nogometu, saj smo si tekme ogledovali skupaj prek projektorja na velikem platnu. Mitja Sapač 25. TEK NA GRAD Športno društvo Grad in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota je v sodelovanju z Občino Grad in Krajinskim parkom Goričko pripravilo že 7. državno prvenstvo gorskih tekačev Slovenije gor/dol, obenem je bila to druga tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih, Pokal Pomurja v rekreativnih tekih POM-P 2010, osnovnošolsko tekmovanje v krosu OŠ Grad in 8. pohod po Gradu z okolico, ki je vključen v pohode po Goričkem v organizaciji Goričkega drujštva za lepše vutro. S vključitvijo v program smo pridobili kar nekaj novih pohodnikov, ki so bili pri nas prvič. Naši stalni in najštevilčnejši pa so tako vedno upokojenci, katerim še posebna zahvala. Vse se je dogajalo v soboto, 29. maja kot vedno na nogometnem igrišču NK Grad. Bernarda Mešič je zapela državno himno ob dvigu Slovenske zastave. Vreme je bilo v primerjavi z lanskim letom odlično. Tako so prihajali tekači od blizu, še več pa jih je prišlo od daleč, tako v otroških kot v članskih kategorijah. Po tekmovalni plati je bila udeležba solidna. Že nekaj let pa pogrešamo Občina Grad 23 Tekači na štartu več domačih tekmovalcev, ki pa so večinoma »ravninski« tekači in jih razgibana proga gor/ dol ne privlači preveč. Večina tekmovalcev gorskih tekov, ki v slovenskem merilu veljajo za najboljše, pa so bili tu. Razred zase je bil spet Mitja Kosovelj, ki je re-nomirani tekač evropskega in tudi svetovnega gorskega teka, pred Zarnik Sebastjanom in tretjim Petrom Oblakom. Lanskoletna zmagovalka je bila tudi letošnja Lucija Krkoč, ki se tudi na mednarodni lestvici gorskih tekačic vedno bolj uveljavlja, druga je bila Aleksandra Fortin in tretja Katja Rakušček. V otroških tekih smo se veselili drugega mesta pri starejših dečkih skupaj z Davidom Fujsom, ki je tako postal podprvak takoj za Borom Grdadolnikom - čestitamo. Naj omenimo še solidne rezultate naših učencev: starejše deklice - peto mesto Danijela Vrtič, dečki - sedmo mesto Rok Potočnik, starejši dečki - sedmo mesto Huber Nejc. Od »domačih« tekmovalcev iz bližnje okolice naj omenimo še rezultat Špele Fujs, ki je osvojila drugo mesto med starejšimi deklicami in na petem mestu med člani Jože Čeh, ki je tudi reprezentant gorskih tekačev. Kot je razvidno iz naslova, smo obeležili četrt stoletja tekov na grad, lepa obletnica, ki pa se je zgodila v času vsesplošne recesije, zato si nismo mogli privoščiti posebnega slavja oz. kakšne sladice, kot je to bila včasih s padalci, akrobatskim letalom, obiskom vrhunskih športnikov ali podobno. Zato pa je priložnost, da se vsem zaslužnim v društvu in tudi drugim, ki nam vsako leto izdatno David Fujs pomagajo, zahvalimo le z besedo hvala. Vsi tisti, ki pa želite vedeti kaj več o gorskih tekih, si pogledati fotografije z našega teka in drugih gorskih tekov, pa obiščite spletno stran http://www.gorski-teki.info/ ali http://www.facebook.com/ pages/TE K-NA-G RAD/116334515070551 ? ref=sgm. Andreja Celec PREVZEM GASILSKEGA VOZILA V RADOVCIH Spomnim se dogodka izpred nekaj let, ko smo svojemu namenu predali prepotrebno sodobno gasilsko cisterno. Čas pa prinese svoje in tako so potrebe narekovale tudi nakup gasilskega vozila, ki so ga Radovčani kupili že v lanskem letu jeseni. Staro vozilo tipa GV-1 je imelo namreč že dobrih 28 let. Seveda je bil to velik zalogaj, zato so morali iskati za nakup vozila tudi finančno podporo. Vozilo tipa GV-1, ki je primerno za sedem potnikov, in ki je opremljeno z motorno brizgalno, cevmi in ostalo opremo po predpisih, je namreč vredno štirideset tisoč evrov. Sredstva za nakup so tako prispevali občani občine Grad, del prispevka je prispevala sama občina, nekaj sredstev so pridobili iz državne subvencije in iz sredstev delovanja društva, donatorstvo pa je prispevalo tudi podjetje Flexatec iz Ljubljane. Tako smo 30. maja 2010 svojemu namenu predali novo gasilsko vozilo. Prireditev so s kratkim kulturnim programom polepšali naši najmlajši gasilci in gasilke, mažuretke in godba na pihala iz Bakovec. Seveda je bila opravljena tudi blagoslovitev vozila, ki jo je opravil evangeličanski duhovnik Simon Sever iz Bodoncev, pozneje pa se je pridružil tudi graški župnik Goran Kuhar. Na prireditvi so poleg župana spregovorile tudi pomembne osebnosti s področja gasilstva v Radovcih kot sta predsednik društva Milenko Lanjšček in tajnik Jože Sever. Seveda pa ni manjkalo uglednih gostov in županov iz sosednjih občin ter predstavnikov občinske gasilke zveze. Kot pa se spodobi za vsako prireditev po končanem kulturnem Zbrani gasilci pred novim vozilom GV-1 (foto: Denis Žilavec) 24 Občina Grad apGAÄD SE delu ni manjkalo dobre pijače, jedače in zabave, za katero so dolgo v noč poskrbele Navihanke in člani skupine Atlanta. Suzana Farič PRIDI, PRIDI SVETI DUH! »Sveti duh naj vam da moči, da boste spoznali pravo pot na križpotju življenja. Kjerkoli že boste, se spomnite, da ste bili blagoslovljeni z darovi svetega duha.« (msgr. Franc Režonja v pridigi med birmo). Po treh letih je prelepo okrašena gračka Marija, v nedeljo, 6. junija Birmanci (foto: Foto Tone) 2010, zopet gostila binkoštni dogodek, na katerega se je 53 birmancev skupaj z domačim župnikom, starši, animatorji in nenazadnje z vsemi verniki pripravljalo kar dve leti. Še bolj intenzivno so molili in prosili neizbrisnega znamenja med devetdnevnico, ko so se dnevno s starši in botri zbirali pri sveti maši ter postopoma odpirali svoja srca, da bi lahko postali Jezusovi pričevalci. »Življenje in upanje naše župnije« je na samem začetku slovesnosti svoje veroučence, bodoče birmance, poimenoval domači župnik, g. Goran Kuhar, ki je v svojem služenju duhovniškega poklica pri Gradu prvič v svet odraslosti odposlal mlade vernike. S podobnimi besedami jih je nagovoril tudi generalni vikar msgr. Franc Režonja, ki mu je letos zaradi bolniške odsotnosti murskosoboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa, pripadla čast obreda maziljenja s sveto krizmo. Pozdravne besede so bile izrečene tudi s strani staršev in članov župnijsko-pastoralnega sveta, v sredi pa je bil tudi nekdanji grački župnik, g. Štefan Kuhar, ki je birmancem utiral prve začetke skrivnosti verskega življenja. Po osrednjem dejanju - podelitvi zakramenta, je sledila še kopica zahval tako s strani staršev kot tudi birmancev. Tudi domači župnik je besedico zahvale namenil vsem župljanom, ki so kakorkoli pomagali, da je slovesnost uspela: birmancem, animatorjem, staršem, pevcem, organistkam, okraševalcem cerkve in slavoloka. Na koncu sta sledila le še božji blagoslov in skupna fotografija pred cerkvijo, ki pa zagotovo nista bila sklepna dogodka praznovanja sončne junijske nedelje. Birmancem je zagotovo ostala trdno vklesana v spominu. Nino Gumilar »LUKAJ« OBISKAL SARAJEVO Tako kot nam je že v navadi vsako leto, smo se tudi letos člani Društva za šport, kulturo in turizem »Lukaj« Motovilci odpravili na izlet. Tokrat nas je pot vodila v prestolnico Bosne in Hercegovine. Po večurni vožnji smo srečno prispeli na prvi zadani cilj, mesto Jajce, kjer smo si ogledali stavbo in muzej, v katerem je potekalo zasedanje AVNOJ-a. S prijetno panoramsko vožnjo in radovednimi pogledi na porušene hiše in okoliške vasi iz nedavne jugoslovanske vojne smo prispeli v samo mesto Sarajevo. Ob prijetni družbi naše vodičke oz. animatorke smo si ogledali samo mestno jedro, kulturne spomenike, spoznali življenjske navade Sarajevčanov ter z njimi tudi pokramljali. Da potešimo lakoto, smo okusili prave »bosanske čevape« in njihovo znamenito kavo. Zvečer pa je sledila prava bosanska veselica z živo glasbo v hotelu in kratek čas za počitek. Po dokaj kratki noči smo se odpravili v naravni park »Vrelo Bosne« in si ogledali podzemni tunel, ki je bil edina vez z zunanjim svetom v času vojne. Po opravljenih nakupih suvenirjev in daril najbližjim smo se še pustili razvajati ob bogato obloženih specialitetah sarajevske kuhinje, nakar smo se polni lepih spominov V Sarajevu (foto: B. Grah ml.) doživetega in videnega vračali proti domu ter kovali načrte, kam nas bo pot odpeljala v prihodnje. Branko Grah Občina Grad 25 DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE V prejšnji številki občinskega glasila ste lahko zasledili, da se je PGD Dolnji Slaveči na regijskem tekmovanju uvrstilo zelo visoko. Za člane B je bilo znano že takrat, a člani A žal niso Ekipa PGD Dolnji Slaveči dobili priložnosti, da bi se uvrstili na državno gasilsko tekmovanje Matevža Haceta. Tako so se po dolgih in napornih pripravah 19. junija 2010 odpeljali proti Celju, kjer je potekalo državno tekmovanje. Poleg desetine članov B PGD Dolnji Slaveči smo jih na poti spremljali tudi navijači. Dan je bil za vse napet kot struna, saj smo se vsi dobro zavedali, da so tam zdaj zbrane res le dobre in dobro pripravljene ekipe. In prišel je trenutek, ko je bilo tekmovališče naše. Kljub zbranosti ter našemu navijanju je prišlo do majhnih napak. Po solidnem času smo čakali le še na razglasitev. Verjeli ali ne, njihov trud je bil poplačan kljub napakam. Rezultat je bil v merilu državnega prvenstva vsekakor zadovoljiv. Od 30 nastopajočih ekip članov B so namreč dosegli solidno in hkrati odlično 12. mesto. Ob tej priložnosti jim lahko le še enkrat čestitamo. Za konec se v imenu članov B in članov A PGD Dolnji Slaveči zahvaljujem vsem, ki ste jih spodbujali na državnem kakor tudi na ostalih tekmovanjih. Zahvala pa velja tudi vsem sponzorjem (Avtocenter Andrejek Trdkova s.p., Monti Silvo Ivanič s.p., Pekarna, slaščičarna in kavarna Stručka s.p. ter Pogrebništvo Vučkič Banfi Aleksandra s.p.). Mateja Knap Z ROŽAMI PO ŠMARTINSKEM 12. junija 2010 smo izvedli že kar tradicionalni izlet, katerega je tudi letos organiziralo Športno društvo Radovci za vse vaščane, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri izvedbi prireditve Noč čarovnic. Ob prelepem zgodnjem poletnem vremenu nas je pot vodila do Logarske doline, kjer smo zaužili prijetno sapico ob lepotah, ki nam jih razdaja naša narava. Seveda se nismo mogli povzpeti do enega najvišjih slovenskih slapov - slapa Rinke brez okrepčila, ki so nam ga skrbno pripravile naše pridne gospodinje. Tako smo nekateri hitreje drugi počasneje prišli do znamenitega slapa, pri katerem nam je voda za osvežitev po naporni hoji še kako dobro prijala. Ni pa manjkalo dobre volje in smeha na prijetni koči tik ob slapu. Pot nas je nato počasi vodila vse do Mozirskega gaja, parka cvetja, kjer smo se predvsem ženske naužile lepot cvetja. Pa tudi med moškimi se je večkrat slišalo: “Oh, to pa je nekaj za pogledati”. Veliko več zanimivosti na poti pa nam je razkazal naš zelo dober poznavalec teh krajev, sovaščan Franc Kaker, ki prihaja iz tistega konca Slovenije. Zelo zanimiva točka našega izleta pa je nedvomno bilo Šmartinsko jezero, za katerega moram priznati, da sem sama prvič slišala kljub temu, da ni daleč stran od nas. Ob vožnji z ladjo smo se lahko naužili lepot, ki nam jih ponujajo bližnji kraji. Šmartinsko jezero v neposredni bližini Celja je namreč s svojo razgibano obalo in zanimivo okolico privlačna točka, ki jo z vsemi njenimi danostmi in pobudami iz lokalnega okolja razvijajo v celovit in atraktiven turistični produkt. Nastalo je po izgradnji 18,5 metra visoke in 205 metrov dolge pregrade Loče na potoku Koprivnica leta 1970 in meri 113 ha jezerske površine. Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta se jezero in njegova okolica z leti spremenila v rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto popularnejše. Na ladji Med cvetjem v Mozirskem gaju (foto: Franc Ferko) 26 Občina Grad apGAÄD SE nas je pogostilo prijazno osebje, ki je poskrbelo za takrat že zelo lačne želodce in žejna usta. Nato nas je pot že v večernih urah vodila proti domu, nekatere malo utrujene, druge še vedno polne energije in smeha. Vsi pa smo se lahko napolnili z novimi nepozabnimi doživetji, katera se nam bodo zagotovo vtisnila v spomin. Ob tem pa smo še enkrat potrdili dejstvo, da premalo poznamo lepote svoje domovine in se vse pogosteje poslužujemo eksotičnih destinacij, ki nas s svojo navidezno očaranostjo znajo zvabiti od doma. Suzana Farič SD VIDONCI NA KRASU Člani ŠD Vidonci smo se 12. junija v zgodnjih jutranjih urah odpravili na potepanje po Sloveniji. Odločili smo se, da nas bo pot zapeljala na Kras. Najprej smo se seveda ustavili na jutranji kavici v Tepanju, da smo se popolnoma prebudili. Po nekaj urah vožnje smo prispeli na Kras v vasico Lokev, kjer smo si ogledali pršutarno Lokev na Krasu. Po ogledu pa je sledila degustacija kraških dobrot - pršuta, zašinka in pancete. Ob degustaciji pa seveda ni manjkalo pravega kraškega terana. Nato pa smo si ogledali lepote kraškega podzemnega sveta - Škocjanske jame. Po ogledu Škocjanskih jam smo postali malce utrujeni, zato smo se odpravili na kosilo. Poskusili smo pravo kraško kosilo, ki pa je bilo enim malo bolj všeč drugim pa malo manj. Ob prijetnem klepetu med kosilom je padla ideja, da se zapeljemo še do slovenskega morja. Zapeljali smo se do Izole in se odpravili na plažo. Ker pa žal nismo imeli kopalk, smo lahko namakali samo noge. Vese- ŠD Vidonci pri Škocjanskih jamah li in nasmejani smo se vračali proti domu. Vmes smo opravili še nekaj postankov, kjer smo se še dodatno krepčali. V mesecu marcu pa smo si ogledalu tudi svetovno prvenstvo v poletih, ki je bilo v Planici. Melita Ficko Sapač SD KOVACEVCI NA IZLETU Člani Športnega društva Kovačevci smo se letos odpravili odkrivat lepote naše sosede Hrvaške. Zgodaj zjutraj smo se dobre volje vkrcali na avtobus, ki nas je popeljal čez mejo do Karlovca, kjer je bil naš prvi ogled. Karlovac je mesto na štirih rekah, katere so čez zgodovino vplivale na sam razvoj in duh mesta. Karlovac je bilo ob ustanovitvi vojaško mesto, kar priča tudi sam grad Dubovac, katerega smo si ogledali. Naša naslednja postojanka je bil narodni park Plitvička jezera. Park, ki je že od leta 1979 pod zaščito UNESCO-a, je na vse nas naredil velik vtis. Jezera, slapovi, flora in favna tega ŠD Kovačevci pred gradom Dubovac (foto: D. Troha) čudeža narave so pri vseh pustile velik pečat. Sam park z jezeri in slapovi je tako velik, da bi verjetno rabili še en dan, da bi si lahko vse ogledali. Na srečo ali na žalost nekaterih najbolj znanega prebivalca tega parka nismo srečali, Rjavi medved -Ursus arctos se nas je zbal. Proti večeru smo zapustili park in se odpravili nazaj domov. Med potjo domov smo se ustavili še v Muzeju domovinskega rata na obrobju Karlovca na prostem. Sredi vidnih posledic vojne vihre so razstavljeni tanki, letala in podobna vojaška oprema hrvaške vojske iz vojne, ki je vihrala v teh krajih pred nekaj leti. V poznih večernih urah smo se vrnili domov z različnimi vtisi. Eni so bili navdušeni nad lepotami Plitvičkih jezer, drugi ne morejo pozabiti lukenj od izstrelkov na hišah, ruševin, požganih hiš in »zapuščenosti« krajev, skozi katere nas je vodila pot. Doris Troha Občina Grad 27 «GAirOIMflB 600 LET BLIŽYNA NA POLJSKEM Občina Grad je že tri leta pobratena z občino Blizyn na Poljskem, s katero se vsako leto obiskujemo in izmenjujemo izkušnje. Bli žyn je kot občina podobna naši, saj ima nekaj vasi, središče občine pa je prav tako večja vas z občinsko upravo, policijo, šolo, gimnazijo, cerkvijo ter drugimi ustanovami. Z nekaj več kot 7 tisoč prebivalci tvorijo prijetno skupnost na prostranem podeželju južne Poljske. Otvoritev kipa Vladislava v Blizynu (foto: D. Krpič) spremstvom in vsa srednjeveška srenja. Ustavili smo se v obnovljenem parku ob občinski stavbi, kjer so slavnostno odkrili kip Vladislava Jagiella, kralja Poljske, ki je 19. 6. 1410 bil v Blizynu. Povorki smo se pridružili tudi mi in tako cel popoldan spoznavali srednjeveško življenje, plese, mečevanje, spretnosti konjenikov in poljsko ljudsko izročilo v pesmi in plesu. Dogajanje je spremljal tudi živahen srednjeveški trg. Kot visoki gostje smo se udeležili pogostitve v obnovljenem podeželskem dvorcu, kjer je danes Kulturni dom, večer pa smo zaključili ob glasbi. Naslednji dan so slovesnost namenili predstavitvi kulturnih in turističnih društev v njihovi občini, družinam in druženju ob prijetni glasbi. Vsekakor je bil glavna točka tega dne najmočnejši Poljak, svetovni prvak, ki je obiskovalce preizkusil tudi v moči. Sami smo s predstavniki njihove občine spoznali njihovo občinsko upravo in delovanje, šolo in lani pridobljen športni center, ostale institucije in kulturne spomenike. Popeljali smo se po občini, ki se zadnje čase hitro razvija, predvsem pa uspešno izpeljuje več projektov, ki so sofinancirani s sredstvi Evropske unije. Večer pa smo spet zaključili na prireditvenem prostoru ob druženju in glasbi. Zadnji dan smo se srečali na njihovi občinski upravi, si izmenjali še kakšne izkušnje ter jih povabili v Slovenijo, kamor zelo radi pridejo. Blizyn ima veliko naravnega bogastva, kulturnih spomenikov in živahno tradicijo, kar znajo tudi dobro predstaviti, zato bomo naše sodelovanje in prijateljevanje še naprej gojili in si izmenjavali izkušnje. Danijela Krpič Letos je Blizyn praznoval 600 let obstoja in tako pripravil dvodnevno slovesnost, na katero je povabil tudi delegacijo iz naše občine. Tokrat smo se obisku odzvali trije predstavniki občine in jih razveselili s prisotnostjo na njihovem prazniku. V soboto, 26. junija, so v počastitev 600-letnice pričeli s slovesno mašo, kjer so se zbrali tudi predstavniki vseh društev in institucij. Dan je bil srednjeveško obarvan, saj so se v povorki do prireditvenega prostora sprehodili konjeniki, vojska, grof s svojim Z županom občine Blizyn (z ženo sta v srednjeveški opravi) (foto: D. Krpič) VAŠKE IGRE V VIDONCIH Člani ŠD Vidonci smo letos organizirali že 4. vaške igre med zaselki vasi Vidonci. Zbrali smo se v soboto, 26. junija, v Športnem centru Vidonci. Iger se je udeležilo pet ekip iz naslednjih zaselkov: Pozvekov breg, Krčarov vrej, združeni Hajdičeva graba, Dolenjski vrej, Mlinarov vrej, Igre so zahtevale spretnost in zbranost (foto: G. Pilaj) 28 : : : : : Občina Grad ■OWipaMa» Majžarov vrej in Olabe, združeni Vancarova graba, Fi-ckina graba in Bosna ter Mesarova graba. Vsaka ekipa je pripravila eno igro, vse ekipe pa so se pomerile med sabo tudi v vlečenju vrvi. Vodja vsake ekipe je predstavil pravila igre in v igri so se pomerili člani iz vsake ekipe. Ekipe so se med seboj pomerile v petih izvirnih igrah. Najbolj uspešna ekipa je bila ekipa sestavljena iz naslednjih zaselkov Hajdičeva graba, Dolenjski vrej, Mlinarov vrej, Majžarov vrej in Olabe. Člani ekipe so prejeli prehodni pokal in priznanje. Ekipe so se pomerile tudi v vlečenju v vrvi. Nepremagljivi pa so seveda bili vaščani iz zaselka Pozvekov breg. Namen iger je bil druženje in navezovanje prijateljskih stikov med vaščani, kar nam je tudi uspelo. V vsaki igri pa je bilo čutiti tudi nekaj tekmovalnosti. Seveda pa ni manjkalo tudi dobre hrane in pijače. Ob zvokih glasbe smo tudi zaplesali in se družili vse do jutranjih ur. Utrinke z vaških iger si lahko ogledate tudi na naši spletni strani (http://sdvidonci.si/), na kateri lahko izveste še več o našem delovanju. Melita Ficko Sapač V MOTOVILCIH SPET REKORDNO_____________________________ V soboto, 3. julija 2010, je bilo ponovno v središču dogajanja nogometno igrišče v Motovilcih, saj se je ob 20. uri začelo že 12. tradicionalno nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilci. Ostali smo zvesti tradiciji, saj nam je spet uspelo privabiti rekordno število tekmovalnih desetin. Tekmovanja se je namreč udeležilo kar 45 gasilskih enot iz širše regije ter Štajerske. Tako lahko s ponosom povemo, da je naše tekmovanje postalo največje v širši Pomurski in Štajerski regiji. Tradicionalna pa ni bila le dobra udeležba, ampak tudi vreme. Očitno brez »božjega blagoslova« v Motovilcih ni moč speljati prireditev. Toda tudi plohe nas niso spravile iz tira, saj se gasilci ne oziramo na vreme, ostali obiskovalci pa so se umaknili v šotor. Met torbice (foto: Timi Gomboc) V ženski konkurenci je sodelovalo kar 13 enot, kar nas še posebej veseli. Največ znanja in športne sreče so imele gasilke iz Svetega Jurija v Prekmurju, drugo mesto je pripadlo dekletom iz Bodoncev, ki so za las zgrešila tretjo zaporedno zmago. Tretje mesto pa so dosegle gasilke iz Korovcev. Bolj napeto je bilo vsekakor v moški konkurenci, kjer se je pomerilo 32 enot. Kot tudi lansko ter predlansko leto je zmaga ostala v Šratovcih, ki so že 12 let star prehodni pokal osvojili v trajno last. Tako se bodo enote naslednje leto potegovale za nov prehodni pokal. Drugo mesto so osvojili gasilci iz sosednjega prostovoljnega gasilskega društva Ropoča, tretje mesto pa je pripadlo enoti iz Svetega Florijana. Seveda pa nismo samo tekmovali. Kot že tradicionalno se je pod šotorom odvijala prava gasilska veselica. Tempo sta narekovala priznana žurerja Korado in Brendi s spremljevalno skupino. Poleg številnih gasilcev se je prireditve po nekaterih ocenah udeležilo krepko čez 2.000 obiskovalcev. Veselica je trajala seveda do zore kot je pri nas že v navadi, saj zmeraj poskrbimo, da se obiskovalci domov varno vrnejo s pomočjo sončne svetlobe. Letos pa smo bili tudi organizator občinskega gasilskega tekmovanja, ki je potekalo že popoldne. V lepem sončnem vremenu so se ga udeležila vsa gasilska društva naše občine. Sodelovalo je 8 enot članov A, 2 enoti članov B, 3 enote članic, veterani, pionirji ter ena enota članic izven konkurence. Pri članih A in B sta zmagi odšli v sosednje Dolnje Slaveče, domačo čast pa so rešile članice PGD Motovilci. Seveda pa smo usmerjeni že v naslednje leto, ko bomo poskušali podreti še kakšen rekord, saj tradicije ne smemo opustiti. Klemen Flisar poveljnik PGD Motovilci NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE V RADOVCIH Prizadevnost, marljivost, povezanost in vztrajnost so tiste osebnostne lastnosti Radovčanov, s katerimi so še enkrat več dokazali, da so sposobni v roku dobrega meseca dni organizirati in izpeljati dve večji prireditvi. Tako je PGD Radovci 10. julija 2010 na športnem centru organiziralo in tudi zelo uspešno izpeljalo že tretje nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal »Vasi Radovci«. Tekmovanja se je udeležilo 12 članskih ekip bližnjih gasilskih sektorjev. Tekmovanja sta se udeležili tudi ekipi PGD Sela pri Ptuju in PGD Kapela. Dobro znanje so dokazali tudi mladinci PGD Kuzma, mogoče pa si je potrebno v prihodnje nabrati tudi izkušnje, za katere menim, da so zelo pomembne. Tekmovanja sta se udeležili tudi dve ekipi članic in sicer PGD Sveti Jurij in PGD Bodonci, katerih skupni rezultat je zavidljiv. Mogoče pa bodo uspele, Občina Grad 29 MGllCOiili Na nočnem tekmovanju da se bodo v prihodnje lahko kosale še s katero ekipo. Vse ekipe so se dokazale z znanjem, veliko težo pa je odtehtala izkušenost, zbranost in spretnost. Pa tudi kanček sreče ni zmanjkal. Tako je prvo mesto zasedla ekipa članov PGD Sela pri Ptuju, tik za njo je bila ekipa iz Bodoncev A1, tretje mesto pa je dosegla ekipa PGD Korovci. Prireditev pa ni mogla biti izpeljana brez dobre kapljice, hrane in seveda zabave. Za prvi dve stvari so poskrbeli predvsem naši pridni vaščani, za dobro voljo ob prijetni glasbi pa so poskrbeli člani skupine Weekend band vse do prvih sončnih žarkov. Seveda pa prireditev ne bi bila izpeljana v sproščenem vzdušju brez vseh tistih, ki so se v tako lepem številu le-te udeležili. Še enkrat več so Radovčani torej dokazali, da je dobra volja in skupna moč gonilo lepega doživetja. Naj pa dodam, da je tudi narava poskrbela za lepšo izvedbo prireditve, saj je prav v teh dneh pokazala svoj čar poletja. Suzana Farič PAZI, CAS!___________________________________ Tako se je glasil naslov letošnjega oratorija, ki je potekal od 7. do 10. julija, in sicer v župnijah Grad in Kuzma. S 64 otroki in 20 animatorji smo skozi štiri dni spoznavali pomembnost časa, ki ga podarimo bližnjemu. Čas, ki si ga vzamemo za igro in delo; čas za nedeljo, ko z obiskom svete maše počastimo Jezusa in poskušamo nauk božje besede prenesti v vsakdanje življenje ter čas za nebesa, ki si jih prislužimo le z dobrimi deli. Gostje oratorija so bili skavti iz Beltincev, ki so se nam na kratko tudi predstavili. Najbolj pa smo bili vsi veseli, ko smo lahko z vodnimi igrami ohlajeni in mokri uspešno končali letošnji oratorij. Simona Sukič OBČINSKE VAŠKE IGRE Letošnje občinske vaške igre so potekale na Dolnjih Slavečih. Organizator le-teh je bilo ŠRD Dolnji Slaveči. Vreme nam je letos res služilo in nam ugodilo. Igre so potekale 18. julija s pričetkom ob 10. uri. Vsako ekipo je pričakalo nekaj obveznosti, ob katerih pa so se lahko nasmejali tako tekmovalci kakor tudi gledalci. Pomerili so se v 6 igrah in v igri presenečenja. V igrah je sodelovalo 7 ekip, in sicer »Peški« DRS Motovilci, DŠKT »Lukaj« Motovilci, DŽD Kruplivnik, ŠD Grad, ŠD Vidon-ci, ŠD Radovci in ŠD Kovačevci. Zaključek iger je bil zelo napet, kajti skupno število točk je prineslo zelo zanimiv konec. Tri ekipe so zbrale isto število točk, pri katerih se je odločalo za prva 3 mesta. Tu je potem veljalo sodniško pravilo, da se te tri ekipe pomerijo v dodatni igri. Tako so si mesta razdelili v naslednjem vrstnem redu: ŠD Grad (1. mesto), ŠD Vidon-ci (2. mesto), »Peški« DRS Motovilci (3. mesto), ŠD Radovci (4. mesto), DŽD Kruplivnik(5. mesto), DŠKT »Lukaj« Motovilci (6. mesto), ŠD Kovačevci (7. mesto). Že tradicionalno pa so se ekipe pomerile tudi v vlečenju vrvi. Prijavilo se je 5 ekip. Tu so si prvo mesto prislužili tekmovalci ŠD Vidonci, drugi so bili člani PGD Dolnji Slaveči, tretje mesto pa je pripadlo ŠD Radovci. Slednji dve mesti sta si razdelili sosednji društvi, in sicer četrto DŠKT »Lukaj« Motovilci in peto mesto »Peški« DRS Motovilci. Vsem ekipam so bila podeljena priznanja, prvim trem v vaških igrah ter prvemu v vlečenju vrvi pa tudi pokali. Vsem še enkrat iskrene čestitke, sreča in volja pa naj jih spremljata še v prihodnje na vaških igrah. Mateja Knap Udeleženci oratorija (foto: Goran Gjergjek) Najzanimivejša igra je bil traktor (foto: M. Knap) 30 : : : : : : : : : : Občina Grad DOwA'JAuOS'E’' JE . DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO 5. velikonočna razstava in delavnice Na gradu Grad so 27. marca 2010 potekale že 5. velikonočne delavnice in prodajna razstava izdelkov domače obrti in dobrot za praznično Izdelava velikonočnih voščilnic (foto: Stanka Dešnik) pogrnjeno mizo ali darilo. Predstavila so se 3 društva in 20 rokodelcev/ponudnikov. Ker je glavni velikonočni simbol za novo življenje pirh/re-menka, je potekal prikaz praskanja remenk, kot tudi batik tehnike krašenja pirhov. Na voljo je bila še pestra ponudba izdelkov iz različnih materialov; iz ličja, vrbovega šibja, krep papirja, voska, slame, lesa, stekla kot tudi prtički in razni drugi velikonočni aranžmaji ter medene dobrote, zelišča in žganja z Goričkega. V grajski črni kuhinji so bile pripravljene velikonočne jedi, ki so jih obiskovalci lahko okušali čez cel dan. Popoldne so potekale še delavnice izdelovanja pirhov za otroke in odrasle, udeleženci so se lahko preizkusili v starodavni batik tehniki krašenja pirhov, otroci pa so lahko še ustvarjali in si naredili velikonočno voščilnico. Obiskovalci so se z obiskom velikonočne razstave, z izdelano remenko ali voščilnico ter ob obisku kulturne znamenitosti, spoznavanju etnologije in kulinarike, vezane na velikonočno praznovanje, podali v veselja in upanja poln praznični teden. Z letošnjim obiskom so bili zadovoljni razstavljavci, voditelji delavnic kot tudi vodniki, ki so popeljali obiskovalce skozi zgodovino in grajske prostore. Štefanija Fujs Mlake na Goričkem Prebivalce občine Grad smo 30. marca 2010 povabili v kulturno dvorano pri Gradu, kjer jim je Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik, zaposlen v JZ KP Goričko, predstavil zanimivosti iz narave v občini s poudarkom na življenju v vodnem svetu na Goričkem. Predstavitve se je sicer udeležilo majhno število občanov, vendar se je razvila razprava o tem, kaj bi lahko in morali narediti, da bi bolje zavarovali naše naravne vire, predvsem zdravo vodo in življenje v njej. Cilj večernih pogovorov v mednarodnem letu biotske raznovrstnosti je namreč v ozaveščanju ljudi, ki se še vse premalo zavedamo odgovornega ravnanja v naravi in okolju, ki se vpričo človekovega pohlepa, malomarnosti in nevednosti spreminja pred našimi očmi. Takšne so na primer tudi mlake, ki so nekoč nudile čisto vodo živini in ljudem, sedaj pa se vse prevečkrat spremenijo v odpadno jamo za odplake in odpadke. Naš skupni cilj bi moral biti obdržati mlake kot vodna očesa v kulturni krajini, ki nudijo zavetišča številnim, žal že redkim in od nas ogroženim, rastlinskim in živalskim vrstam. Dober primer in zgled je Kačova mlaka, ki jo je treba nenehno negovati. Stanka Dešnik Majska pesem Lepo majsko nedeljo so 9. maja polepšali ubrani glasovi 12 pevskih zborov, ki so se udeležili 4. Majske pesmi, koncerta pevskih zborov in vokalnih skupin z območja trideželnega parka Goričko-Raab-Orseg v kulturni dvorani občine Grad. Prireditev je v sodelovanju z JZ KP Goričko in Občino Grad pripravilo Goričko drujštvo za lepše vutro. V tekmovalnem delu se je pomerilo 9 zborov in sicer: Mešani pevski zbor Cankova, Moški oktet KPD Rogašovci, Mešani pevski Mešani pevski zbor Cantate Mor. Toplice (foto: Sonja Kerčmar) zbor KPD Rogašovci, Komorni pevski zbor Zveze Slovencev Monošter, Mešani pevski zbor Cantate Moravske Toplice, Felsomaraci asszonykorus - Felsomarac, Mešani pevski zbor TKŠD Pečarovci, Ženski pevski zbor Marjetice Tešanovci in Občina Grad 31 DOGAJALO SE JE Prijateljski zbor Orseg. Kakovost petja je ocenjevala komisija v sestavi Lukrecije Marič in Marjana Povha. Prvo mesto je zasedel Mešani pevski zbor Cantate Moravske Toplice, drugo mesto Mešani pevski zbor Cankova, oba pod vodstvom Dejana Prasla, tretje mesto pa sta si delila Mešani pevski zbor KPD Rogašovci, pod vodstvom Štefana Rožmana in Prijateljski zbor Orseg, pod vodstvom Boldog Andraša. Nagrajeni zbori so v spomin na glasbeno prireditev prejeli priznanja in violinski ključ iz slame, ostali sodelujoči zbori pa zahvale. Nagrade in zahvale sta podelila Marta Horvat, predsednica Goričkega drujštva za lepše vutro in dr. Bernard Goršak, v.d. direktorja JZ KP Goričko. Kot gostujoči zbori so se občinstvu predstavili še Ljudski pevci KUD F. Prešeren Grad, zbor iz avstrijske Štajerske Singkreis Stainz bei Straden in Ženska vokalna skupina Zarja Puconci. Prijetno preživeto glasbeno popoldne smo zaključili s prijetnim druženjem in načrti za tovrstne prireditve v naprej. Štefanija Fujs Povedke in gradovi s Kozjanskega Na gradu Grad na Goričkem smo 14. maja 2010 v poznih popoldanskih urah v viteški dvorani svečano odprli gostujočo razstavo »Povedke in gradovi s Kozjanskega«. Veseli smo, da nam bo pričujoča razstava popestrila razstavno vsebino na gradu in pritegnila marsikaterega vedoželjnega obiskovalca in ga popeljala v pravljični svet, nas pa spodbudila, da bomo tudi sami začeli zbirati pripovedke z Goričkega. Uvodoma je v.d. direktorja JZ KP Goričko, dr. Bernard Goršak nagovoril goste kot tudi predstavnike sodelujočih ustanov in zavoda pri nastali razstavi. Navzočim je spregovoril še v.d. direktorja Kozjanskega Otvoritev razstave (foto: Marina Horvat) parka, g. Ivo Trošt. Podpredsednik sekcije ilustratorjev pri Zvezi društev Slovenskih likovnih umetnikov iz Ljubljane, g. Dušan Muc, je v nadaljevanju predstavil delovanje sekcije, projekt nastale razstave, sam nastanek povedk in ilustracij, ga. Vesna Zakonjšek, zaposlena v Kozjanskem parku, pa nam je prebrala dve prisrčni pripovedki z naslovom »Fajsova bukev« ter »Franc Jožef v Olimjem«. G. Matej Vajdič, idejni vodja projekta izdelave gradov, nam je predstavil delovanje zavoda Ekoalt Vindol, nastanek ideje, sam projekt resnične pravljične dežele gradov Kozjanskega »Vindolandija« in gradove Kozjanskega iz gline. Idejna zasnova gradu Podsreda je bila izpeljana iz načrtov gradbenih faz, zasnova Drenskega gradu in gradu Pilštanj pa je nastala po grafikah iz 17. stoletja. Mladinska skupina od Grada se je v naši sredi predstavila s priredbo ljudske igre »Mlinar, njegov kuhar in grofica«. Nastopili so Simona Sukič kot grofica, Goran Gjergjek kot mlinar, Davorin Fujs kot kuhar in Nino Gumilar kot grofičin minister. Igra v različnih prekmurskih narečjih nam je pričarala prisrčno vzdušje ob otvoritvi, hkrati pa smo lahko izvedeli, kako se je godilo na posestvu gornjelendavskem madžarski gospodi. Razstava je na ogled do 31. avgusta, v informacijskem središču gradu Grad pa je na voljo katalog ilustracij z naslovom »Povedke s Kozjanskega«, kot tudi gradovi Podsreda in grajska vrata v miniaturni obliki. S pričujočo razstavo želimo nadaljevati s sodelovanjem z drugimi naravnimi parki kot tudi gradovi po Sloveniji. Štefanija Fujs G-RAJski FESTival V okviru projekta Porabje in Goričko - povezana v kulturi ali krajše Sosed k sosedu, katerega vodilni partner je Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra, se Javni zavod Krajinski park Goričko vsebinsko ukvarja z vzpostavitvijo novih vsebin dogajanja na gradu Grad in na območju Goričkega. Cilj, ki smo si ga zadali, je do leta 2012 vzpostaviti filmski festival naravoslovnega filma in Prvi večer filma in kulture (foto: S. Dešnik) filmov o kulturni dediščini. V letu 2010 načrtujemo več filmskih večerov s projekcijo na grajskem dvorišču, saj smo za ta namen v projektu pridobili potrebno infrastrukturo; stole in opremo za 32 Občina Grad DOGAJMPE jE . projekcijo filmov na prostem. Premierna raba opreme in preskus grajskega dvorišča se je zgodila 28. maja s pričetkom ob 20. uri, kjer smo navzoči publiki prikazali gostujoče filme iz Naravnih parkov Slovenije. Poleg Goričkega smo si ogledali film iz Sečoveljskih solin, iz alpskega botaničnega vrta in Triglavskega narodnega parka ter se spoznali z rjavim medvedom in podvodnim življenjem v Ljubljanici. Ob tem je nastala tudi nova celostna grafična podoba G-RAJski FESTival ali krajše G-FEST, s katero bi želeli v prihodnje oglaševati vse kulturne prireditve na gradu in pri Gradu. Prvi večer filma in kulture je nedvomno uspel, v mesecu avgustu in oktobru sta pred nami že naslednja dva. 20. avgusta 2010 vas vabimo k ogledu filmov po izboru, ki bodo prikazani na festivalu Grossmann v Ljutomeru. 21. avgusta 2010 bomo uživali v filmih Cirila Mlinarja CICa, ki jih je posnel pod vodo. 1. oktobra 2010 napovedujemo prikaz 3-dimenzionalnega filma Narodnega parka Nockberge iz Avstrijske Koroške. Vabimo vas k ogledu in k vsakokratnemu pogovoru po projekciji filmov. Stanka Dešnik Katera je tvoja najljubša? 11. junija 2010 smo pod grajskimi arkadami odprli razstavo fotografij osnovnošolcev 2. Fotonatečaja Goričko 2010, Katera je tvoja najljubša? Na letošnji fotonatečaj Zmagovalna fotografija Maruše Habinger je prispelo 63 fotografij 15 učencev in učenk. Razstava bo na ogled do 6. novembra 2010. Avtorica zmagovalne fotografije z naslovom Sonce v štrkovi deželi je Maruša Habinger, doma v Predanovcih in obiskuje 6.b razred na OŠ Puconci. Avtorica drugo uvrščene fotografije z naslovom Zimska idila je Maja Mencigar, doma iz Večeslavec in obiskuje 8.a razred na OŠ Sv. Jurij. Tretje uvrščena fotografija nosi naslov Srebrni debeloglavček, avtorja Sebastiana Novaka, doma iz Fokovec, ki obiskuje 3. razred v OŠ Fokovci. Fotografije so ocenjevali Tomo Jeseničnik po strokovni plati in zaposleni delavci v JZ KP Goričko po dopadljivosti motiva. Stanka Dešnik Mladinski ornitološki tabor Goričko 2010 Ornitološki mladinski raziskovalni tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organiziralo že osemnajstič zapored. Tokrat smo ga v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije in Javnim zavodom Krajinski park Goričko pripravili na Osnovni šoli Grad. Na tabor se je letos prijavilo šestnajst Opazovanje na terenu (foto: Matjaž Kerček) udeležencev iz vse Slovenije, starih od 12 do 19 let. Delo je potekalo v štirih skupinah, ki so jih vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Mladi so se na taboru od 26. do 30. junija 2010 učili prepoznavanja ptic in načinov njihovega raziskovanja, se seznanili z naravovarstveno tematiko ter izmenjavali ideje in izkušnje z vrstniki, ki jim je skupno zanimanje za ptice in naravo. Ptice smo raziskovali od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Letos smo se posvetili vrstam, značilnim za Krajinski park Goričko, še posebej hribskim škrjancem, rjavim srako-perjem, popisovali smo gnezda bele štorklje, spremljali dogajanje v gnezdilnicah, spoznavali ptice mokrišč, ponoči pa popisovali sove in podhujke. Na taboru smo poslušali predavanje Tomaža Miheliča o metodah v or-nitologiji, mladi ornitologi pa so pripravili predstavitev Srečanja mladih ornitologov Slovenije. Ob koncu tabora smo obdelali dobljene podatke, pripravili plakate in predstavitve ter rezultate svojega dela predstavili na javni zaključni prireditvi v prostorih gradu Grad. Eva Vukelič, vodja tabora Mojstrski tečaji petja Treartes - KultTour v trideželju, je ime krovne znamke, ki se oblikuje v novi čezmejni kulturni regiji ob Tromeji Slovenija/Avstrija/Madžarska v okviru čezmejnega projekta TourKult, »Razvoj turizma s sodelovanjem na področju kulture«. Vodilni partner J:OPERA Jennersdorf z intendanturo mednarodno uspešnega tenorja Diet- Občina Grad 33 PREDSTAVLJAMO. VAM: marja Kerschbauma, izkazuje z že uveljavljenimi kulturnimi aktivnostmi na gradu Tabor večletne izkušnje pri razvijanju kulturno turistične infrastrukture. Projektna partnerja sta Občina Grad na slovenski in Občina St. Martin/Raab (soustvarjanje pri razvoju umetniške vasi Neumarkt/Raab) na avstrijski strani. V regiji se bodo poleti 2010 v sodelovanju z mednarodno poletno akademijo isa, PragaDunajBudimpešta poskusno odvijali prvi mojstrski tečaji petja. Mednarodno priznani zvezdniki opernega petja kot so John Botha, Kurt Moll, Silvana Dussmann, bodo delali z visoko kvalificiranimi študenti, ki bodo svoje sposobnosti dokazali na koncertih. Občina Grad je v okviru projekta pridobila turistični vlakec za prevoz potnikov, prireditveni šotor z odrom, klopmi in mizami za 1000 obiskovalcev ter koncertni klavir. Klavir je nameščen v novo obnovljenih prostorih v prvem nadstropju gradu in bo prvič javno preskušen 8. avgusta 2010 ob 11. uri v glasbeni matineji. Nastopili bodo študenti mojstrskih tečajev solo petja mednarodne poletne akademije isa, PragaDunajBudimpešta, univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost z Dunaja, na zaključnem koncertu. Vstop je prost. V letošnji sezoni se bosta v naši soseščini zvrstila še dva brezplačna koncerta v okviru projekta TourKult in sicer 31. julija 2010 ob 20. uri otvoritveni koncert v Farni cerkvi v Jennersdorfu /Ženavci ter 12. avgusta 2010 ob 20. uri koncert pred žirijo s prvo podelitvijo nagrad Giuseppe Sinopoli, v Kongresnem središču v Termah Loipersdorf. Informacije: J:opera Jennersdorf: Festivalsom- mer, Kirchenstrasse 4, A-8380 Jennersdorf, Tel. +43 (0)3329/43037, e-mail: office@jopera.at, web: www.jo-pera.at, www.isa-music.org. Projekt TouKult sofinancira Evropska unija - iz sklada za regionalni razvoj v okviru programa teritorialnega sodelovanja OP SI-AT 2007-2013. Projekt na avstrijski strani sofinancira tudi dežela Gradiščanska in Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino, medtem ko na slovenski strani projekt sofinancira Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter občina Grad. Stanka Dešnik Transport klavirja v prvo nadstropje (foto: S. Dešnik) OKREPČEVALNICA PRI SLAVICI Koraki v pot gostinstva pri Fickovih v Radovcih, kot jim domačini še danes pravimo, segajo daleč nazaj v šestdeseta leta. Leta 1964 sta namreč Ficko Franc in Slavica s staršema za šankom stare gostilne (1986) Irena odkupila zemljišče, na katerem je že stala stara gostilna nekega drugega lastnika, ki pa je bila v zelo slabem stanju in potrebna prenove. Skrbna Franc in Irena sta se tako odločila, da bosta razvila gostinstvo v domači vasi. Velike zasluge za to, da danes stoji in obratuje okrepčevalnica, prav gotovo lahko pripišemo še posebej Ireni Ficko, v kateri je zmeraj tlela močna želja po tej dejavnosti, saj se je že v svojih mladih letih izkusila kot dobra gostinka v tujini. Po vrnitvi v domači kraj sta z možem s skupnimi močmi, pridnostjo in delavnostjo dokazala, da kjer je volja, je tudi moč in tako leta 1966 uspela renovirati prostore za delovanje gostilne. Tako je gostilna dobila naziv Gostilna Ficko. Obrt je prevzela Irena, po nekaj letih jo je prepustila možu Francu, ki je bil “gospodar” gostilne vse do leta 1982, ko se je invalidsko upokojil. Kot mi je povedala sedanja lastnica okrepčevalnice, hčerka Slavica, je njihova gostilna v preteklosti slovela po tem, da so pri njih potekale razne poroke in običaji kot so kmečke bale, kjer so na zanimiv način prikazovali stare običaje. Bilo je organiziranih tudi veliko maškarad, tedensko pa so bile obvezne tudi veselice, kjer ni manjkalo domačinov. Domačini so namreč bili zelo dobri organizatorji takšnih prireditev, ki pa danes žal zamirajo oziroma dobivajo drugačno podobo. Leta so minevala in nastala je zopet potreba po preureditvi prostorov. Tokrat so se domači odločili za novo dozidavo gostilne in tako so leta 1981 začeli graditi sedanjo gostilno. Leta 1982 je obrt prevzela hčerka Slavica (takrat še v starih prostorih), ki se s tradicijo Fickove gostilne ponaša tudi danes. Po letih napora in odrekanja jim je uspelo dograditi nove prostore gostilne s sodob- 34 Občina Grad OBJAVE no urejeno kuhinjo. Leta 1998 so nove prostore uradno tudi predali svojemu namenu. Pri Fickovih pa je med leti 1977 in 2009 obratovala tudi mlekarna, za katero je vzorno skrbela Irena. Zaradi bolezni je le-to prepustila hčerki Slavici. V lanskem letu pa je iz objektivnih razlogov bila mlekarna tudi uradno zaprta. Gostilna se še danes ponaša z dobro kuhinjo, še posebej so tradicionalne domače koline, ki jih vsako leto priredijo ob “Veliki maši”, kot domačini pravimo temu prazniku. Ob vikendih in ob predhodnih naročilih pa vas pogostijo tudi s pizzami in ostalimi domačimi prekmurskimi dobrotami. Seveda pa se ob dobri hrani prilega tudi žlahtna kapljica, ki jo dobite pri Slavici. Verjetno se bo tradicija gostinstva prenesla tudi Ob otvoritvi nove gostilne leta igg8 na mladi rod, kot pravi lastnica. Hčerka Karina je namreč prav tako končala gostinsko šolo in večkrat priskoči na pomoč pri delu v gostilni. Je pa res, da se krizne razmere odražajo tudi v gostinstvu in mladi, ki se za to pot odločajo, res pretehtajo vse možnosti za razvoj te panoge. Pogosto v gostilni obiščeta gospodarico tudi vnučki Ines in Isela, ki bosta mogoče nekoč nadaljevali sloves “Fickove oštarije”. Tako na tleh prve Fickove gostilne stoji danes moderno opremljena stanovanjska hiša hčerke Karine. Ob pogledu nanjo se nam mimoidočim večkrat utrnejo misli na tisto zeleno hišo, ob kateri smo radi postali in poklepetali. Pa še kako lepo je ob teh vročih poletnih dneh posedeti na terasi gostilne, kjer lahko občutiš prijetno goričko sapico in petje ptic, ki jih večkrat zaradi vse hitrejšega tempa življenja ne slišimo več. Okrepčevalnica pri Slavici danes (foto: D. Krpič) Suzana Farič VESELI DOGODKI V OBČINI Otročiček nam vrne svet, ki smo ga izgubili - svet čudes. Lepoto cveta. Lesket plamena. Metulja. List. Ptico. Ustvarjeno na novo. Čudovito. Vidimo jih skozi oči nedolžnosti. In... otroško veselje postane naše. (Pam Brown) V naši občini se je v času od marca do sedaj rodilo pet otrok, in sicer deček Tai ter deklice Laura, Nella, Maja in Ela. Njihovim staršem želimo, da bi si čim večkrat ogledali oči svojih otrok, kajti v njihovih očeh se skriva sreča. Na gradu Grad sta se poročila dva para, katerima želimo veliko ljubezni, razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Danijela Krpič A -V? Laura Občina Grad 35 |j - _( f..' /., . . y, ».