SLAV JAMSKI RODOLJUB. Mesečni časopis na svitlobo dan od Slavjanskiga druživa v Terstu. Ust 2. Mesca Aprila M . '• 1S49. . .. ji_______ NAŠIM BRAVCAM. I NAŠIM ČITATEL JIMA. Pod na čelo postavljenim napisani bomo tedaj zanaprej naš časopis enkrat na mesec izdajali, in ga našim družbenikam, in sicer zvunajnim za zdaj po dva istisa, razdelili. Glavne vodila tega časopisa smo v našimu dokazu vravnanja in delavnosti slavjanskiga druživa od svojiga začetka do zadniga Februarja 1849, kateri za pervi list časopisa velja, izrekli. Teh vodilov se bomo nepremakljivo deržali, ter prizadevali si, s vvodivnimi al podučivnimi sostavki duh narodnosti in rodoljuba Slavjanov jadranskiga primorja obuditi in razdramiti, našim slavjanskim bratam mnoge potrebe naroda‘razodeti, jih v svojih ustavnih pravicah podučiti, opominjati jih na eni strani pred narodo-škodljivim naključbam protivnikov, na drugi strani pa zbujati in spodbadati jih, de vse, kar po ustavnih pravicah narodu gre, kakor vpelanje slavjanskiga jezika v ljudskih učilnicah itd., pogumno in terdnoserčno no polih postave od deržavne vlade in deželskiga poglavar¬ stva terjajo. Časopise, kateri si le prizadevajo glave ljudstva o prenapetih politiških mislih razbeliti, razpertije in zmešnjave podpihavati, visoke, časti in hvale vredne, v mirno in srečno izpeljevanje naše revolucje modro in nevlrudljivo delavne uradnike vladarslva v podobah in spiskih očerniti in osumljati — take časopise posnemati se bomo vselej z ostudam ogibali. Ker se napredovanje ljudstva v izobraženosti in omikanosti nar več od podučenja mladosti perčakuje, in ker se materjalniga blagostanja brez brihtniga na naravoslovske vednosti opertiga kmetovanja in obertnijštva nadjati ne zamore, bomo tudi o teh zadevah razni? podučivne sostavke v naš časopis vzeli, za katere pa, ali tudi le za same načerte v tih pred¬ metih, se posebno gospodam duhovnikam, učiteljam in brithnim zvedenim zemljolastnikam perporočimo. Postava zastran osnovanja družtev. Provizorna postava razglašena z cesarskim ukazam od 17. Marca 1849, ni namene našiga družtva nič premenila. V zboru 25. Marca so družbeniki enoglasno sklenili, družtvo politiške namembe ostati in ravno s tem skazati, de je vsigdar mislilo lo v mejah postave deržati se. Kot poiltisko druZtvo bo svoje' očime zbore vsake tri mesce (lerzaiu. Razun politiškiga namena je pa slavjansko družtvo tudi čitavnica in kazino, in bo svoje razveselivne od politiških predmetov in govorov čisto razločene zbore deržalo. V pervi zadevi smo po 3. in 4. odgtavku cesarskiga ukaza naše postave ali Statute gosposki predložili, in imamo po 8. odstavku štir- najst dni čakati, ako bi gosposka kakšine pomislike najdila. To je overik, de štatute ne zainoremo pričijočimu listu perložiti, kar se bo pa v slede- čimu listu gotovo zgodilo. Pod na čelu postavljenem nadpisu izdavačemo od sad u napred naš časopis, jedan krat na mčsec, i razšiljačemo ga našim družbenicima, i to izvanjskima za sad po dva iztiska. Glavna načela toga časopisa izrekli smo u izvesliju — koje za pervi list časopisa važi — uredjivanja i delova¬ nja slavenskoga družtva od svoga začetka pa do zadnjega Februara 1849. Ovih načelah deržačemo se neprekidno i potrudičemo se s uvodnim i po- ! učjtehiim sastavcima duh narodnosti i rodoljubja Slavenah jadranskoga primorja uzbuditi i razdermati, našoj slavenskoj bratji mnoge potrebe na¬ roda odkriti, njih u svojim ustavnim pravicama poučiti, opominjati ih na jednoj strani od narodoškodljivih namčrah prolivnikah, na drugoj strani pak probudjivati i spodbadati ih, da sve, šlo na ustavne pravice naroda ide, kano uvodjenje slavenskog jezika u narodne učionice itd. dčrznoveno i serčano na putu zakona od deržavne vlade i zemaljskog poglavarstva traže. Časopise, koji se samo trude glave naroda sa prekomernim poli¬ tičnim mislima ugrejavali, nesloge i smutnje podpirivati, visoke časti i hvale vredne u mirnom i srečnom dokončavanju naše revolucie mudro i neutrudimo delajuče častnike vladarstva u slikama i spiscima ocernjivati i u sumnju dovoditi — take časopise podražavati sva^da čemo sa prezrenjein izbegavati. Pošto se napredovanje naroda u izobraženosti i uljudnosti najviše od poučivanja mladeži očekiva, i pošto se materialnom blagostanju brez valjanoga na naravoslovska vežestva podupirajučeg se zemljedelstva i obertnosti nadati ne more, to čemo dakle o tim slrukama razne poučitelne sastavke u naš časopis uzimati, za koje se pak — iliti samo i za same odlomke takih predmetah 1 naročito gospodi duhovnicima, učiteljima i val¬ janim iskusnim zemljevlastnicima preporučujemo. Zakon zbog osnovanja* družtva h. Privremeni zakon razglašen carskim ukazom od 17. Marta 1849 nije mamčre našega družtva ništa promenio. U skupšlini su 25. Marta druž¬ benim jednoglasno zaključili kao družtvo političnog -pravca ostati i ravno s tim dokazati, da je svagda mislilo samo se granicah zakona deržati. Kal) 1 politično druZtrv dCizicvSo o-rojo »hupšVmt; tv : . Osim pak političnega pravca družtvo je slavensko i čitaonica i kazino, i deržače svoje razveselitelne od političnih predmetah i govorah čisto raz- lučene skupštine. U pervoj smo štruci po 3. i 4. paragrafu carskoga ukaza naše zakone oli štatute nadležatelstvu predložili, i imamo po 8. paragrafu četernaest danah čekati, ako bi nadležatelstvo kak ve primetbe našlo. To je prepona, da štatute ne možemo nastoječem listu priložiti, koje če se pak u sledečim listu za celo učiniti. Istrijanski čolni izjemik. (Istrijanom v pretresen j e.) Pervi odstavk deržavne ustave od 4. Marca 4849 imenuje ilirsko kraljestvo kronsko deželo, obstoječo iz vojvodstva Koroškiga, vojvodstva Kranjskiga, iz poknežene grofnjine goričke in gradiškanske, mejne grof¬ njine istrijanske in iz mestne teržaške okrajne. Brali smo sicer, de je pozneje še več razdeljkov od vihšiga vladarstva za kronske dežele al provincje priznanih bilo, in posebno de so njih cesarska svitlost tudi teržaško mesto s svojim okrožjam za posebno kronsko deželo izrekli, in ne moremo previditi, v koliko deželic de bojo tiste v pervim odstavku ustave imenovane kronske dežele še zanaprej razcepljene in razdrob¬ ljene. Pa to je gotovo, de ustavne enakopravnosti morajo vse kronske dežele, vsi njih prebivavci deležni biti, de tedaj kar kupčijo zadene sedmi odstavk ustave namreč „de je cela avstrijanska deržava le ena sama coljna in kupčijska okrajna* za vse kronske dežele enako veljati mora. Nektere posamezne kraje ali okrajne iz čolne okrajne izločiti, si je sicer vikši deržavna oblast prihranila; pa v izpeljanju te pravice je tudi vikši deržavna oblast dolžna pretresiti, ali je splahni deržavni korist, kateri bi se z izktjučenjam kakšiniga kraja al okrajne iz čolne okrajne zadobil, zares veliko večji, od škode katera se prebivavcam iz¬ ključene okrajne v kmetovanju perdobljivosti in kupčiji stori. O temu predmetu smo v lanjskimu 20. listu ljubljanskiga časopisa Slovenja neki sostavk brali, v katerimu se pisave prizadeva dokazati, de istrijan¬ ski čolni izjemik (Zollausschlusš) ni koristen, de marveč napredovanje v kmetovanju perdobljivosti in kupčiji ter v blagostanju prebivavcov ti- stiga izjemka močno zaderžuje. Ker o tem za Istrijane važnim pred¬ metu iz Istrije nobeniga glasa culi al brali nismo, in tedaj misliti mo¬ ramo, de je časopis Slovenja vlstriji še malo malo poznan, hočemo tu celi tisti sostavk v naš časopis vzeti, prosivši naše družbenike, de ga tudi zemljolastnikam podeliti blagovolijo : Imamo v naši deržavi kraje al odrezike dežela, katere je vikši der- žavno gospodarstvo iz čolne okolice izključilo tako, de njih prebivavci ne smejo svobodno kupčovati s prebivavcami drugih avstrijanskih dežela, te- muč de morajo od vsih svojih domačih ali pa iz vunajnih dežela vpeljanih pridelkov in izdelkov na eolski meji, katera jih od čolne okolice loči, eolski davk (muto, harmico) plačati, in jih colskimu čuvanju podvreči. Colska postava imenuje take kraje ali deželske odrezke „colne izjemke“ * n so dvojiga namena. Pervi namen je, de se v nekterih imenitnih za kupčijo posebno vgodnih na mejah proti vunajnim deržavam ležečih krajih velike zaloge blaga iz vsih krajev sveta napravijo, in tako kupčija dobički in bogatstvo v domači deržavi množijo; drugi namen pa je, de se v takih Od izlučenju Istrie iz daciarnoga zemljišta. (Istrianom na protesenje.) Pervi odsek deržavnoga vladarskoga ustava od 4. Marta 48 49 imenuje ilirsko kraljestvo krunsku zemlju, zaderžavajuču: vojvodstvo koruško, vojvodstvo kranjsko, pokneženu grofiju Goricu i Gradišku, mar- chionat Istriu i grad Terst sa svojim zemljištem. Stili smo, da je potle vlada koruško vojvodstvo, a Njihovo Veličanstvo, naš presvetli Cesar, grad Terst s okolišlem posebnima krimskima zemljami izrekao, i nemo- žemo previditi u koliko manjih deržavah iliti provinciah bude se raz¬ deliti i zdrobiti ilirsko kraljestvo, koje se u pervom odseku ustava ime¬ nuje krunskom zemljom; ali slanovito jest, da sve kninske zemlje i svi njihovi pribivatelji uživati če ustavno jednakopravo, i što se osobito t'er- govanja tiče, da če sedmi odsek ustava, koji ovako glasi: »Celo cesar¬ stvo jedno je daciarno i tergovačko zemljište, u za sve kninske zemlje valjati. Deržavna vlada priuzderžala si je oblast, pojedina mesta i strane deržavah izlučiti iz daciarnoga zemljišta; ali uizveršenju ovoga prava dužno je vladarstvo pretresti, je li bi občinska korist za čelu deržavu, koja bi se dostignula po izlučenju ikojega mesta iz daciarnoga zemljišta, istinito veča bila od škode, koja bi se Stanovnikom izlučenoga mesta s tim učinila u gospodarstvu, dobitku i tergovanju. Od ovoga pred¬ meta nahodi se u ljubljanskomu časopisu Slovenija broj 20. I. 1848 jedan članak, u komu pisatelj dokažuje, da izlučenje Istrie iz daciar¬ noga zaveza Istrianom nije koristno, buduč da jako zaprečuje napredo¬ vanje u gospodarstvu i dobitku, u tergovini i blagostanju. Stvar ova je za Istriane jako glavna, a rečeni časopis Slovenija nije dosta poznan; zato stavljamo u naš časopis imenovani članak, iprosimo spo¬ štovane člane našega družtva, da izvole udeliti ga zemljovlastnikom. U cesarstvu našim ima Stranah, koje je deržavno vladarstvo izlučilo iz daciarnoga zemljišta, tako da pribivatelji ovakovih Stranah nemogu slo- bodno tergovati s pribivateljima ostalih deržavah Austrianskih, nego da moraju od svili domačih i stranskih deržavah upeljanih proizvodah i ter- govinah na daciarnomu pokraju (kordonu, koji jih od daciarnoga zemljišta izklučuje, daču plačati i daciarnomu nadziranju jih podverči. Pravo od dacie zove takove strane deržave „izlučke od daciarnoga zemljišta 44 . Za¬ povedi ove imadu dvoju nameru; perva jim je namera, da se u nikojih glavnih, tergovini osobito prigodnih, na pokraju (konfinu) stranjskih ze- maljah ležečih mčstih od svili Stranah sveta velike shrane (magazini) od tergovinah sakupe, tergovanje, dobitak i bogatstvo u domovini množe; drugo jim je pak namerenje, da u takovih Stranah, kadi nije tergovanja, ni domačih proizvodah tergovanju pristojnih, potroški za daciarno nadzi¬ ranje i naredbe se prištede. Mčsta perve versti u našemu cesarstvu su 10 krajih ali deželskih odrezkih, v katerih kupčije ni, in tudi domačih za kupčijo vgodnih prideljkov le malo, potroški za eolske naredbe in eolsko | čuvanje prihranijo. Kraji perviga namena so v naši deržavi svobodni la- djostaji Terst in Mletak (Benetke) o bregovih jadranskiga morja, in pa svobodno tergovsko mesto Brodi na rusovski meji. Izključit tacih krajev iz čolne okolice, to je osvobodenje colskiga davka od vsiga va nje iz ptujih dežela pripeljaniga tergovskiga blaga, je ne samo prebivavcam, te- muč tudi celi deržavi močno koristen; v Terstu postavim vse o tergovini živi, več tavžent brodov z blagam obloženim iz daljnih vunajnih dežela na leto sem priplava, po dvakrat, trikrat se včasi blago proda, prej ko ga iz brodov razpeljejo, in še v založnicah ga večkrat zaporedama pro¬ dajo, prej ko ga čez eolsko mejo pošlejo, vsaki kupec nekaj pridobi, ter- govci obogatijo, in kupčijo s celim svetam zmiram bolj in bolj razširijo, mešetari, delavci, vozniki, nosači se veselo gibljejo, nar revniši človek tu, ako le zdrave ude ima in se mu dela ne grusti, ne strada marveč dobro in veselo živi. Koliko koristi pa taki izjemki celi deržavi doneso smo šelej v kratkim prav očitno vidili. Kadar so sardinski in puntarsko- mletaški vojni brodovi pred Terst prišli, in nar prej našim avstrijanskim tergovskim brodovam branili po morju jadriti, za naprej pa tudi brodovam ptujih deržav enako zapero napovedali, je v Terst clo malo ali skoro nič blaga iz ptujih dežela prišlo, zakaj tudi ptuji brodovi, če ravno jim še ni bila pot zaperta, so se zbali v Terst voziti. Bile so pa v Terstu založ¬ nice vse polne blaga, in tergovci so za mogli brez prenehanja in brez de bi se bila cena hudo povzdignila, nolrajne fabrike s sirovo pavoljo, siro¬ vim sladkoram, kupce in štacunarje s kavo, oljem, suhim grojzdjem, diša¬ vami in raznim drugim blagam, kar se ga v notrajnih deželah ne pridela, previditi. — Druziga namena čolni izjemki so: soseska Jtmghol-z na Tirol¬ skim, in pa večji delj Istrije. Perva je majhin in osek kos dežele skoro na vsih krajih od parske deržave obdan, in le s svojim nar ožjem končam se tirolske dežele derži, nima kupčije, in eolske naredbe okoli nje zvu- najne meje bi silo prevelike stroške vzrokovale. Pa, de je tudi Istrija iz čolne okrajne izključena, to pač listimu v glavo ne gre, kateri vzrok taciga izvzetja v lastnosti dežele in v kakšinosti njenih vunajnih mej išče. Istrijanski čolni izjemik ni kakšin majhin kos dežele. Cela nekdajna benečanska Istrija in večji del stare avstrijanske Istrie namreč Pazenska in Belajska dva kantona in večji del Volovskiga so iz čolne okrajne iz¬ ločeni, to je od svobodne kupčije z notrajnimi deželami izključeni. Ob- širnost in obljudenje tega izjemka znese 58 štirjaških mil, 17 mest, 14 tergov, in 165,600 ljudi. Ni mogoče, de bi tako obširna dežela toliko mest, tergov in ljudi ne imeli s čim kupčovati, ako ravno kupčija z vu- najnimi deželami pri njih ne cvete. Istrija je lepa dežela in pridela dovolj prav dobriga vina, žganiga, jesika, laškiga olja, ovčjih in kozjih kož, lim- barjeviga perja in jagod, žlahniga kostanja, zeleniga vitrijola, vsiga tega čez domačo potrebo, tudi žita, zlasti turšice in ovsa se lahko kaj odda. Govorimo le od zemljskih pridelkov brez ozira na važne prideljke ribšlva. Pa čez morje vptuje dežele Istrijanci clo malo svojih zemljskih prideljkov prodajo, in so bolj na kupčijo s kranjsko deželo in skozi njo z drugimi avstrijanskimi deželami vezani. Zemlja je edini izvir blagovitnosti, nje marljivo obdelovanje bogatstvo prinese in ga množi; marljivo obdelovanje zemlje pa le tam cvete, kjer zemljodelic svoje prideljke lahko in hitro brez overkov, brez nadleg in nalog proda, ter svoje stroške in pošten dobičik kmalo dobi. Kjer pa čolna meja domačo deželo od domačije loči, se prideljki ,hitro in po pošteni ceni lahko ne prodajo, kupeo jih aarproj išče v krajih kjer tacih overkov ni, in kadar se vonder v čolni izjemik zateče, gleda ceno prav na nizko pritisniti, de vse svoje stroške pridobi; zemljodelca tega ne veseli, on si le malo prizadeva, prideljki se po pri¬ meri kakor dežela zamore ne pomnoževajo, in zato pa tudi obertnija in blagostanje na nizki stopnji ostane. Tako je v Istriji, in to vidimo iz eolskih pregledov. Liinberjoviga perja in jagod so v letu 1847 čez eolske meje vpeljali samih 311 centov, žlahniga kostanja 19 centov, in vonder obeh prideljkov se le samo ob izhodnih istrijanskih bregovih med Volov¬ skem in Flaminam več jezero centov pridela. Volne je bilo vpeljane ko¬ maj 200 centov, sirovih ovčjih in kozjih kož 162 centov, pa kakšno mno¬ žico drobnice Istrija lahko ne redi! Žganiga vina je bilo na Kranjsko izpeljaniga le 50 centov, nar manj dvakrat toliko so ga pa brez dvoma po kontrabantarskih potih prenesli, ogibaje se velikiga colskiga davka, kateri po 7’/ a gold. od centa znese. Nar večji kupčija iz Istrije je z vinam in oljem, zato ker je za te dva prideljka vonder polajšanje colskiga davka pervoljeno, katero polajšanje pa več kupcam in prekupovavcam ko zem- Ijodeljcam v korist pride. (Konec v sledečim listu.) Neumna lesica. Lesica je prebrisana in zvita zver. Kako de se po zvijaško k pri¬ stavami perkrade in skerbnim gospodinjam marskatero glavo kuretnine podavi, od tega vedo kmetovavci — kako de se zna svojem sovražnikom poskriti in tudi že zalezena lovskim pešam zvijaško vbegniti, od tega ve¬ do lovci dosti povedati. Učeni možje so jo že večkrat v predmet svojeh učenih spiskov izvolili. Iz starine imamo lepo bazno, kako de je zvita lesica nekiga kavrana vkanila: Lačna, ki že mende dolgo kakšne perut¬ nine dobila ni, pod drevam lesica stoji, kar perleti kavran, in se, kos sira v kljunu, nad njo na vejo vsede. Ta bi bil, si misli lesica, dober koščik za me, pa kako dobili ga ker leteti ne znam, in na drevo plezivši bi kavrana le spodila ; treba je tedaj zvijače. Pozdravi tedaj kavrana prav lepo in ga začne silno hvaliti, de je lepi in ponosni tič, de ima tak lepo svitlo perje, posebno pa de prav lepo poje. Tvoj glas, mu pravi, je meni nar prijetnejši, in močno bi me razveselil, ako mi zdaj precej eno zapo¬ ješ. Kavran se da vkaniti, zakroka in spusti sir iz kljuna, kateriga lesica smejavši se nad lahkovernem kavranom, zagrabi in požre. Ta je bila tudi prav zvita lesica! Zdaj se pa v Turinu, poglavnem mestu sardinskiga kraljestva tudi neka lesica glasi, pa ne zvita in prebrisana, temuč prav neumna. Splašena preganjana in izstradana se okoli sebe ozira, zagle¬ da slavjanskiga orla z dobrim kosam sira v kljunu, in se ga loti. Hvali ga jako jako , de je krasni tič, de se tak verlo obnaša , in de zna tak prijetno popevati, zato mu tudi pergovarja, de bi ji eno zapel; pa ne hoče, de bi jo zapel vsvojimu perrojenimu glasu, temuč po mažarsko in po taljansko. Al ni to neumna lesica? Slavjanski orel bo po mažarsko pel, on ki ga je mažarski glas toliko v gerlu žgal dokler se je s zedi¬ njeno močjo in s kervavim kljunam ptujiga jezikoslovca znebil ? On bo po taljansko pel, on ki vidi, de povsod kjer koli se je taljanska lesica na slavjansko zemljo vrinila, je bil slavjanski orel al odrinjen al saj tako tlačen de je skora svoj lastni materni glas pozabiti moral. In zdaj bi moral po mažarsko in po taljansko peti! Al je pač grozno neumna in slobodna luka (porat) Terst i Mletci, na obali Jadranskega mora, i slo- bodni tergovački grad Brodi na ruskom pokraju. Izlučenje takovih rnestah iz daciarnoga zemljišta iliti oslobodenje svega u nje izvan uvedenoga ter- govačkoga blaga od daciarne dače je mnogo koristno ne samo pribivate- Ijem rečenih rnestah, nego čitavomu cesarstvu. U Terstu na priliku svi od tergovanja žive, više hiljadah brodovah svake godine iz dalekih inostranj- skih zemaljah blagom nakercanih simo dopliva, mnokrat se roba proda dva tri putah pervo izkercanja, i u shranili ju tergovci dostakrat jedan drugo- mu priprodadu pervo nego ju preko daciarnoga pokraja pošalju. Svaki kupovac nešto malo dobija, tergovci se obogate, tergovanje s cčlim svetom sve više razširjuje, srednici (sensali), bremenonosci i voznici se veselo giblju; najsiromašnii čovek ovdi nestrada, več veselo žive, ako mu zdravlje služi a delo mu se ne grusti. Koliko koristi pak izlučenje nikojih rnestah iz daciarnoga zemljišta celomu cesarstvu prinese, bistro smo vidili pre malo vremena. Kad Sardinski i puntarski Mletački vojni brodi došli su bili pred Terst, i poper^o Austrianskim tergovačkim brodom po moru jadriti zabranili, potle pako P brodom inostranjskih deržavah takovu zabranu na¬ ložili su, malo ali ništa tergovinah je dolazilo iz tudjih deržavah u Terst, buduč da su se i tudji brodi, ako premda jim ni bilo zaprečeno, strašili u Terst broditi. U Terstu pak bile su sve shrane pune tergovinah, i ter¬ govci neprestano i bez velikoga povzdvignjenja cene primogli su providiti domače fabrike sa sirovim bumbakom i cukerom, a tergovce s kafom, uljem, suhim grozdjem, začinami i različnima drugima tergovinama, koje se u našoj zemlji nepridelaju. Daciarni izločki druge versti jesu: Jung- holz u Tirolu i veči dio Istrie. Jungholz je mali i uzki kus zemlje, skoro od svih Stranah od Bavarske zemlje okolišen, koji se s Tirolskom zemljom samo na najuzkiim svojim kraju derži; strana ova nema tergovanja, a da¬ ciarne naredbe na izvanjskim njegovom pokraju uzrokovale bi vladi velike potroške. Da je pak Istria iz daciarnoga zemljišta izlučena, ovo nebi do- ista niedan mogao razumeti, koji bi uzrok izlučenja iskao u vlastitosti provincie ili u kakvostih od njezinih izvanjskih pokrajah. Istrianski daciarni izlučak nije mali kus zemlje; cela nekadašnja Mlč- tačka Istria, i veči dio stare Austrianske Istrie, naime Pazinski i Be- lajski komisariat iveči dio Volovskoga izločeni su iz daciarnoga zemljišta, to jest izklučeni su od slobodnoga tergovanja sa ostalima domačima der- žavama. Prostor i broj stanovnikah ovoga izlučka čini 18 kvadratnih miljah, 17 gradovah, 14 gradičah i 165,600 prebivateljah. Nije moguče, da tako prostorna zemlja s toliko gradovah i stanovnikah neima s čim tergovati, ako premda i neevati pri njima tergovina s inostranjskima der- žavama. Istria je lepa zemlja i pridela mnogo verlo dobroga vina, rakie, oeta, ulja, ovčih i kozjih kožah, lovorovega listja i jagodah, plemenitega kestenja, zelenoga vitriola, svega ovoga više od domače potrebe; i žita, osobito turkinje i ovsa lahko se što tja da. Govorimo samo o plodu od zemlje bez obzira na glavne dobitke s ribolovom. Istrjani jako malo pro- dadu od svojih plodah od zemlje tudjim deržavam preko mora, i su pri¬ morani na tergovinu više s kranjskem zemljom, i kroz nju s drugima deržavama našega cesarstva. Zemlja je najglavnii izvor blagostanja; pom- njivo nje teženje bogastvo donaša i množi; poljedelstvo pak ondi samo cvate, kadi poljodelac lahko i hitro, bez zapreke i dače može prodali, ter troške svoje i pošten dobitak primiti. Kadi pak daciarni pokraj domač« zemlju od ostale domovine deli, proizvodi neprodaju se hitro, lahko i po dobroj ceni; tergovac traži jih u Stranah, kadi nema takovih zaprekah, i ako sg ništanemanje k daeiarnomu izlučku zateče, nastoji koliko mogučt? cenu pretisnuti, da potroške svoje pridobije; poljodčlcu je ovo neugodno, on se manje trudi, proizvodi neuzmnožuju se po mčri plodnosti od zem¬ lje, i tako marljivost i blagostanje na nizkom stupaju ostaju. Tako je u Istrii, što se belodano spoznava iz daciarnih pregledah. Leta 1847 izpe¬ ljalo se je preko daciarnoga pokraja lovorovoga listja i jagodah samo 311 centah, a plemenitega kestenja nego 19 centah, ako premda se samo u strani iztočnih istrianskih gorah medju Plominom i Volovskim obadvoje versti proizvodah više jezerah centah pridčla. Vune bilo je komoč 200 centah upeljano, sirovih ovčih i kozjih kožah 162 centah, ali kako veliko množtvo dobroga blaga bi lahko Istria hranila ! Rakie izpeljalo se je samo 50 centah, ali najmanje dva puta toliko bilo je nje prenešeno nedvojbeno po kontrabandarskih putih, za ukloniti se daciarnoj dači, koja iznaša 7 , /< s fr. od centa. Največe tergovanje u Istrii je s vinom i uljem, buduč da je za ova dva proizvoda nešto polakšanja udčljeno, koje pak več tergovce nego poljodelce prudi. (Konac u sledečem listu.) Bezumna lisica. Lisica je poznata kao hitra i lukava zverka. Kako se ainišno do kokošinjakah privlači i brizljivoj domačici najbolje kokoši pokrasti ili po¬ javiti ume, to znadu seljani. A kako se ona od svojih neprijateljah sa- krili ili od lovačkih pašah uteči znade, o torne lovci znadu dosta prepo¬ vedati. Učeni ljudi više putah uzimali su ih za predmet svojih učenih spisivanjah. — Od starinah imamo jednu lepu basnu, kako je lukava lisica prevarila gavrana, a to je ova: Lisica ne mogavši za dugo nači ničega za jelo mertva, gladna stajaše pod jednim dervetom, kad po sreči njenoj doleti gavran s komadom sira u kljunu i spusti na granu onog derveta baš nad njom. Lisica videči ovo pomisli u sebi, ovo bi bio baš dobar komadič za mene. Al kako je moguče doči do njega? Letčti ne mogu; uzpuzati se na dervo ni je ni misliti, pobeči če. Da kako četno? Ajde s lukavstvom na sredu. Onda ti nam mudra lisica pozdravi uljudno ga¬ vrana i stane ga hvalili, kako je on lepa i ponosna ptica, kako mu je krasno i sjajno perje, a osobito kako Ičpo poje. Tvoj mi je glas od svega najpovoljniji, kako bi me jako razveselio, kad bi si mi sada zapojao. Ga¬ vran se dade prevariti. Zine, da zakreči, a sir top te na zemlju. Lisica to videči ščepa sir i proždere smejuči se budalaštini gavranovoj. Ovo je bila mudra lisica ! Ali se sada u Turinu, glavnotn gradu Sardinske kraljevine pojavila jedna ne mudra nego uprav bezumna lisica. Uplašena, progonjena i po- stradavša obzire se okolo, pogleda na slavjanskog orla s dobrim komadom sira u kljunu, obratja se k njemu pohvaljuje ga, kako je krasna ptica, da se onako pohvalno vlada, i da zna onako prijatno pevati, za to ga stane nagovarati, da bi zapojao; pak još neče, da bi zapevao svojim prirodnim glasom, nego madjarskim il talijanskim. Ni je li to bezumna lisica? Da slavjanski orao zapeva madjarski! on, koga je madjarski glas toliko « gerlu žegao, dokle se je sjedinjenim silama i s kervavim kljunom tudjega jezikoučitelja oprostio ? Da mu on talijanski poje, on koji vidi, da gdigod se je lalijanska lisica u slavensku zemlju utisnula, slavonski je orao utis- 11 zaroblena lesica tista v Turinu! — Slavjanski orel ne bo drugači kot v svojem perrojenim glasu, nikdar pa po mažarsko al po taljansko popeval; pa tudi ne bo nigdar svoj kos sira (mi menimo svoje pridobljene ustavne pravice) nevidni in lačni taljanski lesici v žrelo vergel. Res de ni švaj- carski sir in tudi ne olandezki, temuč le domač mlad in pust sir, pa nič ne de, dobro hranjen in skerbno vravnan se bo gotovo če dalej bolj popravil. Večina naših bravcov bo leto povest dobro vmela; katerim bi ne- razumevna bila, tistim povemo, de se je v Turinu neko družtvo osnovalo, ki se družtvo za taljansko-slavensko zvezo imenuje. Izdalo je tisto druž¬ tvo, kakor nam nekteri časopisi povedo, četertiga dne Marca 1. L svoj oglas (manifest) v katerimu vse češke, ilirske in bolgarske Slavjane (mende misli avstrijanske Serbljane) prav po zvijaško kakor lesica nagovori; Pod¬ pisan je ta manifest od samih terdih Taljančanov ; sej Slavjana v tistimu družtvu ne more biti, ako ne kakšiniga obvupniga Poljaka, katerih je po celimu svetu, kjer koli se kaj smešnjave prekucije in puntarije podpihavati najde, zadosti rastrošenih. Brez dvoma je tudi misli na osnovo tisliga turinskiga druživa v persmojenih možganah kakšniga taciga brezvupniga nimaniča oklila. V tistimu manifestu tedaj turinsko družtvo za taljansko- slavensko zvezo vse avstrijanske Slavjane vabi, avstrijanski deržavni vladi odpovedati se in z Madžarom in Tatjanam ozko zvezo storiti, to je av- strijansko Cesarstvo razdjali. Tako, pravijo Turinčani, se bo veliki slav¬ janski narod na tanjko po zemljepisnih razmerah omejašil in vterdil, to se pravi, Taljani bi si narprej od slavjanske zemlje vzeli kolikor bi jim bilo všeč, ostanek pa Madžari. V dosego tega častitljiviga namena oblju¬ bijo Turinčani za Slavjane bojovati se, pa jim tudi napovedo, de bojo od njih životne (materialne) moči terjali, to se pravi, de bi radi pečeniga kostanja z mačkino taco iz perhavke poberali. Neumnejši lesice je pač ne more biti na svetu! Nestanovitne stranke Taijanov v Terstu! Pred letam 1848 so prebivavci Tersta vsaciga naroda in vsaciga je¬ zika v mirni zložnosti med seboj živeli, in ako ravno je bilo včasi kakšin moštro dl sčiavo aMmošlro di tedeško! slišati, je bil to le prenaglen izrek nevošljivosti v zadevi obertnije in dobičkov, pa v deržavno živlenje clo nič segajoč. Tu ni bilo časa misliti na politiko in vse se je le v kupčiji v perdobljivosti gibalo skerbivši za priložilo in veselo živlenje. Pa kadar je Pio IX. v Rimu zapore starokopitniške vlade otvoril, in s tem, brez misliti , glave svojiga ljudstva razbelil, kadar kmalo po tem v Milanu boj nad cigarami vstane, je tudi v Terstu neki kardelj Taijanov zedinjen z nekoliko Abrahamovih sinov, kakor kert rit začel, in proč je bila poprejšna splohna zložnost. Res, de se je v pervič tim kertam le malo perdružilo, de jih večji del graja in njim pamet rabiti veli; pa pre- kucja avstrijanske vlade, še več pa brezvestno puntarsko obnašanje in zvijaške povabila sosedniga mesta Mletaka, skora vse taljanske glave raz¬ beli, vsi kateri kaj taljanske kervi v sebi čutijo, enoglasno, kakor de bi jih galvanički cukež zadel bil, rinili in kaliti začno misleči ne li na pogin avstrijanskiga cesarstva temuč tudi na zatero vsih drugih doslej med njimi po prijatelsko živečih narodov. Nemec jim je bil tern v peti in tukajšni stari rojak Slavjan mereez, kateri so popolno zatreti mora, Ilalja, tako co si sanjali, in le Italja bo Evropi samostalnost in srečo prinesla. Ali kmalo to zginile tiste sanje. Hrabri Radecki prepriča puntarske Lombarde, de se slava avstrijanskih vojakov brez ostre kazni oskruniti ne sme, prežene na naglama deželolakomniga Sardinčana čez Tičino reko, glave Lombardov, saj njih prevagavne množine, se razvedre in žarjavica, ki je tukaj že z živim plamenam goreti jela, pod pepelam zagrebljena ostane. Kam se če zdaj taljanska stranka oberniti? Ozre se na Francosko, od tam odrešenje pričakuje; ali Francoz ji odgovori: Ne čakaj na našo pomoč, imamo doma zadosti opraviti, in naša dežela je Feniks, ki jajca nesti hoče. Tudi ta je spodletela, koga se bo taljanska stranka zdaj po¬ prijela? Kar mu začnejo Tevtoni ( Nemci) od Frankobroda perpovedati, in prekvantati ga, da Nemci in Taljani se morajo bratovsko zediniti. Taljan jih pazljivo posluša in vidijoč, de je tudi na Nemškim množica hudourni¬ kov, se hitro Nemčonu perdruži in terdno verje de bo od tam blagoslov Evropi prišel. Pa tudi tu se mu kmalo razjasni, de Germanja je červ, ki si sam svoj rep grize. Zdaj se stranka k Madžaram oberne; sej imajo s Taljanam enake misli, enake namena: tlačenje in zateranje slavjanskiga naroda in razru- šenje avstrijanskiga cesarstva. Od madjar orszdg tedaj ima Taljanam sreča priti. Pa tudi to vupanje se razkadi; madžarski puntarski derhali bojo na vsih slranih od Drave in Donave pregnani in Košut se čez Tiso v blatnih in močvernih ravninah poskrije. Le eno samo vupanje še taljanski stranki ostane; ozre se zdaj na Slavjana, misleč, de bi narod, ki je še v mnogih zadevah pre mlad, lahko v svoje naključbe zemrežil. Pa tudi o tem se strašno pomoti. Tako taljanska stranka zdaj na eno zdaj na drugo stran omahuje clo nič terdniga in slanovitniga temelja imevši. Slavjan nasproti terdno kot hrast v svoji zvestobi do ustavniga avstrijanskiga cesarstva sloji, ne vihar ne zemlje potres ga ne polomi, tim več mu svoje korenine bolj in bolj vterdi. Edino mogočno avstrijansko cesarstvo je vodilo njegoviga obnašanja, njemu je K_k. Avstrija čez vse ! nut ili tako pogažen bivao , da je gotovo svoj vlastiti ili maternji glas zaboraviti morao, te bi onda morao madjarski ili talijanski pojati! kako je bezumna ova lisica u Turinu! — Slavjanski orao neče drugačije da klikta, nego svojim prirodnim glasom a nigda madjarski ili talijanski, pa neče ni svoga komada sira (mi mislimo ovde na naše pridobljene ustave) gladnoj lisici puštati. Istina prava, da nije kao švajcarski, niti kao ho¬ landski sir, nego domači mladi sir, al ne mari, jer kad je dobro sačuvan i lepo uredjen, svagda če od sada bolji postajati. Mlogi od naših čitateljah razumči če dobro ovu stvar, a kome bi bila nerazumiva, onim kažemo ovde, da se u Turinu učinilo nekakvo družtvo, koje se pozvalo talijansko-slavensko družtvo. Ovo družtvo iz¬ dalo je, kao što nam neki časopisi kažu od četvertog Marta (Ožujka) tek. leta svoj oglas (manifest) u kojemu sve češke, ilirske i bugarske Slavjane (po svoj prilici misli on na austrijanske Serblje), ovde govori upravo kao amišna lisica. Isli manifest podpisan je od samih talijanacah; a Slavjanah u tom družtvu ne može biti nego zar koji Poljak, kojih ima po celom svetu, koji su se prosuli po dosta za podpirivanje nemira. Bez dvojbe ovo proizlazi, po osnovu ovoga turinskoga družtva iz ugrejanog mozga kakve propalice. U istome manifestu ovo turinsko družtvo poziva sve austrianske Slavjane za talijansko-slavensku svezu, da se austrijanske deržavne vlade odreku i s Madjarima i Italijanima tverdu svezu da učine, to jest; da austrijansku Carevinu razdrobe. Tako, vele Turinčani, ako se veliki sla¬ vonski narod na sitno po zemljepisnim razmerima ograniči i utverdi, tako vele: Talijani bi su najprie uzeli od slavonske zemlje, koliko bi im bilo po volji, a ostalo bi uzeli Madjari. Za to Turinčani obečavaju, da če za Slavjane vojevati, ali ištu od njih za to materijalnu pomoč. To če reči: Oni bi rado kestenje pekli, ali bi su ga rado nemajuči vatra Ija tudjom rukom zapretavati i ispretavati! —■ Pametnije lisice od ove nemože biti na belom svetu !! Nepostojane stranke Talijanah u Terstu. Prie leta 1848 živili su prebivaoci Tersta svakoga naroda i svakoga jezika medju sobom u miru o j slogi, i ako je uprav bilo kad i kad: Mostro di sciavo, oli mostro di tedesco! čuti, to je bio tek prenagli izrek za- vidljivosti u sudarivanju obertnosli i dobitka, no u deržavnom životu ne- značaše skoro ništa. Tu ne biaše časa misliti na politiku, no sve se je oko tergovine i dobitka gibalo, skerbeči za prilično i veselo živlenje. No kad je Pio IX. u Rimu ustava staroukopnute vlade otvorio, brez misliti, glave svoga naroda razgrejo, kad malo za tim u Milanu boj protiv svitakah (cigarah) postade; onda u Terstu neki čopor Talianah sajedinjen s nekoliko abrahamovih sinovah kano kertina riti zače, i predjašne obšte sloge ne stade. Istina, da se je iz perva ka ovim kertinama malo pri¬ družilo, da ih je veči deo odvratjivao, i pamet da upotrebe zborio; no prevrat austriske vlade, a jošt više bezsaveslno buntovničko obnašanje i lukavi pozivi susednoga grada Mletakah ugrejaše skoro sve glave talian- ske, svi, koji nešto kervi talianske u sebi osetiše, jednoglasno, kano da bi ih galvanička žica dodirnula bila, stadoše riti i podizati se misleči ne samo na izginutje austriskoga carstva, nego i naročito na satrvenje svijuh drugih do sada medju njima prijateljski živečih narodah. Nemac im je bio tom XI poti, i ovdacnji ctari rz o ml jolr Slavon, koji. BO ga gvilft S«l— trti ima. Italia — tako su si sanjali -— i samo Italia prinesti če Europi samostalnost i sreču. Ali za malo — uginuše ovi sanovi. Hrabri Radecky dokaza buntov- nim Lombardima, da se slava austriskih vojnikah brez oštre kazni okrnjiti ne sme, lakome na deržave Sardince preko reke Tičino naglo pretera, glave Lombardah, jer njih je veča množina, razvedriše se, ižeravica, koja je tada več sa živim plamenom gorela, ostade pod pepelom zagušena. Kaino če se sad talianska stranka da oberne? Obzire se na Francuzku, od tuda iskuplenja pričekuje; no Francuz joj odgovara: Ne čekaj na po¬ moč našu, imamo doma za dosta odpravljati, i naša je deržava Finiks, koji hoče jajca da snese. Tu je dakle propala; koga če se talianska stran¬ ka sad da prideržava? Na skoro mu začeše Teutoni (Nemci) od Frankobroda povedati i preklapati, da se Nemci i Taliani moraju bratski sajediniti. Talian ih pa¬ zljivo posluša, i videči da je i u Nemačkoj mriožstvo burgijašah hitro se Nemcu pridruži, i tverdo veruje, da če od tuda blagoslov Europi priči. No i tu mu se za malo razjasni, da je Germania cerv, koji si sam rep svoj grize. Sad se stranka k Madjarima oberne; buduči imaju s Talianima jed- nake misli, jednake namere : tlačenje i zatiranje slavenskoga naroda i raz- rušenje austriskoga carstva. Od madjar orszdg-a dakle ima Talianima srčča priči. No i to ufanje izčeznu; madjarske buntovničke bitange biše na sve Strane od Drave i Dunave proterani i Košut se preko Tise u blat¬ nim i močarnim ravnicama skriva. Sad več samo jedno ufanje stranki talianskoj ostade; obzire se dakle na Slavene misleči da bi narod, koji je u mnogim strukama premlad, lah¬ ko u svom preduzetju zaplela. No i u torne se strašno prevari. ,Tako se talianska stranka sad na jednu, sad na drugu stranu ninja, ništa tverdoga i stanovitog temelja imajuči. Slaven na suprot stoji tverdo kano hrast u svojoj vernosti do ustavnoga austriskoga carstva, niti ga vihar, niti zemlje potres polomi, tim večma mu žile njegove bolje i bolje utverdjuje. Jedino je mogučno austrisko carstvo pravac njegovoga obna¬ šanja, njemu je ' Austria sve i sva ! Opomena družbeniclma zbog plavanja. S mesecom Aprilom iztiče perva polovina gospodarslvenoga (ekono- mičeskoga) leta. Prosimo dakle častite družbenike u Terstu prebivajoče, da bi platjanje za drugu polovinu leta pervih danah Maja kaznačeju ili računaru, koji če se svako veče u našem staništu nači, vručiti, izvanjski pak (to se zna, da se ovo onih, koji su več za celo leto napred platili, ne tiče) platjanja ta putern troškoprostim poslati blagovolili. Izpunjenje te prošnje preporučujemo naročito zato, da bi odbor razsuditi znao, ka- kvog kačestva i obširnosti da novo stanište najmiti ima, i koliko novacah da bi se na koristne namere, kao za knjige prilježnim učenicima na dar namenjene itd., obratiti moglo. Opomba družbenikam zastran plačila. Z mescam Aprilam izteče perva polovica gospodarskiga leta. Prosimo tedaj častite družbenike v Terstu bivajoče, de bi plačilo za drugo polovico leta precej perve dni Majnika dnarničarju ali računarju, kateri se vsaki večer v našimu stanišu znajdeta, izročiti, zvunajni pa (to se ve, de to tiste, ki so že za celo leto zanaprej plačali, ne zadene) te plačila po stroškov prostih potih, poslati blagovolili. Spolnenje te prošnje perporo- čimo posebno zato, de bo odbor prevdariti znal, kakšine lastnosti in ob¬ širnosti, de novo staniše najeti ima, in koliko denarjev, de bi se zamoglo y koristne namembe, postavim za knige pridnim učencam v dar namenjene i. t. d., oberniti. 12 Nova kronska deželica. Beremo v teržaških novinah „Osservatore“ de Istrijani mislijo od¬ bornike (Deputacjo) njih Cesarski Svitlosti poslati s prošnjo, de bi ne bila Istrija kranjski deželi in goriški grofiji kot kronska dežela perdružena, temiič tudi ali samostalna kronska dežela priznana ali pa vonder s Terstam zedinjena. Zadna bo mende veljala, in Istrija kakor doslej š leržaškim deželskim poglavarstvam zedinjena ostala. Če bo pa le sam Terst s svo¬ jem okrožjam samostalna kronska dežela, ker v besedah svitliga Cesarja o ti reči teržaškim poslancam danih od Istrije nič govorjeniga bilo ni, bomo pa zna biti, veselje dočakali, de bo tudi Istrija samostalna kronska deželica, cesarskiga namestnika (Statthalterja) v sredi dežele (morde v Giminu al v San Vincenti) imevši. Kaj bodo pa tisti Slovenci, kateri niso nigdar Istrijani — temuč le po sili k isterski kresijski okrajni potegneni bili — Slovenci Novograjskiga kantona—Dolinske, Kastavske i Rakovaške i verh-županije, storili ? ali se bojo radi Istrijanam perdružili ali pa krajnski deželi, kateri od nekadaj slišijo? ali pa bojo morabiti tudi prosili samo¬ stalna kronska deželica biti ? Oznanilo zastran prodaja slavjanskih knig. V Terstu nimamo založnice slavjanskih knig; tukajšnih prodajavcov knig nobeden slavjanskiga jezika ne pozna, se rad s prodajam knig tega jezika ne peča, in še za njih naročilo se pusti dolgo in lepo prositi. Kdor tedaj v Terstu želi slavjanskih knig kakoršniga narečja si bodi kupiti, mora dolgo dolgo nanje čakati. Zdaj nam je pa gospod Anton Živic, Slovenc in tukajšni bukvovez na znanje dal, de si misli slavjanskih knig vsih narečji preskerbeti in za na prodaj pripravljene deržati. To naznanilo nam veliko radost stori, ino mi gospoda Živica vsim založnikam slavjan¬ skih knig v Ljubljani, Zagrebu, v Beču in Pragi serčno perporočimo, de bi njega po prijatelsko podperati blagovolili; prosimo tudi gospode vred- nike slavjanskih časopisov, de bi se v temu priporočenju nam perdružili. Razun tega tudi gospod Ivan Macun na znanje da, de se v stanišu našiga druživa še 27 iztisov svetiga Pisma stariga zakona I. zvez, po go¬ spodu Javorniku v slovenski jezik prevedeniga znajde. Nekaj še jih pred- brojniki niso vzeli. Naj se tedaj, kdor te knige želi, pri družbenskiinu postrežniku oglasi. Smešnice. Perpoveduje se v Pesti sledeča pravlica: Košut, ki se v svojem na¬ puhu za veliko svetlobo sveta derži, gre neko večer po ulicah. Sreča ga dete s svetilnico v rokah in praša ako veli da mu sveti? Ne, odgovori Košut, tega treba ni, ker sim jest sam svitloba sveta. No, pravi dete, tak želim de bi vas v naših ulicah obesili, ki so vedno temne. Neki teržaški gospod slovenskiga naroda premišljovaje tisti sostavk gospoda F. L., od kateriga smo v pervimu listu našiga časopisa govorili, sreča na sprehodu manderjerja vesele volje, in se med nju ta le pogovor osnova: Gosp. No prijatel, vi Slovenci teržaškiffa mestnika okrožja bost« tedaj morali zanaprej vsi Taljani biti! M.; Ne gospod, mi nočemo Taljane vbiti. G.: Me ne vrnete prav, hočem reči, de boste po vaših slovenskih vaseh zanaprej le taljanske šole imeli. M.: Taljanske solne? naj jih le plačajo Teržačani, mi bomo pa v njih po slovensko plesali. — Nova krimska zemljica. Čitamo u terstanskim novinama „Osservatore“ da Istrijanci namera- vaju poslanike Njihovom Carskom Veličanstvu poslati s prošnjom, da bi Istrija ne bila kranjskoj provincii i goričkoj grobi kao kronska zemlja pridružena , nego ili da bude kao samostalna krunska zemlja priznana, oli pak pone s Terstom sajedinjena. Zadnje če možda biti, i Istrija kano do sada ostati s terstanskim zemlje poglavarstvom sajedinjena. No i sam je Terst več sa svojim okružijem samostalna krunska zemlja, jer u od¬ govoru Svetloga Čara u smotrenju toga terstanskim poslanicima danom od Istrije ni spomena nije bilo, vidi se da čemo veselje dočekati, da če i Istrija kao samostalna krunska zemlja carskega Namestnika u sredini zemlje (valjda v Giminu oli u Svet. Vincenzu) imati. Što če pak oni Slovenci, koji nikako nisu Istrijani — več su samo na šilu k istrijanskim okružnim krajnama privučeni bili — Slovenci Novogradskoga kantona Dolinske, Kastavske iRakovačke verhovne županije činiti? oli če biti radi Istrijancima pridružiti se, oli pak kranjskoj provincii, kako negdar pod- pasti? ili če možda i oni prositi, da samostalna krunska zemljica budu? Oglas radi prodaje slavenskih knjigah. U Terstu nemarno prodavnicah slavenskih knjigah, od ovdašnjih knji- goprodavacah nitko slavenskoga jezika ne zna, rado se u prodaju knjigah toga jezika ne pača, i jošt za naručbinu ovih pusta se dugo i lepo pro¬ siti. Ko dakle u Terstu želi slavenskih knjigah kakvog budi narečja ku¬ piti, mora dugo i dugo na njih čekati. Sad nam je pak gosp. Anton Živic, Slovenac i ovdašnji knjigovezac na znanje dao , da namerava slavonske knjige svijuh narččijah nabaviti i za prodaju pripravljene deržati. Ovo objavlenje čini nam veliku radost, i mi gosp. Živica svim slavenskim knji- goprodavnicama u Ljubljani, Zagrebu, u Beču i u Pragu serdačno prepo- ručujemo, da bi ga prijateljski podupirati blagovolili; prosimo takodjer gospodu urednike slavenskih časopisah, da bi se u torne preporučivanju nami pridružili. Osim ovoga i gospodin Ivan Macun na znanje daje, da se u staništu našega druživa jošt 27 iztisakah svetog pisma staroga zakona L svezka po gospodinu Javorniku na slovenski jezik prevedenog nalaze. Nekoi predbrojnici nisu ih jošt uzeli. Neka se dakle, koji te knjige želi, kod družstvenog poslužitelja prijavi. Smešnice. Košut vračajuči se jedno veče k svojoj kuči u jednom tavnom so- kaku sretne dete s venjerom, koje ga zapita: Želi li, da mu prisvetli do kuče ? Ne ču, odgovori mu na to Košuth, na što ml služi, kad sam ja isti svetlost od sveta. — Zato želim, prihvati dete, da bi vas u ovom sokaku obesili, da svetlite ; jer je ovde osobiti mrak. Neki terstanski gospodin od slavenske kervi promišljavajuči o sastav- ku gospodina F. L., o kojem smo u pervom listu našega časopisa govorili, sretne jednog vinogradara (mandriera) dobre volje, i začne s njime ovaj razgovor- Gosp. Nul Dragi moj! vi Slovenci terstanskog mfistnog Okružija morat čete od sada svi Italijani biti. M. Nečemo gospodine! Mi nečemo Italiane ubiti. Gosp. Vi me ne razumete, hoču da reknem: da čete po vašim slovenskim selima imati od sada talijanske škole. M. Talijanske šolne (postole) ? — Neka ih plačaju Terstanci, a mi čemo u njima sloven¬ ski plesati. Borsa Terstanska 25. Aprila 1849. Hod Ttljenaža. Amburg za i marku Banka 2/m k. 50*/ 8 » » 1 » . 3/m „ 50 Amsterdam za 1 forint tekuči. 2/m „ 57 Hod Aovčani. Deržavne Metalik 5 na sto . . Zajam 1834 za f. 500 „ 1839 „ „ 250 Obligacie Banke Beča 27, na % Akcie Banke ...... 733% 229% . 50 . 1129 Iz Ibrajle 1. Aprila 1849. Kap. Merlato Austrijskog Brika Aurora bi iz medju pervih, koji prodrije kroz Dunavski led i dojedri ovdie. Iz. Odese 13. Aprila. Ima koja pogodba za Inglesku i Sredizemno more, ali zbog Uskrsnih praznikah nije se nista zaključilo. Imamo u luči na raspoloženje 30 brodovah 30 brodovah raznih naciah izmedju kojih Austrijski Agesilao, Mladen, Ban, Buda, Idomeneo, Radivoi i Zoe. A. St. Vredil Ivan Cerer. Izdan 29. Aprila. Iz Lloydove tiskarnice.