x
Sitajmkega %dtüka út poi&iiažceM Radia Pfaj
žeftjm ptijetm pfaztdČMi decmbvv
ím, htmur noi/o- isto-!
Os
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Rokomet • Po
jesenskem delu tekmovanja
O Stran 12
Blaž Rola •
Športnikom so na ameriških univerzah zelo naklonjeni
O Stran 13
Po mestni občini Ptuj • Za politiko povezovanja in enotnosti
O Stran 3
Gospodarstvo Ptuj • PP letos z 10 odstotki višjo realizacijo kot lani Z> Stran 4
Ptuj, torek, 28. decembra 2010
® letnik LXIII • št. 101 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Spodnje Podravje • 20., jubilejna Orfejčkova parada
Praznični glasbeni in pevski šopek
Ofejčkova parada, praznični glasbeni in pevski šopek, ki ga sestavljajo mesečni zmagovalci Šopka poskočnih in lestvice Pop 7 Top v četrtkovi oddaji na Radiu Ptuj, je 26. decembra praznovala že 20. rojstni dan.
V nedeljo, 26. decembra, ko smo praznovali tudi 20. praznik dneva samostojnosti in enotnosti, je dvorano Center na Ptuju napolnila prešernost slovenskih glasbenikov in pevcev, ki so jo delili skupaj z dva tisoč obiskovalci od blizu in daleč. S svojim obiskom so še enkrat dokazali zvestobo prireditvi in radijski oddaji, iz katere se Parada napaja. Za dolgo življenje prireditve so na odru tudi nazdravili. Direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič, ki v sodelovanju s podjetjem Megamarketin-gom pripravlja vsakoletno prireditev, je nazdravil z njenim očetom in voditeljem Lukom Huzjanom ter voditeljico Danico Godec, kvartet Bakus pa je zapel Vse najboljše za te. Zahvalil se je vsem, ki sodelujejo pri organizaciji in izvedbi te praznične zabavne prireditve z željo, da še dolgo živi. Čestitkam so se pridružili tudi gledalci.
MG
Kidričevo • Še o občini
Mnenja krajanov deljena
Potem ko je Branko Štrucl v imenu civilne iniciative krajanov Kidričevega medijem pojasnil, da bodo „zaradi samovoljnega obnašanja novega župana in njegovega kmečkega lobija" dali pobudo za samostojno občino Kidričevo oziroma za odcepitev Cirkovc in tamkajšnjih zaselkov, smo za mnenja o tej pobudi povprašali tudi krajane.
janov o tem so danes očitno zelo deljena in različna. Svoje pa pojasnjuje tudi dejstvo, da smo za izjave šestih krajanov, ki jih objavljamo, morali ustaviti in povprašati blizu 50 krajanov, tudi nekaj vplivnih in uglednih oseb iz Kidričevega in Njiverc, a večina o tej očitno zelo občutljivi temi ni želela dajati nobenih izjav.
O Stran 9
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Bolnišnica v rdečih številkah
Leto 2010 zaključujejo slabe volje
Tudi na decembrski seji sveta ptujske bolnišnice so se predvsem ukvarjali z rezultati poslovanja v letu 2010, saj naj bi po prvih rezultatih imeli ob koncu leta za 900 tisoč evrov več odhodkov kot prihodkov. Kaj jim povzroča tako velike odhodke, še vedno ne vedo natančno, delno tudi zaradi tega, ker imajo težave z analitsko službo, to pa je tudi eden od problemov, ki bi ga moral rešiti direktor.
Naj dodamo le še to, da so v naselju Kidričevo, ki je bilo predvsem zaradi tovarne aluminija dolga povojna leta center in nosilec razvoja širšega območja ptujske regije, zadnja leta pa precej zapostavljeno, sicer že nekaj let razmišljali o ustanovitvi samostojne občine z glavnim namenom, da se Cirkovce in sosednji zaselki odcepijo od Kidričevega. A mnenja kra-
Rezerve je potrebno poiskati na vseh ravneh delovanja bolnišnice, zaposleni morajo biti seznanjeni s stanjem financ oziroma na splošno z razmerami v zavodu in o tem, kakšni so odnosi oziroma razpoloženje, nič ne sme iti v škodo bolnika. Tudi nadure je potrebno oklestiti na minimum. Kar zadeva izplačilo nadur, je potrebno imeti pri vseh enaka merila, tudi negovalnemu kadru je potrebno prisluhniti, so bili mnenja v svetu zavoda.
Podobno kot v drugih slovenskih bolnišnicah so tudi v ptujski na osnovi pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva pristopili k potrebnim aktivnostim za pripravo analiz o obremenjenosti zdravstvenih delavcev. Pri izračunu obremenjenosti so bili bolj ali manj prepuščeni samemu sebi, izračunali pa so, da je obremenjenost njihovega zdravstvenega kadra visoka. Ta bi od njih zahtevala uvedbo izmenskega dela na vseh
oddelkih, razen na RTG in v laboratoriju, kjer je obremenjenost takšna, da bi se lahko uvedlo dežurno mesto. Dosedanji pogovori z UKC Maribor, da bi v dežurstvu sprejemali paciente, ki gravitirajo na ptujsko bolnišnico, so bili neuspešni. To bi izvajali le v primeru, da bi jim Ptuj odstopil tudi kader za izvajanje dežurne službe, ker z njim ne razpolagajo.
O Stran 5
Slovenija • Delo vlade v letu 2010
Najtrši reformni orehi se nestrti
Izhodna strategija, ki jo je vlada za zagotavljanje učinkovitega in vzdržnega izhoda iz finančne in gospodarske krize sprejela februarja, se vsaj kar zadeva sprejemanje zakonodaje v precejšnji meri uresničuje. Obenem pa najpomembnejše reforme še vedno niso uveljavljene, vlada pa se ob tem sooča s krizo zaupanja javnosti.
Izhodna strategija je zasnovana kot kombinacija ukrepov ekonomske politike, strukturnih sprememb in institucionalnih prilagoditev. Vodilo pri njenem izvajanju je konsolidacija javnih financ, ki so se v času krize močno poslabšale. Vlada se je kljub notranjim nesoglasjem v koaliciji odločila, da bo javne finance stabilizirala predvsem s krčenjem izdatkov in ne s povečanjem davčnih obremenitev.
Potem ko naj bi javnofinanč-ni primanjkljaj letos dosegel 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi se v naslednjih dveh letih znižal na 4,7 oz. 3,8 odstotka BDP. Pod mejo treh odstotkov BDP, ki jo predvidevajo pravila v območju evra, naj bi znova zdrsnil v letu 2013. Javni dolg naj bi se medtem stabiliziral na ravni pod 45 odstotki BDP, torej pod mejo 60 odstotkov, kolikor predvideva pakt o stabilnosti in rasti.
Uvodnik
Opozicija: načrti vlade so nerealni
V opoziciji so javnofinančne načrte označili za nerealne, saj se davčni prihodki ob šibkem gospodarskem okrevanju še vedno nizki in ne omogočajo tako hitrega zmanjšanja primanjkljaja.
Prav tako še posebej v največji opozicijski stranki SDS ves čas opozarjajo, da se vlada premalo usmerja v spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest ter preveč v krčenje odhodkov, pri čemer se ne loteva strukturnih razlogov za visoko porabo. Vladi tudi ves čas očitajo, da je v krizi preveč povečala zadolženost, saj se je dolg v času krize povečal za enkrat.
Po drugi strani pa je bila vlada zaradi interventnih ukrepov za zmanjšanje jav-nofinančnih izdatkov (nižje ukslajevanje pokojnin in socialnih transferjev ter zamrznitev plačne reforme) ves čas
Naj bo srečno in zdravo!
Besede iz naslova mojega današnjega razmišljanja ste v teh dneh gotovo že velikokrat slišali - in jih še boste. Če k tem besedam dodate še nasmešek in prijazen pogled in če vse skupaj mislite čisto zares, brez fige v žepu, potem boste marsikoga razveselili. Pa obojega - tako zdravja kot sreče
-	ne potrebujemo samo kot posamezniki, pač pa tudi kot družba, država ... Toliko nezdravega se je nabralo vsenaokoli, da bo potrebno dolgotrajno zdravljenje, pestra terapija, pomoč pametnih strokovnjakov. Pa ni nikjer opaziti, da bi bil kdo primeren na vidiku. Dosedanji »zdravilci« so se v 20 letih samostojnosti (enotni so itak bili samo za hip - pa še to s figo v obeh žepih) povsem izpeli, znajo se edino samovšečno nastavljati svojim občudovalcem, kritizirati drug drugega, nam kazati luno v vodi, ustanavljati združenja zaslužnih, bolj zaslužnih in najbolj zaslužnih ... Za kaj le zaslužnih? Za to, da je toliko ljudi v naši državi na pragu revščine in da je peščica preračunljivcev obogatela? Za to, da so olastninili tisto, kar so ljudje 45 let ustvarjali? Za to, da so ustvarili turbokapitaliste ali pa vsaj pomagali pri njihovem ustvarjanju?
Ja, res bomo potrebovali srečo, da jih spravimo s stolčkov, na katere so se dobesedno prilepili, če jim niso celo pognali iz zadnje plati, kajti gnojila je tam kar dovolj. Sami ne bodo sestopili, bodite prepričani. Kot v kaki tragikomediji bodo nastopaško igrali pred svojimi ljubimi volivci in si prizadevali za narodov blagor - ampak kam ta blagor vodi, smo žal že predobro spoznali.
Južni sosedje so svojega »nedotakljivega« vsaj začasno nekoliko prizemljili. Kje bomo pa mi ujeli svoje? Tudi v Salzburgu ali mogoče na kakem bolj eksotičnem kraju?
Kakorkoliže: če bomo imeli srečo, bomo zdravi. In če bomo zdravi, bomo tudi srečni. Bogastvo ni v denarju
-	res pa ni slabo, če ga imaš še za kaj drugega kot le za vsakdanji kruh.
Jože Šmigoc
pod plazom kritik socialnih partnerjev, da breme izhoda iz krize prelaga predvsem na najbolj ranljive skupine.
Ko gre za sprejemanje zakonodajnih dokumentov izhodne strategije, je ta v precejšnjem delu že pod streho, a nekatere najpomembnejše reforme še vedno niso dokončno sprejete oz. sploh še niso prišle v zakonodajni postopek. Vlada je namreč odprla številne reformne fronte, med najpomembnejšimi pa so pokojninska in zdravstvena reforma, spremembe na trgu dela in reforma javnega sektorja.
Še več
referendumov?
Pokojninska reforma, ki je ključna predvsem za dolgoročno stabilnost javnih financ, je bila v DZ v nekoliko omiljeni različici sicer kljub razdoru v koaliciji sprejeta, a ji ob glasnemu nasprotovanju sindikatov dvigu starostne meje za upokojitev grozi referendum, ki ga lahko prepreči le odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti glasovanja o takem vprašanju.
Če bo reforma vseeno končala na referendumu, bo morala vlada kot predlagatelj ljudem pojasniti, zakaj je reforma v taki obliki potrebna, in odgovoriti na kritike sindikatov ter opozicije, da pokojninsko blagajno rešuje z daljšanjem delovne dobe starejših delavcev, ne pa s spodbujanjem zaposlovanja mladih. Referendumski da se ob rekordno nizkem zaupanju v delo vlade in
ob številnih strahovih, povezanih s pokojninsko reformo, zdi težka naloga.
Prav tako trd oreh so spremembe na trgu dela, kjer pa so nekateri ukrepi že sprejeti. Zakon o urejanju trga dela je tako povečal krog upravičencev do nadomestil za brezposelnost in jih tudi nekoliko zvišal, iz parlamentarne obravnave pa so bile umaknjene spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki so med drugim predvidevale skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin.
Ministrstvo za delo se je odločilo te manjše spremembe, ki so jim nasprotovali tako delojemalci kot delodajalci, opustiti in se je odločilo v socialnem dialogu pripraviti sistemske spremembe zakona, ki jih bo spremljal predlog zakona o odpravninskem skladu. Cilj teh sprememb je vpeljava načela prožne varnosti na trg dela in s tem povečanje konkurenčnosti gospodarstva.
DZ je po številnih zapletih in dvakratnem glasovanju sprejel tudi zakon o malem delu. Temu še posebej ostro nasprotujejo študentske organizacije, pridružili pa so se jim tudi sindikati. Skupaj tako že zbirajo potrebne podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Proces sprejemanja zdravstvene reforme, ki je tako kot pokojninska tesno povezana z demografskimi gibanji in katere cilj je ob ohranjanju vzdržnosti zdravstvene blagajne zagotoviti čim višjo raven storitev javnega zdravstva, se bo medtem začel šele prihodnje leto, zaključen pa naj bi
bil ob koncu 2011. Glede na občutljivost tematike je pri tej reformi prav tako pričakovati močan odpor.
Reforma javnega sektorja je še neznanka. Vlada je spremembe napovedala, potem ko ji je izvajanje plačne reforme iz prejšnjega mandata v kriznih časih prineslo prineslo številne javnofinančne probleme, pričakovati pa je vsaj novosti v sistemu plač v javnem sektorju.
Vlada je letos v podporo gospodarstvu sprejela kar nekaj ukrepov. Sofinanciranje centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih središč slovenskega gospodarstva ter napovedano oblikovanje ra-zvojno-spodbujavalne finančne platforme naj bi s pomočjo sredstev EU pripomoglo k razvojnemu preboju gospodarstva. Država je v času krize povečala izdatke za raziskave in razvoj in uvedla dodatne davčne olajšave za tovrstna vlaganja.
Vsesplošna kriza, stečaji, negotovost
Ob velikem upadu investicij v času krize je bil sprejeta tudi jamstvena shema za financiranje investicij gospodarskih družb, ki predvideva do milijarde evrov državnih poroštev za financiranje investicij za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in za večjo zaposlenost. Shema se zaenkrat v gospodarstvu in pri bankah še ni prijela, tako da posojilni krč kljub tej in drugim jamstvenim shemam še naprej traja.
Država se je celo leto soočala tudi z globoko krizo gradbeništva. Vlada je že napovedala sprejem ukrepov za spodbujanje gradbeništva, a pri spodbujanju prodora gradbenih podjetij na tuje in začetku cikla večjih infrastrukturnih investicij zaenkrat ni veliko uspeha, pri čemer gre to v veliki meri pripisati tudi dolgotrajnim administrativnim postopkom.
Vlada se ob prehodu v novo leto sooča s številnimi odprtimi frontami, obenem pa je njena priljubljenost tudi zaradi notranjih razprtij v koaliciji na izjemno nizki ravni. Socialni partnerji vladi očitajo, da ne neguje socialnega dialoga, opozicija pa ob pogostih pozivih k predčasnih volitvah trdi, da vodi zgrešeno in nerazvoj-no gospodarsko politiko.
V vsakem primeru pa vladi ne gre na roko dejstvo, da se z izjemo izvoznega sektorja, ki je trenutno edini motor gospodarskega okrevanja, velik del gospodarstva zaradi posledic krize in številnih slabih poslovnih odločitev v preteklosti ukvarja z resnimi finančnimi težavami, prezadolženostjo in finančno nedisciplino.
Zaradi tega se vrstijo stečaji in prisilne poravnave. Težave gospodarstva močno bremenijo bilance bank, ki so zato veliko bolj previdne pri posojanju podjetjem, vse to pa ustvarja neke vrste začaran krog. Raz-dolževanje in sanacija bilanc podjetij bosta najverjetneje trajala še kar nekaj časa in vse do takrat vlado in državo čakajo negotovi časi.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
V Sloveniji krožijo trije virusi gripe
V Sloveniji so potrdili primere okužb z vsemi tremi virusi gripe, ki krožijo v tem obdobju po Evropi. Povečano število bolnikov s prehladnimi obolenji so v minulem tednu že zabeležili na Celjskem.
Kot kažejo laboratorijske ugotovitve, tudi v Sloveniji krožijo trije virusi gripe, in sicer dva virusa gripe podtipa A (pandemski H1N1 in H3N2) ter virus gripe B. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje priporočajo, da se cepijo vsi prebivalci, še zlasti pa starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, družinski člani majhnih otrok, ki proti gripi še ne morejo biti cepljeni, nosečnice v drugem in tretjem tromesečju, ljudje, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstveni in drugi delavci, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.
Cepi se lahko vsakdo, razen oseb, ki imajo dokazano alergijo na sestavine cepiva. Solidna zaščita pred okužbo nastane v enem do dveh tednih po cepljenju. Dovolj je že cepljenje z enim odmerkom. Le otroci mlajši od devet let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo dobiti dva odmerka cepiva v presledku štirih tednov.
Bolezenski znaki, ki opozarjajo na gripo, so visoka telesna temperatura, mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Na zavodu svetujejo, da v primeru bolezni ostanemo doma, počivamo in pijemo tople napitke, visoko vročino pa znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Če se po nekaj dnevih stanje ne izboljša, pa je treba obiskati zdravnika, opozarjajo na zavodu. Možnost širjenja gripe se zmanjša z rednim in temeljitim umivanjem rok, z rednim čiščenjem površin
in predmetov ter z rednim zračenjem prostorov. (sta)
Nižje cene za vozniški izpit
Vlada je z uredbo določila cene vadbe varne vožnje ter delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci prometa. Cena tega programa bo 125 evrov, ob tem pa se skupni strošek za kandidata za voznika znižuje, saj se z novim zakonom o voznikih nekatere obveznosti ukinjajo.
Kot so pojasnili, se po novem zakonu o voznikih zmanjšuje število ur teoretičnega usposabljanja v šolah vožnje s sedanjih 40 na 20 ur, ukinja se društveni izpit, pri dodatnem usposabljanju voznika začetnika pa se ukinja vožnja odličnosti. S temi spremembami se bo cena celotnega usposabljanja znižala za okrog 150 evrov.
Sprejeta uredba ceno novega programa določa v višini 125 evrov, kar pomeni, da bo skupna cena usposabljanja za voznike nižja za 25 evrov.
Ob tem poudarjajo, da se kakovost usposabljanja ne bo znižala, saj je vsebina vožnje odličnosti vključena v program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šolah vožnje ter v program dodatnega usposabljanja voznika začetnika.
Vožnjo odličnosti po posebnem programu izvajajo avtošole, izvajanje programa vadbe varne vožnje ter skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihoso-cialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa pa zagotavljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki jih za to pooblasti javna agencija za varnost prometa. Cena tega programa se določa z omenjeno uredbo. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Osrednja proslava dneva samostojnosti in enotnosti
Za politiko povezovanja in enotnosti
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 26. decembra osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj. Slavnostni govornik je bil Štefan Čelan, župan MO Ptuj, s slavnostnim koncertnim programom pa je nastopil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Fredija Simoniča s solistom Ivom Bezjakom (trobenta) in gostjo, vokalistko Romano Zelenjak
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Celan, župan MO Ptuj
Župan MO Ptuj je ob je priložnosti spomnil na prehojeno pot, na kateri smo sicer že veliko dosegli, a še vedno ne vsega, ter na krizo moralnih vrednot z željo, da bi Slovenija postala država, kjer bo spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva najvišja moralna vrednota.
»Danes mineva dvajset let od dneva, ko smo na podlagi referendumskega rezultata, ki je z veliko večino potrdil voljo našega ljudstva po samostojni poti, proglasili 26. december za naš državni praznik. Čez šest mesecev, 25. junija 1991, smo proglasili še svojo neodvisnost. Iz malo poznane jugoslovanske republike smo postali država, enakopravna članica Organizacije združenih narodov, eno leto celo predsedujoča njenemu Varnostnemu svetu; se preko Sveta Evrope in kasneje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi postopoma vzpenjali med države, ki so v letu 2004 končno dosegle svoj najpomembnejši cilj in postale del zveze NATO in del združene Evrope.
To strmo politično pot je spremljal tudi gospodarski razvoj, ki je po začetnih težavah zaradi izgube jugoslovanskih trgov ponovno dobil zagon; ta se kaže tudi v vzpenjanju na lestvicah najuspešnejših držav v Evropski skupnosti. Seveda ta razvoj ni potekal brez nevarnosti in tudi temnejših plati, predvsem na socialnem področju, in na žalost je prišlo do nujnega žrtvovanja delovno intenzivnih panog zaradi globalizacije svetovnega gospodarstva.
Kljub mnogim pomembnim nalogam, ki smo jih opravili, pa nas stalno preganja misel, da še nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali. Ti občutki izhajajo iz neizpolnjenih pričakovanj mnogih državljank in državljanov, ki so ali smo pred dvajseti-
mi leti prvenstveno glasovali za izhod iz države, ki je na mnogih področjih poteptala osnovne človekove pravice. Spoštovanje človeka ni ogroženo zgolj z materialno revščino, pač pa predvsem s spreminjanjem duhovnih in duševnih vrednot. Pri dostojanstvu zagotovo ne gre za izpolnjevanje seznama želja in razkošja. Dostojanstvo je osebna pravica, ki pa hkrati nalaga mnoge obveznosti. Dostojen človek - državljan se seveda zaveda, da ne more živeti brez vrednot, in to ne poljudnih, muhastih, sebič-
nih in neodgovornih, temveč predvsem vrednot, ki temeljijo na uporabi pameti in razuma, moralne odgovornosti in pravičnosti. Resnično dostojanstven človek ni tisti, ki lastne pravice pojmuje kot anarhijo, neodgovornost, še manj tisti, ki je sebičen in prezira druge ljudi, temveč le tisti, ki se zaveda, da je hkrati odgovoren za druge in zase. Razočaranje naših državljank in državljanov nad vse večjo 'amerikanizacijo', ki jo uvaja naša država, je tudi v primeru kratenja dostojanstva upravičeno. Vsak dostojen dr-
žavljan se namreč zaveda, da je spoštovanje ustave in zakonov obveza, ki je ne sme kršiti. V naši mladi državi smo z zakoni državljanke in državljane obvezali, da morajo otrokom omogočiti obvezno osnovnošolsko izobraževanje, vsaka družina mora plačevati odvoz smeti, odvajanje in čiščenje komunalnih odplak, nadomestilo za stavbno zemljišče in še bi lahko naštevali. Hkrati pa ta ista države ne izpolnjuje lastnega dostojanstva s tem, ko ljudem na zagotavlja osnovnih pogojev za izpolnjevanje njihovih obvez. Največje teptanje dostojanstva pa predstavljajo nizke pokojnine, ki onemogočajo plačevanje zakonskih obvez vsem tistim, ki so izpolnili vse zakonske pogoje do polnih pokojnin,« je bil v svojem govoru kritičen do aktualnih razmer ptujski župan Štefan Čelan. Čas je za politiko, ki zna povezovati in si prizadeva za enotnost, naša skupna obveza pa je Slovenija, v kateri bo spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva najvišja moralna vrednota.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni koncertni program je pripravil Pihalni orkester Ptuj.
Prlekija • Blagoslov konj
Tudi letošnje praznovanje štefanovega je bilo v Prlekiji v znamenju blagoslova konj, katerih zavetnik je sv. Štefan.
Tradicionalnega blagoslova se je v Veržeju (na fotografiji) in Kri-ževcih udeležilo več kot 50 konjev, srečo in zdravje pa sta udeležencem zaželela župnika Štefan Vinkovič (Križevci) in Jožef Krnc (Veržej). Konj se je namreč v prleški pokrajini razvil v izvrstnega tekmovalca - kasača, saj je ljutomerski klub med prvimi ustanovljenimi v Evropi (takoj za Dunajem), leta 1874 pa so na relaciji Križevci-Ljutomer potekale prve tovrstne dirke pri nas. Člani ljutomerskega kluba že vrsto let vodijo na področju reje, prirejanja in množičnega nastopanja na kasaških dirkah, kjer se odlikujejo z odličnimi tekmovalnimi dosežki.
NŠ
Štefanov pohod
Lokalna turistična organizacija Ljutomer je v počastitev praznika sv. Štefana pripravila že 8. pohod v Jeruzalem, središče Ormoško-Ljutomerskih goric.
Pohodniki, opremljeni z baklami, so v poznih popoldanskih urah krenili iz ljutomerskega mestnega središča (na posnetku) preko Kamenščaka, Radomerja in Železnih Dveri do Jeruzalema. Do cilja so se okrepčali na dveh postojankah - v Cubru pri Habjaničevih in v Plešivici pri Rajhovih. Ljutomerski ekspediciji so se na poti priključili še pohodniki iz Svetinj, Miklavža in Vinskega Vrha. Ocenjujejo, da je bilo udeležencev več kot 200, kar pomeni rekord Štefanovih pohodov doslej.
NŠ
Od tod in tam
Ptuj • S kuponom sreče na silvestrovanje
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu na Ptuju bo tudi letos potekalo javno silvestrovanje, ki se bo začelo z mehansko glasbo ob 20. uri, ob 22. uri pa nadaljevalo z živo glasbo z nastopom Petovia kvinteta. Tudi letošnje silvestrovanje ne bo potekalo z ognjemetom, denar namesto tega bo MO Ptuj kot že lani prispevala v dobrodelne namene - po dva tisoč evrov bo v okviru ptujskega dneva dobrodelnosti v juniju 2011 namenila Karitasu in Območnemu združenju RKPtuj. Na silvestrovanju bo na osnovi kupona sreče razveselila tri Ptujčane oziroma njihove družine s po 500 evri. Žrebanje bo po polnoči opravil predstavnik MO Ptuj. Prejemniki nagrade so lahko le tisti, ki bodo ob žrebanju osebno prisotni na Mestnem trgu in bodo nagrado tudi osebno prevzeli.
MG
Ptuj • Lions klub za otroke iz socialno šibkih družin
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos je Lions klub Ptuj ob božiču razveselil otroke iz socialno šibkih družin na Ptujskem, kar je ena imed stalnic njihovega delovanja na področju dobrodelnosti. Branko Brumen, pooblaščenec za odnose z javnostmi, je povedal, da so letos praznične pakete namenili 168 otrokom iz 41 družin, lani pa so obdarili več kot 200 otrok iz 40 družin. Po besedah vodje projekta obdarovanja otrok Roberta Munde je skupna vrednost vseh paketov okrog štiri tisoč evrov, posamična pa okrog sto evrov. Glavni donator je bil Mercator. Dobrodelne praznične stojnice pri blagovnici Mercator na Novem trgu pa letos zaradi slabega vremena žal niso mogli postaviti.
MG
Banovci • Jaslice na prostem
			
	■. r	* "j	
hiinTf,rrTlSl			•MlSi
	" v- '		
Turistično naselje Banovci v občini Veržej je te dni praznično odeto in se je preimenovalo v Božično vas. Vaščani so namreč že enajsto leto organizirano na dvoriščih svojih hiš postavili jaslice, ki so prava vaba tako za domačine kot za številne turiste. Seveda gre za unikatne jaslice, s tem za dodatno atrakcijo in bogatejšo krajevno ponudbo. Na ogled je 20 jaslic, ki jih bo strokovna komisija ocenila ter na zaključni prireditvi 8. januarja v Termah Banovci podelila posebne nagrade. Božična vas Banovci je del projekta Božična Prlekija. Obiskovalci si bodo v veržejskem Zavodu Ma-rianum ogledali več kot 100 miniaturnih jaslic iz vseh kontinentov sveta, na Razkrižjupa so domačini v sklopu tega projekta pripravili predstavo o božični noči.
NŠ
Foto: NS
4 Štajerski TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 28. decembra 2010
Ptuj • Roman Glaser o iztekajočem se in prihodnjem ietu
PP letos z 10 odstotki
višjo realizacijo kot lani
„Preteklo poslovno obdobje so občutno zaznamovale posledice globalne finančne krize. Z aktiviranjem različnih trenutnim razmeram prilagojenih ukrepov nam je uspelo obdržati nivo poslovanja izpred pojava krize in izpeljati vse ključne in strateške zastavljene investicije, s katerimi si gradimo in utrjujemo pozicijo na vseh trgih," je letošnje poslovanje Perutnine Ptuj na kratko strnil njen prvi mož Roman Glaser.
Direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser: „Pričakujemo, da bomo letošnjo realizacijo povečali za deset odstotkov glede na lansko leto."
Po Glaserjevih besedah se bodo tako kot v preteklosti na vseh trgih, kjer so prisotni, tudi v prihodnje opirali predvsem na lastne potenciale, znanje in izkušnje ter vrhunsko kakovost živil: „Tudi poslovna strategija za tekoče leto je bila pripravljena in izvajana z upoštevanjem trenutnih razmer z nekaterimi stalnicami, ki neposredno vplivajo na poslovno uspešnost, pričakujemo pa, da bomo letošnjo realizacijo povečali za deset odstotkov glede na lansko leto. V doseganju ciljev smo se zanašali predvsem na svojo inovativnost v določanju prehrambnih trendov in tradicionalnem zadovoljevanju potreb in okusov potrošnikov. Tako so na vprašanja trga zagotovo najučinkovitejši odgovor naša živila, po katerih že danes vsakodnevno posegata dva milijona zadovoljnih potrošnikov."
V času globalne gospodarske krize je Perutnina Ptuj, kot pravi Glaser, rasla predvsem na segmentu osnovne dejavnosti: „Prav na tem področju smo zaznali strukturne spremembe pri potrošniških odločitvah. Ta krizni pojav nam je uspelo izkoristiti, tako da smo v okviru osnovne dejavnosti uspešno realizirali načrtovano večjo prodajo. Pričakujemo, da se bodo spremembe v nakupnih navadah odražale tudi v bodoče, čemur smo prilagodili svojo pridelovalno, tržno in operativno strategijo.
Za doseganje zadanih ciljev je seveda nujna tudi stroškovna konsolidacija, ki jo zdaj že kot ustaljen in ne več krizni poslovni proces izvajamo na vseh nivojih. Učinkovita
daja bodo tako ključne pri realizaciji. Seveda bodo pri tem pomembno vlogo poleg tradicionalnih trgov odigrali tudi novi trgi in novi kupci ter tehnološki razvoj, predvsem na področju pridelave, predelave in distribucije."
Kljub krizi izvedene številne naložbe
Kljub kriznemu obdobju, ki se odraža v poslovanju praktično vseh podjetij, so v Perutnini Ptuj v iztekajočem letu uspešno izvedli načrtovane naložbe.
„Med pomembnejšimi naložbami, ki smo jih uresničili v zadnjem obdobju, je investicija v sodobno linijo pakiranja v prilagojeni atmosferi, s katero smo vzpostavili pomemben primat na področju perutninskega mesa na Hrvaškem in ga zaključili s posodobitvijo kontinuirane hladilne verige Perutnine Ptuj PIPO - Čakovec s floto novih hladilnih vozil. Tudi na trgu Bosne in Hercegovine po intenzivnih vlaganjih v pridelovalne zmogljivosti v preteklih letih, predvsem v izgradnjo Mesta okusov (Perutnina Ptuj B), in po intenzivnih trženjskih aktivnostih nadaljujemo posodabljanje distribucijskih zmogljivosti. Tako smo v Srbcu odprli prenovljen distribucijski center Klaonice PP S. Naložbeno politiko pa nadaljujemo tudi na srbskem trgu, kjer poleg učinkovite kooperacijske mreže vzpostavljamo lastne rejske zmogljivosti. Investirali smo v referenčne Farme Vajska in tako nadaljevali uspešen prenos znanja, prakse in sredstev v procese pri-
Tako kot v vertikalnih reprodukcijskih verigah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji pa izvajamo pomembne naložbe tudi v Sloveniji. Po izgradnji Tovarne proteinskih koncentratov, ki je bila največja naložba Perutnine Ptuj v letu 2009 in največja naložba v prehranski panogi v Sloveniji, smo pred gradnjo bio-plinarne Draženci, s katero vzpostavljamo nov energetski steber poslovanja Skupine Perutnina Ptuj. Naložba bo pomembna pridobitev za Perutnino Ptuj tako zaradi ekonomike poslovanja kot tudi zaradi učinkovitega reševanja okoljskih vprašanj ter s tem tudi za bilanco CO2 v Sloveniji. Pomembna je še naložba v SAP informacijski sistem, ki je letos uveden v Sloveniji," je najpomembnejše naložbe naštel direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser ter še dodal:
„Minule naložbe v razvoj integriranih procesov pridelave v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji že zdaj prinašajo povečano realizacijo, v prihodnje pa bo ta še obsežnejša predvsem zaradi vgradnje enakih certificiranih procesov pridelave varne, zdrave in kakovostne hrane v okviru vseh integriranih reprodukcijskih verig. Potrošniki namreč ve-
dno več veljave dajejo etabli-ranim pridelovalcem živil, ki striktno spoštujejo tako lastne standarde kakovosti kot tudi želje in pričakovanja potrošnikov po inovativnih, zdravih in okusnih živilih."
V letu 2011 dražji energenti in surovine
Prihodnje leto pa zanjo biti razmere za Perutnino Ptuj zlasti na področju nabave zaostrene.
„Že danes se na nabavnem področju srečujemo s spremenljivimi cenami surovin in energentov. Pričakujemo, da bomo z različnimi procesi in postopki ter terminski-mi nakupi strateških surovin minimalizirali vpliv neugodne cenovne dinamike na vhodni strani ter realizirali načrtovane projekte in prodajo. Ob tem bomo še vedno izvajali naložbeno politiko predvsem v osnovno dejavnost in razvoj ter posodabljanje logistično-distribucij-skega sistema v kontinuirani hladilni verigi.
Perutnina Ptuj je primarno pridelovalec zdrave, varne in kakovostne hrane iz perutninskega mesa za trge od Skandinavije do jugovzhodne Evrope, vendar so za nas izrednega pomena tudi vsi drugi trgi, na katerih lahko nemoteno izvajamo svoje de-
Delničarji PP spet potrdili sklepe avgustovske skupščine
Delničarji Perutnine Ptuj so na četrtkovi ponovno izvedeni skupščini še enkrat podprli vse predlagane sklepe, ki so jih sicer potrdili že avgusta. Bilančni dobiček v višini 3,7 milijona evrov tako ostaja nerazporejen, upravi in nadzornemu svetu pa je skupščina podelila razrešnico za poslovanje v preteklem poslovnem letu.
Skupščina delničarjev je med drugim upravi znova podelila pooblastilo za pridobivanje in prodajo lastnih delnic, Zvonka Erbusa pa bo, kot je bilo predvideno že ob prvem sklicu, kot člana nadzornega sveta s sklepom skupščine zamenjal Simon Toplak. V nadaljevanju so delničarji potrdili tudi imenovanje družbe KPMG za revidiranje poslovanja delniške družbe v letu 2010.
Do ponovitve skupščine je prišlo potem, ko naj bi bila ta poleti sklicana v neskladju s pravili, saj njen sklic takrat ni bil objavljen na spletni strani PP. Ob tem naj bi bilo sporno tudi to, da jo je vodil Klemen Šešok, za katerega so obstajali pomisleki, da je bil v pogodbenem razmerju s katerim izmed delničarjev PP. Tokratno skupščino je tako vodil odvetnik Stojan Zdolšek.
Sicer pa je bila tudi tokratna skupščina vprašljiva, saj je le dan pred njo eden od delničarjev, podjetnik Franc Gaj-šek, preko odvetnika Vladimirja Biliča na ptujsko sodišče vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe. Ta je avgusta vložil izpodbojne tožbe na praktično vse sklepe z izjemo imenovanja revizorske družbe za leto 2010, kljub temu pa je prepričan, da so sklepi avgustovske skupščine še vedno veljavni, čeprav jih izpodbijajo na sodišču. Bilič je kot pravni zastopnik Gajškovih družb List in Ibico, ki sta vsaka z desetimi delnicami 0,0001-odstotna lastnica PP, izpodbojne tožbe napovedal tudi tokrat.
Prav tako kot avgusta tudi minuli četrtek ni bil sprejet predlog predstavnikov društva Mali delničarji, ki so predlagali izplačilo dividende v višini 0,067 evra na delnico, kar bi skupaj za okoli 9800 delničarjev zneslo približno desetino bilančnega dobička. Kot je povedal predstavnik malih delničarjev Stojan Auer, so zato napovedali izpodbojno tožbo, to pa bodo storili tudi pri točki o podelitvi pooblastila upravi za nakup lastnih delnic. (sta)
javnosti. Veliko prihodnost vidimo zatorej predvsem v odpiranju mej in olajšanem poslovanju z EU (Skupina Perutnina Ptuj ima namreč svoje pridelovalne zmogljivosti tudi izven EU), znatno energijo pa smo in bomo v bodoče posvečali tudi odpiranju novih trgov, predvsem na območju Bližnjega vzhoda, ki je zaradi narave naše pridelave in že pridobljenih certifikatov HALAL za nas zelo pomembno.
Vrhunska kakovost perutninskega mesa Perutnine Ptuj bo tudi v bodoče naša najpomembnejša konkurenčna prednost, na katero se bomo zanašali pri uresničevanju poslovnih ciljev. Vedno pa bo v ospredju potrošnik, ki si zasluži najboljše, kar v Perutnini Ptuj prepoznavamo in zagotavljamo že več kot 100 let," je pred-novoletni pogovor zaključil Roman Glaser.
SM
pridelava, distribucija in pro- delave v Srbiji.
Pretekle naložbe se po besedah Glaserja že odražajo v povečani realizaciji; v prihodnje naj bi ta le še rasla.
Foto: SM
Ptuj • Novi stoti odvzem krvi
Niso pomembni litri, pomembno je pomagati
V enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj, ki sodi v Center za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, sedež pa ima v ptujski bolnišnici, so 23. decembra ponovno praznovali: kri je stotič daroval Branko Eržen iz Ptuja, Ptujčan Oskar Šturm pa je 23. decembra kri daroval že 142.
Branko Eržen je zaposlen v Perutnini Ptuj, enem od ptujskih podjetij, kjer imajo zelo močno skupino krvodajalcev in kjer ima krvodajalstvo že dolgo tradicijo. Novi stokra-tnik je prvič kri leta 1973v Beogradu, kjer je služil vojaški rok. Pet njegovih odvzemov so evidentirali v Maribo-
ru, vse ostale pa so zabeležili v ptujskem transfuzijskem oddelku. Branko Eržen pride na odvzem vsakih sto dni oziroma najmanj tri- do štirikrat letno. Krvodajalec bo, dokler bo lahko, je povedal. Res je lepo, ko veš, da si s svojo krvjo nekomu pomagal.
23. december si bodo v eno-
Foto: Črtomir Goznik
Branko Eržen je 23. decembra stotič daroval kri.
Foto: Črtomir Goznik
Oskar Sturm si bo 23. december 2010 zapomnil po 142. odvzemu.
ti za transfuzijsko dejavnost na Ptuju zapomnili tudi po izjemnem odzivu krvodajalcev, kar 69 jih je prišlo darovat to dragoceno življenjsko tekočino, pet pa se jih zaradi različnih razlogov ni vpisalo med darovalce. Med tokratnimi darovalci je bilo tudi veliko mladih. Na Ptujskem število odvzemov na letni ravni ne pada tudi po zaslugi novih, mladih krvodajalcev, je povedala Bojana Bizjak, dr. med., spec. transf., vodja enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj; 23. decembra jih je največ prišlo iz Ekonomske šole Ptuj. V povprečju letno beležijo v ptujski enoti 3600 odvzemov, letos jih bo po predvidevanjih od 150 do 200 več. Na takšno odzivnost krvodajalcev računajo tudi v letu 2011, je povedala Bizjakova, ter se ob tej priložnosti zahvalila vsem,
ki z darovanjem svoje krvi pomagajo reševati življenja.
Za Oskarja Šturma, ki je 23. decembra kri daroval že 142., je bil ta dan poseben tudi zaradi tega, ker si ga je delil z novim stokratnim darovalcem. Med krvodajalce se je vpisal med službovanjem v železarni Jesenice, krvodajalec pa je bil tudi med služenjem vojaškega roka. Spoznal je, da je biti krvodajalec nekaj, kar človeka izjemno bogati, kar se ne da plačati z nobenim denarjem. Tudi sam je že večkrat potreboval pomoč, zato je to spoznanje o nesebičnosti darovanja zanj še toliko bolj dragoceno. Kolikor je v njegovih močeh, se trudi širiti to idejo humanosti. Sam je stotič kri daroval 14. julija 1998. Do takrat je daroval 35 litrov krvi, do danes pa zago-
tovo že čez 50 litrov. Na to, da je bil 14. julija 1998 njegov stoti odvzem, je spomnil sam. To ga ni posebej motilo, saj je pomembno le to, da daruješ, da svojim humanim darovanjem pomagaš reševati življe-
nja, pravi. Še vedno pa je tako kot pred 12 leti prepričan, da ta prostovoljna in humanitarna dejavnosti nima v družbi potrebne pozornosti. Ptujski stokratniki pa še vedno čakajo, da jim bo kakšno pozornost namenila tudi lokalna oblast, ki sicer prostovoljstvu na drugih področjih na splošno daje velik poudarek, kajti tudi krvodajalstvo je prostovoljna dejavnost. Nazadnje se je v samostojni Sloveniji nanje spomnil Vojteh Rajher, tega pa je že dolgo.
Oskar Šturm je pohvalil delo Območnega združenja RK Ptuj, ki se po najboljših močeh trudi za krvodajalstvo. Žal pa nihče ne vidi, v kakšnih nemogočih razmerah delajo in se trudijo za ljudi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bojana Bizjak (desno), vodja enote za transfuzijsko dejavnost, v pogovoru s sekretarko Območnega združenja RK Marjano Cafuta
Ptuj • Bolnišnica v rdečih številkah
Leto 2010 zaključujejo slabe volje
Tudi na decembrski seji sveta ptujske bolnišnice so se predvsem ukvarjali z rezultati poslovanja v letu 2010, saj naj bi po prvih rezultatih imeli ob koncu leta za 900 tisoč evrov več odhodkov kot prihodkov. Kaj jim povzroča tako velike odhodke, še vedno ne vedo natančno, delno tudi zaradi tega, ker imajo težave z analitsko službo, to pa je tudi eden od problemov, ki bi ga moral rešiti direktor.
Foto: Črtomir Goznik
Vodstvo ptujske bolnišnice je zelo zaskrbljeno zaradi rezultatov poslovanja v letu 2010, ker še vedno ne vedo, kaj je vzrok negativnega poslovanja.
Rezerve je potrebno poiskati na vseh ravneh delovanja bolnišnice, zaposleni morajo biti seznanjeni s stanjem financ oziroma na splošno z razmerami v zavodu in o tem, kakšni so odnosi oziroma razpoloženje, nič ne sme iti v škodo bolnika. Tudi nadure je potrebno oklestiti na minimum. Kar zadeva izplačilo nadur, je potrebno imeti pri vseh enaka merila, tudi negovalnemu kadru je potrebno prisluhniti, so bili mnenja v svetu zavoda.
Na rezultat naj bi v veliki meri vplivala odprava plač-nih nesorazmerij; odkar so v veljavi, plačilo storitev ni več pokrivalo stroškov dela. Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh pa ob znanih vzrokih izgube navaja tudi sam način financiranja, ki ni najbolj naklonjen malim bolnišnicam, podobne težave pa imajo tudi v srednjih bolnišnicah. Dosegajo pa višjo kakovost storitev, kot jim je priznana. Za leto 2009 jim po teh kazalcih (utežeh) ni bilo plačanih kar 600 tisoč evrov, ker so bile njihove storitve podvrednotene.
Poslovanje v letu 2010 zaključujejo z veliko slabe volje.
Program naj bi realizirali v višini 100 odstotkov, novembra je bila realizacija še 99 odstotkov, dodatne težave pa jim je povzročila 10-dnevna izguba programa ob znanih septembrskih dogodkih. V zadnjih letih so program zelo povečali, pripeljali dva nova - pobol-nišnično zdravljenje in orto-pedijo. Še v letu 2006 je znašala realizacija ????????????????, glede na številke pa naj bi v letu 2010 dosegla blizu 23 milijonov evrov. V prvi vrsti bodo omejili investicijski ciklus, kljub temu da jih čaka realizacija projekta energetske učinkovitosti, ter skušali omejiti vse tiste stroške, na katere imajo vpliv. Nekaj dejavnosti pa je takih, ki jim ne prinašajo plusa, a je bolnikom oziroma bolnicam težko reči, da ne bo več te ali one dejavnosti, ker se ne pokriva -mamografije, na primer.
Strah pred letom 2011
Leta 2011 se v bolnišnici izredno bojijo, ker bo še težje, kot je bilo letošnje. Ob tem je tudi vprašanje, s kakšnimi aneksi bo prišla zavarovalnica zaradi varčevanja, kako se bodo še naprej zniževale
cene programov. V tej fazi racionalizacije zdravstvene dejavnosti (še) ne bo prišlo do zaprtja ptujske porodnišnice, zapirale naj bi se porodnišnice z manj kot dvema porodoma dnevno. V ptujski je povprečje 2,6.
Na mizi so imeli člani sveta zavoda 22. decembra tudi več analiz, med drugim tudi o podjemnih pogodbah in pogodbah o strokovnem sodelovanju, ki jih sklepa ptujska bolnišnica. Ker jim močno primanjkuje zdravnikov, si za zagotavljanje neprekinjenega
zdravstvenega varstva pomagajo z zunanjimi in tudi lastnimi sodelavci. Trenutno imajo zaposlenih 33 specialistov, če bi imeli redno zaposlenih še 25 zdravnikov (okrog 60 naj bi jih bilo skupaj, da bi delo lahko normalno potekalo), bi plače za manjkajoče zdravnike skupaj znašale nekaj več kot en milijon evrov neto, če bi kot izhodišče v povprečju vzeli 50. plačni razred, brez upoštevanja bolniškega staleža in izobraževanja. Direktor bolnišnice Robert Čeh je predstavil izračun, ki
pove, da so stroški vseh pogodb, brez dežurstev, znašali v prvih desetih mesecih letos dobrih 517 tisoč evrov, kar je bistveno manj, kot bi znašale plače manjkajočih zdravnikov. S podjemnimi pogodbami naj bi na nek način kritično situacijo celo reševali, ne pa poslabševali.
Po kazalcih obremenjenosti zdravniki ptujske bolnišnice izstopajo iz slovenskega povprečja. Kar zadeva plačilo dežurstva pa so nekateri zunanji sodelavci manjši strošek kot redno zaposlenih, ker le-ti delajo preko s.p-ejev ali d.o.o.-jev. Pri tem pa se zavedajo, da je lastni kader najboljša izbira tudi z vidika same kakovosti obdelave bolnika.
Kaj kaže izračun obremenjenosti
Podobno kot v drugih slovenskih bolnišnicah so tudi v ptujski na osnovi pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva pristopili k potrebnim aktivnostim za pripravo analiz o obremenjenosti zdravstvenih delavcev. Pri izračunu obremenjenosti so bili bolj
ali manj prepuščeni samemu sebi, izračunali pa so, da je obremenjenost njihovega zdravstvenega kadra visoka. Ta bi od njih zahtevala uvedbo izmenskega dela na vseh oddelkih, razen na RTG in v laboratoriju, kjer je obremenjenost takšna, da bi se lahko uvedlo dežurno mesto. Dosedanji pogovori z UKC Maribor, da bi v dežurstvu sprejemali paciente, ki gravitirajo na ptujsko bolnišnico, so bili neuspešni. To bi izvajali le v primeru, da bi jim Ptuj odstopil tudi kader za izvajanje dežurne službe, ker z njim ne razpolagajo. Gre za opcijo, ki za ptujsko bolnišnico v nobenem primeru ni sprejemljiva. Ne glede na to pa nadaljujejo pripravo dežurnih mest in pripravo notranjega akta, ki bo osnova za organizacijo dežurne službe v ptujski bolnišnici. Še pred tem pa bodo pripravili nov izračun obremenjenosti zdravstvenih delavcev na podlagi poenotenega pristopa za zajem podatkov za ugotovitev obremenjenosti zdravstvenih delavcev, ki so ga pripravili v komisiji odbora bolnišnic.
MG
Ljutomer • Pogovor z županjo Olgo Karba
Občinska blagajna je v grozljivem stanju
V pomurski regiji so v 27 občinah kar 26 županskih mest zasedli moški, le prestolnico Prlekije bo naslednja štiri leta vodila ženska.
Olga Karba se je s prevzemom županske funkcije v Ljutomeru zapisala v zgodovino, saj je 39-letna magistra sploh prva, ki ji je v Pomurju bilo zaupano vodenje posamezne občine. In kot zatrjuje, se bo v družbi kolegov županov dobro počutila, saj se je že doslej v funkciji direktorice občinske uprave v občini Puconci pogosto udeleževala sestankov pomurske razvojne regije, kjer je po njeni oceni sodelovanje potekalo na zelo korektni ravni.
Kot je znano, je Karbova prepričljivo v drugem krogu lokalnih volitev premagala dosedanjega ljutomerskega župana Franca Jurša, sicer poslanca v državnem zboru. Pri uradni primopredaji županske funkcije je bil govor tudi o njenem nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. So se napovedi uresničile?
»Menim, da gre za navezo, ki bi jo veljajo dodobra izkoristiti v smeri razvoja ljutomerske občine in za dobrobit naših občanov. Sodelovanja žal doslej ni bilo. Sklepam, da poslansko delo zahteva mnogo več časa, kot sem si predstavljala, saj zaenkrat s poslancem Juršem tesnejši stiki niso bili vzpostavljeni, čeprav smo mu
Olga Karba, edina pomurska županja
zagotovili poslansko pisarno v občinski stavbi. Kot kaže, ima ogromno obveznosti v parlamentu, saj je manjkal tudi na nedavni seji Sveta Pomurske regije v Ljutomeru. Pričakovala sem ga že zaradi predaje poslov. Ne izključujem pa dobrega sodelovanja z ostalimi pomurskimi poslanci: Antonom Kampušem, Miranom Gyorekom in Laszlom Gon-czem. Sicer ne slutim nobene bojazni, da si povsem samostojno ne bi znala nadelati poti
do nekaterih vrat, ki sem jih odpirala že doslej kljub svjemu opravljanju delovnega mesta na nižji funkciji. Seveda so dr-žavnozborski poslanci tisti, ki imajo nekatere informacije o razpisih in zakonodaji, sem pa dobila obljubo evropskih poslancev, da me bodo seznanjali z javnimi razpisi in mi pomagali v našo občino pripeljati nepovratna sredstva.«
Za vami je poldrugi mesec vodenja ljutomerske občine. Kakšni so prvi
vtisi na novem delovnem mestu?
»Zame to ni bila velika sprememba v smislu nastopa funkcije, saj v lokalni upravi delujem že vrsto let in sem pridobila številna dodatna znanja in izkušnje, ki so mi v veliko pomoč. Odgovornost pa je seveda mnogo večja, saj sem prvič v vlogi tistega, ki obljublja in ki mora za temi obljubami stati do konca. Tako je bila moja prva skrb pregled stanja, saj ni moč načrtovati in delati konkretne zaveze brez prave slike o dejanskih okoliščinah. Zato nestrpno pričakujem ugotovitve revizije poslovanja občinske uprave, ki bodo na voljo predvidoma v prvi polovici januarja.«
Napovedali ste revizijo nekaterih projektov in natančen pregled občinskih financ. Kakšno je proračunsko stanje ?
»Občina Ljutomer ima ta trenutek okoli 1,5 milijona evrov likvidnostnega primanjkljaja in za okoli 10 milijonov dolga pri letnem proračunu nekaj manj kot 14 milijonov evrov, kar je - milo rečeno - grozljivo stanje. Nujno moramo spremeniti način dela in razmišljanja ter odnos do upravljanja z javnim denarjem in najti delu-
joč izhod iz finančne krize, v kateri se nahajamo.«
Se morda obetajo spremembe na delovnih mestih v občinski upravi?
»Sodelavce zmeraj ocenjujem po njihovem delu, izkazani profesionalnosti in strokovnosti in vsakomur ponudim priložnost, da se dokaže, zato do danes nisem sprejemala dokončnih kadrovskih sprememb. Tudi v tem pogledu so pomembne ugotovitve revizije poslovanja, na podlagi katerih bom lahko začrtala izvedljiv program dela. Vsekakor pa bodo nekatere spremembe potrebne.«
Kako občino Ljutomer v prihodnjih štirih letih narediti prijaznejšo za vlagatelje?
»Večkrat sem poudarila, da potrebujemo razvojno strategijo občine, ki bo v resnici pisna zaveza k temu, kar želimo doseči na področju razvoja, kaj imamo na razpolago v ta namen in kaj lahko ponudimo investitorjem, ki bi se odločili svoje načrte uresničevati v našem okolju. Investitorjem seveda ni vseeno, komu in kje zaupajo svoj denar, kar je v celoti razumljivo, zato moramo kot lokalna skupnost natančno povedati, kje so naše pred-
nosti, in investitorje prepričati, da smo ne samo geografsko in finančno zanimivi, ampak obenem tudi sprejemljivo in ugodno okolje za njihove naložbe. Razvojna strategija, ki jo začenjamo pripravljati, bo prvi korak k temu cilju. Hkrati bo omogočila ljutomerskim podjetjem, da svoje dolgoročne načrte prilagodijo razvojnim prioritetam občine.«
Menda boste veliko pozornost namenjali tudi malemu gospodarstvu, obrtništvu in podjetništvu ...
»Prvo, česar smo se lotili skupaj z obrtniki in podjetniki, je bilo znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Prav tako smo v postopku imenovanja obrtno-podjetniškega strateškega sveta. Dogovorili smo se tudi, da pristopimo k analizi strukture in vrednosti komunalnega prispevka. To so osnovni koraki na poti k dobrem in rednem sodelovanju, ki postavlja občino v vlogo zagotavljanja servisnih storitev tudi gospodarstvu. To pa mora biti konkurenčno in prodorno, saj so od njega odvisna številna delovna mesta in sposobnost lokalnega okolja pri ustvarjanju čim večje dodane vrednosti.«
Niko Šoštarič
Foto: NS
Hajdina • Z županom Stanislavom Glažarjem o izbiri ravnateljice
»Občina ni sklicevala nobenega odbora ...«
Pri izbiri novega ravnatelja OŠ Hajdina, s koncem decembra se bo namreč upokojil dosedanji ravnatelj, se je marsikaj dogajalo, kar so v preteklih dneh poskušali razčistiti. Zgodila naj bi se še ena kadrovska kuhinja po meri politike, na koncu pa se je izteklo po pričakovanjih kolektiva.
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija je ilustrativna.
Na seji sveta zavoda OŠ Hajdina, ki je bila 20. decembra, so podprli kandidatko šole Vesno Mesarič Lorber, ki bo v začetku leta 2011 na ravnateljskem mestu zamenjala dolgoletnega ravnatelja Jožeta Laha. Prejela je sedem glasov, tri Iris Mlakar in enega Evgenija Peternel. Za nekaj pojasnil smo zaprosili župana občine Hajdina Stanislava Glažarja.
V svetu občine Hajdina ste dali pozitivno mnenje le domačinki. Kaj vas je vodilo k temu?
»Občinski svet občine Hajdi-na je na svoji redni seji obravnaval gradivo, ki je bilo posredovano iz OŠ Hajdina. Na osnovi programov, dosedanjih izkušenj in poznavanja kandidatov je svet soglasno podprl domačinko, saj jo tudi najbolje pozna. Odločitev bi bila lažja, če bi bili predstavniki občine Hajdina v svetu zavoda prisotni na predstavitvi kandidatov za novega ravnatelja.«
Zakaj pa jih ni bilo?
»Svet zavoda je sestavljen tripartitno: pet predstavnikov imajo zaposleni, tri starši, tri pa občina kot ustanoviteljica
zavoda. Po lokalnih volitvah je v skladu z občinskimi predpisi bilo potrebno na novo imenovati tri predstavnike ustanovitelja, kar smo želeli urediti z dopisno sejo občinskega sveta, a smo jo pozneje preklicali, saj nas je Služba vlade za lokalno samoupravo obvestila, da imamo iz preteklega mandata statut neusklajen z obstoječo zakonodajo in da obstoječi predstavniki ustanovitelja ostajajo člani sveta do konca mandata. Ob tem je eden od članov sveta odstopil zaradi sorodstvenih vezi s kandidatko za ravnateljico. Omenjene okoliščine so nas pripeljale do situacije, da na predstavitvah kandidatov ni bilo nobenega našega uradnega predstavnika. Kljub temu da nimava pravice odločanja, sva se predstavitev udeležila skupaj z direktorico občinske uprave. S predstavljenim programom izbrane kandidatke za ravnateljico sem bil zadovoljen, to sem ji tudi povedal takoj po predstavitvi.«
Po pričakovanjih se je svet OS Hajdina odločil za kandidatko iz vrst učitelj-
skega zbora, čeprav se je hajdinska politika na terenu trudila, da bi bil rezultat drugačen. Pred ponedeljkovo izbiro pa je bil za soboto, 18. decembra, sklican tudi odbor za družbene dejavnosti, na katerem naj bi se kandidatka po meri
sveta ponovno predstavila. Zakaj je bilo to potrebno oziroma kakšen je vaš komentar na vse to?
»Osebno sem bil presenečen, da se je kolektiv pozitivno izrekel le za kandidatko, ki je prihajala iz njihovih vrst, kljub temu da je bilo kar nekaj kandidatk in kandidatov, ki
so imeli dobre programe in so jih tudi dobro predstavili. Bolj heterogeni so bili na svetu staršev, ki so namenili pozitivno mnenje trem kandidatom. Trud 'hajdinske politike', da bi bil rezultat drugačen, bi težko komentiral, saj občina na to temo ni sklicevala nobenega odbora. Sam osebno
pa sem povabil na sestanek predstavnike staršev in predstavnike lokalne skupnosti iz sveta zavoda, kjer smo skupno ugotovili, da bi bilo smiselno organizirati ponovno predstavitev tistih kandidatov, ki so dobili pozitivna mnenja. Edini razlog za to je bila odsotnost predstavnikov ustanovitelja na predstavitvah kandidatov zaradi prej omenjenih težav. Prav nasprotno pa je bilo zaslediti poskus vplivanja na odločitev in 'neprimernega obnašanja' posameznice iz kolektiva osnovne šole Hajdina.«
Ste se z novo ravnateljico Vesno Mesarič Lorber že srečali?
»Po izboru na svetu zavoda se z novo ravnateljico še nisva sestala, saj smo glede proračuna ter zagotavljanja sredstev za šolo in vrtec v letu 2011 govorili s sedanjim ravnateljem Jožetom Lahom. Ob tej priložnosti bi se mu v imenu vseh staršev in otrok iskreno zahvalil za vse, kar je dobrega v teh letih storil za šolo in našo lokalno skupnost.«
MG
Ptuj • Odzivnost na Ptujskem se izboljšuje
Ste se odzvali vabilu SVIT-a?
Ali tudi vi spadate med 247.428 oseb v starosti od 50 do 69 let, ki so na Slovenskem v letu 2010 prejele ovojnico Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) s povabilom za odvzem vzorcev blata? Ste kuverto založili? Ali pa ste preprosto pozabili na Program SVIT, darilo države, ki preko presejalnega programa analize vzorcev blata odkriva bolnike s krvavitvami v blatu, ki lahko pomenijo začetek raka na črevesju ali danki?
Foto: S. Brodnjak
V neuradnem delu čajanke je predsedniški par še lep čas posvetil pogovoru z zmagovalci v borbi z rakom, ki so postali ambasadorji programa SVIT.
Na prednovoletni čajanki programa SVIT, ki ji je prisostvoval tudi pokrovitelj, predsednik države dr. Danilo Türk, s soprogo in vrsta uglednih zdravstvenih delavcev, prijateljev ter podpornikov programa SVIT, je Marija Seljak, direktorica IVZ poudarila, da smo lahko ponosni, vendar še ne zadovoljni s projekti zgodnjega odkrivanja raka na materničnem vratu, na dojki ter na debelem črevesu in danki. Dosedanje izkušnje so eden od razlogov, da je bila Sloveniji zaupana naloga koordinacije skupnih aktivnosti v okviru evropskega Partnerstva za boj proti raku.
Jožica Maučec Zako-tnik, dr. med. spec., strokovni vodja programa SVIT, je prisotne seznanila z zaskrbljujočimi 1.400 diagnozami raka na črevesju letno. 86 % je odkritih takrat, ko bolezen že preraste steno črevesja in je zdravljenje manj uspešno, saj kar polovici od teh bolnikov ni več možno pomagati.
Da pa bo boj zares uspešen, bo treba povečati odzivnost v program SVIT, v katerega je bilo od januarja do konca septembra 2010 povabljenih 247.428 oseb. 141.983 (57,38 %) oseb, v
starosti od 50 do 69 let, je Izjavo o sodelovanju potrdilo in 108.373 od 120.179 prejemnikov ovojnic s testerji je poslalo komplete vzorcev blata, primernih za analizo. 6.578 testov je bilo pozitivnih. V 24 pooblaščenih centrih je bilo do 30. septembra izvedenih 4.992 kolonosko-pij, ki so na novo odkrile 350 rakov, do konca leta jih bo že 500.
Večina rakastih obolenj je s pomočjo programa SVIT odkrita v fazi, ko bolezen še ni razširjena, ko je možno zdravljenje z ne preveč agresivno operacijo, ko še nista potrebna kemoterapija ali obsevanje, da so ljudje ozdravljeni in jim je zagotovljeno kvalitetno življenje.
Zaradi nezaupanja, sramu, strahu, neznanja ali malomarnosti pa je to priložnost letos zamudilo več kot 500 oseb, ki v sebi nosijo nevarno bolezen, pa tega sploh ne vedo, saj se niso odzvali vabilu in se niso testirali. Vendar ni vse izgubljeno. Program SVIT jim aprila 2011 omogoča možnost sodelovanja v drugem krogu. Na nas vseh je, da ljudi spodbujamo, da nihče, ki bo vabilo sprejel, ne bo zavrgel ovojnice v smeti, da bo vsak, ki bo v
»Raka se nisem ustrašil«
Aleksander Mežek je opisal, kako se je moral soočiti s strahom, bolečino in smrtjo, o stvareh, o katerih je treba drugače razmišljati. »Ko sem v Londonu zvedel za diagnozo rak, se nisem ustrašil. Dopovedal sem si, da bom zdaj pač tudi sam spoznal, kaj je tisto, česar se ljudje tako bojijo. Doktorji so bili izredno prijazni. Prebral sem precej literature o raku, si napisal vprašanja o bolezni in zdravniki so mi potrpežljivo odgovarjali. Ker so mi raka odkrili zelo pozno, sem moral na kemoterapijo in obsevanje, vmes sem prestal dve operaciji, nosil sem vrečko. Absolutno podpiram vaša prizadevanja, da se spremeni mišljenje ljudi, da pozabijo na sramežljivost in to, kar jim brani, da bi šli na pregled. Zato mi je v veselje, da lahko postanem vaš ambasador in da bom lahko po svojih močeh pomagal.«
Foto: S. Brodnjak
Predsednik države dr. Danilo Türk v pogovoru z Marijo Seljak, Jožico Maučec Zakotnik in Jasno Čuk Rupnik.
program vstopil, naredil vse korake do konca. Prizadevajo si, da bi bil program SVIT prijazen tudi za slepe, gluhe, naglušne in invalide, pa tudi za neuke osebe.
Bolezen,
ki terja vsestransko ukrepanje
Predsednik države dr. Danilo Türk se je zahvalil vsem sodelujočim za doslej opravljeno delo, ki ga bo treba nadaljevati z dobro preventivno medicino in množičnim osveščanjem prebivalstva, še posebej moške populacije, pri čemer bo imelo še posebno vlogo šest ambasadorjev programa SVIT: Franci Branko Noč, Marija Lili Gričar, Janez Šturm, Jože Režek in Jožefa Barbič ter pevec Aleksander Mežek, ki so jih prav na tem srečanju za leto 2010 proglasili izmed oseb, ki so prebolele raka na črevesju in so o tem bile pripravljene spregovoriti v javnosti. Pomembna naloga pa je tudi na ramenih občin, ki so zadolžene za zagotavljanje primarnega zdravstva za svoje prebivalstvo. Odgovornosti se morajo še posebej zavedati župani v tistih okoljih, kjer je rezultat nižji od slovenskega povprečja. Bolezen, zaradi katere umre vsako leto okoli 700 ljudi, terja vsestransko ukrepanje.
Jožica Maučec Zako-tnik, dr. med. spec., je podelila priznanja za prispevek h kakovosti izvajanja programa SVIT naslednjim
strokovnjakom: prim. dr. Milanu Stefanoviču, dr.
med., spec., prof. dr. Bojanu Tepešu, dr. med., spec., prof. dr. Borutu Štabucu,
dr. med., spec., doc. dr. Mateju Bračku, spec. patolog., in dr. Snježani Frkovic Grazio, spec. patologinji.
Sledil je častni podpis šestih listin o ambasadorstvu, po katerem je vsak izmed podpisnikov na kratko predstavil svojo zgodbo. Marija Lili Gričar iz Gozd Martuljka, ki se je tako kot Branko Noč in Jože Režek zdravila v Bolnišnici Jesenice, je povedala, da jo je operirala mlada kirurginja Sandra Tušarjeva, ki ji je pred tem zelo podrobno predstavila poseg in ustvarila veliko zaupanje: »Operacijo sem uspešno prestala. Pri zdravljenju je bilo zame zelo pomembno, da mi je vseskozi stala ob strani družina. Rak na črevesju ne sme biti tabu tema. To je bolezen današnjega časa. Pogledati si moramo v oči in o njej spregovoriti.«
Med 16 prejemniki posebnih zahval so bile tudi: prim. Mojca Senčar za zavzeto promocijo presejalnih programov, tudi SVIT-a, v najširši javnosti Jasna Čuk Rupnik, direktorica ZD Logatec, ki ima zasluge za najvišjo odzivnost prebivalcev na program SVIT, in Sonja Pungertnik za prispevek pri odstranjevanju ovir za slepe in slabovidne pri vključevanju v program SVIT.
Srečanje se je zaključilo z ogledom treh novih video spotov o programu SVIT, ki jih bomo v kratkem videli na
naših TV-ekranih.
Kakoje na Ptujskem
Upamo, da je zapisano dovolj razlogov, da boste poiskali ovojnico SVIT-a, opravili vse, kar piše v navodilih, odnesli zavojček na pošto (ne vreči v nabiralnik!) in počakali na sporočilo Inštituta za varovanje zdravja. Tudi če bo izvid pozitiven, to še ni razlog za strah. Program SVIT prehiteva možnost, da
bi sami zaznali krvavitev v blatu, zato vam zagotavlja, da bo vaše srečanje z zdravniki zagotovo pravočasno in zdravljenje uspešno. Vsi ambasadorji so zatrdili, da tudi morebitna kolonoskopija in priprave nanjo niso več noben bavbav.
To poudarjajo tudi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in njena sodelavca Uroš Železnik in Anka Moro, ki se ukvarjata tudi s promocijo programa SVIT na ptujskem področju. Od lani do letos se je odzivnost v državnem merilu povečala s 37 % na dobrih 58 %, kar pomeni v občini Logatec že 70 %, v Žetalah pa komaj 30,84 %.
Podatki o odzivnosti do 30. junija letos po občinah upravne enote Ptuj so naslednji: Dornava 58,55 %, Ptuj 51,48 %, Kidričevo 48,20 %, Majšperk 45,37 %, Videm 43,45 %, Gorišnica 42,86 %, Cirkulane 41,90 %, Markov-ci 41,28 %, Hajdina 40,77 %, Trnovska vas 37,78 %, Podlehnik 36,94 % Zavrč 35,67 %, Sv. Andraž v Sl. goricah 35,00 %, Destrnik 31,6 0%, Juršinci 31,25 %, Žetale 30,84 %.
Po novem letu bodo k dosedanjim oblikam osvešča-nja (preko izbranih osebnih zdravnikov, medicinskega osebja v ambulantah, s prikazom tridimenzionalne sheme debelega črevesa v večjih trgovskih centrih, s pomočjo zloženk, predavanj na zdravstvenih izobraževalnih delavnicah, objavah v lokalnih časopisih, na televiziji in radiu itd.) dodali še marsikaj takega, kar bo za odziv SVIT-u prepričalo še do sedaj neodločne občane v občinah, ki trenutno še precej zaostajajo za državnim povprečjem.
Silvestra Brodnjak
Foto: S. Brodnjak
Dva od šestih ambasadorjev programa SVIT Marija Lili Gričar in pevec Aleksander Mežek, ki je poskrbel tudi za kulturni program na čajanki.
Gospodarstvo po svetu
Zagreb • Jadranka Kosor napoveduje:
Prihodnje leto kampanja za referendum o vstopu v EU
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na četrtkovi seji vlade napovedala, da se z začetkom prihodnjega leta za vlado začne velik podvig »priprave državljank in državljanov za referendum o vstopu Hrvaške v EU«. Kot je pred kratkim potrdil sabor,
Foto: europaemail.eu b() referendum „ vstopU Hr.
vaške v EU mesec dni po podpisu pristopne pogodbe z unijo.
»Načrtujemo, da bomo do sredine prihodnjega leta sklenili pogajanja, potem podpisali pristopno pogodbo, nato pa gremo na referendum,« je dejala Kosorjeva.
Napovedala je, da bodo v prihodnjem letu okrepili vsa prizadevanja, da bi državljanom pojasnili, katere so prednosti in kaj prinaša vse tisto, kar je vlada uspela doseči v dogovorih z Brusljem.
Kot je dodala, se bo vladi pri tem zagotovo pridružil predsednik republike Ivo Josipovic, obenem pa je k sodelovanju povabila tudi vodilne opozicijske stranke.
Kosorjeva je še izrazila zadovoljstvo zaradi zaprtja treh pogajalskih poglavij v sredo v Bruslju. Ocenila je, da je Hrvaška na dobri poti, da bo do pomladi zaprla tudi najtežji poglavji, o konkurenci in pravosodju. Poleg omenjenih dveh poglavij ima Hrvaška sicer odprtih še pet poglavij.
Premierka je še potrdila, da je Evropska komisija pozitivno odgovorila na prošnjo Hrvaške za pomoč pri reševanju posledic poplav in da bi Hrvaška lahko dobila 3,8 milijonov evrov, če bodo to potrdili na Svetu EU in v Evropskem parlamentu. (sta)
Asuncion • Paragvaj je v letu 2010 dosegel rekordno 14,5-odsto-tno gospodarsko rast, predvsem na račun rekordnega izvoza žitaric in govedine, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v četrtek povedal predsednik te južnoameriške države Fernando Lugo. Paragvaj je s takšno gospodarsko rastjo šampion tako na ameriški kot svetovni ravni, je povedal leta 2008 izvoljeni Lugo, sicer nekdanji škof, ki je nad tem podatkom ponosen. Tolikšno gospodarsko rast so uspeli ustvariti na račun rekordnega izvoza žitaric, predvsem soje, in govedine. Oba omenjena sektorja sta bila letos v Paragvaju deležna tudi ugodnih vremenskih razmer. Paragvaj je četrti največji izvoznik soje na svetu. Površine za proizvodnjo soje so od leta 1996 do letos skoraj potrojili na 2,7 milijona hektarov.
Tokio • Japonski proizvajalec elektronike Toshiba namerava proizvodnjo sistemskih čipov kot zunanjemu izvajalcu zaupati južnoko-rejskemu koncernu Samsung Electronics, sam pa se osredotočiti na proizvodnjo pomnilniških čipov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pisal japonski poslovni časnik Nikkei. Tretji največji proizvajalec polprevodnikov na svetu naj bi proizvodnjo vseh novo naročenih sistemskih čipov, ki se uporabljajo v mobilnih telefonih ter televizorjih in avtomobilih, prepustil drugemu največjemu proizvajalcu čipov z začetkom novega poslovnega leta. Toshiba naj bi nadaljevala s proizvodnjo tistih sistemskih čipov, ki jih zdaj dobavlja obstoječim strankam, še navaja časnik.
Peking • Kitajske investicije v tujino naj bi letos po pričakovanjih dosegle 50 milijard dolarjev. Država na tujem investira predvsem v energijo, rudarstvo in kmetijske projekte, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na letni ravni pa naj bi se prihodnje leto investicije v tujino še zvišale, in sicer za 10 odstotkov. Kitajska naj bi iz naslova tujih investicij letos prejela 100 milijard dolarjev, kar je 11 odstotkov več kot lani. Obenem želi kitajska vlada zmanjšati močno odvisnost od domačih investicij ter vzpodbuditi gospodarstvo, ki je sedaj drugo največje na svetu. Nefinančne neposredne investicije v tujino naj bi tako letos dosegle 50 milijard dolarjev, medtem ko so lani znašale 43,3 milijarde dolarjev. Kitajska je bila lani po neposrednih investicijah v tujino na petem mestu.
Lizbona • Bonitetna ocena Fitch je znižala kreditno oceno Portugalske za eno stopnjo na A+ z negativnimi obeti. Kot je pojasnila, se je primanjkljaj v plačilni bilanci zmanjšal manj, kot pa so pričakovali. Poleg tega so se poslabšali pogoji financiranja, saj so se obresti na portugalske državne obveznice v preteklih tednih precej zvišale. Pred tem je bonitetna ocena agencije Fitch za Portugalsko znašala AA-. Nova ocena A+ je peta najboljša, je poročala nemška tiskovna agencija.
Fitch pričakuje, da bo doseganje proračunskih ciljev za leto 2011 »izjemen izziv«. Portugalska namerava v prihodnjem letu zmanjšati proračunski primanjkljaj na 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), zdaj znaša 7,3 odstotka BDP
Washington • Vrsta gospodarskih poročil vlade in zasebnih agencij, ki so bila objavljena danes, utrjuje prepričanje gospodarskih analitikov, da se je gospodarska rast v zdA v tekočem četrtletju pospešila na med 3,5 do štiri odstotke. Ministrstvo za trgovino je med drugim poročalo, da je prodaja novih stanovanj in hiš v novembru porasla za 5,5 odstotka na letno prilagojeno raven 290.000 enot, kar pa je še vedno le polovica številke, ki bi po mnenju analitikov kazala na zdravo gospodarstvo. Srednja cena novembra prodane nove hiše ali stanovanja, to je tista, od katere je polovica višjih in polovica nižjih, je v primerjavi z novembrom lani padla za 2,7 odstotka na 213.000 dolarjev. Na ZDA je prodaja porasla za 37,3 odstotka in na jugu za 8,5 odstotka, medtem ko je na srednjem zahodu padla za 13,2 odstotka, na severozahodu pa za 26,7 odstotka.
Dublin • Irska je nacionalizirala že četrto banko, in sicer Allied Irish Banks, saj je dublinsko sodišče odobrilo državno injekcijo v višini 3,7 milijarde evrov v to banko, s čimer je država povečala svoj delež v tej finančni instituciji na 93 odstotkov. Kot poroča AFP, so omenjeno injekcijo v torek odobrili tudi na ravni EU, dokapitalizacija pa naj bi bila končana do konca decembra. Država je v Allied Irish Banks, ki je bila pred finančno krizo največja banka na Irskem, lani že vložila 3,5 milijarde evrov.
Zagreb •- Bonitetna agencija Standard & Poor's je v torek znižala dolgoročni kreditni rejting Hrvaške z ocene BBB na BBB-, kar je pod mejo špekulativnega rizika, ocenjuje danes Večernji list. Dodaja, da je guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski ocenil, da omenjena ocena ni bila presenetljiva. Rohatinski je pojasnil, da so mednarodne in hrvaške finančne institucije opozarjale na možnost znižanja bonitetne ocene. Zagrebški časnik izpostavlja, da bi primer Standard & Poor's lahko sledile tudi ostale dve relevantne bonitetne agencije, Fitch in Moddy's.
Guverner HNB je za današnji Večernji list še poudaril, da bodo ocene agencij lahko podražila hrvaška posojila na tujih finančnih trgih. »Znižanje rejting kaže, da bodo vlagatelji bolj previdni kot prej, ter kako finančni svet doživlja Hrvaško«, je ocenil Rohatinski. (sta)
Zagreb • Preiskave Sanaderjevih se nadaljujejo
Hrvaška policija poostrila nadzor nad družino Sanader
I*- /
Foto: slike.hr
Hrvaška policija od četrtka zvečer poostreno nadzoruje stanovanje družine bivšega premiera Iva Sanaderja v Zagrebu, potem ko je sodnik zahteval nadzor vhodov in izhodov iz hiše v Ko-zarčevi ulici, ker imajo v stanovanju številne umetnine. Za krajši čas so tudi odvzeli dokumente njegovi ženi in hčerki, Mirjani in Bruni Sanader.
»Niso ju prijeli, temveč so jima le za trenutek odvzeli potne liste in osebne dokumente, ki so jima jih nato vrnili,« je povedal Sana-derjev odvetnik Ivan Lovric.
Tiskovni predstavnik policije Krunoslav Borovec je prav tako zanikal aretacijo Mirjane in Brune Sanader in potrdil, da stanovalci lahko nemoteno vstopajo in izstopajo iz hiše, ki jo sicer nadzira policija.
Kot piše Večernji list na svoji spletni strani, naj bi policija v četrtek na podlagi naloga sodnika začela zaplembo zbirke umetnin, ki je v lasti bivšega premiera. Vrednost slik naj bi več kot petkrat presegala 200.000 evrov, ki jih je Sanader prijavil kot neodvisni poslanec.
Zagrebški časnik dodaja, da je policija zaplenila slike iz Sanader-jeve hiše v Splitu in v poslovnem prostoru v Zagrebu, medtem ko v Kozarčevi ulici niso mogli vstopiti v stanovanje, ker ni bilo nikogar doma. Ko sta Sanaderjeva soproga in hčerka v četrtek zvečer skušali vstopiti v stanovanje,
pa ju je policija legitimirala, je poročal Večernji list.
Hrvaški mediji so večkrat poročali o Sanaderjevi ljubezni do umetnin, ki naj bi jih redno kupoval. Bivši premier je sicer zanikal, da bi v New Yorku kupil dve sliki Pabla Picassa.
Bivši predsednik hrvaške vlade je od 10. decembra v priporu v Salzburgu, ko so ga prijeli na podlagi mednarodne tiralice. Na Hrvaškem in v Avstriji potekajo preiskave o njegovi vlogi v številnih korupcijskih aferah in pri pranju denarja. (sta)
Rim • Po dveh eksplozijah na veleposlaništvih
Odgovornost za eksplozije prevzela skupina anarhistov
Za eksplozije paketnih bomb na švicarskem in nato še na čilskem veleposlaništvu v Rimu je odgovornost prevzela skupina italijanskih anarhistov Federazi-one anarchica informale. Sporočilo naj bi našli v majhni škatlici poleg enega izmed poškodovanih uslužbencev, poroča AFP.
V sporočilu piše, da se je skupina odločila, da se oglasijo »z besedami in dejanji«, želijo pa »uničiti sistem dominacije«.
Italijanski notranji minister Roberto Maroni je povedal, da oblasti sledijo možnim povezavam z anarhističnimi skupinami, ker so se »podobni incidenti zgodili novembra v Grčiji«. Te skupine so zelo nasilne ter so navzoče tudi v Grčiji in Španiji, je še dejal.
Paket bombo je na švicarskem veleposlaništvu, ki leži na severu italijanske prestolnice, razneslo okoli poldneva, kake tri ure kasneje pa je do eksplozije prišlo še na veleposlaništvu Čila v središču Rima.
Svarila pred morebitnimi terorističnimi napadi med božično-novoletnimi prazniki so sicer v zadnjih dneh v Evropi vse glasnejša, še posebej po neuspešnem samo-
morilskem napadu v Stockholmu 11. decembra. Bali naj bi se predvsem napadov po vzoru smrtonosnega strelskega pohoda v indijskem Mumbaiju. (sta)
Atene • Varčevalni ukrepi
Grški parlament potrdil proračun za leto 2011
Grški parlament je po vroči razpravi z večino glasov potrdil varčevalno naravnan proračun za leto 2011. Za proračun je glasovalo 156 poslancev vladajočih socialistov, proti pa je bilo 142 opozicijskih poslancev. Proračun med drugim predvideva krčenje izdatkov za zdravstvo in višje davke.
Vladajoča stranka Pasok premiera Georgeja Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu večino 156 poslancev, zato je bilo pričakovati, da bo proračun sprejet. Glasovanje o proračunu je bilo hkrati tudi glasovanje o zaupnici vladi premiera Papandreuja.
Ta je prepričan, da nepriljubljeni varčevalni ukrepi - ti vključujejo znižanje plač javnih uslužbencev, zvišanje davkov ter krčenje izdatkov za zdravstvo in pravic delavcev - vendarle delujejo. »Ne bomo bankrotirali. Leta 2012 se bomo vrnili na pot gospodarske rasti. Ne bomo dali veselja špekulantom ali bonitetnim agencijam,« je premier dejal pred glasovanjem.
Ker grška vlada v začetku prihodnjega leta napoveduje dodatne varčevalne ukrepe, je Papandreu opozicijske stranke pozval, naj sprejmejo svojo odgovornost in prispevajo k prizadevanjem za rešitev grškega gospodarstva. »Brez pomoči evropskega mehanizma bi država propadla,« je priznal.
Države v območju evra so se v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) letos spomladi dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji, ki predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih, vendar pa so sredstva močno pogojevana z izvedbo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.
Grki varčevalno naravnanemu proračunu zato močno nasprotujejo. Njegovo sprejemanje so v sredo spremljali protesti jeznih državljanov in stavka zaposlenih v javnem prometu, že četrta v tem mesecu. Sindikati v prihodnje napovedujejo dodatno stopnjevanje pritiska.
Proračun za leto 2011 predvideva 14 milijard evrov prihrankov, Grčija pa naj bi javnofinanč-ni primanjkljaj v prihodnjem letu oklestila s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda. (sta)
Evropa, Indija •
Teroristi na pohodu
V Stockholmu bombni preplah, v Mumbaiju opozorilo pred terorističnimi napadi
Foto: wordpress.com
V Stockholmu so minulo teden zaradi sumljive pošiljke evakuirali postajo podzemne železnice, a se je kasneje izkazalo, da gre za lažno bombo. V indijskem Mum-baiju pa so izdali opozorilo pred terorističnimi napadi, potem ko so dobili informacije, da so v mestu moški, ki za prihodnji teden načrtujejo napade, poročajo tuje tiskovne agencije.
Oblasti v Stockholmu so postajo podzemne železnice Kun-gstraedsgaarden blizu sedeža švedske vlade evakuirale, potem ko jih je voznik vlaka podzemne železnice opozoril na sumljiv paket. »Videti je bila kot prava bomba. Nekdo jo je izdelal, da bi prestrašil ljudi,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik policije v Stockholmu Henrik Billestam.
Po navedbah policije je šlo za predmet v velikosti tetrapaka za mleko, povit z lepilnim trakom srebrne barve z žicami, povezanimi z mobilnim telefonom. V Stockholmu so bombni preplah sprožili manj kot dva tedna po samomorilskem napadu v središču švedske prestolnice.
Indijska policija pa je izdala opozorilo pred terorističnimi napadi v Mumbaiju. Dobili so namreč podatke, da so v mestu najmanj štirje člani skupine islamskih skrajnežev, ki je prevzela odgovornost za teroristične napade v finančni prestolnici Indije leta 2008. Moški naj bi za prihodnji teden načrtovali krvave napade, ki naj bi povzročili veliko uničenje.
Ameriško notranje ministrstvo je medtem pred božično-novo-letnimi prazniki opozorilo varnostnike na letališčih, naj bodo posebej pozorni na izolirane steklenice za pijače, ki bi jih potniki na letih v ali znotraj ZDA lahko uporabili za teroristične napade. Ob tem so sicer poudarili, da nimajo podatkov obveščevalnih služb o načrtovanih napadih, poroča AP. (sta)
Rim • Pred
podpisom
predsednika
Senat potrdil sporno šolsko reformo
Foto: worldisround.com
Zgornji dom italijanskega parlamenta, senat, je potrdil šolsko reformo, ki med drugim predvideva korenito krčenje sredstev in delovnih mest na šolah in univerzah v Italiji. Za reformo je glasovalo 161 članov senata, 98 jih je bilo proti, šest pa vzdržanih. Da bi reforma stopila v veljavo, jo mora podpisati še predsednik Giorgio Napolitano.
Italijanski dijaki in študentje, ki reformi ostro nasprotujejo tudi z množičnimi protesti, upajo, da Napolitano ne bo podpisal sporne zakonodaje. Predstavniki študentov so mu zato v sredo izročili seznam svojih pomislekov glede reforme, ki jo je 30. novembra potrdila že poslanska zbornica.
Reforma predvideva združevanje posameznih predmetov, tako da bi na primer pet profesorjev zamenjal le eden. Prav tako je predvidena radikalna
sprememba sistema napredovanja na univerzah in sankcije za ustanove z dolgovi in proračunskim primanjkljajem. Predvsem slednje naj bi bil po trditvah italijanske vlade velik korak proti odpravljanju sistema protekcije na univerzah.
Poleg tega naj bi na univerzah uvedli tudi zunanje finančne strokovnjake za nadzor porabe sredstev. Bi pa »okrepili« avtonomijo univerz z nalaganjem večje odgovornosti na področju financ, znanosti in didaktike. Tako bi slabše vodene univerze dobile manj državnega denarja, v skrajnem primeru pa bi jim
lahko uvedli tudi prokurista, ki bi uredil njihove finance.
Italijanski zakon o reformi šolstva, ki je bil sprejet leta 2008, predvideva tudi številne varčevalne ukrepe na srednjih šolah. Skupno naj bi stroške šolstva letno zmanjšali za okoli sedem odstotkov letno. To naj bi dosegli tudi z ukinitvijo okoli 130.000 delovnih mest - 87.000 učiteljskih in 44.500 v administraciji.
Zaradi reforme so v številnih italijanskih mestih že od začetka novembra potekale protestne akcije in demonstracije študentov, ki so se občasno sprevrgle v izgrede. (sta)
Kidričevo • Odmevi na predlog za samostojno občino
Mnenja krajanov so deljena
Potem ko je Branko Štrucl v imenu civilne iniciative krajanov Kidričevega medijem pojasnil, da bodo „zaradi samovoljnega obnašanja novega župana in njegovega kmečkega lobija" dali pobudo za samostojno občino Kidričevo oziroma za odcepitev Cirkovc in tamkajšnjih zaselkov, smo za mnenja o tej pobudi povprašali tudi krajane.
Silva Žerak, krajanka naselja Kidričevo: „Strinjam se s pobudo civilne iniciative
Foto: M. Ozmec
Silva Žerak, krajanka Kidričevega
za samostojno občino Kidričevo, saj vsi vemo, kako je. V Kidričevem živim že več kot 50 let in vedno so bili kmetje proti blokarjem. Tudi ko se je odločalo o gradnji sežigalnice, so bili kmetje najbolj proti. Mislim, da si Kidričevo enkrat zasluži samostojnost, ne pa da nas vedno nekdo komandira in molze. To je nedopustno in nezaslišano. Zato pozivam vse stare in predvsem mlade Kidričane ter krajane Njiverc, Apač in Lovrenca vse do Pleterij, da se nam pri zahtevi za samostojnost - brez Cirkovc in tamkajšnjega kmečkega lobija - pridružijo."
Anton Habjanič, krajan iz Njiverc: „Pobudo za odcepitev razumem, saj sem tudi
Foto: M. Ozmec
Anton Habjanič, krajan Njiverc
sam med člani občinskega sveta, ki na svoji koži najbolj čutimo revanšizem in samovoljo novega župana. Kljub temu pa pobude ne zagovarjam, saj sem po eni strani mnenja, da imamo v Sloveniji že preveč občin, ki zaradi svoje majhnosti nimajo zadostnega razvojnega potenciala. Po drugi strani pa se mi poraja vprašanje ustavnosti takšne pobude, ki prihaja od prebivalcev Kidričevega, v
katerem je domicil občine. Po mojem mnenju bi pobuda za odcepitev morala priti ravno iz krajev, ki bi se želeli odcepiti od obstoječe občine. Ne nazadnje pa, če smo pošteni, sedaj v Kidričevem ne bi imeli teh problemov, če bi se prebivalci Kidričevega na dan županskih volitev odpravili na volišče vsaj v tolikšnem številu, kot so to storili prebivalci Cirkovc in okoliških zaselkov. Volilna udeležba v Kidričevem je namreč bila zgolj dobrih 40 odstotkov."
Jumer Jumerovič, krajan naselja Kidričevo: „Mislim, da sicer pobuda za odcepitev
Foto: M. Ozmec
Jumer Jumerovič, krajan Kidričevega
Cirkovc ni slaba, a vprašanje
je, ali je to uresničljivo, kako bodo na pobudo reagirali krajani. Ne gre le za to, da bi bili radi Kidričani samostojni, zavedati se je treba, da pomeni samostojnost več dela in večjo odgovornost. V vsakem primeru pa sem prepričan, da se odnos novega župana do tega kraja, ki je središče občine in je v sramotnem stanju, mora spremeniti. To si vendar zasluži, saj sta bila dolga povojna leta Kidričevo in naša tovarna nosilca vsega razvoja širše regije. Mislim, da si naselje Kidričevo po skoraj 50 letih končno zasluži ureditev, saj je sramota, kakšen žalosten je pogled na te stare in sive bloke. Zdravstveni dom je v zelo slabem stanju, mladi nimajo prostora, kjer bi se lahko sestajali in delovali, kopališče, ki smo ga sami zgradili mnogo prej kot Ptuj, pa že več let propada; propada tudi grad in še kaj. A mi stari Kidričani ne moremo storiti ničesar, na mladih je sedaj odločitev za boljšo bodočnost našega kraja."
Brane Tonejc, ravnatelj Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo: „Osebno ne vidim nobenega razloga za predlagano odcepitev, saj je že sedaj v Sloveniji preveč
Foto: M. Ozmec
Brane Tonejc, ravnatelj Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo
malih občin, takih, ki bi se lahko s svojimi sredstvi normalno preživljale. Rešitev težav, ki jih navajajo predlagatelji in jih tudi sam nekoliko poznam, pa je v večji angažiranosti samih krajanov Kidričevega, ki so zadnja leta s svojo slabo udeležbo na lokalnih volitvah dokazali svojo apatičnost in nezainte-resiranost do vsega, kar se dogaja v Kidričevem. In to se seveda odraža tudi po številu svetnikov v občinskem svetu, kjer se odloča o vseh pomembnih zadevah."
Silvestra Klemenčič,
krajanka naselja Kidričevo: »Moje mnenje o samostojno-
Foto: M. Ozmec
Silvestra Klemenčič, krajanka Kidričevega
sti občine Kidričevo se je z obstoječim, avtokratskim pristopom k vodenju in glede na razporeditev (ne)participa-cije širšega kroga občanov v delovnih telesih občinskega sveta še poglobilo. Kidričani nikakor ne moremo biti zadovoljni z razvojem osrednjega dela občine, zato menim, da je pobuda na mestu. Skrajni čas je namreč, da oba dela lokalne skupnosti poskrbita vsak zase, vsak za svoje ljudi, ne pa da smo že leta in leta priča dejstvu, da o nas odločajo okoliške vasi. Ker imata oba dela vse pogoje za samostojnost, ne vidim razloga, da tega koraka ne bi naredili
čim prej. V nasprotnem primeru bomo še naprej samo izgubljali, oboji.«
Vojteh Rajher, krajan iz Njiverc: „Moram reči, da nisem naklonjen tej ideji,
Foto: M. Ozmec
Vojteh Rajher, krajan Njiverc
predvsem zato ne, ker je občina Kidričevo v minulih 20 letih ustvarjala to lokalno skupnost. Delitve po načelu nekdanjih krajevnih skupnosti niso za nikogar optimalna rešitev. Zaradi treh ali štirih premožnih kmetovalcev, ki si prilaščajo pravico do oblasti, se ne bi smeli odzivati tako, da razdvajamo skupnost. Moramo se potruditi, da vladanje v občini zamenjamo z upravljanjem, k upravljanju pa je treba pritegniti čim več članov te lokalne skupnosti, v tem vidim bodočnost naše občine."
Naj dodamo le še to, da so v naselju Kidričevo, ki je bilo predvsem zaradi tovarne aluminija dolga povojna leta center in nosilec razvoja širšega območja ptujske regije, zadnja leta pa precej zapostavljeno, sicer že nekaj let razmišljali o ustanovitvi samostojne občine z glavnim namenom, da se Cirkovce in sosednji zaselki odcepijo od Kidričevega. A mnenja krajanov o tem so danes očitno zelo deljena in različna. Svoje pa pojasnjuje tudi dejstvo, da smo za izjave šestih krajanov, ki jih objavljamo, morali ustaviti in povprašati blizu 50 krajanov, tudi nekaj vplivnih in uglednih oseb iz Kidričevega in Njiverc, a večina o tej očitno zelo občutljivi temi ni želela dajati nobenih izjav.
-OM
naš prenovljen spletni portal
www. tednik, si
Pa brez zamere
Dobrodelnost
Tradicionalna novoletna poslanica
Spetje leto za nami. Leto, ki siga bo kolektivni spomin zapomnil po večinoma ne preveč dobrih stvareh. Pač je že tako, da ta naš svet v sedanjem času ni v tako dobri formi, kot bi si nas večina želela (za to se imamo v veliki meri zahvaliti tistim, ki jim današnja forma sveta povsem ustreza). Pa če že govorimo o svetu, je seveda treba poudariti, da pri tem mislimo na naš svet, torej svet, kot smo ga ustvarili ljudje. Planet sam, torej Zemlja, je, kot je ugotovil žal že preminuli briljantni stand-up komik George Carlin, povsem v redu - ljudje s(m)o tisti, ki s(m)o v riti, ne pa planet. Planet bo ostal še mnogo za tem, ko za nami ne bo več duha in sluha.
Kakorkoli, poslavljajoče se leto je na splošno gledano minilo v ne preveč dobri maniri. Zato tokratna novoletna poslanica ne bo v luči naštevanj vseh lum-parij, zgod in nezgod, sleparij in zavajanj, ki so se dogajale v letu 2010, ampak se bomo skušali posvetiti kakšni malo bolj veseli in pozitivni stvari. Ena izmed teh seje primerila prav v teh zadnjih izdihljajih leta in njena zgodba je vsekakor zelo primerna za slovo od starega ter pričakovanje novega leta. Gre pa za zgodbo o dobrodelnosti.
Dobrodelnost bi sama po sebi morala biti precej premočrten koncept, pojem. Kdor dela dobro, dobro dela. Dobrodelnost naj bi torej bila konceptualno in sama po sebi dobra stvar; in tisti, ki so akterji dobrodelnosti, naj bi bili dobri ljudje z dobrimi nameni. A kot marsikatera druga stvar in koncept je v tem našem času tudi dobrodelnost precejkrat zajadrala v čudne vode. Od tega, da je znano, da denar (ali vsaj njegov del), zbran v dobrodelnih akcijah, tu in tam rad zaide kam drugam, ne pa k tistim, katerim je dobrodelna akcija namenjena, pa do tega, da podjetja razne dobrodelne akcije dostikrat izkoriščajo predvsem za lastno promocijo (torej marketing), ne pa toliko za dobrodelnost samo.
Velikokrat se takole (seveda retorično) vprašam, zakaj veliko podjetij, ko podari kak evro ali organizira predajo zbranih sredstev, ob tej priložnosti priredi velik promocijski dogodek s povabljenimi novinarji, za-kusko in seveda obveznimfoto terminom (poziranjem fotografom) z velikim čekom, na katerem je zapisana vsota ter velik logotip podjetja. Take stvari stanejo kar veliko novcev in ali torej ne bi bilo bolje, da bi denar, ki ga porabijo za ta šov, podjetja prav tako prispevala tistim, ki ga potrebujejo? No, odgovor na to vprašanje najbrž poznate; tesno je povezan s prej omenjenimi promocijsko-marketinškimi aktivnostmi.
A pred nekaj dnevi se je odvila malce drugačna dobrodelna zgodba. Prijateljica je prejela e-pošto, v kateri je določeno podjetje prejemnike obveščalo, da bo zaradi nabave novih prenosnih računalnikov v dobrodelne namene podarilo 5 starih, ki so sicer brezhibno delujoči, a jih pač ne bodo več potrebovali, ter prosilo, da naj jim prejemniki, v kolikor poznajo kako socialno šibko družino, ki si luksuza (prenosnega) računalnika ne more privoščiti, le-to sporočijo. Zapisali so tudi, da prosijo za res konstruktivne predloge, in da se na prejemnike e-pošte obračajo, ker se ne želijo medijsko izpostavljati in iz vsega skupaj zganjati nepotrebnega hrupa (torej brez televizijskih in radijskih poročil, brez fotografiranja in drugih marketinško-promocijskih aktivnosti, brez velikega čeka z napisanim zneskom in tako dalje).
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so v podjetju hipoma prejeli več kot 300 prošenj/predlogov, izmed katerih so s težkim srcem (vsem, ki niso bili izbrani, so se celo iskreno opravičili!) izbrali tistih pet, ki bodo dobili prenosne računalnike. Svojo izbiro s podrobnimi opisi materialnih in drugih tegob petih prejemnikov (skratka, utemeljitev) so poslali vsem naslovnikom prve e-pošte (seveda so prejemniki računalnikov ostali anonimni - podatke o njih hranijo na sedežu podjetja) ter zagotovili, da bodo prihodnje leto akcijo spet ponovili, ne glede na (takratne) gospodarske razmere.
Vidite, to pa je dobrodelnost in lepa zgodba, ki v teh časih, ko smo vse bolj zgolj plen potencialnih nategov in okoli-prinašanja, človeku polepša dan in je hkrati nadvse primerna za zaključek tega leta. In zato, čeprav tega ponavadi ne počnem, na tem mestu javno izrekam pohvalo podjetju, ki je to akcijo na preprost, iskren in globoko pravilen način izpeljalo, ter navajam ime podjetja: SO, d. o. o. Podjetje se ukvarja s prodajo računalnikov (novih kot tudi razstavnih modelov) in računalniške opreme, tako da če boste potrebovali kaj od tega, razmislite tudi o njih. Boste vsaj vedeli, da kupujete pri dobrih ljudeh z nepokvarjenim socialnim čutom.
V novem letu pa nam vsem želim čim več takih zgodb (saj bi želja, da bi v 2011 take akcije sploh ne bile potrebne, bila žal preveč utopična). Pa srečno!
Gregor Alič
Ormož • Podelili občinska priznanja
Prispevali k razvoju in napredku
Minuli četrtek so v ormoškem gradu svečano podelili letošnja občinska priznanja. Zlato, srebrno oziroma bronasto priznanje so tokrat namenili Ivanu Švajglu iz Ormoža, Mariji Caf iz Ivanjkovcev in Francu Herguli iz Cvetkovcev, ki so s svojim delom pomembno zaznamovali življenje v svojem okolju. Naziva častni občan letos niso podelili.
Franc Hergula, prejemnik bronastega priznanja, pri svojem delu kot tajnik KS Velika Nedelja in KS Podgorci ni nikoli postavljal vprašanja ali je nekaj še znotraj njegovega delovnega časa, ali gre za dela prost dan, nedeljo ali praznik. Pogosto je bil organizator raznih prostovoljnih delovnih akcij. V času osamosvojitvene vojne je raznašal pozive pripadnikom Teritorialne obrambe, organiziral prehrano, pomagal pri postavljanju barikad, povsod se je samoiniciativno vključeval. Za uspešno delo v KS je prejel plaketo KS. Opravljal je tudi funkcijo blagajnika pri obnovi župnišča in urejanju okolice v Podgorcih in za svoj trud dobil pohvalo nadškofa. Je član številnih društev. Najaktivnejši je v PGD Cvetkovci, kjer je že devet mandatov član upravnega odbora, kar petkrat pa je bil član predsedstva Gasilske zveze Ormož. Je tudi član Športnega društva Cvetkovci, Turističnega in kulturnega društva Podgorci, Društva upokojencev v Podgorcih, Veteranskega društva Ormož, ki ga je ustanovil in bil kar nekaj mandatov njegov podpredsednik. Prejel je značko veterana in bronasti znak veterana. Ob svečanem trenutku je povedal, da se komaj sedaj, ko odhaja v pokoj, zaveda, kaj vse je uspel postoriti. Po svojih močeh bo pomagal tudi naprej.
Srebrno priznanje je za 45 let prostovoljnih in humanitarnih aktivnosti prejela Marija Caf iz Ivanjkovcev, ki je poleg svoje naporne službe kot babica sodelovala pri različnih društvih. Že od leta 1966 je aktivna članica Rdečega križa. Pri delu na terenu je spoznavala ljudi in njihove težave. S svojim izrednim socialnim čutom je vedela, kdo je potreben pomoči, tako da
Foto: Viki Ivanuša
Prejemniki priznanj Ivan Švajgl, Marija Caf in Franc Hergula skupaj z županom Alojzom Sokom
je izredno dobro sodelovala s socialno službo. Njeno delovanje je segalo tudi na kulturno področje, saj se je bila zelo dobra gledališka igralka. Z možem Jožetom sta bila glavna igralca v številnih igrah. Še danes je članica Tu-ristično-kulturnega društva Ivanjkovci in se rada udeležuje vseh prireditev. Aktivno si je prizadevala tudi za novo osemletko v Ivanjkovcih. Predvsem pa je imela vedno največ posluha za otroke. Organizirala je razne zbiralne akcije živil za šolo in vrtec, da so lahko imeli otroci cenejše obroke hrane. Postala je prva predsednica Društva prijateljev mladine v Ivanjkovcih in je to še danes. Pri tem tesno sodeluje s šolo in vrtcem, organizira počitniške delavnice za otroke in letos že 14. dobrodelni koncert. Čisti dobiček od koncerta je vedno namenjen za božično-novo-letno obdaritev in za druge oblike pomoči otrokom. Marija Caf je po podelitvi povedala, da ji zelo veliko pomeni,
Foto: Viki Ivanuša
Na svečanosti ob državnem prazniku dneva samostojnosti je nastopil kvartet Rožmarinke.
da so sovaščani videli njeno prizadevanje, da je nekaj delala za skupnost in da so to tako izdatno nagradili.
Zlata plaketa Ivanu Švajglu
Zlato plaketo občine Ormož za leto 2010 pa je prejel Ivan Švajgl iz Ormoža, ki je pred 41 leti postavil temelje za radijsko dejavnost na območju občine Ormož. Izdelal je prvo radijsko postajo in začel poskusno oddajanje. V prostorih ormoškega gradu je izdelal studio, anteno in srednjevalovni oddajnik, ki je začel delovati 1. januarja 1970. Od takrat naprej deluje Radio Ormož - današnji Radio Prlek. Ivan Švajgl je delal kot prvi tonski tehnik. V tistih časih so bile tehnične zmožnosti zelo skromne in je bilo potrebno veliko iznajdljivosti in praktičnega znanja, da je vse sploh delovalo. Po upokojitvi se je povsem posvetil tehniki, si doma izdelal lasten studio, v katerem ustvarja svojo glasbo, snema in obnavlja stare posnetke na vinilnih ploščah. Zadnji dve leti je nepogrešljiv ustvarjalec jutranjih oddaj Tako se je pelo in igralo nekoč na Radiu Prlek, v katerih predstavlja ansamble in glasbenike, ki so delovali pred mnogimi leti. Ivan Švajgl pa ni samo poznavalec te glasbe, ima tudi bogat glasbeni arhiv in številne posnetke. Za njim je bogato obdobje sodelovanja z legendarnim ansamblom Francka Žibrata, z ansamblom Toneta Kmetca, s katerim je v 70. letih šel na turnejo po Kanadi in ZDA, prepeval pa je tudi v znanem kvartetu Ormoški fantje. Pri vseh je pustil pre-
poznaven pečat, saj se pesmi kljub častitljivi starosti še vedno vrtijo v programih mnogih radijskih postaj. Piše tudi besedila in jih potem zapoje. Ivan Švajgl je tudi goreč fotograf. Svoje fotografije redno objavlja na spletnih straneh Radia Prlek. Je aktiven radioamater in ustanovitelj dveh radio klubov - Ormož in Cirkulane. V obeh je pustil neizbrisen pečat in je tudi častni član obeh klubov. Je dobitnik zlate značke Zveze radioamaterjev Slovenije za zasluge pri izobraževanju radioamaterjev. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 je samoiniciativno organiziral dodatno radijsko omrežje za poročanje občinskemu centru na vojni lokaciji. Ormoški radioamaterji so s svojimi radijskimi postajami sprotno poročali o dogodkih med agresijo jugovojske. Ivan Švaj-gl je bil državni uslužbenec Zvezne uprave za radijske zveze in je s svojim znanjem in pripravljenostjo sodeloval pri nastajanju nove države, zato je danes častni član Zveze vojnih veteranov v vojni za Slovenijo. Ob prejemu priznanja je povedal, da je zelo počaščen in da mu je bila njegova pot s petjem položena v zibko, že od malih nog pa je imel živo zanimanje za konstrukcijo radijskih sprejemnikov in oddajnikov.
Po podelitvi priznanj je potekala še občinska proslava ob državnem prazniku dneva samostojnosti. Slavnostni govornik je bil župan Alojz Sok, v nadaljevanju pa je nastopil godalni kvartet Rožmarinke.
Viki Ivanuša
Na knjižni polici
Tone Partljič
Hvala vam, bogovi, za te blodnje
Maribor. Litera, 2010
Še do nedavnega je Tone Partljič trdil, da ne bo pisal svojih spominov, ker se v njih posameznik sili v središče zgodovine. Naj jih pišejo raziskovalci. Pa si je vendarle premislil. K temu so ga pregovorili prijatelji, obljubil je spomine tudi pokojnemu »peteri-čarju« Francetu Forstne-riču (ob njem še Andrej Brvar, Drago Jančar, Marijan Kramberger), prišla je še ponudba založbe Litera. Partljič je izpolnil bralčevo pričakovanje po izredno zanimivem in neposrednem, že kar dokumentarnem delu. Spregovori tudi o dogodkih, za katere sploh ne bi mislili, da so se mu zgodili. Partljičevo življenje seveda ni bilo eno samo veselje, komedija. To je knjiga o dogodkih in ljudeh njegovega časa, razdeljena v tri dele življenja z dodanim bibliografskim kazalom.
Tonček, deček ob Pesnici, je imel poseben spomin. Ko je Hitler razglasil totalno vojno, so vpoklicali tudi ateja. Ata se je vrnil, rešila ga je podobica Marije. Pripovedoval je zgodbe, da so jih otroci poslušali odprtih ust. Ata in sosed sta modrovala, da države ne more voditi »šlosar«, če smo prej imeli kralja. Partliči niso zainteresirani za svoj rod in prednike, niti niso bili nagnjeni k velikim družinskim praznovanjem. Po volji hoškega župnika sta se s sestro Jožico pisala Partljič in ne Partlič. Literarni talent ima po mami, ki je veliko brala, ata je bral največ časopise. Živeli so v štirih hišah, če bi mu kdaj postavili spominsko ploščo, bi bil prvi slovenski pisatelj s štirimi ploščami. Ko so dobili agrarno, je ata dejal, da je sedaj socialistični kulak, in ko je to Tone popisal v komediji, ateju ni bilo najbolj všeč. Partliči so prepošteni za ta svet, je večkrat dejal. Ata je znal vse sam narediti, kar je podedoval brat Franci. Tone se spomni prve gledališke predstave Matiček se ženi, pa Svengalija, Arnolda Tovornika, pohorskega Štefa. Tudi sam je igral v nekaterih stranskih vlogah. Te pesniške vloge so v njem prebudile tudi strast do gledališča. V nižji gimnaziji je nanj najbolj vplivala učiteljica slovenščine Lučka Germek, ki je v njem tudi odkrila pisatelja. Ožji rod je z njim vred dal 15 učiteljev. Na učiteljišču, kjer je kar dobro štartal, ga je začel Maribor vse bolj zanimati. Petošolske ljubezni še danes prav dobro ne razume, spominja pa se dogodkov z različnimi profesorji in profesoricami, nekateri so prešli v anekdote. Mariborsko učiteljišče je bilo po svoje legendarno. Nekateri so po nekaj letih pustili svoj poklic in sledili ambiciji: Stane Sever, Smiljan Rozman, Polde Suhodolčan, tudi Partljič. Že si je vse uredil za študij v Ljubljani, ko je prejel dekret za učenje na enorazrednici Brezovec. Študij se mu je izmaknil kot Francki voz v romanu Na klancu. Vznemirljivi Brezovec je zamenjala Ribnica na Pohorju. Pozimi se je razmahnilo kulturno življenje. Igrali so tudi njegovo drugo enodejanko. JLA je odslužil v Bileci in Valjevu in služenja ni znal tako travmatično opisati kot na primer Kovačič in Jančar. Vojaščino je izkoristil, da je prebral skoraj celega Krležo. Po vojaščini je moral leto štipendije odslužiti še na vuzeniški osnovni šoli, tokrat je učil slovenščino. Potem je prišla Milka, vitka v pasu, v sinji žametni obleki, ki se je odločila, da bo njegova žena. Namesto Ljubljane se je vpisal na mariborsko Pedagoško akademijo, ki jo je končal nekaj dni pred rokom. Z veseljem se spominja svojih predavateljev, še posebej profesoric Medvedove in Glazerjeve. Vključil se je v mariborsko kulturno življenje, »srečal« pa se je tudi z mariborsko Udbo. Postal je očka in nagrajenec, prejel je Kidričevo nagrado. Za nagrado je kupil otroški voziček za Mojco. Na Sladki Vrh, ki leži pravzaprav v dolini, je prišel na predvečer prvega dne pouka. Tam je se je tudi zaklel, da bo pisal komedije, da bodo ljudje »v luft skakali«. Kazenski postopek je doživel leta 1966. Na Sladkem vrhu je tudi uradno postal pisatelj. V družinskem stanovanju je bilo nekako kulturno stičišče ne samo mariborskih ustvarjalcev. Za Petrom Ternovškom je prišel v mariborski teater. Padel je v gledališče, o katerem ni vedel nič. Literarno druženje s peterico mu je pomenilo prav toliko kot gledališče. Vedno bolj so bili izolirani in skupaj. Tri mesece na Pohorju šteje kot svetle v svojem življenju. Kaj vse je še preživel? Postal je predsednik Društva slovenskih pisateljev, izpolnil zadnja leta v mariborskem gledališču, se preselil v Mestno gledališče ljubljansko, medtem je umrl ata, rodila se je Urška, nastopil je novo službo v ljubljanski Drami, postal je poslanec v Državnem zboru. Danes je upokojenec, star sedemdeset let, v stari hiši na desnem bregu Drave. Življenje mu pestri-jo žena, prijatelji, gledališče, ribolov in skoraj deset tisoč knjig. Dvaintrideset je njegovih.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Pomlad bo še zelo vroča
Stran 12
Namizni tenis
Veteran igra kot mladenič
Strani 12
Blaž Rola
Športnikom so na univerzah v ZDA naklonjeni Strani 13 Katja Nežmah Želim si več zanimanja za ženski nogomet
Stran 13
Boks
40 let Boksarskega kluba Ptuj
Stran 15
Kegljanje
Naslova Krambergerjevi in Podgoršku
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Četrto mesto je dobro izhodišče za pomlad
Petnajst odigranih krogov v jeseni 2010 je nogometašem Aluminij a iz Kidričevega prineslo četrto mesto v 2. SNL. Zaostanki za ekipami pred njimi so majhni, saj za tretjo, Dravinjo, in drugo, Belo krajino, zaostajajo točko, za vodečim IB Inter-blockom pa štiri. To so tudi ekipe, ki se bodo borile za naslov prvaka, kar vodi direktno v 1. slovensko nogometno ligo, ter za drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije.
Uvrstitev Aluminija bi lahko bila boljša, če ne bi bilo spodrsljajev na domačem igrišču (Roltek Dob, Dravinja, Šmartno). A porazi so sestavni del športa. Sicer pa so nogometaši (v jesenskem delu jih je nastopilo 21) na odmor odšli zadovoljni, saj je klub do njih poravnal vse svoje obveznosti.
Marko Kmetec, ki se je v zadnjem času pojavljal v dvojni vlogi, kot igralec in športni direktor, je najprej povedal, kako se je znašel v tej vlogi: »To delo opravljam šele dva meseca, zato se še navajam. Izkušenj iz nogometa mi ne manjka, zato jih bom poskušal kar najbolje izkoristiti v tej novi vlogi. Rekel bi, da se da delati, rad pa bom prisluhnil vsakemu dobronamernemu nasvetu.«
Kako bi ocenili nastope v jeseni 2010?
M. Kmetec: »Naš cilj je bil, da smo blizu vrha, to smo tudi dosegli. Četrto mesto je kar dobro izhodišče, saj za ekipami pred seboj ne zaostajamo veliko. Seveda bi raje bili še višje, vendar se je v jeseni pač izteklo tako.«
Dejali ste, da je to dobro izhodišče. Poleg vas resno na prvi dve mesti računajo še tri ekipe, zato bo preostalih dvanajst krogov spomladi verjetno še zelo vroče. Ali ima Aluminij ambicije za kaj več kot četrto mesto?
M. Kmetec: »Moram povedati, da ima Aluminij vedno visoke ambicije, tu ni nobene dileme. Čas pa bo pokazal, kako se bo razpletlo. Priprave bomo pričeli 10. januarja. To bodo ene daljših priprav, saj se nadaljevanje prvenstva prične 13. marca. Da ne bodo preveč suhoparne, jih bodo popestrile številne prijateljske tekme. Vsekakor se moramo do začetka dobro pripraviti, saj bomo že v uvodu gostili vodeči Interblock iz Ljubljane, nato pa sledi zahtevno gostovanje v Krškem. Sicer pa bodo vse tekme po svoje težke in bo potrebno zmagovati. Vsaka točka bo zelo pomembna in tega se v klubu zavedamo.«
Zapustila sta vas Antonio Pranjič in Miha Bratušek, na poti v Italijo naj bi bil mladi Matej Pučko. Kako nameravate osvežiti moštvo?
M. Kmetec: »Vsekakor delamo na tem, saj bi se na nekaterih mestih radi okrepili. Ne mislimo iti v širino, ampak bi dejal, da bomo iskali okrepitve le na nekaterih igralnih mestih, za katera mislimo, da smo imeli v jesenskem delu največje težave. Zaenkrat konkretnih imen še ne bi navajal.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec
Atletika • Pregled tekmovalne sezone 2010 AK CP Ptuj
11 reprezentantov,
58 kolajn na državnih prvenstvih
Letošnja sezona je za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj ena izmed najuspešnejših nasploh, kar jasno pokaže statistika na eni strani, po drugi pa priznanje Atletske zveze Slovenije, kjer je bil ptujski klub izbran za najboljšega v Sloveniji.
V	zimskem delu sezone so Ptujčani tekmovali na 21 tekmovanjih, od tega na vseh državnih prvenstvih za vse starostne kategorije. Tam so osvojili devet kolajn, po štiri zlate in srebrne ter eno bronasto, poleg tega pa še 17 uvrstitev med četrtim in osmim mestom; pet kolajn so prispevali še veterani. Med dosežki iz zimske sezone gre izdvojiti tri državne rekorde nadarjene Maje Bedrač v kategoriji U12. V daljino je skočila 493 centimetrov, na 60 metrov pa je tekla 8,55 sekunde. Veteran Miki Prstec pa je s sunkom krogle 13,06 metra postavil državni rekord v kategoriji od 50 do 54 let.
V	še daljši poletni sezoni so ptujski atleti nastopili na vseh državnih prvenstvih, poleg tega pa še na številnih mitingih doma in v tujini. Statistika pokaže, da so osvojili 32 kolajn, od tega 9 zlatih, 7 srebrnih in 16 bronastih. K temu gre prišteti še 12 kolajn veteranov na državnih prvenstvih.
Najodmevnejši posamični rezultat je dosegla najboljša ptujska športnica minulih let Nina Kolarič, ki je nastopila na evropskem prvenstvu v Barceloni. Vnovič pa velja omeniti sedem državnih rekordov Be-dračeve, med drugim je v daljino skočila 517 centimetrov, na 200 metrov pa je tekla 28,02 sekunde. Barve slovenske reprezentance je letos zastopalo kar 11 ptujskih atletov. Od Ko-laričeve med članicami, preko Mitje Horvata, Laure Pajtler in Urške Škerget v kategoriji mlajših članov do 23 let, in Nastje Klanjšek ter Žive Sabo v mladinski kategoriji do Aljaža Br-leka, Melani Hentak, Veronike Domjan, Doroteje Domjan in Luke Medica v pionirski kategoriji.
Oba profesionalna trenerja v ptujskem klubu, Gorazd Rajher in Aleš Bezjak, letošnjo sezono ocenjujeta za nadpovprečno uspešno. »Imamo člansko vrsto, imamo dobro mladinsko skupino in imamo velik podmladek z nekaj zelo talentiranimi otroki, ki lahko postanejo tudi dobri atleti. Če pogledamo, da smo nek-
Trener Aleš Bezjak ima največ zaslug za prodor mladih ptujskih atletov na čelu z Majo Bedrač.
daj imeli večinoma tekače, imamo sedaj šprinterje, skakalce in metalce, kar pomeni, da se širina atletskih disciplin na Ptuju povečuje. Baza v atletski šoli je velika - lahko bi bila večja, a je konkurenca v nogometu, rokometu in še kje izjemno
močna - ter kvalitetna,« je povedal Rajher, ki že vrsto let trenira Kolaričevo.
Udeležba na večini tekmovanj na državni ravni pa po Bezjakovem mnenju kaže na dejstvo, da imajo v klubu pokritih večino tekmovalnih kategorij. Kvali-
tetno delo se po njegovem vidi v mlajših kategorijah, kjer je klub po treh, štirih letih sistematičnega dela prišel do dobrih rezultatov, kar se vidi predvsem na velikem številu reprezentan-tov v mlajših kategorijah. Za naslednje leto pa napoveduje še dodatno izboljšanje rezultatov med pionirji, saj v kategoriji U12 in nižje prihaja zelo nadarjen rod vsestranskih atletov. »V veselje mi je, da smo uspešno nastopali predvsem na ekipnih prvenstvih (mladinska in članska) ter da osvajamo medalje tudi v štafetah. Uspeli smo najti pravo pot med kakovostjo in množičnostjo atletov. Sezona s strani medalj je bila rekordna, morda tudi v zgodovini kluba. Imamo nekaj zelo nadarjenih atletov, ki sodijo v vrh slovenske atletike. Po stagnaciji v članskih vrstah smo letos uspeli obdržati nekaj atletov, ki uspešno nastopajo tudi v tej kategoriji. Ob želji po nadaljnjem tekmovalnem razvoju pa je treba dopolniti število trenerjev v klubu in narediti selekcijo otrok po kategorijah,« sklene Bezjak.
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski atletski klub je prejel priznanje AZS za najboljšega organizatorja atletskih prireditev v letu 2010.
Rokomet • 1. A SRL (m), komentar prvega dela sezone
Pomlad bo še zelo vroča
Za ekipami v 1. SRL je odigranih 94 tekem oz. 16 krogov v prvem delu sezone. V sredo, 2. februarja, bosta na sporedu še zaostali srečanji med Jeruzalemom in Gorenjem ter med Krko in Celjem. Prvi del sezone bi lahko ocenili kot zelo presenetljiv.
Vse v prid velenjskih os
Pred začetkom sezone smo napovedovali lahek pohod Celjanov na nove lovorike v državnem in pokalnem tekmovanju. Pa se je pri pivovarjih zasukalo v napačno smer. Menjava trenerja Zvonimirja Serdarušica, slaba igra, skrhani odnosi med igralci in še bi lahko naštevali, so pripeljali do kar štirih porazov in le tretjega mesta na lestvici. Glede na zadnje dogodke v Celju je težko verjeti, da bo kaj bolje v nadaljevanju prvenstva. Dokler se bo v mestu ob Savinji vse vrtelo okrog Uroša Zormana, Celjanom ni rešitve. Je pa že skrajni čas, da večjo pozornost posvetijo svojim mlajšim selekcijam in v prihodnosti ekipo sestavijo z igralci iz bogatega domačega bazena.
Premor so veseli in zadovoljni pričakali v Velenju. Gorenju je uspel izjemen podvig petnajstih zaporednih zmag. Trenerju Branko Tamšetu je uspelo v slačilnici ustvariti pravo klimo, kjer je pravi lider Nikola Ma-nojlovic, ob tem pa imajo ose' daleč najboljšo igro v obrambi in posledično so Velenjčani blizu osvojitve naslova državnega prvaka. V dresu Gorenja je potrebno pohvaliti Ormožana Marka Bezjaka, ki je dozorel in naredil še korak višje.
Koprski Cimos smo glede na finančni vložek pričakovali blizu vrha, vendar Primorcem zmeraj manjka pika na i glede tako želene osvojitve naslova državnih prvakov. Glede na potek prvenstva bo tudi tokrat zgodba imela enak razplet. Ci-mos bo sezono končal na drugem ali tretjem mestu, pa čeprav bo njegove vrste okrepil Ptujčan Renato Vugrinec.
Loka, Trimo in Krka - prijetna presenečenja
Med prijetna presenečenja spadajo ekipe Loke, Trima in Krke. Škofjeločani so z nizkim proračunom in perspektivno slovensko zasedbo prikazovali ene najlepših iger. Obrestuje se jim dolgoletno odlično delo s svojim igralskim kadrom in prav škofjeloški model bi moral biti vzor za vse preostale rokometne klube.
Zadovoljni morajo biti tudi v Trebnjem, kjer so kljub izgubi Sebastiana Skubeta in Davida Miklavčiča na odličnem 5.
1. A SRL MOŠKI
1. GORENJE 15	15	0	0	30
2. CIMOS KOPER 16	12	1	3	23
3. CELJE PIVO. LAŠKO 15	11	0	4	22
4. LOKA 16	8	3	5	19
5. TRIMO TREBNJE 15	9	1	6	19
6. MARIBOR 16	6	3	7	15
7. KRKA 15	6	2	7	14
8. RIBNICA RIKO HIŠE 16	6	1	9	13
9. JERUZALEM ORMOŽ15	6	0	9	12
10. SLOVAN 16	5	0	11	10
11. SLOVENJ GRADEC 16	3	0	13	6
12. ŠMARTNO 16	1	1	14	3
Foto: Črtomir Goznik
Ormožani so prvi del tekmovanja končali na 9. mestu.
mestu. Blestijo predvsem mladi rokometaši Klemen Ferlin, Staš Skube, Jure Sušin in Miha Zarabec. Njihov adut še naprej ostaja hitra igra, ki povzroča težave tudi najboljšim slovenskim klubom.
Blizu uvrstitve v Ligo za prvaka je tudi novinec 1. SRL, novomeška Krka. Dolenjci so dolgo časa, vendar vztrajno gradili ekipo in danes žanjejo uspehe. Ekipa Krke je zelo podobna nekdanjemu Jeruzalemu, ki je zaradi uigranosti dosegal nadpovprečne rezultate.
Lov za Ligo za prvaka še odprt
Trenutno mesto, ki še vodi v Ligo za prvaka, drži Maribor, a bo glede na odhode (Matej Hartman, Gašper Jelen, Janez Čebokli, Vasja Furlan) težko zadržal 6. mesto.
Na Ligo za prvaka računajo še naprej v Ribnici, ki je eno večjih razočaranj prvenstva. V Ribnici že več let vztrajno tro-šijo' denar za tujce, ti ga pridno pobirajo, na igrišču pa dajejo le malo. Pozabili so na domačo rokometno šolo, ki je nekoč veljala za najboljšo v Sloveniji, danes pa je le sivo povprečje. Ribničanom se v prihodnosti ne piše nič dobrega in tudi letos bodo težko ulovili Ligo za prvaka.
Potihoma na uvrstitev med najboljših šest računajo tudi pri Jeruzalemu, ampak glede na to, da menjava trenerja ni prinesla bistvenih sprememb, je to "misija nemogoče". Razen če ...
Kdo zraven Šmar-tnega v 1. B ligo
Slovan je največje razočaranje sezone in je šele na 10. mestu lestvice. Finančni položaj pri njem je takšen, da igralci kar bežijo iz Ljubljane. Žal je vse več klubov v 1. SRL, ki imajo hude finančne težave; te bi v nadaljevanju sezone lahko zelo krojile usodo ekip in njihove končne uvrstitve.
Slovenj Gradec se krepi in napoveduje enakovreden boj za obstanek v elitni druščini. Pravzaprav so na izpad obsojeni v Šmartnem, kjer praktično nimajo igralskega kadra, ki bi lahko zadržal status v 1. SRL. Po naštetem se nam obeta zanimiva pomlad.
Kar pet menjav trenerjev
Elitna slovenska rokometna druščina ne pomni, da bi kar pet trenerjev že v prvem delu sezone izgubilo delo. Rekorderji so pri novincu v Šmartnem, kjer bo od 3. januarja ekipo vodil že tretji trener v tem prvenstvu. Poleg dveh menjav v Šmartnem (Tadej Simončič - Miha Bojovič, Miha Bojovič - Jaka Keše) so novega trenerja dobili še v Ribnici Riko hišah (Roman Zarabec - Mišo Toplak), Celju Pivovarni Laško (Zvonimir Serdarušic -Miro Požun) in Jeruzalemu Ormožu (Saša Praprotnik - Aleš Fi-lipčič). Menjava pri Ormožanih se zaenkrat še ni pokazala kot upravičena, saj ni prišlo do dra-
stičnih sprememb pri zbiranju točk, pri načinu igre in pri tako želenem povečanju minutaže za mlajše domače igralce.
Priprave se pričnejo 4. januarja
Trener Aleš Filipčič bo svoje varovance na prvem treningu za drugi del sezone zbral v torek, 4. januarja. Ekipa Jeruzalema bo do nadaljevanja sezone (2. februarja, na Hardeku gostuje Gorenje) odigrala lepo število pripravljalnih tekem: Slovenija mladinci (5. 1.), Gori-šnica (12. 1.), turnir Jeruzalem, Koflach, Čakovec (15. 1.), turnir Jeruzalem, Koflach, ? (22. 1.), Čakovec (28. 1.).
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Nismo še rekli zadnje
Rokometaši Moškanjcev - koliko naivno smo izgubili
Gorišnice so dva kroga pred koncem prvega dela prvenstva na 3. mestu in so si že tudi teoretično priigrali nastop v končnici tekmovanja za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod. Vprašanje pa je, koliko točk bodo prenesli v ta del tekmovanja. Ne bi jim ustrezalo, če bi se na 4. mesto uvrstila Radgona, saj so proti njim osvojili le eno točko v dveh srečanjih. Situacija bi bila povsem drugačna, če bi bile četrte Radeče, saj so z njimi osvojili tri točke. Temu bi dodali vsaj dve z Dolom (mogoče tudi štiri, če bi jih 5. februarja premagali v Hrastniku), le Dobova je bila dvakrat boljša od rokometašev iz Go-rišnice. Ta poraz je še vedno svež in boleč predvsem zaradi načina, kako so izgubili; vodili so namreč že s sedmimi zadetki prednosti (17:10)! O tem nam je trener RK Moškanjci - Gorišnica Sebastjan Oblak dejal: »Proti Dobovi smo bili do konca v igri za zmago. Ne-
prednost iz prvega polčasa, ampak to nam mora biti izkušnja za naprej. Fantje so kljub temu pokazali, da imajo pravi karakter.«
Dol TKI Hrastnik in Dobova imata sedaj šest točk prednosti pred Gorišničani in tudi v nadaljevanje bosta ti dve ekipi prinesli veliko točk, kar pomeni, da jima bo lažje v borbi za prvi dve mesti, ki vodita v višji rang tekmovanja. »Res je, to sta v tem trenutku ekipi, ki sta pred nami dokaj suvereno. Vidi se, da imata v ekipi tri do štiri izkušene igralce, to pa ostalim ekipam manjka. Verjamem v svojo ekipo, ki ima visoke cilje. Sicer pa ni še nič izgubljenega,« je povedal Seba-stjan Oblak in nam o začetku priprav povedal: »Priprave za nadaljevanje prvenstva bomo pričeli 3. januarja. Z dobrim delom bo ta ekipa igrala še bolje. Prvenstvo je še dolgo in marsikaj se lahko še zgodi.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Gorišniški rokometaši so pokazali, da imajo pravi karakter.
Namizni tenis • Bojan Pavič, NTK Ptuj
Veteran igra kot mladenič
Prvi del tekmovanja se je za igralce in igralke NTK Ptuj končal po njihovih željah. Oboji so namreč končali na mestih, ki so jih pripeljala v končnico tekmovanja za naslov prvaka oziroma v skupino ekip iz zgornjega dela prvenstvene razpredelnice. Za nameček so bili uspešni še na prvem članskem TOP-u Slovenije v Izoli.
Bolj veseli uvrstitve v prvo polovico prvenstvene razpredelnice so bili fantje, saj so si to zagotovili v zares izenačeni konkurenci. Med igralci vsekakor izstopa izkušeni Bojan Pa-vič, ki je ob tem, da je vodja ekipe, tudi prvi igralec ekipe, ki jo očitno krasi pravo prijateljstvo, pravi kolektivni duh. »V letošnje prvenstvo smo startali nekoliko slabše, nato pa smo stvari le postavili na svoje mesto. Lani smo bili na koncu sedmi, zato smo si v letošnji sezoni zadali višje cilje. Odločitev je padla v dvoboju z Muto, kjer smo odigrali dobro, predvsem pa zelo zbrano v končnicah in slavili. Bilo je nekaj tekem, kjer bi se lahko končalo tudi drugače. Uvrstitev med prvo šesterico je velikega pomena za nas, saj se bomo pomerili z najboljšimi slovenskimi ekipami. Želja pa je, da bi za mesto ali dve še izboljšali svojo uvrstitev,« je povedal Bojan Pavič.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič, NTK Ptuj
V namiznem tenisu ste že dolgo. Kako prenašate te napore?
B. Pavič: »Že 41 let(!) sem v namiznem tenisu. Do leta 1988 sem samo igral, od tedaj naprej pa sem trener v ekipi Vesna Zalog, ob tem pa nekaj zadnjih sezon igram na Ptuju. V pogonu sem nonstop, tako da nekih večjih težav ni. Sicer pa mi li-gaški del tekmovanja ustreza. Na zadnjem TOP-u v Izoli sem bil prvi dan kar precej utrujen, drugi dan pa je bilo vse v redu
in temu primerni so bili tudi rezultati.«
Kako vidite ligaško tekmovanje v Sloveniji?
B. Pavič: »Na Ptuju smo svoje praktično že naredili. Že nekaj let smo skupaj (ob Pa-viču še Danilo Piljak in Urban Ovčar, op. a.), smo prava ekipa, prava klapa in zato je tudi vse skupaj lažje. V slovenskem namiznem tenisu se veliko pozornosti namenja mladim, tja se veliko vlaga, manj pa v člane. Ko bi na tekme prišlo še
več gledalcev, bi to bilo veliko bolje. Ko se na Ptuju zbere na kakšni tekmi več gledalcev, je vzdušje povsem drugače in je to dodaten impulz za igralca, da res da vse od sebe. Na tekme hodimo trije, bi pa bilo lepo, če bi imeli zraven še koga mlajšega. Zato smo prisiljeni igrati tudi poškodovani in bolni.«
Dobili ste novo »družinsko okrepitev«, hčerkico Lauro, ki vam jo je povila partnerica, odlična igralka Kristina Rahotin. Ste prava športna družina, kar nami-znoteniška.
B. Pavič: »Seveda mi je veliko lažje, saj tudi Kristina prihaja iz istega športa in razume mojo odsotnost. Moram pa dodati, da sem bil ob rojstvu prijetno presenečen, saj sta me takoj obiskala prijatelja in soigralca iz ekipe Danilo in Urban, kar mi je veliko pomenilo. To je tudi eden od razlogov za moje vztrajanje pri igranju.«
Bojana Paviča nismo želeli vprašati, kako dolgo bo še vztrajal pri igranju, saj ko ga opazujemo na tekmah, vidimo v njem še veliko pozitivne energije in zagnanosti, s katerima spravi na kolena marsikaterega mlajšega igralca. Gre za pravega entuziasta, ki ima ta šport zelo rad in ki v njem ne ostaja samo zaradi denarja. »Le še bolj urejene razmere v tem športu si želim,« je dodal za konec.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Katja Nežmah
Želim si več zanimanja za ženski nogomet
Katji Nežmah, 18-letni članici ŽNK Dornava, so se letos uresničile sanje. Prvič je bila namreč vpoklicana v slovensko člansko žensko nogometno izbrano vrsto, v kateri se želi v bodoče ustaliti. Nogomet jo je zasvojil že pri njenih zelo mladih letih, sama pa je najboljši dokaz, da se da s trdo voljo in ambicijami ne samo uspeti v športu, temveč tudi uspešno pluti med čermi, ki jih prinaša vrhunski šport. Nasmejana in vedno pozitivno naravnana dijakinja ptujskega športnega oddelka Gimnazije nam je na enem izmed treningov njenega kluba najprej zaupala, kako je potekala njena dosedanja športna pot: »Z nogometom se ukvarjam že odkar pomnim. Na igrišču sem se za žogo podila skupaj z bratom in ostalimi fanti iz naše vasi. Posledica je bil tudi nastop z osnovno šolo na raznih šolskih tekmovanjih, med drugim smo z osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas postale tudi državne prvakinje. Sledil je prestop na Ptuj k ŽNK Ljudski vrt in takrat sem se pravzaprav pričela resneje ukvarjati z nogometom. Sledil
delamo in menim, da smo na pravi poti.«
Tudi tvoj sedanji klub ŽNK Dornava je iz leta v leto boljši, saj punce ves čas napredujete. Kaj pa vam po tvojem mnenju še manjka, da bi postale konkurenčne najboljšim klubom v Sloveniji?
K. Nežmah: »Do najboljših nam še seveda nekaj manjka, kar pa je tudi razumljivo, saj so se nekatere naše punce šele pred dvema letoma prvič resneje srečale z žogo. Ponavadi malo pademo v drugem delu igre, ali pa nam preprosto zmanjka zaključek.«
Glede na to da nogomet enostavno obožuješ in mu posvečaš veliko pozornosti, zaupaj našim bralcem, kako ti uspeva usklajevati vse obveznosti?
K. Nežmah: »Sem mnenja, da če bi imela preveč prostega časa, če npr. ne bi trenirala nogometa, mi v šoli ne bi bilo nič lažje. Sedaj lahko vse obveznosti ki jih imam, bodisi v šoli, bodisi na igrišču ali kje drugje, uskladim in peljem dan po nekih začrtanih tirnicah. Z nekaj
Katja Nežmah v dresu reprezentance
je vpoklic v izbrano vrsto U-17, eno leto sem odigrala tudi v Mariboru, nato pa sem se priključila Dornavi, kjer sem še sedaj in kjer lahko zaradi bližine doma odlično usklajujem šolske in športne obveznosti. Vsekakor pa si želim dokončati šolo, šele nato začeti razmišljati o kakšnem prestopu.«
Kakšni so bili občutki, ko si prejela prvi vpoklic v člansko reprezentanco, kar bi naj bil vrhunec kariere vsakega vrhunskega športnika?
K. Nežmah: »Bila sem navdušena, saj je šlo za neprecenljivo izkušnjo, ki mi obenem daje motivacijo za naprej. Še naprej bom namreč trdo delala in obenem upala, da mi bo morda nekoč uspel prestop v kakšen večji klub v tujini.«
Naslednje leto 2011 pričenja ženska članska nogometna izbrana vrsta kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Punce igrate iz leta v leto bolje, zato me zanima, kakšni bodo v tem ciklu vaši cilji?
K. Nežmah: »Seveda upamo na uvrstitev v naslednji krog tekmovanja. Z dobrim delom začasnega selektorja Darka Žižka verjamem, da nam bo to tudi uspelo, saj zares dobro
volje in truda se da vse.«
Ženski nogomet v Sloveniji je še vedno nekoliko odmaknjen od pozornosti javnosti. V zadnjem obdobju padajo tudi tovrstni tabuji in počasi tudi punce, ki se s tem športom ukvarjate, stopate iz sence moškega dela žogobrca. Kaj je pri nas še potrebno storiti, da bi tudi ženski nogomet dobil vlogo in mesto, ki mu pritiče?
K. Nežmah: »Menim, da je to vprašanje bolj v domeni odgovornih na NZS. Vsekakor pa bi potrebovali več ljudi na vodilnih mestih v NZS, ki bi jih zadeva zanimala, poleg tega pa bi moral pri nas začeti delovati »celoten ustroj«, tj. od vodilnih, medijev, do same javnosti in v tem primeru bi bilo za nas prav gotovo več zanimanja.«
Nam zaupaš svoje želje v tem prazničnem času?
K. Nežmah: »Želim si, da bi z delom na treningih v nogometu uspela in odšla v večji klub, prav tako pa si želim, da bi bile z reprezentanco, kot tudi ŽNK Dornava, čim uspešnejše ter da bi ženski nogomet končno dobil vidnejšo vlogo v športnem prostoru tudi po zaslugi vas, medijev.«
Tadej Podvršek
Tenis • Blaž Rola
Športnikom so na ameriških univerzah zelo naklonjeni
Konec septembra se je ptujski teniški igralec Blaž Rola odpravil v ZDA, na univerzo v Ohio, kjer ob študiju mednarodne ekonomije trenira v univerzitetni ekipi. Kakšne so njegove izkušnje po dobrih dveh mesecih bivanja v ZDA, kakšen je šolski sitem in še o čem smo se z njim pogovarjali ob vrnitvi v Slovenijo, kjer bo preživel praznike.
»Ko sem se vračal, sem bil tako razburjen, da na letalu sploh nisem mogel zaspati. V bistvu pa sem bil seznanjen z vsemi stvarmi, ki so se dogajale tukaj, saj sem z domačimi dnevno komuniciral preko spleta, skypa. Bilo pa je novo, da sem se srečal s sošolci, prijatelji, s katerimi sem imel manj kontaktov.«
Kakšna je bila prva epizoda bivanja v Ohiu?
B. Rola: »Občutki so dobri in hitri, kakršni so bili tudi po mojem prvem, spoznavnem obisku v marcu. Generalno gledano sem z vsem zadovoljen, življenje pa teče zares hitro. Urnik je zelo natrpan, tako da je to osnovni razlog, da mi je čas izjemno hitro minil.«
Ena največjih univerz v Ameriki
Kakšna je sploh univerza v Columbusu, na kateri bivaš?
B. Rola: »Veliko pove že podatek, da na njej študira približno 50 tisoč študentov. To je približno tako, kot bi vse ljubljanske fakultete združili na enem mestu. Sam stanujem na severnem delu kampusa, do južnega pa je približno pol ure normalne hoje. V samem kam-pusu so vse fakultete, od prava, medicine do ekonomije ... Gre za največjo ali vsaj eno največjih univerz v Ameriki. Kljub tej množici ljudi pa sam nikoli nisem imel občutka, da kaj ne bi delovalo tako, kot mora, pa naj gre za organiziranost zgradb, celoten sistem šolstva pa vse do prevozov. Sicer pa je osnovna značilnost ta, da dobiš hitro občutek sproščenosti, da se lahko z vsemi družiš.«
Kako je potekal tvoj delovni dan?
B. Rola: »Zjutraj sem vedno začel s poukom, kar mi ni bilo najbolj všeč (smeh). Sam sem imel urnik sestavljen tako, da je bila na začetku vedno matematika. V ponedeljek, sredo in petek sem imel ostali del dneva dovolj časa za dva teniška treninga, v torek in četrtek pa sem imel pouk nekoliko dlje, čez opoldan, tako da sem treniral samo enkrat. Sam sistem urnikov je za športnike zelo zanimiv: leto je razdeljeno na četrtine, športniki pa imajo posebno možnost, da si s svojim svetovalcem sami prednostno sestavijo urnik za naslednjo četrtino. Sam sem si tako v jeseni s tem svetovalcem sestavil urnik za zimo. Športniki so zares na nek način privilegirani tudi glede pisanja testov in podobnega, profesorji imajo za nas posebno razumevanje . Bistvo pa je, da tudi športniki, ki sicer za doseganje vrhunskih rezultatov porabijo nadpovprečno
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola: »Po spletu srečnih okoliščin sem namesto v študenstkih domovih pristal v apartmaju. Tam bivam z dvema tenisačema, oba sta študenta četrtega letnika. Eden je Američan, drugi pa Madžar.«
veliko časa za treninge, lahko ob tem uspešno študirajo.«
Kje bivaš, kdo so tvoji sostanovalci?
B. Rola: »Vsak, ki študira prvo leto, mora stanovati v študentskih domovih. Pri meni se je zadnji trenutek, preden sem prišel v Ohio, glede bivanja nekaj zakompliciralo, zato sem na koncu po spletu srečnih okoliščin pristal v apartmaju. Tam bivam z dvema tenisačema, oba sta študenta četrtega letnika. Eden je Američan, drugi pa Madžar in mi pri kakršnih koli težavah ali vprašanjih pomagata. S tem bivanjem v apartmaju sem se izognil tudi številnih študentskim zabavam v domovih, zato sem lahko povsem osredotočen na šolo in trening.«
Pozitivno rivalstvo na treningih
Kakšni pa so teniški treningi?
B. Rola: »Pred odhodom v ZDA so imeli nekateri moji trenerji v Mariboru in tudi drugi pomisleke glede treningov na ameriških univerzah. Sam sem bil glede tega ob prihodu v Ohio izjemno presenečen - pozitivno. Gre za visok nivo igralcev, izjemno pozitivno konkurenco med njimi - vsaj 30 jih igra dober tenis. V januarju bomo pričeli še študentsko ligo, v kateri prav tako vlada močna konkurenca. V naši ekipi nas je deset, med nami pa vlada veliko rivalstvo. Gle-
de tega sem bil na začetku kar šokiran in prestrašen, vendar sem se sedaj že navadil. A miselnost je takšna: če se moraš boriti za vsako točko na treningu, potem se boš na tekmi še bolj. Glede količine so treningi kar na evropskem nivoju, morda gre za nekoliko večjo intenzivnost.«
Kako poteka izbor za ekipo?
B. Rola: »Trener izbira ekipo, a se z nami o tem dosti pogovarja. Sprašuje nas, kakšne občutke imamo npr. o igranju s tem ali onim igralcem, bi lahko kateri igral na kakšnem prednostnem mestu v ekipi . Med nami poteka sproščena komunikacija, tako da ne čutimo pritiskov glede tega izbora. Sicer vem, da je konkurenca dobra: večina njih bi lahko brez težav igrala na turnirjih futures ali tudi chalenger.«
Kako si se privadil na trdo podlago?
B. Rola: »Lahko povem, da v Ameriki doslej še nisem videl igrišča s peščeno podlago. Na naši univerzi je 6 notranjih in 12 zunanjih igrišč, vsa pa so hitra'. V osnovi je to bil eden od osnovnih razlogov, da sem se odločil za ZDA. Prepričan sem, da lahko s temi trenerji in vso ekipo, ki nam je tam vsem na voljo, na tej podlagi izjemno napredujem.«
V času bivanja v ZDA si igral dva chalengerja in en turnir futures.
B. Rola: »Glede igranja turnirjev je tako, da imam takrat,
Trepetal za Federerja
Kako si v ZDA spremljal ATP turnejo?
B. Rola: »Trener je pravi teniški fanatik, tako da nas je sproti obveščal o vsem. Sem pa spremljal Masters, kjer je moj' Roger Federer končno zmagal! Videl sem, da je že na začetku igral odlično, nekoliko sem se ustrašil le, ko je igral finale z Nadalom. A tudi na koncu je bil takšen kot cel turnir - fantastičen.«
Kdaj boš spet ti igral kakšen turnir, ki šteje za ATP lestvico?
B. Rola: »V januarju bom pred študentsko ligo odigral najverjetneje dva futuresa, potem pa spet šele konec junija ali v začetku julija. Plan si bom sestavil pred junijsko vrnitvijo.«
ko ni na sporedu študentska liga, ta se igra od januarja do junija, svobodno izbiro, na katerih turnirjih bom igral. Pravilo je le takšno, da z njimi ne smem zaslužiti več, kot sem v tem času zapravil za študij. S temi turnirji lahko držim uvrstitev na ATP lestvici (sedaj je Blaž na 421. mestu, op. a.), ko pa bom povsem pripravljen za povsem profesionalni tenis, pa se bom podal v to.«
V izbrani smeri moraš izpolnjevati določene pogoje
Koliko poznaš študentsko ligo?
B. Rola: »Le malo. Doslej smo se o nastopih pogovarjali zelo malo, to bo sledilo januarja. Vem le, da igramo vsak konec tedna, igra pa se tri igre parov in šest posamičnih dvobojev. Baje je vzdušje in navijanje na teh tekmah odlično.«
Kako potekajo predavanja?
B. Rola: »Predavanja so podobna kot v Sloveniji, le jezik - angleščina - je pač drugačen. Morda je posebnost še ta, da se nekaj seminarskih nalog opravlja po internetu. Šolski sistem pa je povsem drugačen, kot ga poznamo v Sloveniji. Sam ga po dveh mesecih še zdaleč ne poznam v celoti. Na začetku se moraš odločiti za smer, v mojem primeru za mednarodno poslovanje, potem pa v tej smeri izpolnjuješ določene kriterije. Npr. pri matematika je ta kriterij na takšnem nivoju, pri jeziku na drugem ... A to še zdaleč ni tako preprosto: na srečo imamo svetovalce, ki skrbijo za to. Sam sem se s tem ubadal kar precej časa, tudi seminarsko nalogo sem napravil na to temo, a se do mnogih podrobnosti še nisem prebil.«
Kaj si želiš za naslednje leto?
B. Rola: »Želim si trenirati in igrati brez poškodb. Glede rezultatov nimam posebnih želja, važno je, da uživam v tenisu.«
Jože Mohorič
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj v disciplini 120 lučajev
Naslova Krambergerjevi in Podgoršku
Že po tradiciji ob koncu leta ptujski kegljaški klub Drava Deta center organizira prvenstvo MO Ptuj v disciplini 120 lučajev. Po napornih tekmovanjih v ligaškem delu prvenstva se pomerijo ekipe z našega območja in posamezniki ter iz sebe stisnejo zadnje atome moči, da odgovorijo na vprašanje, kdo je najboljši. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: ekipno (ekipe so lahko bile sestavljen poljubno), posamezno za ženske in posamezno za moške.
V ekipnem delu je sodelovalo 16 ekip s po štirimi tekmovalci. Vsaka je opravila dva nastopa, na vsakem kegljišču (v Deta centru in na Mestnem stadionu) po enega. Zanesljivo so zmagali Avanturisti v postavi Dani Kozoderc, Dušan Murko, Boris Premzl in Franc Žnida-rič, ki so podrli 4176 kegljev. Drugo mesto je s 4027 podrtimi keglji osvojila ekipa Kebab Fety v postavi Drago Arnuš, Janez Čuš, Pavle Ilic in Zdrav-ko Sušanj, tretja je bila ekipa Pullus s 3874 podrtimi keglji (Ivanka Plajnšek, Marija Kozo-derc, Marjana Šauperl, Branko Šauperl).
Prvi trije v obeh konkurencah
Foto: Miran Ritonja
Rezultati iz ekipnega tekmovanja so odločali o uvrstitvi v finale posameznic in posameznikov, kamor se je uvrstilo 6 najboljših žensk in 10 moških. Po prvem finalnem nastopu na
kegljišču DETA centra so v konkurenci za najvišja mesta ostale še 4 ženske in 6 moških, ki so se pomerili še v super finalu. Ta se je po tradiciji odigral na starem dvosteznem keglji-
Končni rezultati - ženske:
1.	Marina Kramberger
1031 (506 DETA + 525 Stadion),
2.	Nevenka Kolar	1025 (511 + 514),
3.	Selena Bombek	995 (499 + 496),
4.	Marija Kozoderc	955 (500 + 455).
Rezultati - moški:
1.Janez	Podgoršek
2.	Milan Čeh
3.	Jože Vogrin
4.	Franc Žnidarič
5.	Dani Kozoderc
6.	JanezČuš
1050 kegljev (540 + 510), 1045 (531 + 514), 1024 (525 + 499), 1022 (518 + 504), 1019 (518 + 501), 1007 (500 + 507).
Skupinska fotografija vseh udeležencev finala posameznikov
Šolski šport • Nogomet
Foto: Miran Ritonja
šču na stadionu. Tekmovanje je bilo do konca izredno zanimivo in napeto, saj so o zmagovalcih tako v moški kot ženski konkurenci, odločali zadnji lučaji. Tako je zmagovalka med ženskami, Marina Kramberger, šele v zadnjih dveh lučajih, ko je podrla dve čisti devetki, obrnila rezultat v svojo korist.
Najboljše ekipe, posameznice in posamezniki so bili nagrajeni z lepimi pokali, ki jih je podelil predsednik kegljaškega kluba Drava Boris Premzl.
Danilo Klajnšek
NŠ Poli Drava naprej z dvema ekipama
V športni dvorani Gimnazije Ptuj je v soboto, 18. decembra, potekal finalni turnir 1. faze nogometnega tekmovanja RIN (Rad igram nogomet) selekcij U-8. Do te faze tekmovanja so se med seboj merile ekipe, ki spadajo pod okrilje MNZ Ptuj, najboljši iz te faze pa se bodo poslej merili tudi z ostalimi. Vodja tekmovanja je bil Dejan Vilčnik, med seboj pa se je merilo 7 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini.
Skupina 1: NŠ Poli Drava A, NK Makole B, NŠ Poli Drava 2, NK Haj-dina Golgeter A
Skupina 2: NŠ Poli Drava B, NK Hajdina Golgeter D, NK Središče-Or-mož 1
Tekma za 3. mesto (2. uvrščena iz skupin): NŠ Poli Drava B - NK Hajdina Golgeter A 5:1.
Tekma za 1. mesto (1. uvrščena iz skupin): NK Hajdina Golgeter D -NŠ Poli Drava A 0:4.
Vrstni red:
1. NŠ Poli Drava A
2.	NK Hajdina Golgeter D
3.	NŠ Poli Drava B
4.	NK Hajdina Golgeter A
5.	NK Središče-Ormož 1
6.	NŠ Poli Drava 2
7.	NK Makole B
Najboljša tri moštva so se uvrstila v drugo fazo tekmovanja.
tp
Športni napovednik
10. turnir Toyota v malem nogometu
Športno društvo Center Ptuj organizira 10. turnir Toyota v malem nogometu. Ta bo v soboto, 8. 1., ob 8. uri v športni dvorani Center na Ptuju. Prijavnina znaša 75 evrov; nakazati jo je potrebno na TRR. 04 202-0000780884, s pripisom: za nogometni turnir, ali na dan žrebanja v gotovini.
Žreb bo v četrtek, 6. 1., ob 18. uri v gostišču Maraton Mirka Vin-diša, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizator pripravlja finančne in bogate praktične nagrade ter pokale.
Način igranja: po pravilih FIFE (4+1) z akumuliranimi prekrški. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev.
Dodatne informacije: 041 791 042, 041 400 309 ali 031 602 230.
Mali nogomet
MSM International ubranil naslov med veterani
Na tradicionalnem novoletnem malonogometnem turnirju v mariborski Lukni »Novo leto 2011« so ptujske ekipe tudi letos prikazale dobre igre.
V	članski konkurenci sta se v četrtfinale prebili Goja Bar Saš in Poetovio. Slednji so izgubili od kasnejših zmagovalcev (ekipe Alesa, d. o. o., iz Ljubljane) s 3:1, ekipa Goja Bar Saš pa je šele po kazenskih strelih (tekma se je končala z rezultatom 4:4) klonila proti kasnejšemu finalistu, ekipi Branik Talci.
V	finalu članskega turnirja so s prepričljivo igro slavili Ljubljančani, ki so 4:2 ugnali ekipo Branik Talci Ancora. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Željko Mitrakovic (Ales), naj strelec finalnega dela je bil Zoran Pavlovic (Bra-
nik Talci Ancora) s 3 goli, naj vratar pa je postal Zoran Ga-vric (Stand up Caffe).
Pri veteranih smo gledali ponovitev lanskoletnega finala, potem ko je Poetovio v polfina-lu po kazenskih strelih izgubil s Casinojem Joker (tekma se je v rednem delu končala z rezultatom 2:2), v drugem polfinalu pa je ekipa MSM International premagal Gemax kelme s 5:2. V finalu je ptujska ekipa MSM International z lahkoto opravil s Casinojem Joker in slavila 4:2. Za zmagovalce so zaigrali Damjan Romih, Simon Sešlar, Borut Arlič, Oskar Drobne, Matjaž Štancar, Stani Grajžl, Boris Pungaršek, Peter Šrot, Gregor Židan in Nani Matjašič.
FNM
Ekipa Ales, d. o. o. - zmagovalka članskega turnirja
MSM International - zmagovalci med veterani
Planinski kotiček
Po poti Ivana Potrča in Matija Murka
V nedeljo, 2. januarja, prirejamo planinci skupaj z društvom Zreli vedež Ptuj že 11. Pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Zbor pohodnikov bo ob vsakem vremenu na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju ob 9. uri. Po kratkem kulturnem programu in novoletnem voščilu se bomo podali pod vodstvom vodnika Janeza Vertiča po poteh Potrčevega otroštva do Štukov in Mestnega Vrha. Pohod bomo zaključili pri turistični kmetiji Turizem na vasi Lacko na Drstelji, kamor bomo prišli po obisku rojstne hiše dr. Matije Murka. Tam bo poskrbljeno za okrepčilo in razvedrilo. Pohodniki prejmejo pohvale za pet- in desetkratno udeležbo na pohodu.
Vabimo vse ljubitelje rekreacije v naravi in ljubitelje slovenske besede, da se nam priključijo na tej zanimivi in zdaj že s planinsko markacijo označeni poti. Povratek bo potekal do parkirišča pod gradom.
Šah • Pirčev memorial
Uspešni Ptujčani
■ V	■
Šahovska zveza Slovenije in ŽŠK Maribor sta minulo nedeljo s finalom Pirčevega memoriala zaključila vseslovensko akcijo »Slovenija šahira«. Nastop na tem finalu so si priborili posamezniki na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih, ki so potekali v desetih slovenskih mestih, med drugim tudi na Ptuju.
V članski in mladinski konkurenci je uspešno nastopilo pet članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Najboljši med njimi je bil VM Jure Borišek, ki je pri članih osvojil drugo mesto z osvojene 22,5 točke in za zmagovalcem, VM Robertom Marku-šem, zaostal le pol točke. Drugi ptujski VM Duško Pavasovič je z 19,5 točke zasedel sedmo mesto, soliden pa je bil tudi FM Robert Roškar na 18. mestu.
Pri mladincih sta nastopila Žan Belšak, ki je na nedavno končanem turnirju Ptuj Open Spodnje Podravje osvojil odlično drugo mesto, ter mladi reprezentant Klemen Janžekovič.
Po nekoliko slabšem začetku je Žan nadaljeval solidno in ob koncu s 6,5 točke osvojil osmo mesto. Klemen Janžekovič je bil s 4 točkami trinajsti, ob tem pa je v medsebojnem dvoboju zabeležil zmago.
Ob koncu 17. Pirčevega memori-ala so najboljši trije po kategorijah prejeli pokale, Šahovska zveza Slovenije pa je proglasila najboljša ša-hista za leto 2010. Pri ženskah je ta naslov pripadel VM Ani Muzičuk, pri moških pa VM Luku Leniču.
Šahiste sedaj čaka krajši počitek, že 8. januarja pa se bodo najmlajši pomerili na posameznem osnovnošolskem državnem prvenstvu, kjer bo nastopilo kar nekaj mladih članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki so si nastop priborili na predhodnih regijskih tekmovanjih. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na tradicionalni društveni novoletni hitropote-zni turnir 2. januarja ob 9. uri.
Silva Razlag
Tudi v VDC Dornava igrajo šah
Da v VDC Dornava igrajo dober šah, so člani njihovega krožka skupaj z mentorji dokazali letos spomladi na tretjem državnem prvenstvu uporabnikov varstveno-delovnih centrov Slovenije, ki je bilo organizacijsko eno najbolje izvedenih prvenstev. Izredni so bili tudi rezultati domačinov, saj je drugič zapored zmagal Davorin Šajnovič, odlične uvrstitve pa so dosegli še drugi člani krožka. Njihov trud in prizadevanja so opazili v Šahovskem društvu Tehcenter Ptuj. Na čelu s predsednikom društva MM Danilom Polajžerjem so se odločili, da jim podarijo dva kompleta šahovskih garnitur. Tako bodo še intenzivneje trenirali in se pripravljali za vsa
naslednja tekmovanja.
Člani krožka so bili ob podarjenih šahovskih kompletih še posebej veseli nedavnega obiska MM Anite Vrabič, ki je skupaj s spodaj podpisano z njimi odigrala nekaj partij šaha. Pozorno so prisluhnili njenim poučnim navodilom o pomenu šaha za razvoj in treniranje spomina. Člani šahovskega krožka so se obema ob koncu druženja zahvali z izdelki iz lastnih delavnic, ŠD Tehcenter Ptuj pa čestitali ob njegovi 75-letnici delovanja, v okvir katerega je spadal tudi tokratni obisk. Izrečeni sta bili obojestranski zaobljubi, da bodo takšno srečanje gotovo še kdaj ponovili.
Silva Razlag
Fotografija: Helena Habjanič
Davorin Šajnovič in Branko Emeršič sta se odlično upirala gostjam.
Šahovski kotiček
Viktor Napast zmagovalec ciklusa
Končan je ciklus šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2010 v pospešenem šahu. Na skupno enajstih turnirjih je sodelovalo štirideset igralcev. Končni rezultati so doseženi na osnovi turnirskega pravilnika, ki upošteva prvenstveno rezultate na posameznih turnirjih, ob tem pa upošteva tudi disciplino, to je udeležbo na turnirjih.
V decembru sta bila v skladu s pravilnikom odigrana dva turnirja. Na prvem je zmagal veteran Janko Bohak pred Borisom Žlendrom in Jožefom Kopšetom, na drugem pa Danilo Polajžer pred Viktorjem Na-pastom in Igorjem Iljažem.
Rezultati prvega turnirja: Janko Bohak, Boris Žlender in Jožef Kopše po 5,5 točk, Martin Majcenovič in Viktor Napast po 5 točke, Branko Orešek 4 točke, Ciril Kužner 3,5 točke, Leon Selišek 3 točke itd.
Rezultati drugega turnirja: Danilo Polajžer 7 točk, Viktor Napast 5 točk, Igor Iljaž, Klemen Janžekovič in Ciril Kužner 4,5 točke, Martin Majcenovič, Boris Žlender in Branko Orešek 3 točke itd.
Prvak Šahovskega društva Tehcenter Ptuj v pospešenem šahu za leto 2010 je zasluženo postal Viktor Napast, ki je imel edinega resnega konkurenta v veteranu Janku Bohaku, a ta na zadnjem turnirju v ciklusu ni nastopil. Samo štirje udeleženci - Martin Majcenovič, Ciril Kužner, Branko Orešek in Leon Selišek - so nastopili na vseh enajstih turnirjih. Posebej je potrebno pohvaliti najstarejšega udeleženca Martina Majcenoviča, ki je lahko predvsem mlajšim igralcem vzor za redno nastopanje na domačih turnirjih.
Končni vrstni red društvenega prvenstva v pospešenem šahu za leto 2010: Viktor Napast 131 točk (10 turnirjev), Janko Bohak 114 točk (9 turnirjev), Igor Iijaž 83 točk (8 turnirjev), Martin Majcenovič 79 točk (11), Žerak Zlatko 62 točk (7), Ciril Kužner 55 točk (11), Danilo Polajžer 40 točk (2), Branko Sedlašek 37 točk (3), Darko Dominko 37 točk (5) itd.
Trije prvouvrščeni prejmejo knjižne nagrade.
Janko Bohak
Boks • Visok jubilej BK Ptuj
40 let Boksarskega kluba Ptuj
Boksarski klub Ptuj ima pestro zgodovino, saj se je v štiridesetih letih delovanja soočal z mnogimi težavami, kot so vadbeni prostori, nabava opreme in finance, a vse te težave so premagali z uspehi v ringu. Klub je bil uradno ustanovljen 1. januarja 1970 (op. p. zanimanje za boks je bilo prisotno že nekaj let prej) in je takrat spadal pod okrilje TVD Partizan, katerega predsednik je bil Jože Štrafela.
Pogledi v najstarejšem slovenskem mestu na to plemenito borilno veščino na začetku niso bili najbolj pozitivni, a kljub temu so na ustanovitveni skupščini za prvega predsednika izvoli Slavka Dokla. Ta je bil izkušeni boksar, ki je tekmoval za BK Maribor, BK Zadar in BK Split in je hkrati bil tudi prvi trener kakšnim tridesetim mladim boksarjem. Z veliko improvizacije so ti spoznavali boksarske veščine in leta 1973 je bilo v kino dvorani v Mar-kovcih prvo uradno boksarsko tekmovanje v naših krajih, na katerem so nastopili Jože Šo-štar, Jože Jošar, Srečko Pihler, Dušan Repič, Stane Korenjak in Roman Sagadin. Prvi dve generaciji boksarjev sta bili na za-četniškem nivoju in šele tretja generacija od leta 1977 dalje je bila prva rezultatsko uspešna.
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Dokl, predsednik BK Ptuj
Po uspehih je izstopal Anton Novak, ki je bil v mladinski kategoriji eden najboljših mladih boksarjev na svetu. Glede števila nastopov za BK Ptuj je prvo ime Albin Merc, ki je po neuradnih podatkih zbral kar 430 dvobojev. Med uspešnejše boksarje vsekakor sodijo tudi Stanko Matjašič, Milan Matja-šič, Janko Horvat in Dejan Za-vec (op. p. ta je treniral v ptujskem klubu čisto na začetku svoje kariere).
Prvi zmagovalec je bil Albin Merc
Zraven uspehov v ringu so
se v ptujskem klubu leta 1980 odločili po nekaterih vzgledih prirejanja boksarskih turnirjev v Jugoslaviji, da bodo pripravili ob pomanjkanju tekmovanj v Sloveniji (op. p. takrat je bilo v Sloveniji edino uradni tekmovanje republiško prvenstvo) Zlato rokavico. Prvi zmagovalec je bil domačin Albin Merc. Skozi leta je Zlata rokavica dobivala na pomenu, a želja v klubu je bila, da bi tekmovanje spravili na še višji kvalitetni nivo in v koledar tekmovanj mednarodne boksarske organizacije EABA. To jim žal skozi leta ni uspelo, a tekmovanje je na sporedu še dandanes in
letošnji zmagovalec je bil Rok Urbanc.
Skozi zgodovino Boksarskega kluba Ptuj je bil eden izmed prelomnih trenutkov tudi leta 1995, ko so dogradili pri športni dvorani Mladika prostore, ki so sedaj vadbeni prostori kluba. Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1992 postal predsednik slovenske amaterske Boksarske zveze Slavko Dokl, ki je takrat predal upravljanje kluba iz predsedniškega mesta Janku Gabrovcu. Za njim sta do leta 2000 klub vodila še Janez Meznarič in Boris Horvat, medtem ko Slavko Dokl v zadnjem desetletju ponovno želi sanirati klub in mu povrniti stari ugled. Prvo načelo skozi vseh štirideset let v Boksarskem klubu Ptuj je, da bi čim več mladih spoznali s to zanimivo in naporno športno panogo ter da bi jih iz ulice pripeljali v dvorane. Tako imajo v tem trenutku na spisku v klubu 72 boksarjev in boksark, izmed katerih jih je približno dvajset zelo aktivnih. Po predsednikovih besedah bodo pod okriljem glavnega trenerja Rada Pravdiča z dobrim delom mladi napredovali in v roku dveh do treh let si želijo v Boksarskem klubu Ptuj ponovno imeti kakšnega dobrega tekmovalca.
David Breznik
Prlekija • Priznanje za ljutomerskega športnega delavca
Branko Znidarič podpredsednik OKS
Dolgoletnega športnega delavca Branka Žnidariča, sekretarja ljutomerske športne zveze in direktorja javnega Zavoda za šport in izobraževanje odraslih in mladine, je minule dni doletela izjemno visoka čast in priznanje. Postal je namreč eden od treh podpredsednikov Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Gre za zgodovinski dogodek, saj se je zgodilo prvič, da je človek iz pomurske regije dobil tako pomembno funkcijo velikih športnih razsežnosti. »Letos jeseni sem kot član IO OKS razmišljal o umiku iz športne politike, toda na nagovarjanje mnogih sem se odločil še za tretjo kandidaturo, ki je bila tokrat zelo uspešna. Obvezuje me, da si še bolj zavzeto prizadevam za uresničitev vsebinskih nalog, ki so pomembne za vse zvrsti športnih panog, ne le na področju vrhunskega športa. Večjo pozornost bo veljalo nameniti civilni športni sferi, ko se bodo sprejemale pomembne odločitve pri nadaljnjem razvoju športa,« je po izvolitvi dejal Branko Žnidarič. Prepričan je, da bosta z njegovo funkcijo podpredsednika OKS, Prlekija in Prekmurje še opaznejši na slovenskem športnem zemljevidu.
Branko Žnidarič (50) je leta 1984 diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani, leta 1995 uspešno zaključil prvo šolo za športne managerje v Ljubljani, leta 2006 diplomiral na Fakulteti za management v Kopru in leta 2008 še na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Tega leta se je usposobil za notranjega presojevalca sistema vodenja kakovosti po zahtevah za ne-
Branko Znidarič
vladne organizacije, saj je ljutomerska športna zveza kot prva nevladna organizacija v Sloveniji prejela certifikat kakovosti, ki ga je letos nadgradila z mednarodnim certifikatom kakovosti ISO 9001. »Moje prvo srečanje z izvajalskimi nalogami na področju športa sega v leto 1985, ko sem pričel polpoklic-no opravljati dela sekretarja takratne Zveze telesnokulturnih organizacij Ljutomer. Sočasno sem v letih 1989-90 opravljal še dela sekretarja Zveze kulturnih organizacij Ljutomer. V marcu leta 1990 sem prešel na delovno mesto strokovnega sodelavca za družbene dejavnosti v okviru Občinske uprave občine Ljutomer. Opravljal sem dela s področja špor-
ta, šolstva, otroškega varstva, kulture in raziskovanja. V letu 1994 smo v okviru občine ustanovili Agencijo za šport Ljutomer - javni zavod za šport, spomladi, leto pozneje pa sem pričel opravljati dela in naloge direktorja Agencije za šport Ljutomer. Trajalo je polnih deset let, ko se je agencija na podlagi odločitve ustanovitelja preoblikovala v Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer. Imenovan sem bil za direktorja, skozi celotno navedeno obdobje pa opravljam tudi dela sekretarja Športne zveze (ŠZ) Ljutomer.«
V delovanje OKS se je Žnida-rič pričel aktivno vključevati leta 1995. Na takratni ustanovni skupščini OKS, ki je
hkrati pomenila tudi združitev OKS in ŠZ Slovenije, je postal delegat skupščine OKS-ZŠZ, kjer je do leta 1998 zastopal interese pomurske regije. Pred združitvijo je bil delegat skupščine ŠZ Slovenije in še prej delegat skupščine Telesno-kulturne skupnosti Slovenije v zboru izvajalcev ter Partizana Slovenije. V mandatu od leta 2002 do 2006 je bil predstavnik prekmurko-prleške regije v skupščini OKS, član Izvršnega odbora in podpredsednik Odbora za šport na lokalni ravni. V letu 2005 je bil na predlog IO OKS imenovan za člana Strokovnega sveta za šport pri Vladi RS za mandatno obdobje šestih let - do leta 2011. Branko Žnidarič je aktivno sodeloval pri nastajanju Združenja športnih centrov Slovenije, v mandatu 2006 do 2010 pa je bil predstavnik prekmursko-prleške regije v skupščini OKS, član Izvršnega odbora in podpredsednik Odbora za šport na lokalni ravni.
V četrtstoletnem delovanju je organiziral večino športno-rekreativnih tekmovanj, šolskih športnih tekmovanj ter promocijskih in zabavnih prireditev v pokrajini ob Muri, kot so občinske lige v malem nogometu in namiznem tenisu, liga krajevne skupnosti v nogometu, smučarski in plavalni tečaji za predšolsko mladino, krosi, ulični teki, sejemski teki, rola-nje, karate, ulična košarka in nogomet, odbojka na mivki, poletna olimpiada (odbojka, nogomet, košarka in plavanje), cicibaniada, vaške igre ter vsakoletne prireditve z razglasitvijo najboljših športnikov.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (6. del)
Božični čas
Ameriški božič se v osnovi ne razlikuje veliko od slovenskega. To je čas, ko se s sorodniki in prijatelji zberemo ter proslavimo.
Ena izmed mnogih okrašenih hiš ...
Foto: Aljaž Jelen
Foto: Aljaž Jelen
Pred »našo« hišo
Z velikim zanimanjem sem že konec novembra opazoval, kako so ljudje počasi začeli krasiti svoje domove. Če povem po pravici, se mi je to zdelo mnogo prehitro. Z mnogimi lučkami okrasijo svoje hiše, vrtove, drevesa in vse drugo, tako da je lepo razsvetljeno in bogato prikazano. Vsi so v pričakovanju božiča, v pričakovanju daril.
Juršinci • Prvi uporabniki nove sejne sobe
Juršinski veseli rekord
V petek dopoldne se je, nekoliko nepričakovano, a vendarle, zgodila zelo neobičajna, a nadvse lepa otvoritev novozgrajene občinske sejne dvorane. Razlog za otvoritev pa so - juršinski rekorderji.
Da bo bolj jasno, za kaj je šlo, moramo povedati, da jur-šinski župan že tradicionalno dvakrat letno sprejme svoje najmlajše, v tistem obdobju leta rojene občane. In letos je za Juršince rekordno leto v nataliteti; rodilo se je namreč kar 32 novih Juršinčank in Juršinčanov, zato je bila stara sejna soba absolutno premajhna za vse kratkohlačnike ter njihove mamice in očete.
Župan Alojz Kaučič jih je najprej sicer sprejel v stari, majhni sejni sobi, kamor so se mamice z otročki komaj zgnede (kakšen očka pa je
moral pač počakati na hodniku), in pri tem povedal: „Že junija sem sprejel 13 naših novih občanov, danes vas je tukaj še devetnajst in zelo sem vesel, ko vidim, da ste vsi zdravi in dobre volje. Ti sprejemi bodo ostali stalna praksa še vnaprej in verjamem, da bomo drugo leto podrli letošnji rekord - zato smo tudi zgradili novo sejno sobo, saj je ta že zdaj absolutno premajhna!
Sicer pa sem izjemno vesel, da nataliteta v naši občini raste ves čas od ustanovitve, danes nas je tako že točno
2403, morda pa tudi že kakšen zraven, a to bomo videli naslednje leto. Za malčke smo poskrbeli z ureditvijo vrtca, naslednje leto bo dokončano tudi igrišče z igrali, moram pa tudi povedati, da je naš vrtec, ki ga trenutno obiskuje 94 otrok, dvoizmenski in ponuja varstvo do 22.30, kar je redkost daleč naokoli."
Kratek nagovor župana, ki ga je zaključil z voščili ob praznikih in željami za srečo ter zdravje vseh, otrok in staršev, dojenčkov ni zmotil v varnih naročjih njihovih staršev; vsekakor so bili ve-
liko bolj tihi in umirjeni kot juršinski svetniki na sejah ...
Zaključno dejanje kratkega in sladkega sprejema pa se je zgodilo v povsem novi, še ne-opremljeni sejni sobi, saj je bilo edino tako možno ove-kovečiti dogodek z vsemi prisotnimi tudi s fotografskim aparatom. To je bila tako tudi prva javna otvoritev novih občinskih prostorov, kjer je župan staršem izročil še priložnostna darila - knjižico in cvet, ob rojstvu pa občina za vsakega novorojenca nakaže 100 evrov.
SM
Letos rojeni juršinski občani so imeli čast odpreti novo sejno sobo v občinski zgradbi, saj je bila stara popolnoma premajhna za vse -letos se je namreč v Juršincih rodilo kar 32 otrok, kar je rekord občine.
Skrbijo, da bodo vse svoje sorodnike in prijatelje obdarovali. Po drugi strani pa je božič tudi družinski praznik, ko se obišče sorodnike in prijatelje. Njim pošiljajo tudi voščilnice na vse konce in kraje.
Tukaj je navada, da se božično drevo, ki je lahko naravna smrekica ali umetna, prične krasiti mnogo prej kot na božični večer. Po navadi jo postavijo v začetku decembra. Tudi mi smo jo takrat postavili in okrasili. Bogato je okrašena z različnimi okraski, kot so razne figurice itn., tudi lučke ne smejo manjkati. Okraski so bili kupljeni ali podarjeni od sorodnikov in prijateljev. Imajo posebno, spominsko vrednost. Okrasili smo tudi celo dvorišče, kjer ne manjka raznobarvnih lučk. Z lučkami je okrašeno celo naselje, ulice, poslovni objekti.
Veliko ljudi je vernih, zato imajo zraven smrekice postavljene tudi jaslice. Moja mama gostiteljica še dandanes postavi jaslice, ki jih je izdelal njen oče. Stare so preko 30 let. Navadno postavijo samo hlev z glavnimi osebami in nekaj živalmi. Še vedno pa je pod smrekico dovolj prostora, kjer se bodo na božični večer nastavila darila.
Brez daril ni božiča
Božiča si Američani brez daril ne znajo predstavljati. To pomeni, da se nakupovanje za božična darila začne že konec novembra. Takrat imajo neuradni praznik, posebej namenjen nakupovanju - »črni petek«. Prodajalci ponudijo izjemno nizke cene za ogromno artiklov. Kupci to priložnost zagrabijo in se začnejo zbirati pred trgovinami že dan pred odprtjem trgovin, pozno zvečer. Trgovine se nato odprejo že zelo zgodaj zjutraj (okoli 3. ure). Sezona božičnih nakupov se prične.
Obdarovanje ob božiču je tukaj različno od družine do družine. V družini, iz katere izhaja moja mama gostiteljica Nancy, je obdarovanje v osnovi podobno našemu obdarovanju. Navado imajo, da odrasli obdarujejo vse otroke v širši družini ter se obdarujejo tudi med sabo. Odrasli člani družine izberejo darila, s katerimi bodo obdaril dru-
ge člane družine. Pri velikih družinah je to težko, saj je za vsakega člana treba izbrati darilo, ki bi bilo zanj najprimernejše. Če poznaš sorodstvo, prijatelje in druge, ki jih obdariš, ni težav, saj jim podariš darilo, za katerega si prepričan, da jim bo všeč in jim bo kakorkoli koristilo.
Odpiranje daril je zelo vznemirljivo, še posebej za otroke, saj prejemnik darila ne ve, kaj je dobil.
Popolnoma drugače pa je v družini, iz katere izhaja moj oče gostitelj Jim. Družinske člane obdarujejo tako, da vsak član širše družine izdela seznam svojih treh želja. Seveda je želja pogojena s ceno darila. Nato sledi žreb. Vsak izžreba enega sorodnika ter mu kupi darilo z eno izmed želenih stvari. Družina se medsebojno dogovori, kakšna je vrednost posameznega darila. Pri tem načinu obdarovanja sicer ni tistega vznemirjenja pri odpiranju darila, ampak prejemnik vsaj dobi stvar, ki si jo je želel. Darila se razdelijo na zabavi, ki je na božični dan. Takrat se zbere vsa širša družina.
Sam bom bližnje obdaroval s slovenskimi izvirnimi darili, saj mislim, da jim bodo ostala v trajen spomin, hkrati pa bodo za njih tudi uporabna.
V prazničnem času je tudi tukaj zelo veselo. Vendar ljudje svojega veselja ne izražajo z uporabo pirotehničnih izdelkov. Za razliko od Ptuja, kjer sedaj, predvidevam, že na veliko pokajo petarde, tukaj nisem slišal niti poka. To je dobro tudi s stališča, da zato ni poškodb pri uporabi pirotehničnih izdelkov.
Vse vzdušje v šoli, cerkvi in na ulicah je bilo v tem času v pričakovanju božiča. Na samo novo leto ni toliko priprav in vznemirjenja. Utrip življenja je usmerjen predvsem do božiča. Novo leto se ne praznuje z velikim ognjemetom. Ljudje po navadi gredo kam na novoletne zabave ali obiščejo sorodnike.
Svoj prvi ameriški božič sem preživel v sklopu gosti-teljske družine in njihovih sorodnikov. Menim, da so božični prazniki namenjeni prav temu - družini, da se zbere in proslavlja.
Aljaž Jelen
Sheboygan Falls -Podlehnik
Foto: SM
Na valovih časa
Okoli sveta (60.) • Filip Kovačič
Tel Aviv v soncu
Tel Aviv me je pričakal v soncu in neverjetnih temperaturah za sredino novembra. Bilo je preko 28 stopinj. Največje mesto je tako drugačno od Jeruzalema, kot je drugačno le možno biti. Tako, kot je Jeruzalem zgodovinski in konzervativen, je Tel Aviv moderen in liberalen. Umetno zgrajeno mesto ob obali ponuja vse, kar ponujajo mondene svetovne prestolnice. Ni čudno, da mu pravijo tudi židovski Miami. Mesto je urejeno, čisto, moderno in drago. Zelo drago. Pravzaprav je celoten Izrael drag, Tel Aviv pa je še samo nadgradnja te draginje. Že hostel me je stal veliko več kot drugje, z izjemo Jeruzalema. Dvigi na bankoma-tu so se kar vrstili, izraelski še-kli pa polzeli iz denarnice.
Kot po navadi sem si tudi tokrat mesto največ ogledoval kar peš. Tako ga najbolje začutiš, pa še poceni je ... Proti severu, nedaleč stran, stoji slikovito mestece Jaffa, ki je vsekakor vredno ogleda. Mogoče se kdo spomni dobrih, sladkih in sočnih pomaranč z imenom Jaffa,
ki smo jih nekoč tako radi jedli. Ime so dobile prav po tem mestu, čeprav so jih pozneje razširili po vsem Bližnjem vzhodu. In nisem si mogel kaj, da ne bi spil sveže pripravljenega soka iz svežih, pred menoj stisnjenih pomaranč.
Če se želiš pogovarjati z domačini, je najbolje zaviti na plažo, ki se razteza nekaj kilometrov pred Tel Avivom. Mesto ima preko tristo sončnih dni v letu in plažo, ki je odprta skozi celo leto. Če ne bi imeli toliko varnostnih težav, bi to bila skoraj idealna dežela. Vsaj kar se tiče ugodne sredozemske klime.
Zadnji večer sem užival na terasi s pogledom na morje in razmišljal, kako hitro je minilo moje potovanje. Tri tedne intenzivnega dogajanja skozi pet dežel. Neprestano na poti, brez počitka. Ampak to mi je popolnoma ustrezalo. Kako veliko se lahko zgodi v tako kratkem času ...
Naslednji dan sem imel letalo proti Belgiji, na srečo šele zvečer. Vedel sem, da moram na strogo varovano letališče
Tel Aviv
Foto: Filip Kovačič
priti vsaj uro ali dve prej kot po navadi. Slišal sem, da so kontrole izjemno stroge, pa saj bi to lahko tudi pričakoval, glede na stalne kontrole ob vstopih v vlak ali avtobus ali v nakupovalni center. Pravzaprav, ne vem, kje me niso pregledovali. Torej odločil sem se, da bom na letališču že pet ur pred vzletom. Imel sem nekak čuden občutek. Ni me varal...
Plaža v Tel Avivu
Foto: Filip Kovačič
Na letališču
Iz svojega začasnega bivališča - preprostega hotelčka ob obali - sem se proti letališču odpravil z javnim prevozom. Časa sem imel dovolj, zato sem si lahko privoščil nekaj prestopov z mestnim avtobusom do železniške postaje in nato še vlak do letališča. Povezave so odlične, v petnajstih minutah od vstopa na vlak sem se že sprehajal pred prvo kontrolo verjetno najbolj varnostno zaščitenega letališča na svetu -Ben Gurion v Tel Avivu. Seveda sva bila jaz in moj nahrbtnik že dodobra pregledana pred vstopom na železniško postajo.
Imel sem skoraj šest ur do vzleta svojega letala. Prepričan, da sem vseeno prišel prezgodaj, sem se odpravil na sprehod po letališki stavbi. Oboroženi vojaki so bili na vsakem koraku, vmes pa še verjetno veliko število varnostnega osebja. Opazil sem naprave, ki jih še nikjer do sedaj na letališčih nisem videl.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Kako do tistega, kar nam primanjkuje
Prazniki pred vrati...
Pogosto se pritožujemo, da v življenju kaj pogrešamo ali da česa nimamo dovolj, da nekaterih stvari nimamo toliko, kot bi si jih želeli, skratka, da nam nečesa tako ali drugače primanjkuje. Lahko gre za denar, ljubezen, prijateljstvo ali kakršno koli drugo stvar ali čustvo.
Torej zelo radi se pritožujemo, da nam česa manjka, le malokrat pa razmišljamo, kako bi prišli do tega, kar nam primanjkuje.
Odgovor lahko dobimo, če se ozremo po nekaterih zakonih: fizikalnih in duhovnih.
Prvi zakon delovanja življenja je preprost, to kar damo, to dobimo oziroma to se nam vrača. Dokazi za to so preprosti, vsak izmed nas jih lahko najde okrog sebe.
Poglejmo si naslednja dva primera.
Veliko trgovskih podjetij vedno bolj zahteva od svojih prodajalk, da so prijazne in nasmejane. Zakaj? Zato, ker s tem, ko podarijo nasmeh, dobijo nazaj pozitivna čustva. Ko pa se počutimo dobro in sprejeto, smo pripravljeni kupiti več. Ne nazadnje gre prav za to.
Po drugi strani pa, če boste
spoznali nekoga na novo in mu za dobrodošlico komaj namenili pogled in namesto prijazne besede namignili samo z naduto kretnjo, verjetno novi znanec ne bo nič kaj vesel. Velika verjetnost je, da se ne bo prav dobro počutil v vaši družbi in si bo želel čim prej in čim dlje stran od vas.
Kar damo, to dobimo. Sedaj pa prenesimo zadevo na drugo raven življenja. Kaj storimo, ko nam nečesa primanjkuje? Po navadi postanemo nezadovoljni, zapremo se v vase in dobimo odpor do tega, kar nam primanjkuje. Vendar za to, kar naredimo, dobimo ravno nasprotni učinek, kot bi si ga želeli. Velika verjetnost je, da nam tega še bolj prične primanjkovati.
Rešitev pa je ravno nasprotna: če si želimo več nečesa v življenju, moramo naj-
prej več tega dati oziroma podariti. Primer: če si želimo, da bi imeli več prijateljev, moramo najprej sami postati prijatelj več ljudem. Če si želimo več spoštovanja okolice, moramo sami najprej bolj začeti spoštovani druge. In tako bi lahko še nadaljevali z naštevanjem.
Brez dvoma velja, ko v nekaj vložimo energijo, to začne rasti in stanje se začne izboljševati.
Že stara modrost, ki izvira tako iz duhovnih načel kot tudi fizike, pravi: kar seješ, to ža-nješ ali pa vse se vrača, vse se plača. V fiziki velja zakon, da ima vsaka akcija svojo reakcijo. Vsako naše dejanje ima nedvomno posledice.
Vse to se sliši preveč enostavno. Ljudje si radi kompliciramo življenje. S tem pa pozabljamo na bistvo.
Pomanjkanje lahko rešimo le z akcijo, pritoževanje ni še no-
benemu pomagalo. Najboljša akcija je ta, da najprej to, kar sami potrebujemo podarimo.
Seveda verjetno ne takoj. Ta strategija deluje na dolgi rok. Od setve do žetve mora preteči določen čas.
To, da nam nečesa primanjkuje, je lahko začasno ali pa trenutno stanje duha. Na primer revščina je lahko stanje duha, način negativnega mišljenja in nedelovanja, ali pa trenutna situacija, ki jo z akcijo spremenimo tako, da začnemo podarjati, mogoče s pravo poslovno idejo. Nujno je, da se življenju ne zapiramo, ampak odpiramo; tako poslovno kot tudi zasebno.
Podarite, kar vam primanjkuje in še več tega boste dobili.
Naj se prazniki pričnejo ...
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved GSM: 031 708 026
Torek, 28. december
Danes goduje Živko. Danes jetepežnidan.
1022 so bili bogomili prvi na zahodu, ki so umrli na grmadi. Sežgati jih je dal francoski kralj Robert.
1895 sta brata Lumiere predstavila v salonu slovite pariške kavarne Cafe de Paris prvo filmsko predstavo na svetu. 30 ljudi si je ogledalo film Odhod iz tovarne.
1903 se je rodil ameriški matematik madžarskega rodu John von Neumann. Utemeljil je novo vejo matematike, ki je dobila ime »teorija iger«. Umrl je leta 1957.
1908 je prišlo na Siciliji do enega največjih potresov kar jih pomni Evropa. V drugem največjem mestu Mesini se le nekaj stavb ni podrlo, mrtvih pa je bilo več kot polovico od 150.000 prebivalcev mesta in veliko okoličanov. 1789 je bila v ljubljanskem gledališču prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka. To je bilo prvo gledališko delo v slovenščini. 1800 so izvedli v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani mašo Missa in Tempore Belll, s katero se je Joseph Haydn oddolžil za častno članstvo v ljubljanski Filharmonični družbi. Sreda, 29. december Danes godujeta David in Tomaž. Danes je svetovni dan biotske raznovrstnosti. 1809 se je rodil britanski politik William Ewart Gladstone, premier in vodja liberalne stranke, ki je uvedel številne družbene reforme. 1876 se je rodil španski čelist, dirigent in skladatelj, eden največjih glasbenikov 20. stoletja Pablo Casals.
1890 so ameriški vojaki v bitki pri Ranjenem kolenu pobili okrog 200 mož, žena in otrok iz indijanskega plemena Sioux.
1926 je umrl avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Njegovo največje delo so De-vinske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko liriko.
1921	se je rodil srbski pisatelj in politik Dobrica Čosič. Bil je zagovornik veli-kosrbskih stališč. V letih 1992/93 je bil predsednik ZR Jugoslavije, ki sta jo tvorila Srbija in Črna gora.
1940 je doživel London najhujše bombardiranje od začetka 2. svetovne vojne. Četrtek, 30. december Danes goduje Evgen.
1865 se je rodil angleški pisatelj Rudyard Kipling, avtor priljubljenih del za mladino. Leta 1907 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. 1916 je skupina ruskih plemičev umorila ruskega verskega fanatika Gregorija Jefimoviča Rasputina, ki je zaradi vpliva na carico Katarino praktično z njo vladal Rusiji.
1922	je na vsezveznem kongresu svetov 2215 delegatov iz ruske, ukrajinske, transkavkaške in beloruske sovjetske republike ustanovilo Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR, tudi Sovjetska zveza).
1959 so v ZDA splovili prvo jedrsko podmornico, oboroženo z raketami polaris. 1999 sta zunanja ministra Kitajske in Vietnama skoraj 21 let po kratki, vendar krvavi vojni podpisala sporazum o meji med državama. 1918 je Narodna vlada Slovenije izdala odredbo o osemurnem delavniku v tovarniških podjetjih za vse pomožno delavstvo, zaposleno v državnih, občinskih in zasebnih podjetjih. Petek, 31. december Danes goduje Silvester.
314 je dobilo silvestrovo svoje ime po Silvestru I. ki so ga izvolili za papeža na današnji dan leta 314.
1514 se je rodil flamski zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v knjigi prvi pravilno opisal anatomski opis, ki g je napravil na osnovi razteleševanja človeških trupel.
1747 se je rodil nemški pesnik Gotfried Bürger. Njegovo najzanimivejše delo je balada Lenora.
1880 se je rodil ameriški general in politik George Marshall, znan predvsem po načrtu ameriške gospodarske pomoči Evropi po drugi svetovni vojni. 1908 se je rodil avstrijski arhitekt in publicist Simon Wiesenthal, ki se je proslavil z lovom na pobegle nacistične vojne zločince. Sobota 1. januar
Danes je svetovni dan miru in praznik matere Marije.
412 p. n. št. naj bi se rodil grški filozof Diogen iz Sinope.
1431 ali 32 se je rodil Rodrigo Borgia. Kot papež Aleksander VI. se je vpisal v
zgodovino Cerkve po svojem razuzdanem življenju, korupciji in tiranstvu.
1484 se je rodil švicarski verski reformator Ulrich Zwingli.
1823 se je rodil madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petofi.
1863 se je rodil pobudnik olimpijskih iger moderne dobe baron Pierre de Cou-
bertin. Oživil jih je po skoraj 1500 letih.
1898 so se do tedaj samostojna mesta Manhattan, Brooklyn, Queens, Bronx in Staten Island združila v novo mesto z imenom New York. Nedelja, 2. januar Danes goduje Makarij.
1492 so v bojih z Mavri Španci zavzeli Granado. Vdal se je zadnji muslimanski vladar v Španiji katoliškima vladarjema Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastilski.
1635 je kardinal Richelieu v Franciji ustanovil Academie Francaise.
1822 se je rodil nemški fizik Rudolf Julius Clausius, ki je postavil drugi zakon
termodinamike.
1870 se je rodil nemški kipar in grafik Ernst Barlach. V nacističnem obdobju je bila njegova umetnost razglašena za nemoralno. Mnogo del je bilo uničenih. 1882 je ameriški multimilionar John D. Rockefeller ustanovil Standard Oil Trust, v katerem je združil štirideset naftnih podjetij in tako dosegel prevlado na naftnem trgu.
1913 je umrl francoski meteorolog Leon-Philippe Teisserenc de Bort, ki je odkril stratosfero in s tem tlakoval pot študiju višjih plasti ozračja. Ponedeljek, 3. januar Danes goduje Genovefa.
1521 je papež Leon X. izobčil Martina Lutra. 1799 je francoski voditelj Napoleon Bonaparte ustanovil svojo gardo. 1868je na Japonskem prevzel oblast cesar Mucuhito, ki je po sedmih stoletjih ukinil nadoblast vojaških voditeljev šogunov in omogočil odpiranje Japonske v svet.
1890 se je rodil pisatelj, ki je leta 1958 odklonil Nobelovo nagrado za književnost. To je bil ruski pisatelj Boris Pasternak, ki so mu nagrado podelili za roman Dr. Živago.
1892 se je rodil angleški pisatelj John Ronald Tolkien, avtor epske trilogije Gospodar prstanov. Umrl je leta 1973.
1900 se je rodil sovjetski maršal Vasilij Ivanovič Čujkov. Leta 1942 je prevzel obrambo Stalingrada in ga obranil pred Nemci. 1925 je Musolini uvedel fašistično diktaturo v Italiji.
AvtoD£OM
Prenova mazde5 v „nagare" stilu
Prenove enoprostorske mazde5 so se Japonci lotili tako temeljito, da skoraj govorimo o novi generaciji. Res, da so zadržali večino tehničnih značilnosti, med katerimi si posebno mesto zaslužijo bočna drsna vrata, ki so še vedno redkost, a z novo obliko in občutkom za podrobnosti so nedvomno povečali izbiro nakupa družinskih vozil. Mazda5 je zdaj osem centimetrov daljša, oblikovalski slog „nagare" posnema gibanje vode, zlaganje do sedmih sedežev pa je preprosto.
Mazda5 je v petih letih prodaje dobila približno pol milijona kupcev, od tega je slaba polovica vozil ostala na Stari celini, pred nekaj dnevi pa so pokazali naslednico, ki januarja prihaja tudi na slovenski trg.
„Zoom-zoom" je očitno stvar Mazdine preteklosti, saj se trenutna oblikovna usmeritev imenuje "nagare", kar pomeni vodni tok in označuje valovito obliko, ki je najbolj opazna na bokih avtomobila. Spremenjena filozofija oblikovanja se začne pri sprednjih žarometih, kjer „vodne" črte začenjajo svojo pot in jo nadaljujejo čez boke vse do zadnjih luči, ki so postavljene prenizko, zato je zadek oblikovno manj posrečen.
Kljub dolžinskemu prirastku se mere notranjosti niso spremenile in mazda5 tako ostaja enoprostornež z znano sedalno razporeditvijo 2
+ 3 + 2, pri kateri sta zadnja sedeža pogrezljiva v prtljažno dno. Pri drugi sedežni vrsti sta zunanja sedeža široka, sredinski je ožji in omogoča, da ga zložimo ter s tem dobimo več prostora za dva potnika oziroma prehod do zadnjih dveh sedežev čez sredino kabine.
Drsna vrata se zdijo pri takih avtomobilih dobra rešitev, saj omogočajo lažji vstop in izstop, izkažejo se pri odpiranju, tudi odprtina
je velika, zato je nameščanje otroških sedežev preprosto, a taka tehnična rešitev je bližje do-stavnikom kot osebnim vozilom. Japonski strokovnjaki so dodali tipalo, ki zaustavi zapiranje, če v odprtini zazna najmanjšo oviro, saj je še bolj občutljivo kot pri prejšnji generaciji, s čimer so dodatno zmanjšali možnost poškodb.
Nekatere linije zunanjosti se prenašajo na voznikovo delovno okolje, še posebej na armaturno ploščo, ki je nad merilnikoma hitrosti in motornih vrtljajev privzdignjena, kot da ima krila. Drugače so oblikovani gumbi za upravljanje klime in radia, več je tudi kromiranih vložkov in na otip prijetnejših materialov.
Vstopna oprema obsega klimatsko napravo, radio s predvajalnikom zgoščenk, naslona za roke, elektronski nadzor stabilnosti, električno nastavljivi ogrevani ogledali in električni pomik stekel. K opremi TE dodatno sodijo lita platišča, meglenki, usnjen volan z upravljali, potovalni računalnik, zložljivi mizici za sedežema, predal v pokritem prtljažniku in samodejna klima. Oprema TX je bogatejša še za senzorske brisalce, parkirne senzorje, tempomat, ogrevana sprednja sedeža in tehnologijo bluetooth. Toplo priporočam doplačilo za električna pomična drsna vrata, ki so sicer del serijske opreme TX plus, k najdražjemu paketu opreme GTA pa spadajo še 17-palčna platišča, sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, usnjeni sedeži, CD-iz-menjevalnik in dodatki v barvi karoserije.
Motorja bosta na začetku prodaje le dva, in še to oba bencinska. 2,0-litrski bencinski štirivaljnik (150 KM) z neposrednim vbrizgom goriva je opremljen s sistemom za samodejni zagon motorja, ki za vnovični zagon izkorišča vžig v valju in je zato po zatrjevanju Mazdinih inženirjev dvakrat hitrejši od običajnih sistemov start/stop, kar prispeva k nižji porabi goriva in skromnejšim izpustom ogljikovega dioksida. Tudi drugi motor ni nov, a velja za posodobljeno različico 1,8-litrskega štirivaljnika s 115 KM. Zanimiva je tudi nanotehnologija izdelave katalizatorja, s katero so prihranili kar 70 odstotkov dragih kovin, potrebnih za dokončno zgorevanje le delno zgorelih spojin!
Prenovljena mazda5 premore štiri varnostne vreče in varnostni zavesi, štirikanalni protiblo-kirni zavorni sistem ABS s sistemom za elektronsko porazdelitev zavorne sile EBD, sistem proti zdrsu pogonskih koles TCS ter sistem stabilnosti vozila DSC. Mazdinega enoprostorca odlikujejo tudi izboljšave v primeru trka pešcev, saj motorni pokrov in prednja odbijača absorbirajo energijo trka in tako pripomorejo k zmanjšanju poškodb pešcev.
Pri domačem uvozniku naj bi v prihodnjem letu prodali 150 mazd5, od tega 60 odstotkov s srednjo stopnjo opreme TX.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Meritve sladkorja in holesterola v Lekarnah Ptuj
Kot vsako leto smo tudi letos v Lekarnah Ptuj za naše obiskovalce pripravili brezplačne meritve sladkorja in holesterola v krvi, prav tako smo preverjali krvni tlak in težo.
Meritve smo izvedli v petih enotah našega zavoda: v Kidričevem, na Bregu, na Ptuju, v Gorišnici in v Q-landiji. Povsod smo zabeležili veliko zanimanje za kontrolo teh parametrov, saj se je merjenja udeležilo skupno 215 ljudi. Med temi so prevladovale ženske, bilo jih je 75 %, skoraj polovica pa je bila starejša od 60 let.
Vrednost sladkorja v krvi na tešče naj ne bi bila večja od 6,1 mmol/l. Med preiskovanci je bilo tudi nekaj sladkornih bolnikov, ki se zdravijo z inzu-linom ali z zdravili. Ugotovili smo, da imajo ti sladkor v krvi dokaj urejen, prav tako pa so bili pri njih urejeni tudi ostali parametri (krvni tlak, holesterol). Le pri dveh osebah smo z meritvami, kljub jemanju zdravil, ugotovili zelo zvišano vrednost sladkorja v krvi. Opo-
zorili smo jih, kako zelo je pomembno, da zdravila, ki jim jih je predpisal zdravnik, jemljejo redno. Pri petih osebah smo kljub temu, da za sladkor ne jemljejo nobenih zdravil, izmerili previsoke vrednosti sladkorja v krvi. Tem smo priporočili zdrav način življenja s telesno aktivnostjo, trem izmed njih pa smo svetovali, naj čim prej obiščejo svojega zdravnika.
Krvni tlak je bil povišan (več kot 130/85 mmHg) skoraj pri polovici oseb. Visok odstotek ljudi z zvišanim krvnim tlakom lahko delno pripišemo tudi neidealnim pogojem merjenja (pred meritvijo naj bi vsaj pet minut počivali, naj ne bi zaužili obroka hrane ali prave kave, med meritvijo naj bi bili čim bolj sproščeni in pomirjeni). Predlagali smo jim, da si izmerijo tlak tudi kdaj doma ali v lekarni, pri tem pa naj upoštevajo navodila za pravilno merjenje krvnega tlaka. Priporočili smo jim vodenja dnevnika meritev krvnega tlaka, ki ga pokažejo zdravniku,
Foto: arhiv
Alenka Žirovnik, mag. farm., Lekarne Ptuj
ko ga obiščejo.
Večina ljudi si je izmerila tudi telesno težo. Izračunani indeks telesne teže je bil na želeni vrednosti (pod 25) le pri 40 % ljudi. Čezmerno telesno težo (ITM od 25 do 30) smo ugotovili pri 40 %, debelost (ITM nad 30) pa kar pri 20 % vseh preiskovancev. Skoraj četrtina ljudi je torej predebelih, debelost pa je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni, povišanega holesterola, povišanega krvnega tlaka in še nekaterih drugih bolezni.
Slabi polovici vseh ljudi smo izmerili tudi previsoke
vrednosti celokupnega holesterola v krvi, in sicer več kot 5 mmol/l. Vrednosti holesterola so dokaj zaskrbljujoče, saj je večina teh ljudi mladih ali pa za zdravljenje že redno jemlje zdravila za zniževanje holesterola v krvi.
Ljudi s povišanimi izmerjenimi vrednostmi krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka ali telesne teže smo še posebej opozorili na vpliv teh vrednosti na razvoj kardiova-skularnih zapletov. Priporočili smo jim zdrav način življenja, ki zajema uravnoteženo, zdravo prehrano, omejitev soli, zmanjšanje telesne teže, omejitev uživanja alkoholnih pijač in opustitev kajenja. Svetovali smo jim povečano telesno aktivnost. Opozorili smo jih, da morajo zdravila, predpisana na zdravniški recept, jemati redno!
Farmacevti v Lekarnah Ptuj želimo tudi v prihodnje organizirati podobne aktivnosti, saj se zavedamo, da v sodelovanju z obiskovalci lekarne in drugimi zdravstvenimi delavci uspešno pripomoremo k višjemu nivoju zdravstvenih storitev.
Alenka Žirovnik,
mag. farm., Lekarne Ptuj Lekarna Kidričevo
Moje cvetje
Najbolj nora noč v letu
Božič z vso svojo radostjo, veseljem in, upam da tudi za vas, predvsem z mirom, je za nami, pred nami pa je najbolj nora noč v letu, začetek novega leta. Verjetno vam je razmišljanje o rastlinah zdaj nekje v zadnjem planu, v glavi so predvsem recepti, jedilniki, pospravljanje. Pa vendar bo po tej noči še kako pomembno, s katerimi jedmi lahko popravimo od težke, obilne in sladke hrane nadražen želodec.
Če ste bili pridni, bo pri nesrečni zgagi pomagal tudi kakšen pridelek z domačega vrta. Zgaga peče zato, ker se preveč kisline in želodca zliva v požiralnik. Preveč kisline pa povzroča seveda mešanica napačne hrane. Proti zgagi izmed domačih zdravil najbolj pomaga metin čaj, ki pa ga ne sladkamo in mu ne dolijemo mleka. Tako sladkor kakor mleko namreč težave lahko povečata. Seveda pa moramo prilagoditi tudi prehrano. Ne smemo jesti večjih količin hrane naenkrat, hrana ne sme biti mastna ali začinjena. Po obroku pa spijemo metin čaj, vendar naj bo meta pridelana na domačem vrtu ali pa kupljena v lekarni ali pri zeliščarju, le tako so njene zdravilne snovi ohranjene. Čaj iz filter vrečice je sicer dobra, osvežilna in po takih nočeh kljub vsemu najprimernejša pijača, nima pa zdravilnega učinka. Meni za hiter učinek dobro pomaga tudi grizljanje mandeljnovih jedrc.
Hrana, bogata s cinkom, bo obnovila od kisline poškodovano tkivo želodca in požiralnika. Veliko ga je v morski hrani, jajcih in bučnih semenih, ki jih grizljamo namesto piškotov. Poleg tega pomaga vsa rdeče obarvana zelenjava in sadje.
Eno najboljših in starih domačih zdravil pa je gotovo kislo zelje, predvsem pa pitje zelnice, to je vode, v kateri se je kisalo zelje. Pri tem pa je najbolj zdravo kar surovo kislo zelje, ki vsebuje veliko vitaminov, ki pa se jih nekaj razgradi pri kuhanju. Seveda pa kislega zelja ne polivajte oblino z bučnim oljem. Zelnica pa vsebuje neverjetno količino zdravilnih snovi, vse pa delujejo ravno na celjenje ran že-
Foto: Miša Pušenjak
lodčne sluznice in pri obnovi le-te. Narava sama nam rada nudi pomoč pri ohranjanju našega zdravja, le mi je ne znamo vedno izkoristiti. Verjemite mi, zelnica in jabolka po novoletni noči, to je odlično zdravilo za nadražen in ranjen želodec.
Ko si pozdravite želodec, pa hitro na vrt še po brstični ali listnati ohrovt, da svoje telo pripravite na zimske radosti, nizke in visoke temperature, dež in sneg, skratka vso vremensko paleto, ki nam letos res ne prizanaša. Po novem letu pa bomo začeli razmišljati o tem, kaj je treba na vrtu posaditi naslednje leto.
Veliko verjetno pa vsi skupaj bolj kot o delu na vrtu v prihodnjem letu razmišljamo o darilih. In prav je tako. Rastline ravno niso na prvem mestu, ko kupujemo darila, mogoče pa se bo kdo le odločil zanje. Pa bodimo malo izvirni in namesto božičnih zvezd in kaktusov, za katere je zdaj že prepozno, kupite srečni bambus ali lucky bamboo, kot rado piše na teh rastlinah, ali pa carssulo, ki ji po starih vražah pravijo drevo denarja oz. money tree. Obe rastlini sta izredno trpežni. Srečni bambus uspeva nekaj let v sami vodi, v katero mogoče enkrat mesečno kapnemo kapljico gnojila za zelene rastline. Crassula pa sodi med sukulen-te, ki preživijo neverjetno dolgo brez vode, zato jo zelo skromno zalivamo. Uspeva na soncu ali v polsenci poleti na prostem, prav dobro pa se počuti celo življenje tudi na okenskih policah ali celo v polsončnih kotičkih ogrevanih stanovanj. Samo zalivati se je ne sme prepogosto, pa je skoraj ne moremo uničiti.
Obe rastlini torej prinašata srečo in sta povsem primerni za vsakega, tako ljubitelja kakor tiste, ki rastlin sploh ne poznajo in se z njimi ne ukvarjajo radi. Pa vendar je stanovanje tudi njim pogosto prazno brez zelenja.
Naj vam torej srečni bambus prinese srečo v novem letu 2011, drevo denarja pa napolni naše denarnice.
Miša Pušenjak
SESTAVIL
EDI KLASINC
i' '

LEPILO IZ KROMPIRJA
PRIJETNA DIŠAVA

STROJ ZA Z EMELJSKA DELA

FILM Z MADONO
IZOLIRANA SKUPINA
RASTLINA GRINTAVEC
PODOBEM PLES
GOTOVINA (ŽARG.)
ANTON HORVAT
VZHODNI VETER, VZHODNIK
NAŠE LETOVIŠČE
TRČENJE VOZIL OD ZADAJ
NOGOMETAŠ ČEH
OCENJEVALEC
SKOPLJEN BIK
ODRASEL SAMEC GOVEDA
BODEČ PLEVEL
ŠP. DVORANA V SKOPJU
LOVSKA PUŠKA
N POTRČ
ALPSKA RASTLINA
LITURG. OBLAČILO
OBLAST IN ČAST KALIFA
JAVNI GOVORNIK PRIDIGAR
NAKAZNICA ZA DENAR
OSVEŽUJOČA PIJAČA
DOLŽINSKA MERA
DOMAČA MOLZNA ŽIVAL
VRTNO SOČIVJE
ZIDARSKA ŽLICA
ŽIVAL Z VELIKIMI ROGOVI
IZPITJE NA DUŠEK
KARDINAL (FRANC)
SLABSA MOKA ZA SVINJE
MODNI KRALJ
AMERIŠKI PREDSEDNIK OBAMA
KROTITEV ŽIVALI
DEL VEG. ŽIVČEVJA
IZ BESED ART + ORD
RIBIŠKI TRNEK (KNJIŽNO)
RIBNIK, BAJAR
KITAJSKA KOSMULJA
LJUDSKO PLAČILO
ČEBER, BEDENJ
VIDA URŠIČ
HIŠNI SVET
MEHKA KOVINA
IRHASTE HLAČE, IRHOVKE
Ugankarski slovarček: DIOR = francoski modni kralj (Christian, 1905-1957), IRHOVICE = irhaste hlače, irhovke, KALE = športna dvorana v Skopju, KATEHEZA = verouk, ODICA = ribiški trnek (knjižno), ORATOR = javni govornik, pridigar, SIMPATIK = del vegetativnega živčevja, SKABIOZA = rastlina grintavec.
■jaieq 'joibjo '}a|eu 'eojpo 'le^ 'e|oz|
'bedims '^eo '}ueAa| '¡a^ 'epoy '>pj>| 'hv 'uoI 'eie|os leso 'sa^ 'sh 'iuu§ !^sd|e '^e 'ejnsajp 'pad 'osd^ 'owezau^ 'ezoiqe^s 'eomesu 'ep^ 'jageq 'eiuoje 'qoj^s :0NAVd000A '3>|uezjj)i 9) Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 01. januar:
08.00 Uvod. ČESTITKE OB PRAZNIKIH 8.30 NOVICE (še ob 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 8.45 Na današnji dan. 9.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.30 HOROSKOP. 9.45 ROJSTNI DNEVI. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek.; ČESTITKE OB PRAZNIKIH, 20.00 NOVOLETNI SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 02. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in
19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH; 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slo-dnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV IN ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 03. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida (Vladimir Kajzovar). 21.00 V ŽIVO Z MARUČO. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 04. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 IZ LJUDSKE ZAKLADNICE. 6.45 Kakšen dan se nam
obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali (z veterinarjem Emilom Senčarjem).20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 05. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 06. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 07. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Našli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se daleč pride.
BIK
Ljudje, ki vam bodo hodili nasproti, vam bodo v veliko pomoč in oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti. Prejeli boste pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam nudi oseba nasprotnega spola, ki vam daje upanje in romantična doživetja.
DVOJČKA
Naredili boste zaključke in se pravilno odločili, kaj je pomembno. Naredite lahko korak ali dva naprej. Umerjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja.
RAK
Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Ljudje, ki vas obdajajo, vam bodo učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju.
LEV
Zdelo se bo, da boste imeli v rokah škarje in platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete zvsem tistim znanjem, ki je skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Nalagali si boste ogromno obveznosti in dnevi bodo minili s svetlobno hitrostjo. Preberite prijetno knjigo.
DEVICA
Nakazano je, da se boste v tem tednu nekoliko bolj sprostili in pogledali naprej na razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, to je tudi pravilno. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč.
TEHTNICA
Pomembno bo, da v vsej naglici spoznate lepote življenja - to bi lahko bila neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako boste na platno usode vnesli močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni, stvari se bodo odvijale mnogo hitreje. Počasi se daleč pride.
ŠKORPIJON
Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam bo podarilo neko ljubezen in pokazalo pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma življenja. Finančno stane bo podobno gugalnici, varujte se zapravljivosti.
STRELEC
Pred vami je energičen čas, našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo potrebno vajeti usode vzeti v svoje roke, koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bo izplačala, v življenju so pomembni tudi detajli.
KOZOROG
Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni, energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko hitrejši in drznejši. Odpirajo se vam nova področja, a vzemite si tudi čas zase.
VODNAR
Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. V tem tednu se bo izkazala vaša dobrotljivost. Našli boste lahko veliko možnosti tako na osebni kot duhovni ravni. Zavedli se boste, da iz majhnega raste veliko. Varovati se bo potrebno pretirana trme.
RIBI
Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa boste preživeli v tujini in našli v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, ampak počasi se daleč pride.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 »104,3
Novo v programu Radia Ptuj - Iz ljudske zakladnice z Marjanom Nahbergerjem. Od ponedeljka do petka, ob 6.15.
.OVSKI PES
OČKA
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
dušeno mleto meso z zelenjavo, solata SREDA
krompirjev golaž, hrenovka ČETRTEK
svinjski paprikaš, solata PETEK
zelenjavna mineštra s piščancem*, sladica (marmorni kolač) SOBOTA
mleto meso v listnatem testu, rdeča pesa
v solati
NEDELJA
cvetačna juha, polnjeni puranji zrezki**, solata
PONEDELJEK
kisla repa, krompir v kosih, zabeljen z ocvirki
*Zelenjavna mineštra s piščancem
Sestavine: 1 velika čebula, 3 stroki česna, 3 krompirji, 2 zrela paradižnika, 1 steblo pora, 200 g stročjega fižola, 2 majhni bučki, 2 papriki, 2 korenčka, 1 piščančje prsi, 2-3 žlice olja, sol in poper, po 1 vejica sveže bazilike, timijana in origana.
Zelenjavo umijemo, očistimo in narežemo na majhne koščke, čebulo in česen sesekljamo. Meso piščanca narežemo na kocke. V posodi na vročem olju najprej steklasto popražimo čebulo, nato dodamo česen, premešamo, dodamo še vso drugo zelenjavo in pokrito dušimo 10 minut, vmes večkrat premešamo. Dušeni zelenjavi dodamo kockice piščanca in nasekljana zelišča, premešamo, solimo in popramo ter pokrito dušimo še 5 minut. Nato prili-jemo 1,5 l vroče vode, zavremo in pokrito kuhamo še toliko časa, da se vsa zelenjava skuha.
**Polnjeni puranji zrezki
Sestavine: 20 dag blanširanega čemaža, ena čebula, strok česna, 2 dag masla, 5 dag kisle smetane, 10 dag gorgonzole, 10 dag skute, žlica gladke pšenične moke, sol in poper, moka, jajce in drobtine za panira-nje, sončnično olje za cvrenje.
Za nadev v ponvi segrejemo maslo. Hitro zdušimo drobno narezano čebulo, na rezinice narezan česen in čemaž (tega smo prej blanširali). Primešamo kislo smetano, začinimo s soljo in poprom ter ohladimo. Ohlajeni zmesi dodamo na drobne kocke narezano gorgonzolo, skuto in moko ter premešamo.
Puranje zrezke tanko potolčemo, do polovice obložimo s pripravljenim nadevom, preganemo in dobro stisnemo. Zrezke začinimo s soljo in poprom, potem pa paniramo. V primerni ponvi segrejemo sončnično olje in zrezke na obeh straneh ocvremo do zlato rumene barve.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
Prav neverjetno je spoznanje, da svet upravljajo ljudje, ki nimajo niti pojma o fiziki.
•k-k-k
Složnost je brezpogojna zahteva za preživetje malega naroda. -k-k-k
Vsa dogajanja v družbenem življenju, vključno s čustvi, lahko uvrstimo pod znameniti besedi: ponudba in povpraševanja. •k-k-k
Samo največji modreci in največji bedaki se nikoli ne spreminjajo. -k-k-k
Med vsemi izkušnjami nam najbolj koristijo slabe.
-k-k-k
V zgodovini se je proslavil samo tisti politik, ki je znal odpreti perspektivo žepom. -k-k-k
Velika večina življenja mine v slabih dejanjih, velik del v brezdelju, vse življenje pa dela človek druge stvari, kot bi jih moral.
-k-k-k
Na Zemlji je lažje uresničiti vse drugo kot ljubezen do bližnjega.
Marta prijateljici: »Ne verjemi nobenemu, ki reče, da je čez trideset!«
»Zakaj pa ne?«
Marta: »Ker je najmanj petnajst centimetrov zlaganih.«
Župnik: »A ti sploh veš, Marta, kaj bi ti za svoje grehe zaslužila?«
Marta: »Vem, vem, ampak jaz tega ne delam za denar.«
Janez sedi v krčmi in se dolgočasi. Pri neki mizi vidi moškega, ki prav tako nima nobenega pametnega dela. Gre k njemu in ga ogovori: »Oprostite, bi želeli biti četrti igralec pri bridžu?«
»Prav rad,« odgovori moški.
»Prav, potem vi poiščite tretjega, jaz pa bom drugega in igra se lahko začne.«
"Katerega smo danes?" vpraša policist svojega kolega. "Ne vem."
"Ali ne piše v časopisu?" "Ta je včerajšnji."
Zakaj so Črnogorci klonirali žabe s krompirjem?
Da bi krompir sam skakal v košaro.
Ženska je prišla k spovedi in rekla duhovniku: "Veste, oče, bila sem z moškim."
"Dobro, zmoli pet očenašev!"
"Toda, oče, jaz sem spala z njim!"
"Prav, potem pa zmoli deset očenašev!"
"Veste, jaz sem ga tudi oralno zadovoljila!"
Duhovnik je za trenutek utihnil in vprašal župnika v sosednji spovednici: "Boris, koliko naj ji dam za oralni seks?"
"Petdeset evrov!"
»Zakaj si se razšla z Jankom?« »Ali bi ti hodila z nekom, ki ima spolne odnose še s tremi drugimi?« »Nikdar!«
»No, vidiš, Janko tudi ne.«
Starčka sedita na klopci v parku.
Prvi reče: »A si prinesel kruh za golobe?«
Drugi mu odgovori: »Ne, jaz jih jem kar brez.«
Starejši moški se je prostovoljno javil za službo v vojski.
"Žal ste prestari za vojaka!" so mu pojasnili.
"Ali generalov ne potrebujete?" je vprašal.
»Kako se kaj razumeš z očimom?«
»Zelo lepo! Vsak dan greva k jezeru, sedeva v čoln, odveslava do sredine jezera, kjer me očim spravi iz čolna. On vesla nazaj sam, jaz pa plavam do brega.«
»Ali ni to malo utrudljivo?«
»Niti ne, težje je razvezati vrvi in se rešiti iz vreče.«
Na promenadi je popoldne kar živahno. Močan veter dvigne krilo prikupni ženski. Mlajši fra-jer se zasmeji.
»Vidim, da niste gentleman!« se ujezi mladenka.
Frajer se zasmeji: »Vidim, da tudi vi niste!«
Gredo medved, lisica in osel na upravno enoto po gradbeno dovoljenje. Prvi vstopi medved, ker je največji in najmočnejši. Čez nekaj časa se verne in pravi: »Ni mi uspelo.«
Druga gre noter lisica. Vrne se izredno hitro in pravi: »Tudi meni ni uspelo.«
Tretji gre noter osel. Kmalu pride nazaj z vsemi papirji ter pravi: »Lahko začnemo takoj graditi.«
»Kako pa ti je to uspelo?« ga vprašata medved in lisica.
Osel pravi: »Pridem noter in zagledam same svoje sošolce!«
Ugankarski slovarček: ADONAJ = judovsko ime za Jahveja, ERISTIK = spreten razpravljavec, FON = enota za glasnost, OBSTIPACIJA = zaprtje, zapeka (medic.), PANTEON = pariški mavzolej, PARTI = zabava, party, PIN = nožica pri čipu, RICE = ameriški pisatelj in dramatik (Elmer, 1892-1967).
■ajuv 'euajue 'eu!iue>j Tuas 'lpuo>j '^jsua 'uaooa 'jjej.au 'jjodns 'apoy ouejj 'uoue^ Ti '3!>| 's|w 'uo -ejued '>jej '03 '|aqe>| ¡usoos '>|0|q 'au -jag eA3 'japo>jep 'j|dujoj>| 'eipedusqo 'e^jejaius 'sjuej. 'aqoua 'jepaj '}ueA>| :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da ni naključje, da so po-etovionski svetniki za zadnjo letošnjo izredno prihranili nekaj sicer zelo pomembnih kadrovskih odločitev na športnem in raziskovalnem področju. Komu neki je v teh prazničnih dneh za trezno razmišljanje!
. da naj bi tudi novi direktor poetovionskega športnega zavoda prišel iz hajdinske občine, najbolj bistro delovno podjetje pa naj bi odslej vodila nežna, ženska roka.
... da malih nikoli nihče ne posluša, tudi v najbolj piščan-čji skupini ne. In zato nekateri še vedno ne vedo, zakaj se po deželi razširja pesem: Pijem pivo Laško z novo PePe flaško.
... da so imeli v poetovion-ski televiziji za novinarsko delo, ki je razpeto 24 ur na dan, zelo neobičajen razpis za enoizmensko delo. Še dobro,
da niso zapisali, da so sobote in nedelje dela prosti dnevi. Organizatorji ptujskega poli-tično-zabavno-kulturno-špor-tnega in še kakšnega dela pa naj se zavedajo, da TV-novi-narji delajo v eni izmeni, in naj se že uskladijo, kdaj se sme kaj zgoditi.
... da vrli modri žogobrcarji obljubljajo, da ta konec tedna zagotovo ne bodo izgubili.
Najbrž zato ne, ker tokrat ni tekme.
Vidi se ...
. da ob pogledu na fotografijo, ki jo je naše tajno društvo posnelo včeraj dopoldne, nekateri ugibajo, ali se v mestni občini neradi prilagajo novim razmeram ali pa razmere namerno prehitevajo.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	Wi fü www.DikaDolonica.com
Foto: Katja Drevenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Katja Drevenšek, avtorica današnje fotografije, nam je poslala zanimiv adventni svečnik - narejen na nekoliko drugačen način.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 03. januarja pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Valentina Fric, Spodnji Velovlek 32 a, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
9		6				4		3
	1	3				9	5	
			3		6			
	3		8		9		1	
			7		5			
	8		2		4		6	
			1		7			
	6	2				3	4	
		5				2		1
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	00
Bit	V	©©©	€€	000
Dvojčka	¥»¥	©©	€	O
Rak.	VV	©	€€€	00
Lev	V	©©©	€€	000
Devica	VV	©	€€€	0
Tehtnica	VV	©©©	€	000
Škorpijon	VVV	©	€€	0
Strelec	VV	©©©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	V	©©©	€€	0
Ribi	VV	©	€€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. decembra do 3. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
***
Britanski časnikar in nato svobodni pisatelj kriminalističnih romanov Edgar Wallace je sodeloval kot soav-tor tudi pri odrskih delih. Nekoč je sedel s prijateljem pri predstavi takšnega dela. Igra občinstvu ni ugajala in tudi Wallace je občasno na vso moč protestno žvižgal. Ko ga je prijatelj začuden vprašal, kako, da negoduje ob lastnem tekstu, mu je pisatelj odgovoril: »Žvižgam samo ob tekstih, kijih je napisal soavtor.«
***
Ameriški pripovednik in esejist diplomat Washington Irving je kot literarni kritik neke revije raztrgal dolgočasnega pisca in ta ga iz jeze pol leta potem ni niti pozdravil niti ogovoril. Ko sta se srečala na neki zabavi, pa užaljenec ni več zdržal in je dejal: »Gotovo ste opazili, da že pol leta ne govorim z vami.«
»Seveda sem!« je vzkliknil Irving. »Ravnokar sem se vam hotel zahvaliti za to.«
***
Ko je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar nekoč nameraval prenočiti v majhnem mestu v Peruju, je njegov pribočnik poslal lastniku hotela pisno obvestilo o tem in v njem zapisal, da pripravijo »posebno sobo, najboljšo hrano itd. itd. itd.«
Ko je prišel v rezervirano najboljšo sobo Simon Bolivar, je začuden vprašal, kaj v njej delajo tri lepotice. Hotelir mu
je odgovoril: »To so tisti trije itd. iz naročila.«
***
Med vojno je naletel britanski general Horatio Herbert Kitchener v nekem lokalu na skupino angleških oficirjev, ki so mirno igrali karte. Dobil bi napad besnosti, če ne bi bil Anglež, tako pa je mirno rekel oficirjem: »Gospodje, čez eno uro odpelje vlak na fronto, čez eno uro in dvajset minut pa odpelje ladja v Anglijo. Odločiti se morate med prvo ali drugo možnostjo!«
Ptuj • Dijaki Biotehniške šole na delovni praksi v Franciji
Velika pozitivna francoska izkušnja
V septembru in oktobru 2010 so bili dijaki Biotehniške šole Ptuj v okviru projekta Leonardo da Vinci Mobilnost na delovni praksi v Franciji. Štirje dijaki so se udeležili tritedenskega praktičnega usposabljanja v času od 20. 9. 2010 do 8. 10. 2010 v regiji Auvergne v osrednjem predelu Centralnega masiva. Projekt podpira mednarodno usposabljanje dijakov in oseb na trgu dela ter izmenjavo izkušenj strokovnih delavcev v poklicnem izobraževanju.
Foto: arhiv Biotehniške šole
Na Šolskem centru Ptuj se projekti Leonardo da Vinci izvajajo že več let, Biotehniška šola pa sodeluje v njem letos prvič. Projekt Leonardo da Vinci Mobilnost na šoli vodi profesorica angleščine Natalija Bukvič. Posamezniki, ki v projektu sodelujejo, pridobivajo nove kompetence, s katerimi so bolj konkurenčni na trgu dela. Glavni cilji projekta so povečanje mobilnosti posameznikov, izpopolnjevanje na strokovnem področju, izpopolnjevanje znanja tujih jezikov ter osebnostna rast in krepitev samozavesti udeležencev.
Izmenjave v Franciji so se udeležili štirje dijaki tretjih in četrtih letnikov Biotehniške šole Ptuj v programih Kmetijsko podjetniški tehnik, poleg vodje projektov prof. Bukvič pa sta dijake spremljali še učiteljici strokovno-teoretičnih predmetov in predavateljici na Višji strokovni šoli Ptuj mag. Gabrijela Plateis in mag. Manja Šterbenc.
Vrhovi Centralnega masiva, kjer so dijaki bivali, so nižji v primerjavi z Alpami, najvišje pa sega Puy de Sancy (1886 m). Zaradi številnih ugaslih vulkanov ima pokrajina poseben videz. Hribovita in ponekod gorska pokrajina Auvergne je tudi pomembna kmetijska pokrajina, najpomembnejši panogi sta živinoreja in poljedelstvo.
Dijaki Biotehniške šole so bivali pri družinah in v času tritedenske izmenjave spoznavali delo na kmetijah, načine in posebnosti kmetovanja v Franciji, predvsem pa navezali tudi pri-
stne stike s člani družin. Skupaj z dijaki partnerske šole Lycée Agro-Environnemental Privé St. Joseph so si v tem času tudi ogledali znamenito živinorejsko razstavo Sommet d Elevage, ki je tretja največja tovrstna razstava domačih živali v Franciji in že tradicionalno poteka v mestu Clermont-Ferrand prvi konec tedna v oktobru.
Blaž Erhatič, Osluševci, dijak četrtega letnika, programa kmetijsko-podjetniški tehnik je prakso opravljal na poljedelski kmetiji Jean Luca Bafoila v neposredni bližini mesta Issoire. Kmetija ima 200 ha obdelovalnih površin, posejanih z različnimi žitaricami.
»Prvi dan sem bil malce nervozen, saj nisem vedel, kaj me čaka. Potem sem spoznal svoja gospodarja, Jeana Luca in njegovo partnerko Karen. Oba sta bila zelo prijazna do mene in zelo rad sem jima pomagal pri delu. Vsak dan sva bila z gospodarjem s traktorjem na njivah, sodeloval sem tako pri obdelavi njiv, pri transportu in pri vzdrževanju mehanizacije na kmetiji. Hrana je bila značilno francoska in se precej razlikuje od naše. Ob večerih smo se velikokrat v angleščini pogovarjali o Sloveniji, o kmetijstvu ter še veliko vsega drugega. Jean Luca sicer ne zna ne nemškega in ne angleškega jezika, vendar sva se vseeno zelo dobro sporazumevala, predvsem s pomočjo Karen. Večino časa sem preživel z gospodarjem pri delu, pa tudi z njihovimi prijatelji. Moja gostitelja sta me povabila tudi na ogled znameni-
tosti mesta Clermont-Ferrand in na znameniti »car cross«, ki poteka v bližini tega mesta. Ob slovesu smo si z gostiteljema obljubili, da se še kdaj srečamo. Veliko lepega in poučnega se je dogajalo na tej izmenjavi, bilo mi je zelo lepo, in če bi lahko, bi vsekakor šel še enkrat.«
Mateja Šek, Zasavci, dijakinja tretjega letnika programa Kmetijsko-podjetniški tehnik je bila na praktičnem usposabljanju v majhni vasici z imenom Boudes v okraju Puy de Dome in pomagala na kmetiji s 4,5 ha vinogradov s 35.000 trsi, kjer kmetuje družina Chri-stopha in Fabienne Grayon.
»Na delovni praksi sem opravljala različna dela v vinogradu; odstranjevala sem plevel izpod trsov, čistila mlade trse, odstranjevala odmrle trse iz vinograda, pomagala pri pripravah na trgatev (čiščenje cistern, kleti, zabojev ...). Nekaj dni smo bili tudi na trgatvi, ki se po veliki intenzivnosti dela precej razlikuje od naših trgatev. Pomagala sem tudi pri prodaji vina na kmetiji in na tržnici. Med prakso v Franciji sem se naučila predvsem pravil ekološkega in biodinamičnega vinogradništva in kletarjenja. Ta izmenjava predstavlja zelo pomembno izkušnjo v mojem življenju. Uporabila in izpopolnila sem svoje znanje angleščine. Ugotovila sem, da znajo Francozi uživati v vsaki najmanjši stvari. Bilo je tudi nekaj domotožja, vendar sem ponosna nase, ker sem spoznala, kako velike so moje sposobnosti, utrdila in nadgradila pa sem tudi svojo
Prvič na latalu ...
samopodobo. Družina Grayon mi bo ostala v trajnem spominu.«
Gregor Skledar, Čermo-žiše, dijak četrtega letnika programa Kmetijsko-podje-tniški tehnik je nove delovne izkušnje pridobival na višinski kmetiji, ki obsega 100 ha kmetijskih površin. Nahaja se v kraju Combret, v okraju Haute d Loire, najvišjem predelu v pokrajini Auvergne. Kmetje se na tem območju ukvarjajo predvsem z živinorejo.
»Vsako jutro po molži sem odgnal krave na pašo, tudi do 3 km daleč, kar je trajalo celo uro in pol, zvečer je sledilo vrača-
nje črede v hlev. Pomagal sem pri molži, čistil mlekarnico in molzišče in pomagal pri ostalih opravilih v hlevu. Čez dan sem gospodarju pomagal razvažati gnoj. Družina živi v tipični hiši, zgrajeni iz črnega vulkanskega kamenja, stari okrog 200 let.
Vsi člani družine Bonnefoi so bili zelo prijazni in gostoljubni z menoj, zato je bilo slovo od njih prav ganljivo. Njihov sin Cyril obiskuje partnersko šolo in junija naslednje leto najverjetneje pride v Slovenijo na izmenjavo za pet tednov. Meni osebno je bil najbolj všeč njihov tempo dela in nasploh življenja, ker si za vse stvari vza-
mejo čas in ne hitijo iz dneva v dan tako kot pri nas v Sloveniji. Zagotovo si jih bom zapomnil za vse življenje in najverjetneje jih bom v prihodnosti še kdaj obiskal ter ohranil stike z njimi. Moje mnenje o tej izmenjavi je zelo pozitivno, ker sem se zelo dobro počutil in se marsikaj naučil.«
Jani Zorec, Mestni Vrh, dijak četrtega letnika programa Kmetijsko-podjetniški tehnik je prakso opravljal na živinorejski kmetiji pri družini Pages iz mesta Saledes. Kmetija obsega 210 ha kmetijskih površin.
»V času prakse sem zjutraj in zvečer pomagal pri molži. Molža poteka v molzišču ribja kost "2 x 5" in traja okrog dve uri, običajno v molzišču molzejo trije člani družine. Na kmetiji sem opazil nekaj posebnosti; molznicam na kmetiji nikoli ne opravljajo korekcije parkljev, ker živali veliko hodijo in celo pašno sezono preživijo na pašnikih; živali večinoma zdravijo in osemenjujejo sami; zelo redkim kravam pomagajo pri porodu, krave večinoma telijo same. V času izmenjave sem spoznal veliko novih ljudi, drugačno deželo in njihove navade, njihov način kmetovanja in prehranjevalne navade na francoskem podeželju. Sporazumeval sem se v tujem jeziku, predvsem v angleščini, in se naučil tudi nekaterih francoskih besed. Vse, kar sem doživel, mi bo ostalo v trajnem spominu. To je bila zelo velika in pozitivna izkušnja zame.«
Po mnenju družin gostiteljic dijakov so naši dijaki pokazali veliko mero samostojnosti, delavnosti in strokovnega znanja s področja kmetijstva in tujih jezikov.
Projekt Leonardo da Vinci Mobilnost pa s tem ni končan, saj bo v prihodnosti na izmenjavo v tujino odšlo še več dijakov, ki bodo želeli pridobiti pomembne delovne in življenjske izkušnje.
Natalija Bukvič mag. Gabrijela Plateis
Ptuj • Predstave Vrtca Ptuj po četrtnih skupnostih
December je bil res vesel
Med 13. in 16. decembrom je bilo po četrtnih skupnostih mestne občine Ptuj izvedenih 21 prireditev za predšolske otroke. Organizacijo in program je pripravil Vrtec Ptuj v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi in občinsko upravo Mestne občine Ptuj.
Program posameznih prireditev je obsegal lutkovne predstave, ki so jih pripravile in izvedle lutkovne skupine Vrtca Ptuj, to so Zvonček z naslovom igre Pesem o zimi, Mačice s Palčkom Pohajalčkom, Tulipan s Prigodami snežaka Snežka, Spominčica z Zajčkovim prvim snegom, Vijolica s Pujskom in novim letom, Trobentica z Mojco Pokraculjo, Deteljica z Zajčkom, ki išče mamo, Narcisa z Uhcem, ki išče dedka Mraza in Marjetica z naslovom igre Babica Zima, kje si?
Na koncu vsake predstave je otroke obdaril dedek Mraz. Predstave so potekale po vseh četrtnih skupnostih po domovih krajanov, v OŠ Ljudski vrt in v dvorani Vrtca Ptuj.
Po podatkih Vrtca Ptuj je letos v ČS Breg-Turnišče 133 otrok, ČS Center 168 otrok, ČS Grajena 136 otrok, ČS Jezero 72 otrok, ČS Ljudski vrt 294 otrok, ČS Panorama 91 otrok,
ČS Rogoznica 169 in ČS Spu-hlja 45 otrok.
Skupno število predšolskih otrok v letošnjem letu je 1108, kar je 88 otrok več kot lansko leto. Po podatkih iz let 2008, 2009 in 2010 je razvidno, da se število predšolskih otrok na splošno povečuje, kar pomeni, da se s tem povečuje tudi rodnost v občini. Tako nam s tega vidika ni treba skrbeti.
Na skupnem sestanku z Vrtcem Ptuj so predsedniki četrtnih skupnosti sprejeli odločitev, da se glede na razpoložljiva sredstva prispeva 3 EUR na otroka za nakup igrač.
Predsedniki in predsednici četrtnih skupnosti Mestne občine Ptuj se v imenu svojih četrtnih skupnosti javno zahvaljujejo Vrtcu Ptuj in posebej strokovnim delavkam Vrtca Ptuj za vložen trud in čas pri organiziranju in izvedbi prireditev ob veselem decembru.
Dalibor Markež
Vzgojiteljice iz enote Zvonček z lutkovno predstavo 12. 2010
Foto: Darko Kos
»Pesem o zimi« v Domu krajanov Grajena, 16.
REZULTATI ŽREBANJA
Velike nagradne križanke Avto Šerbinek d.o.o.
(objavljene 17.12. v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se ¡e glasilo: VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - Paket presenečenja
Milica Križe, Štuki 20, 2250 Ptuj
2. nagrada - Paket presenečenja
Ivanka Vidovič, Koresova 7a, 2251 Ptuj
1. nagrada - Paket presenečenja
Mojca Horvat, Kvedrova 5, 2250 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamol Nagrajenci prevzamejo nagrade na naslovu Avto Šerbinek d.o.o., PE Ptuj, Mariborska cesta 68, 2250 Ptuj.
Zahvala dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč
Sodelavci dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim, sponzorjem in obiskovalcem dobrodelnega koncerta na Ptuju, ki ste nam na tak način omogočili zbiranje denarnih sredstev za socialno ogrožene.
Prav tako se zahvaljujemo vsem poslovodjem in trgovcem v trgovinah s prehrambenimi artikli, ki so nam v tednu Karitas omogočili, da smo lahko v njihovih trgovinah zbirali hrano.
Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki vse leto na kakršen koli način podpirate naše delo, se za pomoč iskreno zahvaljujemo in Vam želimo miru polne božične praznike ter dosti dobrega v prihajajočem letu, predvsem pa moči, da storimo vse, kar je v naših močeh, da bo življenje lepše!
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 28.12.
8.00 Dobrodelni koncert OŠ Destrnik 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka ¡n majolka 20.00 Destrnik - Božični koncert 21.05 Ptujska kronika PeTV 22.10 Mozaik kulture 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Vldeo strani
SREDA 29.12.
8.00 Hajdoše - V spomin Valentinu Žumru 9.15 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka in majolka 20.00 Skorba - Praznični koncert 21.30 Orfejčkova parada - arhiv 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
ČETRTEK 30.12.
8.0015. let Okteta Dornava 9.00 Polka in majolka 18.00 Glasbena oddaja 20.00 OŠ Dornava - Praznični koncert 21.10 Ptujska kronika PeTV 21.30 Povabilo na kavo 23.00 Video strani
PETEK 31.12.
8.00 Gorlinica - Iz naših krajev 9.00 Kronika Občine Lenart 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja
18.00 Lenart - Koncert Bee Geesus In 4GIVEN 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 Polka in majolka - novoletna 00.10 Vldeo strani
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
VRSTNE HIŠE SKORBA. Spomladi 2011 začnemo novogradnjo hiš, cena 1000 €/m2. Prvi kupec dobi 10 % popusta. Informacije na RE-MAXU ali pa po tel. 041 646-662.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAMO več prašičev 30 in 40 kg. Tel. 041 920 575.
PRODAM telico simentalko, brejo -v devetem mesecu, vajeno paše, in bikca simentalca, težkega nad 150 kg, ter kupim teličko simentalko. Tel. 041 387 979.
PRODAM bikca, črno-belega, starega 14 dni. Tel. 031 374 463.
KUPIM traktor in druge kmetijske stroje. Tel. 031 210 794.
MOTORNA VOZILA
DO 50% ZNIZANJE zimskih in letnih avtoplaščev (do prodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel.: 02/ 629 62 77.
DELO
VOZNIKA KATEGORIJE C, E, z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204, Miklavž. Tel.: 02/ 629 62 78.
www.tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d=.=. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V SPOMIN
29. decembra mineva leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica
Dragica Zadravec
IZ DOLAN 32 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedija
Milana Valenka
IZ BELŠAKOVE UL. 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župnikoma za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, ge. Veri za poslovilni govor in molitev, DU Budina-Brstje, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Prireditvenik
Torek, 28. december
12.00 do 23.00 Ptuj, pred Q-centrom, Puhova cesta, Pravljična dežela, do konec decembra
-	Ptuj, Mestno gledališče, predpremiera Picasso
-	Maribor, pri kinematografu Kolosej, brezplačno drsališče
-	Velika Nedelja, na gradu, Ogled etnološke zbirke in razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Sreda, 29. december
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Prava baba, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za izven
Četrtek, 30. december
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven
Petek, 31. december
17.00 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven
-	Ptuj, pred Mestno hišo, Silvestrovanje
-	Ormož, Kerenčičev trg, Silvestrovanje z ansamblom JOVI
Kino Ptuj
Ponedeljek, 27. december, ob 17.00 Jaz, baraba (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Harry Potter in svetinje smrti - domišljijska pustolovščina.
28., 29. in 30. december, ob 17.00 Legenda svojega kraljestva - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Harry Potter in svetinje smrti - domišljijska pustolovščina.
Eimx

m
dr. Dražen Babic
vOurmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 385 98 725 293
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2 «ICH3 www.radio-ptuj.si
PARADA
6mu>> 2011!
UGODNA PRODAJA
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!
Večstg&jjjm^ffiaterije * ^ od	\J
ter mini rakete 1
od 1 .O#f0nUWji	m
Odrpt>jjb.vse dni v tednu od 8. do 21. ure, ter 1.1^2011 od 9. do 16. ure .	'
in 2.1.2011 od 9. d o JU
Zupanič Zdravko, s.p., Markove! 28a, 2281 M<ffkov«
Ptuj • Dvajseta Orfejčkova parada
Ko praznuje slovenska pesem, je vedno lepo
Orfejčkova parada je 26. decembra praznovala svoj 20. rojstni dan. V dvorani Center na Ptuju je jubilejno prireditev spremljalo dva tisoč ljudi.
V	dvajsetih letih je Parada našla pot do stalnega občinstva, postala je prireditev vseh generacij, ki stavijo na slovensko pesem in glasbo ter slovenskih glasbenikov in pevcev, ki si tudi praznične trenutke želijo deliti s svojim občinstvom.
Jubilejno Orfejčkovo parado sta pripravila družba Radio-Tednik Ptuj in podjetje Megamarketing pod zlatim pokroviteljstvom trgovine Jager ter srebrnim pokroviteljstvom MO Ptuj in restavracije Gastro. Nastopili so zmagovalci Šopka poskočnih in lestvice POP 7 TOP četrtkove Orfejčk-ove oddaje na Radiu Ptuj ter glasbeni gostje z vseh koncev Slovenije.
Orfejčkova parada je v vseh letih obstoja gostila že več kot 3000 nastopajočih, na vsaki prireditvi je bilo okrog 150 glasbenikov in pevcev, v vseh letih torej več kot 500 ansamblov, pevk in pevcev, ki jim je tudi nastop na štefanovo na Ptuju pomagal tlakovati uspešno glasbeno pot. Na Or-fejčkovem odru so v dvajsetih letih nastopili v glavnem vsi, ki v slovenski glasbi in pesmi nekaj pomenijo, priložnost pa so dobili tudi številni mladi glasbeni in pevski upi.
V	skoraj triurnem nastopu so letos občinstvo ogreli Modrijani, Koštruni, kvartet Bakus, Zreška pomlad, Boštjan Konečnik, Navihanke, Zlati dečki, trio Roberta Gotarja, Klara, ki je bila z dvanajstimi leti najmlajša udeleženka letošnje Orfejčkove parade in ki prihaja iz znane glasbene družine Kolarič, ansambel Ekart, Novi spomini, Brendi, Saša Lendero, ansambel bratov Gašperič, Skater, ansambel Donačka, Katrca, Ela, Domen
Kumer, ansambel Krajnci, Stane Vidmar, ansambel Iskrice, Marjan Zgonc in Tomaž Vrhov-nik, Slovenski zvoki, ansambel Šestica, Elda Viler - legenda slovenske zabavne glasbe, ansambel Roka Žlindre in Štirje kovači, najstarejši narodno-zabavni ansambel v Sloveniji, ki še dolgo ne bo utihnil, saj bodo peli igrali, dokler jim bo to zdravje dovoljevalo, so povedali tudi na Ptuju, čeprav so - pomenljivo - pred kratkim izdali novo zgoščenko pod naslovom Sprašujejo, kak' dolgo še.
Tudi za 20., jubilejno prireditev je sceno izdelal Jože Napotnik, ki skrbi tudi za sceno ptujskega festivala domače zabavne glasbe. Tokrat je za kuliso izbral staro klet, saj praznika ne more biti brez kozarca rujnega. Skozi parado sta spretno vodila Danica Godec in Luka Huzjan, za salve smeha pa sta z aktualno družbenim humorjem poskrbela Luka in Pepi.
Na oder je ob jubileju Or-fejčkove parade letos stopil tudi direktor družbe Radio-Te-dnik Jože Bračič ter se zahvalil vsem vidnim in nevidnim članom ekipe, ki pomagajo ustvarjati to lepo glasbeno prireditev, brez katere decembrski prazniki ne bi bili to, kar so, posebej pa še idejnemu očetu prireditve Luki Huzja-nu, Orfejčkovi paradi pa je zaželel še mnogo uspešnih let. Zahvalili pa so se tudi pokroviteljem, ki so z Orfejčkovo parado dihali skozi celo leto: Hiši usnja Herman Kokol, restavraciji Gastro, Optiki Kuhar in Kuki domu, Zlatarni Divjak, trgovinam Jagros, Agrocentru - Rezervni deli, d. o. o., Tiskarni Ekart design ter še nekaterim drugim.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s Parade: Katrca
omWo ' PARAM	vfmt tli	ElŽS 1 ¿Si'' 1 uí	
Hy	1 1 ^	mm v *t \ f&r- ,, ¿M .M JL i HPyHp ^fff ■ wMBm wSÉÍ \ 1 v M ^H^H l^ln í » l^ar A \	1 -53P "
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s Parade: ansambel bratov Gašperič & Skater
Jubilejna Orfejčkova parada bo še posebej ostala v spominu obiskovalki Tereziji Žitnik, ki je pod svojim stolom našla darilo Zlatarne Divjak - zlati prstan z zelenim smaragdom v vrednosti 250 evrov.
MG
rró^Jcpii PARADA j|		
W ^ jI	HBBs	
[l ^ %	Rl H	
		
Foto: Črtomir Goznik
Osebna kronika
Rodile so: Eva Fras, Pivkova ul. 7, Ptuj - deklica Lana; Martina Zi-darič, Pacinje 38 b, Ptuj
-	deček Vito; Stanislava Kekec, Rotman 56, Jur-šinci - deček Nik; Ida Kolarič, Dolena 32, Ptujska Gora - deček; Ma-nica Roj, Potrčeva cesta 28, Ptuj - deklica Eva; Barbara Murat, Podlože 40 a, Ptujska Gora -deklica Eva; Nataša Až-man, Mencingerjeva ul. 11, Bohinjska Bistrica
-	deklica Špela; Mateja Vaner, Meljski hrib 88, Maribor - deklica Vita; Anja Medved, Linhartova ul. 6, Ptuj - deklica Klara; Mojca Železnik, Nadole 4, Žetale - deklica Julija; Andreja Cigula, Mezgovci ob Pesnici 6, Dornava - deček Aljaž; Ana Delin, Trubarjeva 13, Ptuj - deček Gal; Romana Brunčič, Na obrežju 14, Ptuj - deklica Lynn; Andrejka Lenarčič, Vla-hovičeva ul. 9, Kidričevo
-	deklica Maša; Alenka Meznarič, Stojnci 87, Markovci - deklica Lara; Julija Karlatec, Zrkovska c. 72, Maribor - deček David; Doroteja Štrakl, Moškanjci 89 b, Gorišni-ca - deklica Vanesa.
Umrli so: Stanislav Fajfar, Mali Brebrovnik 38, rojen 1969 - umrl 20. decembra 2010; Milko Kiker, Destrnik 3, rojen 1949 - umrl 21. decembra 2010; Jožef Cvetko, Selska cesta 32, Ptuj - umrl 20. decembra 2010.
£tčy'mka
budiJ!ka
89,8 98,2 104,3 Mla
^oiíulajte naá tudi na ópíetu.: www. radio-ptuj.ái
RADIOPTUJ
89,8-98,2° 104,3
Utrinek s Parade: ansambel Ekart
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Jubilejno, 20. Orfejčkovo parado si je ogledalo dva tisoč obiskovalcev.
Danes bo pretežno jasno, predvsem v vzhodnih krajih občasno zmerno oblačno. Burja na Primorskem bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -12, ob morju malo pod 0, najvišje dnevne pa od -4 do 0, na Primorskem do 5 stopinj C.
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo suho zimsko vreme. Več sonca bo v višjih legah in na Primorskem, ponekod po nižinah pa bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost.