Ml Tge \ tj** 11%t.\ IH In‘d Rally v Zagorju Nagradna križanka * O štopanju, bazenih, padalcih... n AVTOHIS A KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoije, Selo 65 teMgn:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 SiilF ''■tv#] mama Z |!l e .w a^smjul v * prodajo novih vozil iz programa MAZDA * iervir MAZDA ||* prodaja rezervnih delov MAZDA * prodaja rabljenih vozil - slaro za novo f X : krediii, leasing FlF II RENT ■ A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV .r.fifi.A ArS DDM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA O INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 bMHM :::.i ki ....i ..... potovanja * mmn PLIBERK 9.8.1996 PLIBERK 16.8.1996 LENTI 17.8.1996 LENTI 24.8.1996 SARDALAND 24.8.1996 LENTI 31.8.1996 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje 1»^.^ M • UVODNIK • Na pooooomoč!!! Čeprav nisem gasilec, mi ob pogledu na zapuščeno in skoraj umrlo uredništvo na pamet res ne pride nič drugega kot obupan klic na pomoč. Vsi so jo podurhali na dopust. Le peščica najbolj zvestih sodelavcev se je pogumno zazrla resnici v oči. Ta ni bila prav rožnata. Pred nami so naporni dnevi. Pa ne samo zaradi kopice stvari, ki se bodo vrstile ena za drugo zaradi zagorskega občinskega praznika. Tudi osem strani več kot običajno moramo pripraviti. Zdaj že prejšnja številka Zasavca je bila kar precej zmešana. Čeprav za to niti nismo krivi mi, se vam vseeno iskreno opravičujem. Saj veste, kako te zadeve tolmači Murphijev zakon. Če obstaja najmanjša možnost, da bo šlo kaj narobe, bo res šlo narobe. Napake so del življenja. Lahko se samo trudimo, da bi jih bilo čim manj. Tokratna številka pa je sicer bolj zagorsko obarvana. Mislim, da to ni nič narobe. Včasih je zelo koristno vedeti, kaj počnejo sosedi. Še bolj koristno pa se je prepustiti včasih tudi bolj lahkotnemu branju. Takšnemu poletnemu, ko zraven ni treba preveč misliti. No, mi smo mislili tudi na to. Vi pa boste mislili ob reševanju velike nagradne križanke, ki se je znašla točno na sredini najboljšega časopisa na svetu. No ja, če že ne na svetu, pa vsaj v Zasavju. Uživajte na morju, tamladi pa pomislite, preden se ljubite. P.S.: Zasavc bo znova z vami 29. avgusta. NASLOVNICA: Boštjan Turk in KBM racine team Foto: jure Na?ode Oblikovanje: Slavko Garantini Marijino vnebovzetje Visoka obletnica trboveljske Cementarne Reklamni napisi v Zasavju Študentski servisi Pogovor: Matjaž Švagan Direktor v kratkih hlačah Velika nagradna križanka Trma, ki vzdigne v zrak Rally v Zagorju oaivftjif iom »IlCiltGfl DEIVfl e VZLfT (PD nt AObiTfLOV) H KOLEDAR DOGAJANJ 30. julija - Vsak torek v litijski knjižnici potekajo zanimive računalniške urice za mlade računalničarje, ki obvladajo igrice. Zberejo se ob 11. uri in se pomerijo po sistemu izpadanja. Do 13. ure je znan dobitnik "sladke" nagrade. 31. julija - V zagorski potrošniški pisarni gostijo visok nemški obisk: dva svetovalca nemške vlade in hkrati predstavnika urada za tujo tehnično pomoč si ogledujeta delovne pogoje in usposobljenost v pisarni (ter pripravljenost občine), da ugotovita upravičenost vključitve v nekatere mednarodne projekte zaščite potrošnikov. 1. avgusta - Izlet litijskih otrok v Podšentjur je popestren s poučnim: kako seizdelujejo slamnate košare. To še vedno počneja oče in sin Firm. ki "dovolita", da se tudi obiskovalci poigrajo s prsti in slamo. 2. avgusta - Pred številnimi zagorskimi prireditvami se sestane zagorsko občinsko vodstvo z novinarji. Ugotavljamo, da nam delav prihodnjih tednih ne bo zmanjkalo. Še enkrat pa se snidemo zvečer, ko prisostvujemo prvi izmed predprazničnih prireditev: odprtju samostojne razstave slikarja samouka Bogdana Baroviča v Medij skih toplicah. 3. avgusta - Gasilska veselica z ansamblom Štajerskih 7 pred gasilskim domov na Lokah zaradi nevihte odpade. V vsakem primem pa je pri Mačku v Šentgotardu izbor zasavske kraljice za konkurenco Kraljice sveta. 4. avgusta - Snoopy pred Marelo v Kisovcu praznuje rojstni dan. Veselo, živahno, predvsem pa izvirno. 5. avgusta - Radovan Skubic se pripravljanatekpo zagorskih občinskih mejah. Če gakje srečate, vendar morate vstati zelo zgodaj, se mu pridružite. Mateja Grošelj B Cerkev je v svoji zgodovini vnesla v koledar veliko praznikov in spominov, da bi se tako vedno znova spominjali dogodkov iz zgodovine odrešenja in življenja svetnikov, ki so s svojim življenj skim delom zgled vernim ter opora v njihovi veri in upanju. Marijini prazniki, ki jih je v cerkvenem koledarju katoliške Cerkve kar šestnajst, sodijo med "najpopularnejše" in najbolj poznane. Med njimi je najvidnejši praznik Marijino vnebovzetje, ki ga praznujemo 15. avgusta. Ta praznik sodi med najstarejše praznike. Najverjetneje je nastal v Jeruzalemu, kjer je bila cerkev "Marijinega počivališča" (napoti v Betlehem, kjer je rodila Jezusa). V 6. stoletju je bil 15. avgust že splošno sprejet kot praznik, ko je Marija "zaspala". Imena, ki so jih dodajali 15. avgustu, so bila različna. "Vnebovzetje" (assumptio) je bilo v začetku redko. Grki so uporabljali raje "dormitio" (zaspanje)ali "migratio" (preselitev, odhod ali počitek), na Zahodu pa najstarejši koledarji omenjajo "dormitio" ali "pausatio" (počitek). Vsekakor ni dvoma, da gre v vseh pomenih pravzaprav za Marijino smrt. Vendar pa se razmišljanje tu ne konča. Nadaljuje se pri poveličanju oziroma zmagoslavnem Marijinem vstopu v nebesa ter njeni sred niški vlogi. Kje je Marija umrla, tega ni mogoče natančno opredeliti. Nekateri mislijo, da v Jeruzalemu, drugi pa zagovarjajo Efez. Prav tako ni znano leto Marijine smrti. Sveto pismo o vnebovzetju ne govori neposredno. Iz tega, kar je v Svetem pismu o Mariji napisanega, pa je to mogoče sklepati. Tako v Lukovem evangeliju angel Marijo pozdravi kot "milosti polno" in "blagoslovljeno med ženami", kar teologi smatrajo kot obvarovanost od izvirnega greha in nekakšno vnaprejšnjo odrešenost. Pogosto se navaja tudi odlomek iz Razodetja: "Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd..." Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je slovesno razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950. Pri Slovencih je praznik izredno priljubljen, o čemer pričajo tudi naj starejše cerkve na slovenskem narodnemozemlju (npr. Gospa Sveta na Koroškem) ter romanja k cerkvam, ki so posvečene Mariji (npr. Brezje, Višarje. Ptujska gora, Sveta gora pri Novi Gorici...). Poleg naziva "Marijino vnebovzetje" poznamo Slovenci še nekaj drugih imen za ta praznik: veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica. V zagorski občini je nekaj cerkva posvečenih Mariji, in sicer v Čemšeniku, na zasavski Sveti gori in v Lokah oziroma Kisovcu. Nekoč pa je bila posvečena Mariji tudi grajska kapela poleg Medijskega gradu. 15. avgusta pa "goduje" le cerkev v Čemšeniku. B. N. m HOVRAHJfCnA cmera utAHijB nniwi^ji w GauBrnuKU Že kar štiristo let je župnija Čemšenik samostojna župnija. Častitljivo obletnico bodo krajani Čemšenika praznovali 11. avgusta. Ob 15.00 uri bo slovesna maša, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas. Nato pa bo kulturni program ter blagoslov obnovljene stolpne ure. Ob koncu proslave bo v bližini cerkve potekalo tudi družabno srečanje vseh navzočih. Začetek župnije Čemšenik sega že v 12. stoletje. V tem kraju je bil grad Gallenberg, od koder so hodili maševat grajski kaplani. Upravno je Čemšenik spadal pod prafaro Mengeš. Vse ozemlje tedanje mengeške fare pa je spadalo pod samostan Stična. Čemšenik jepostal samostojna fara 1596.. leta. Od tedaj so bili tukaj stalni župniki ali vikarji, pravico imenovanja pajeimel stiški opat. Čemšenik. Vače in Zagorje so tudi najstarejše fare v tej zasavski okolici. Prvotna cerkev je stala verjetno že v 12. stoletju, gotovo pa v 13.stoletju. Naj starejši del sedanje cerkve je prezbiterij, ki kaže sledi gotike. Morda je to še del prvotne cerkve. V baročnem stilu je bila cerkev prezidana v 17. stoletju. Valvasor že omenja pet oltarjev v cerkvi. Okoli leta 1740 sta bili pozidani stranski kapeli. Tako ima cerkev sedaj obliko križa, dolga je 25 m, sama ladja je dolga 11 m, široka pa 10 m. V kapelah, ki tvorita križ, pa je cerkev široka 26 m. Na desni strani prezbiterija stoji zvonik, površine 7x7 m, ki daje prostor tudi za zakristijo. Leta 1752 je bil zvonik povišan, leta 1841 pa je dobil obliko dvojne slepe line. Glavni oltar sta v letu 1872 sezidala Franc in njegov sin Janez Ozbič, sicer podobar iz Kamnika. Zunanjost oltarjaje prevlečena z mavcem, daje videti kot iz marmorja. Pozlačen lesen kip Marije Vnebovzete je iz prejšnjega stoletja, ko je bil star 140 let; thko je kip star že preko 250 let. Spodaj stojita kipa sv. Joahimain sv. Ane, in sicer vsak na eni strani. Više sta kipa sv. Petrain Pavla, na vrhu pa sv. Barbare in sv. JanezaEvangelista. Oltarja ob obhajilni mizi, kjer so sedaj sedeži, sta izleta 1876, naredil pajujepodobar Janez Šubic izŠkofje Loke. Na levi strani oltarja sta spodaj kipa sv. Apolonije in sv. Agate, zgoraj pa dva angela. V sredi j e slika sv. Notburge. Na desnem oltarju pa je v sredini podoba nadangela sv. Mihaela, ob straneh pa sta kipa nadangelov sv. Gabriela in Rafaela. Podobi sv. Notburge in sv. Mihaela je naslikal Janez Šubic. Cerkev MarijV vnebovzete v Čemšeniku Leta 1892je Franc Osole, podobar iz Kamnika, postavil oltarja v obe stranski kapeli. V levi kapeli so na oltarju spodaj kipi: v sredini sv. Frančišek Ksaverij, na straneh pa sv. Kozma in Damjan. Zgoraj so upodobljeni sv. Jožef, sv. Avguštin in sv. Ignacij. Na oltarju pri malih vratih pa so v sredini sv. Boštjan, ob straneh pa sv. Valentin in sv. Anton Padovanski, zgoraj pa sv. Rok, sv. Blaž in sv. Martin, škof. Ob klopeh sta še dva lesena oltarja iz leta 1873, delo Janeza Šubica. Na moški strani je podoba Roženvenske Matere Božje z malimi slikami, skrivnostmi rožnega venca. Slika je delo FortunataBerganta iz leta 1770. Naženski strani paje slika sv. Janeza Nepomuka, kije Goldsteinovo delo iz leta 1939. Vsi štirje oltarji, dva v kapelah in dva ob klopeh, so bili obnovljeni leta 1981. Obnovitvena dela je opravil pozlatar Hinko Podkrižnik. Križev pot je iz Lajeijeve šole. Slike je leta 1981 obnovil slikar Mole, okvire pa Podkrižnik. Q O radeškem zdravstvenem domu Kljub počitnicam se v radeški občini, natančneje v upravnih organih, še vedno intenzivno ubadajo z reševanjem težav okrog zdravstvenega doma. Poglavitna stvar pri tem je odstranjevanje napak, ugotovljenih pri tehničnem pregledu. Minuli vikend je bila realizirana in opravljena montaža za celotni zdravstveni dom, kar je opravila firma Sanolabor iz Ljubljane. Odstranjevanje napak ni bilo možno, dokler niso dobili notranje opreme. Pomembna pa je tudi ureditev okolice, ko naj bi se dogovorili o ceni, načinu, terminih in zadevo skušali končati do konca meseca avgusta; takrat namreč poteče rok, katerega je izdal republiški zdravstveni inšpektorat za zaprtje staregazdravstvenegadoma Prošnje za podaljšanje zaenkrat ne bodo vložili, saj upajo, da jim bo napake v in na zdravstvenem domu uspelo pravočasno odpraviti. Razlog za možno podaljšanje roka za odstranitev napak bo veijetno slabo vreme ali morda kakšna višja sila. R.Š. Že boljša komunalna infrastruktura To poletje je mestno središče Radeč eno samo gradbišče, kjer se opravljajo nujne izgradnje na komunalni infrastrukturi. Poleg asfaltiranja ulice Milana Majcna, kar je v teku, so te dni asfaltirali Šolsko pot in pričeli asfaltirati prostor okrog bivše mlekarne in Ulice OF. Na že zloglasni Starograjski ulici je prišlo do večjih zamikov (ozka ulica in nezainteresiranost pomembnih sodelavcev). Težava je v tem, daje bilo za plinsko napeljavo le pet interesentov. S tem so bili Slovenski plinovodi v dilemi, čeje sploh smisel napeljati plinovod po Starograjski ulici ali ne. Pri tem so si vzeli malo več časa za premislek, kar je pri-peljajo do določenih zamikov pri delih. Po intervenciji s strani občine, da naj čimprej položijo cevi, so se odločili za postavitev plinovodnega omrežja. Sočasno se opravlja rekonstrukcija vodovoda in električne napeljave. S temi deli naj bikončali dokonča avgusta, saj imajo za to ulico poseben projekt, kjer pa gre za velika finančna sredstva. Zato so zadevo dali v preveritev in začeli z izdelavo predračuna za dokončno ureditev ulice po projektu (asfaltiranje, robniki itd.). Ocena po projektu za ureditev je okrog 40 milijonov tolarjev, asfaltiranje od 4 do 5 milijonov tolarjev. Projekt bodo skušali realizirati v daljšem časovnem obdobju, ko bodo sredstva zanj tudi lahko pridobili. Cestno podjetje pa naj bi pripravilo izračune za ta proj ekt z zahtevo, da naj bi bila ta ulica asfaltirana v prvem tednu septembra. R.Š. Obnovljene fasade hiš V zadnjem času so v Trbovljah obnovili fasade nekaterih starejših hiš. Tako je bodoči najemnik stare Bergerjeve hiše na Ulici 1. junija deloma adaptiral, v glavnem pa v celoti obnovil fasado v zeleni barvi. Prav tako je zadnje dni dobila nov videz oz. fasado v oker barvi znana hiša Dimnikovih. V njej je sedaj gostilna, ki so ji dali ob tej priliki tudi nov napis Gostilna Dimnik. Obnovljeni hiši sta tako za oko prijetnejši in prijaznejši. T.L. Sončna Anina nedelja Nedelja, 28. julija, veljakot Anina nedelja. Sicer so Ane svoj god praznovale že 26. julija, prireditve pa so bile čez dva dni, to je v nedeljo, 28. julija. Številne Ančke so se tako dopoldne zbrale pri maši na Sv. planini nad Trbovljami, skupno s sorodniki, znanci in drugimi častilci. Letos jih je bilo veliko zavoljo lepega vremena. Krajani Partizanskega vrha oz. Sv. planine so organizirali tradicionalno prireditev. Z zbiranjem ob 13. uri so se že pripravljali na tekmo koscev. Kar precej fantov se je preizkusilo na travniku pod bivšo osnovno šolo v tem zaselku. Tekmovalci so se preizkusili tudi pri sestavljanju lojtrskega voza in pri tem kdo bo boljši v igrah s pršutom. Spotoma seje razvila vrtna veselica z raznimi dobrotami. Lepo vreme je vsem ustreglo - organizatorjem, obisko-valcem in tekmovalcem. T.L. Akcija čiščenja Kuma V nedeljo, 28. julija, je odjutra do večera, oziroma vse do 17. ure, potekala akcija čiščenja širšega območja Kuma. Sodelovalo je okoli 300 ljudi, domačinov, vikendašev, pa tudi planincev in drugih udeležencev. Akcijapajepotekala v skladu s sloganom: Slovenija, moja dežela- lepa, urejenain čista v okviru projekta Pomladansko urejanje in čiščenj e okolja v letu 1996 Turistične zveze Slovenije in pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije. Udeleženci čistilne akcije so skupaj zbrali okoli 12 ton raznih odpadkov in smeti. Glavnina cest, poti, obdelovalnih površin ter večina gozdov je bilo torej očiščenih. Najtežje je bilo s starimi vozili in belo tehniko. Po končani akciji so se udeleženci zbrali pri Lovskem domu na Dobovcu, kjer so organizatorji poskrbeli za zabavni del: ansambel 12. nadstropje, Moped show in družabna prireditev z žrebanjem dobitkov, so popestrili očiščevalno akcijo. T.L. Cicivrtiljak Radio Trbovlje je v nedeljo, 28. julija, pripravil svojevrstno prireditev, ki je potekala v neposredni soseščini njihovega studia v Delavskem domu Trbovlje. Začelo se je približnoob9.inkončaloobl3.uri. Prireditelji so organizirali otroški živ žav, povezan z vožnjami s starimi avtomobili - old timerji, poskrbeli za reševanje raznih ugank in razvedrili z otroškim vrt^jakom, ki je privabil preko 200 otrok in še več staršev, znancev in tudi gledalcev iz sosednjih krajev. T.L. Medved na Dolah Krajani KS Dole in gobarji, ki prihajajo na gobarjenje v tem času po gozdovih, so že večkrat videli medvedjo družino na obgozdnih jasah, prišla je celo do hiše, na srečo pa ni nikogar napadla. Po besedah predsednika Lovske družine Dole,Mirka Močiinikarja, je medved v njihovi KS prisoten že od leta 1993, v gozdove prihaja zaradi še kolikor toliko čiste, neokrnjene narave in širjenja po slovenskem prostoru. Lovci so celo našli brlog, kjer je kosmatinec prezimil. Za odstrel nimajo interesa, ker je žival zaščitenain zaradi izredno zapletenega postopka, saj so do sedaj ustrelili le enega. "Medved ni nevaren, če ga pustiš pri miru," je povedal, "raje se umakne. Nevarnejša je medvedka z mladičem, če jo presenetiš, predstavlja nevarnost tudi za gobarje v tem delu Slovenije." M.Š. Zasavska magistrala vsaj na nekaterih delih kaže prijaznejšo podoho. Tomo Brezovar Pred kratkim je poteklo 70 let, odkar so slovesno odprli novozgrajeni Sokolski dom v Trbovljah. Po zadnji vojni ga bolj poznamo kot dom TVD Partizan. Tiste čase je bil dom za Trbovlje velika pridobitev. Objekt še sedaj služi svojemu namenu, čeprav je med okupacijo in takoj po njej služil drugim namenom. Sokolski dom je zgradilo Sokolsko društvo Sokol Trbovlje. Društvo je bilo ustanovljeno v Trbovljah leta 1909, svojih lastnih prostorov pa ni imelo vse do zgraditve svojega doma leta 1926. Hkrati z otvoritvijo tega doma so uredili tudi letno telovadišče ter okolico doma. Ob otvoritvi so pripravili župni izlet CSŽ v Trbovljah. Sokol Trbovlje so kot narodno obrambno organizacijo ustanovili 28. februarja 1909 na ustanovnem občnem zboru. Prvi javni nastop pa so izvedli 19. septembra 1909 na Fortejevem travniku nasproti tedanje rudniške bolnice, kjer sta sedaj pošta in blagovnica. Sedež so imeli v gostilni Forte na sedanjem Trgu revolucije. Kmalu so ustanovili za zgornji del Trbovelj še društvo Sokol II. Telovadnico so imeli pri Kukenbergu, kasneje pa pri gostilni Špane. Vendar so vrste kmalu strnili 34. mednarodni sejem Od 24. avgusta do 1. septembra bodo v Gornji Radgoni na Pomurskem sejmu dnevi 34. mednarodnegakmetijsko-ži vi Iškega sejma. Sodelovalo bo 1800 razstav ljalceviz28 držav, spremljale ga bodo razne prireditve, predvsem pa gostoljubnost domačinov. Program tega velesejma bo obsegal tekmovanja oračev, konjske dirke, povorko starih traktorjev, trženje slovenskih vrtnin, ocenjevanje mesnatosti prašičev. Seveda pa bo možno izvedeti več o sodobnem in prenesli svoje delo v skupno društvo na Vode. Takratna avstro -ogrska oblast društvu ni bila naklonjena, pač pa je imelo podporo pri ljudeh, deloma tudi pri Trboveljski premogokopni družbi. Med prvimi zelo vztrajnimi in zagnanimi Sokoli v Trbovljah so bili predvsem prvi starosta Anton Počivavšek, Mirko Sušnik, Štefan Močnik, Gustav Kostanjšek, Dominik Kužnik, dr. Ivan Dimnik, Goropevšek, Oset, Laibache, Karel Berger, France Dežman in drugi. Sokol Trbovlje je svoj društveni prapor razvil 4.8.1912naVolajevem travniku na Lokah, tu je sedaj del športnega stadiona Rudar. Razvitje prapora so združili z župnim izletom, ki so se ga udeležili Sokoli tudi iz drugih krajev. Vsi ti so prišli v T rbovlje z vlakom in nato odkorakali po cesti z železniške postaje do Volajevega travnika. Vsa manifestacija je bila usmerjena vseslovensko. Botra novorazvitemu praporu je bila Anica Krmar, v imenu narodnega ženstva pa je trak pripela Ana Dimnik, povsod poznana kot 'slovenska mati'. Trbovlje so takrat pokazale in dokazale, da so slovenske. Kmalu za tem so ustanovili stavbni odsek z namenom, da zgrade svoj dom, svoje prostore. Kot začetno čebelarstvu, vinu - žlahtni slovenski pijači, gradnji živinorejskih hlevov, nakupu kmetijske mehanizacije. Poleg srečanja podjetnikov štirih držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije bodo organizirana številna predavanja domačih agrostrokovnjakov, na svoj račun pa bodo prišli tako konjerejci, vinogradniki, sadjarji, prašičereje!, govedorejci, lovci, letos pa še posebej nagrajeni najboljši pridelovalci sladkorne pese v letu 1995. Vsekakor bo sejem zanimiv za vse ljubitelje rodne grude kot tudi ostale kmetovalce. P.R. glavnico so naložili 1500 kron pri Trboveljski hranilnici in 100 kron pri Poštni hranilnici. Nabiralna akcij a z bloki ni dala pričakovanih rezultatov. Potem ko se je Sokol Trbovlje v letih 1913/14 znašel pod kozolcem, ker so dvorano pri Fortejevih potrebovali za druge namene. Kmalu se je začela I. svetovna vojna in večina telovadcev in vaditeljev je bila vpoklicanih. Po končani vojni so delo obnovili in kmalu začeli s pripravami za zgraditev novega doma. Niso imeli parcele niti denarja. Trgovec Franc Dežman je društvu podaril potrebno zemljišče ob glavni cesti. Dela so oživela in vsak član Sokola je moral prispevati za zgraditev doma po 100 ur brezplačnega dela ali pa plačati po 4,00 din za uro, ženske pa 50 ur ali po 3,00 din za uro. Načrte so izdelali pri firmi Slograd v Ljubljani, dela pri izgradnji doma pa je dobilo domače podjetje Ročak. Jeseni 1. 1924 je bila stavba že pod streho. Najemali so razna posojila, organizirali razne akcije za zbiranj e potrebnega denaija. K reševanju finančnih problemov sta precej pripomogla Rajnhofen in trgovec Vinko Pavlin. Otvoritev doma 6. j unija 1926je bila združena z župnim izletom že na svojem telovadišču pri novozgrajenem domu. V novozgrajenem domu sta bili velika in mala telovadnica, v večji telovadnici so bili hkrati tudi gledališče ter kino, knjižnica, skladišča za orodje, v kletnih prostorih gostilnam društveni prostori, kasneje, ko so ustanovili tudi pihalno godbo, je tudi ta imela svoje vadbene prostore v domu, razvilo se je bogato gledališko življenje, znana je bila sokolska konjenica, organizirali so razne tečaje tudi kulturno-prosvetnega značaja ipd. Nemški okupatorje dom prezidal in ga uporabljal za svoje potrebe. Po končani vojni leta 1945 so prostore uporabljali nekaj časa za potrebe sodišča, dokler ga niso člani TVD Partizan Trbovlje znova spravili v prvotno stanje po daljših adaptacijskih delih. Dom že dolgo služi svojemu prvotnemu namenu. T.L. apsestC Izpod cementarniškega prahu Začetek delovanja Cementarne Trbovlje sega v leto 1876, ko so postavili prvo peč na področju sedanje Cementarne. Začetki slovenskega cementarništva pa segajo v čas, ko je bila zgrajena cementarna v Kamniku (1854), sledile so cementarne v Zidanem Mostu (1857), še ena v Kamniku (1873) in Marija Gradcu pri Laškem (1874). Po letu 1876, natančneje 1.1894, pa so pasta vili cementarno še v Dovju pri Mojstrani. Sprva so proizvajali obman cement, a so kmalu pričeli s proizvodnjo PORTLAND cementa in klinkeija. Tega proizvajajo še danes. Tovarna se je razvila na osnovi premogovništva v Trbovljah in sledila napredku tehnologije. Prva rotacijska peč na takratnem Balkanu je obratovala že leta 1908, do leta 1930 so zgradili še dve takšni peči, delujoči na principu suhega postopka. Od vseh so sedaj ostale le tri: Trbovije, Zidani Mostin Anhovo. Slednja je bila zgrajena v dvajsetih letih tega stoletja. Precej časa so delovale tudi tri Schmitove 'peči na suhi postopek s kapaciteto 60 ton klinkerja na dan. V leto 1939 pa sega zgraditev Kruppove peči z mokrim postopkom, ki je imela kapaciteto 170 ton klinkerja na dan. Skoraj dvajset let pozneje so pričeli z rekonstrukcijo, leta 1962 pa je šel v pogon mlin Litostroj s kapaciteto 20 ton na uro in že leto kasneje mlin s kapaciteto 40 ton na uro. Isto leto so pognali novo peč Schmit (300 ton klinkerja na uro po mokrem postopku) kot najsodobnejšo peč v tistem času. Obenem so prve tri peči (iz let 1908, 1916 in 1920) imele kapaciteto cementarne 470 ton klinkerja. Leta 1971 so po večji rekonstmkciji (ko so odprli nov kamnolom, se preseliti iz Retja na Plesko in ustavili kamnolom laporja v Vaslah) zgradili tudi tunel s Pleskega do Cementarne. Z delovanjem je pričela delati s celotno novo linijo 1000 ton tudi peč po suhem postopku za pripravo surovine. Tu so bili postavljeni še nov Litostrojev mlin in dva silosa za cement, ki sta bila zamenjana, ter nova nakladalna postaja s sodobno rotacijsko pakirko. Že leta 1975 so ustavili Kruppovo peč in dobrih pet let pozneje preuredili 1000-tonsko peč na 1250 ton ter ustavili Schmitovo peč. V letih med 1987 in 1993 so obnovili ali zamenjali vse elektrofiltre in filtre, tako da so v obdobju 1994 do 1995 postavili novo nakladalno postajo s paletizatorjem (zlaganjem vreč na palete). Sprva so v cementarnah kurili na premog, od leta 1975 z mazutom, v letu 1981 pa so preuredili še edino preostalo staro peč iz 1000 na 1250 ton, saj so že dve leti zatem pričeli kuriti z antracitom. Rudi Špan Zaživelo kleško gostišče Prosvetni dom Tončke Čeč v Kleku nad Trbovljami je sameval vse odtlej, odkar je Gostinsko podjetje Rudar opustilo svoj gostinski obrat v tem domu. Sicer so bili zgornji prostori, predvsem dvorana, namenjeni kulturno-prosvetni dejavnosti Klečanov, ko se je pred leti po kulturni plati dogajalo marsikaj. Zadnja leta te dejavnosti ni dosti čutiti iz več razlogov, med temi tudi zaradi poškodovane dvorane. Spodnji prostori so namreč namenjeni gostinski dejavnosti, skupno s prostornim vrtom pred domom. In ravno avgusta so omenjeni prostori znova zaživeli. S svojo gostinsko dejavnostjo jepričel domačin Stane Govejšek. T.L. Sezono kroji vreme Odgovor na vprašanje, kaj bo prinesla letošnja poletna turistična sezona, še ni mogoč. Vse je odvisno od avgusta in vsaj še prve polovice septembra. Znano pa je, da so z dosedanjim potekom sezone bolj zadovoljni le tam, kjer kljub slabemu vremenu niso pogrešali gostov. Vreme letos še veliko bolj vpliva na sezono, kar še posebej velja za naša letna kopališča. Ker sta bila zadnja dekada junija in dobršen del julija v znamenju hladnega in nemalokrat tudi deževnega vremena, se kopališke uprave ne morejo pohvaliti s prevelikim številom kopalcev. V Medijskih toplicah imajo sicer ta mesec polno zaseden hotel ah vsaj precej zasedene zmogljivosti. Za kopališče pa pravijo, da se ponavljalanskoleto, le nekaj razlik je v datumih. Obenem dodajajo, da sezona vendarle ne bo tako neugodna, če bo ta mesec kolikor toliko sončen. Dokaj hladni večeri pa vsaj doslej niso bili najbolj naklonjeni obiskovanju gostinskih vrtov ah teras. Na podobne težave opozarjajo tudi v okoliških planinskih domovih. Število obiskovalcev ni večje kot lani. Čez teden jih prihaja celo nekaj manj kotlansko leto, obisk je boljši ob sobotah in zlasti nedeljah. Na Vidrgi seje letos zvrstilo že deset skupin tujih gostov. V vsaki je bilo do 50 turistov, največ iz. Nizozemske in Belgije. Že v nedeljo pričakujejo enajsto skupino, zatem pa prihodnjo soboto skupino 35 harmonikarjev iz Belgije, ki jih vodi znani glasbenik, doma iz Šmartnega pri Litiji. V gostišču pravijo, daimajo letos, zlasti to poletje, skoraj za tretjino večji obisk. Zato ni naključje, da so zaposlih še tri dodatne delavce. Omeni ti j e treba še označevanj e pešpoti, eno pomembnejših akcij turističnega društva Mlinše. Doslej so postavih 38 tabel na 27 krajih. V drugi fazi jih bodo vsaj še enkrat tohko. Kmalu bodo posta vih tudi prvo pregledno tablo z označenimi pešpotmi na Vidrgi, kar bo dobrodošlo vsem, ki se od tam podajajo na zanimive pohode po širši okohci. M.V. LJU L. I.L« Premog, kdo bo tebe « | kopal, V ponedeljek, 12. avgustu, sc končuje koIckUvnt dopust zagor-klh radarjev, k) seje začel %% julija. Slišati Je, da bodo pridobivali premogle še teden dni, okoli 19. avgusta pa naj bi izkopali zadnje tone premoga. Tako nekako je zdaj dogovorjeno, ni pa rečeno, ££22”" ^ -a&Mto sc »vpisu,. lete gospodovega 1996. kongige poltretje fa čas sovpada s sedemstolemiro prve pisne omembe kraja, ki jo v v Toplicah, če omenim srnin nekaj najpomembnejših prireditev. ki | pn/.ul.-l /.iradt riid.ir|cii|.i Libokmahl zagledal luč svetu in ho .tem pobil* ukv, irecejšen izziv. Konec kc Prijazi: LUS.s držala ohl,.,hl,e„o besedo, icijc vsej INFORMACIJE 64-250, 64-166 PRODAJA MOTORISTIČNE OPREME, TER RABLJENIH IN NOVIH AVTODELOV DELOVNI ČAS: 8.00 -13.00 in 15.30-19.00 sobota 8.00-12.00 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje V novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj. V pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Arho avtodeli UM. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 FOTO AMIDA Cesta oktoberke revolucije 1 la - barvne fotografije v 1 uri - če vam uspe več kot 20 fotografij, vam podarimo film Delovni čas:od 8.30-12.00 in od 15.00 -18.30;tel.: 26-143 ČE VAM JE VROČE Sl PRIVOŠČITE KVALITETNO KLIMO. montaža, prodaja, servis, svetovanje KLIMA ZALOKAR, tel.:0601 /26-885,22-466 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 ROLETARSTVO Šoba Albert s.p. Vreskovo 104, Trbovlje, tel.:0601/24-432 Nudimo vam vse vrste: rolet, žaluzij, lamelnih zaves, ostalih senčil. Opremljanje poslovnih prostorov, lokalov, stanovanj. Montaža in vzdrževanje vseh vrst senčil. Možnost plačila na obroke! Trgovina Pohištva vseh vrst - popusti 5-25% POHIŠTVO Krediti 12-24 mesecev (bivša telefon: 0601-22-369 Cankarjeva odpiralni čas Založba) 8.00-1 1.30 sobota 16.00-19.00 8.00-12.00 Trgovina JEREB Podvine 30, Zagorje tel.:61 -601 0609-642-010 LEA ZLATARNA * bogata izbira zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI UI.Mire Pregljeve 4, Litija, tel.:061/883-476 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 KŠEFT ! FAX: 0601-64-494 ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 1411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 DEJAVNOSTI 1 zbira hranilne vloge in depozite * vodi žiro račune in tekoče račune * opravlja plačilni promet (položnice) * opravlja menjalniške posle SVOJ CERTIFIKAT LAHKO VLOŽITE V KMEČKI SKLAD 4 DO 31.8.1996 Dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih * Dol pri Hrastniku, tel.:41-616, odprto 6.00-14.00 * Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30 * Zagorje, cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30 sreda 7.30 -18.00 VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS! Zasavje ni Las Vegas, toda nekaj svetlobnih napisov se tu vendarle da najti. Veliko gostiln ima osvetljene table z oznako proizvajalcev piva, ob cestah so reklamni panoji, poleg tega so ponekod table z elektronskimi napisi in še bi sc kaj našlo. In kako je to področje zakonsko urejeno v zasavskih občinah? Trbovlje V trboveljski občini ureja to področje Odlok o neprometnih znakih. K tem znakom spadajo elektronski napisi, usmerjevalne table, obvestilne table in nenazadnje osvetljene vitrine, v katerih razna društva objavljajo svoja obvestila. Komunalna taksa za te svetlobne napise, ki jih obravnavajo kot vse ostale reklame, je 150 točk za m2 na leto. Točka je vredna 30 tolarjev, pri čemer se recimo površina 1,2 m2 zaokroži na 2 m2. Omenjeni odlok je stopil v veljavo 8. aprila letos. Po besedah Darje Tavzelj, svetovalke za urbanizem občine Trbovlje, seje bilo potrebno določilom odloka prilagoditi v roku treh mesecev. V tem času je bilo predvideno, da lastnik oziroma bodoči lastnik svetlobnega napisa zaprosi izvajalca, da zanj pridobi ustrezno odločbo, ki mu bo omogočala pravno veljavno lastništvo. S tem želi, kot pravi Tavzljeva, občina poenotiti področje neprometnih znakov in ga vključiti v kompletno urbanistično zasnovo Trbovelj. Toda izvajalec je bil izbran šele 22. julija, tako da odloka sploh še niso začeli praktično izvajati. Kot izvajalca so določili Center za razvoj d.o.o., ki naj bi z delom začel septembra. Takrat bo občina lahko nadzirala uresničevanje Odloka o neprometnih znakih. Če za svetlobni napis na nekem objektu ali zemljišču ne bo ustrezne odločbe ali bo znak neustrezen, bo lastnik kaznovan s 60 tisoč tolarji. Če lastnik svetlobnega napisa ne bo znan, bo moral kazen plačati lastnik zemljišča. O začetku praktičnega izvajanja odloka bo občina, kot je dejala Tavzljeva, javnost obvestila preko Radia Trbovlje. Poleg tega bo o tem seznanila tudi Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico, da bodo njuni člani vse potrebno v zvezi s tem pravočasno zvedeli. Tavzljeva je zatrdila, da so se glede reklamnih osvetljenih tabel za pivo pogovarjali tako s Pivovarno Laško kot tudi s Pivovarno Union. Obe pivovarni sta vse tovrstne reklame plačali v dogovoru z občino, medtem ko mora takso za napise s tujimi znamkami plačati vsak lastnik sam. Plačniki nad to komunalno takso za svetlobne napise seveda niso navdušeni. Pritožbe med drugim letijo na račun dejstva, da se ti napisi štejejo kot vse ostale reklame, čeprav vsi nimajo reklamnega namena. Med slednjimi so elektronski napisi, ki kažejo čas in temperaturo. Vendar, kot pravi Tavzljeva, se zaenkrat na občino ni še nihče pritožil. Zagorje V zagorski občini to področje ni posebej regulirano z občinskim odlokom. Za postavitev reklamnih panojev ob cesti, kar se lahko vzame kot primer, je treba pridobiti urbanistično mnenje in soglasje od upravljalen objekta, v tem primeru od upravljalen ceste. Obstaja sicer Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, todatoje stvar projektantov, medtem ko z občinskimi regulativa-mi ne posegajo v to področje. Ivo Vrtačnik, načelnik oddelka za gospodarske javne službe občine Zagorje, pravi, da ni potrebe, da bi dah neke smernice za urejanje tega področja Tako se za svetlobne napise ne plačuje komunalna taksa, ampak reklamator plačuje reklame na osvetljenih tablah v dogovoru z lastnikom. Kaj bo lastnik namestil na svoj objekt, je prav tako njegova stvar. Po Vrtačnikovem mnenju bi tovrstno reguliranje prišlo v poštev le v urbanih območjih, kot je na primer stari del Ljubljane. Po informacijah z litijske občine tam prav tako še ne plačujejo komunalne takse za svetlobne napise, ampak je zaenkrat vse skupaj še stvar posameznega lastnika. Pripravljen je sicer odlok o reguliranju omenjenega področja, toda ni še sprejet. Vzrok je v tem, da za njegovo sprejetje ni soglasja v občinskem svetu. Hrastnik Po informacijah s hrastniške občine tudi pri njih še ne plačujejo komunalne takse za svetlobne napise. Toda v zvezi s tem pripravljajo odlok, o katerem bodo občinski svetniki razpravljali na septembrski seji. Radeče Naradeški Komunah so po vedah, da v njihovi občini še niso uvedh plačevanja omenjene komunalne takse. Boštjan Grošelj V zadnjem času se je vse več mladih začelo zavedati, da za svoje užitke ne morejo večno ožemati svojih staršev. Tisti, ki imajo kolikor toliko spodobne štipendije, to lahko uresničujejo že skozi celo leto, drugi to skušajo nadoknaditi vsaj v poletnih počitniških mesecih. Vse pogosteje skušamo dijaki in študenti vsaj kakšen mesec preživeti delovno. Pa ne zato, ker bi nam bilo drugače med počitnicami dolgčas (da si jih ne bi slučajno kakšen "brihten" minister za šolstvo spomnil skrajšati), gre predvsem za nujo, da imamo nekaj svojega denarja, ki ga lahko porabimo, kot sami želimo. Za počitnice na morju, za oblačila ali kar tja v tri dni. Zato imajo študentski servisi med počitnicami ogromno dela. Mladi prihajajo po napotnice, prosjačijo (malo pretiravanja tudi ne škodi) za ponujeno delo, pošiljajo prošnje in čakajo na pozitivne odgovore. Kako to poteka na zasavskih servisih, sl lahko preberete v spodnjem sestavku. med člani priklicati koga, ki bi bil pripravljen sprejeti to delo. Vendar, kot so mi povedali v Trbovljah, so podjetja kar malo razvajena. Rada bi, da bi jim že naslednji, ali celo še kar isti dan, poslali tistega, ki je pripravljen prijeti za delo. Vendar dijakov oziroma študentov za takšna dela ni težko dobiti. Kam poslati prošnjo? Podjetja, ki največ jemljejo na počitniško prakso, so npr. Vedno ista pesem Vsekakor je za vse študentske servise značilno, daje povpraševanje večje od ponudbe. Tako ostajajo mnogi razočarani, kajti tokrat z njihovim zaslužkom ne bo nič. Ah bo zopet treba prosjačiti starše ali pa, v najhujšem primeru, počitnic ne bo. Druga značilnost iskanja počitniškega dela je, da v igri še vedno ostajajo VIP (veze in poznanstva). Tudi, če se še tako trudite s prošnjami, če tam niso zaposleni vaši starši ali kakšni drugi znanci ali sorodniki (še tu je zaželjeno, da so na čimvišjem položaju), boste težko izbrani. Verjetno je kljub vsemu vse manj primerov, ko jemljejo praktikante tudi, če ni prave potrebe. Nobenemu podjetju ne gre več tako dobro. Knjiga želja Izbirajo tudi med prosilci. Na servisu za svoje člane vodijo knjigo, v kateri imajo zapisano izobrazbo, letnik študija, posebne želje,... Nato na osnovi lastne presoje glede primernosti za delo ter glede na želje posameznikov pokličejo možne interesente. In če se uspejo dogovoriti, jih pošljejo ponudniku dela. Včasih pa kdo vztrajno zavrača določena dela, kar si tudi označijo, saj ne more nekdo vedno opravljati samo najlepših del in le tisto, kar si želi. Tako tisti, ki pokažejo bolj malo pripravljenosti, redkeje pridejo na vrsto. V Zasavcu smo že pisali, daje od 1. julijatudi vLitijiodprtnovštudentski servis. Kljub temu, da deluje šele dober mesec, je vpisovanja novih članov kar precej. Veliko je takih, ki so bili prej vpisani v Ljubljani. Tudi tu ponujajo podobna dela kot drugod, so pa to večinoma podjetja iz Litije in okolice, pa tudi iz Zagorja, saj tam servis še ne deluje. Tudi v Litiji so bili malo prepozni z odprtjem, tako da so si dijaki in študentje večinoma že sami poiskali deloin sedaj opravijo predvsem izplačila za že prej dogovoijena dela. Boljše v Ljubljani? Le kako naj pridem do denarja za počitnice? Plačila Kar zadeva ponudbo in po vpraševanj e, j e vsakom ur verj etno jasno, da če je povpraševanje večje kot ponudba, to pomeni višje cene. Ljudje so za težko dosegljivo blago pripravljeni več plačati. V našem primem to pomeni nizka plačila, saj se marsikateri dijak ali študent pač zadovolji s ponujenim. Vendar so plačila vedno odvisna tudi od vrste dela in podjetja. V Hrastniku se povprečna plačila gibljejo od 200 do 280 tolarjev na uro, v Trbovljah od 250 do 300 tolarjev (največ pa od 400 do 450 tolaijev), v Litiji pa za kakšna računalniška obdelovanja tudi do 1600 tolaijev. Med letom, tudi takratje, vsaj v Trbovljah, dovolj povpraševanja - predvsem za poučevanje - ,pa se plačuje tudi okoli 900 tolaijev na uro. Kadrovske službe Sicer kar 90 odstotkov registriranih počitniških del predstavljajo izplačila preko servisa. Torej, ko delo oddajo na osnovi prošnje na kadrovsko službo. Če pa kje res potrebujejo dodatno delovno silo, pokličejo na servis. Tam skušajo Elektroelement, Banka Trbovlje, Rudis, Elektro Trbovlje, Studio Modema. Veliko je proizvodnega in administrativnega dela, anketiranja, precej je tudi strežbe v manjših bifejih. Slednje in akviziterska prodaja včasih tudi ostajata, ker vsem takšno delo ne odgovarja najbolj. Na servisih delajo tudi selekcijo pri posredovanju določenim podjetjem, saj imajo z nekaterimi slabe izkušnje z višino izplačil ah celo z neplačevanjem. Težko je namreč nekoga poslati v neko podjetje, če veš, da bo za to slabo plačan. Študentski servis je torej pravi kraj, če želite med počitnicami, ah pa tudi med letom, malo popraviti svoj proračun. V primerjavi z Ljubljano so plačila v Zasavju dokaj nizka. Vendar smo za razmere, ki trenutno vladajo pri nas, lahko kar zadovoljni, če nam sploh uspe kaj dobiti. Predvsem študentje, ki čez leto stanujejo v Ljubljani, lahko tam izkoristijo boljše priložnosti. Vendar je tam vehko večje povpraševanje, tako da najbolj zagreti oz. najbolj denarja potrebni čakajo tam že navsezgodaj zjutraj. Pa čeprav včasih že s samim čakanjem narediš "en šiht". Branka Jan M Vilma Škofljanec, referentka iz Trbovelj: "Nič nimam proti avtostoparjem, saj se vedno vprašam, kaj pa če bo imel tudi moj sin kdaj kakšen problem s prevozom. Seveda pa je dosti odvisno od ljudi, saj nikoli ne veš, komu ustaviš. Verjetno pa je za punce v večernih urah štopanje tvegano." Vinko Kovačič, elektrotehnik iz Trbovelj: "Večkrat sem že ustavil avtoštoparjem. Vendar je zadnje čase to problem, saj je več nasilja na cestah. Nisem še štopal, a v slučaju potrebe bi se poslužil tudi avtoštopanja. Vsekakor pa s štopanjem ne bi potoval, saj je preveč tvegano in zamudno." Mojca Pečarič, natakarica iz Trbovelj: "Vsak naj dela, kar mu paše, in s tem v zvezi se strinjam tudi s štopanjem. Zase lahko rečem, da bi v nujnem primeru štopala, sicer pa ne. Mislim, da ženske s štopanjem niso bolj ogrožene, nasploh o avtostoparjih nimam slabega mnenja, čeravno je po svoje rizik in zanimivost. Vsekakor pa tod ni veliko avtoštoparjev." Žani Urankar, zidar Iz Kandrš: "Ker vozim avto, včasih ustavim tudi kakšnemu avtoštopaiju, zvečer pa ne ustavljam. Predvsem rad vožnjo popestrim s kakšnimi mladimi, saj starejši tudi manj štopajo. Sicer pa bi štopal le v bližini, in to v primeru, da bi zamudil avtobus, zato tudi sam kdaj ustavim komu. To je po svoje tudi odgovornost, saj je prometnih nesreč veliko." Anica Sirk, delavka z Briš: "Večkrat sem že opazila kakšne avtoštoparje in mnenja sem, daje to nevarno. Seveda tudi ne bi nikomur ustavila, je pač vedno tveganje, če ljudi ne poznaš." Gregor Klinc, strojni tehnik iz Zagorja: "Mislim, daje avtoštoparjev v Zasavju malo in več v Ljubljani, kjer so bolj korajžni. Doslej še nisem nikomur ustavil, čeprav nekateri avtoštoparji tako tudi 'prišparajo' denar, ki bi ga porabili za potovanje. Mislim pa, daje avtoštopanje riskantno, sploh za ženske." Marija Hauptman, upokojenka iz Zagorja: "Še nikoli nisem štopala, saj pravim, daje to nevarno tako za šoferja, ker ne ve, komu ustavi, kot za avtoštoparja, češ, kaj vse se lahko zgodi. Prometnih nesreč je namreč veliko, sicer Včasih se mi zdijo kateri štoparji prav smešni. Če pa bi imel avto, bi verjetno ustavil le tistim, ki jih poznam." pa štopanje ponoči odsvetujejo celo policaji." Jasmin Veladžič, dijak iz Zagorja: "Štopal še nisem, mislim pa, daje avtoštopanje bolj nevarno za ženske. Valentina Paš, učenka s Save pri Litiji: "Avtoštopanje je precej nevarno, sploh za ženske. Ker si ne upam štopati, in to tudi v skupini ne, mislim, da so avtoštoparji po svoje tudi pogumni, da si dosti upajo. Če bi vozila avto, bi verjetno kateremu avtoštoparju tudi ustavila, čeprav previdnost na cesti ni odveč, saj ni dobro vsakemu zaupati." pse mww MARIJA REVEC Dobrih deset let že 'guli' delovno mesto socialne delavke na Centru za socialno delo v Trbovljah. Njena pisarna z raznoraznimi okraski otrok kar nekako seva pozitivno vzdušje. Sicer pa pravi, da brez nekakšne usmiljenosti In pripravljenosti pomagati verjetno težje'sfolgaš', kar terja tovrsten poklic. Pravzaprav opravlja zelo raznoliko delo. Od preživnin, posvojitev, svetovalne dejavnosti ob ločitvah, če se starša ne sporazumeta, komu bo otrok dodeljen oz. glede stikov z otrokom. Ukvarja se tudi z drugimi problemi v zakonski skupnosti. Predvsem pa s tako imenovanimi prekrškarji do 14. leta starosti. Menda otroci že zgodaj dozorijo in kmalu ušpičijo kakšno lumparijo. K temu sodi tudi 'špricanje' pouka, s tem pa naraščanje negativnih ocen. In ravno ob delu s temi otroki je uvidela, da imajo svoje pozitivne lastnosti. A žal navadno prevagajo napake. Ko so leta 1990 pričeli z Učno in psihosocialno pomočjo otrokom in je število interesentov naraščalo, je ugotovila, da bi lahko organizirali razne oblike kratkočasenja za mlade tudi med počitnicami. Sprvaso jih organizirali le med poletnimi, v juliju in avgustu, kasneje tudi med zimskimi. Aktivnosti so priredili tudi za pustovanje, ko so izdelovali maske. Program kratkočasenja poteka v Domu Svoboda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro za osnovnošolce in tudi mlajše. Letos bodo ob petem jubileju organizirali tudi party. S tem razbremenijo tudi starše, čeprav to ni varstvo otrok. Nudijo vse. Od učenja jezikov, zabavne matematike do vseh vrs zabavnih kotičkov: poslikave stekla, učenja otroškega bontona, izdelovanja lutk, čestitk, družabnih iger. Iz kartonskih škatel bodo letošnje počitnice naredili nekakšno maketo Naše mesto. Ob petkih imajo karaoke, hodijo na izlete, udejstvujejo se tudi pri športu. Sploh opaža izredno prisotnost tekmovalnosti pri mladih, zelo radi se pomerjajo v kolesatjenju, z rolerji, na trim stezi, košarki. Problem je seveda s sredstvi. Pri tem ji pomaga šestnajst javnih delavcev, ki prav tako z zagnanostjo iščejo sponzorje, da zagotovij o brezplačno izpeljavo projekta kratkočasenja. "Veliko je odvisno od ljudi, ki se prijavijo na tovrsten program javnih del," je dejala Marija Pevec," dobro je, če imajo kakšen hobi, saj mlade pritegnejo različne stvari, poleg tega so jim bolj prijatelji kot tovariši." Menda je zanjo presenečenje, da se kot socialna delavka ukvarja tudi s preživljanjem prostega časa mladih. Vendar zatrjuje, da ji otroci dajejo določeno energijo. Ogromno časa posveča tudi izobraževanju. Nedavno je končala realitetno terapijo. To je ameriški pristop, ki temelji na realnosti - kaj si želiš in kaj delaš na tem, da bi to željo izpolnil. Pravi, da ji je to izobraževanje dosti dalo in je tudi uporabno. Sicer je menda povsem človeška lastnost delati na področju, kjer si uspešen. Včasih pa se pričakovanja otrok in staršev do te mere razhajajo, da je treba posredovati. Težje je osveščati v smeri poslušanja otrokovih želja. "A saj si zadovoljen, če je otrok uspešen," je dodala, ker izhaja iz lastnih izkušenj in veselja nad hčerko Urško, s katero so tudi dobre prijateljice. Vselej jo bodri tudi zadovoljna mladina, s katero ima precej sproščene kontakte. Petra Radovič Milan Vidic Ziisiivsko imletje '!Hi Odkrilo rečeno: nič kaj dosti se ne pozna, da se počasi, a zanesljivo že bližamo vrhuncu tega letnega časa. Kakšne posebne vročine, razen junija in prejšnji teden, ni bilo. Pozna pa se, da je veliko zaposlenihna kolektivnih dopustih, kar pa še ne pomeni, da so vsi odšli na zaslužene počitnice ali na oddih k morju ali kamorkoli drugam. Še kopališča to poletje niso tako zelo oblegana kot druge krati. Nekoliko je vmes vreme, še bolj pa denar. Če gre štiričlanska družina organizirano na kopanje, je treba že kar pošteno seči v denarnice. Zato ni naključje, če so na bazenih predvsem otroci, šolarji, starši pa lepo doma, pri takšnih ali drugačnih opravilih. Včasih je letoval vsak tretji, četrti Zasavčan; dandanašnji komajda vsak deveti, deseti. Svoj čas smo imeli ob morju menda poleg 950 postelj v počitniških domovih še vsaj enkrat toliko prenočišč v prikolicah. Zdaj niti teh ni več kot kakih štirideset; vse druge so podjetja prodala, največkrat za majhen denar in marsikje zaposlenim niti povedali niso, kako zelo pod ceno so to imetje odtujili, ker jim je bilo v preveliko breme. Slišim, da se marsikje držijo za glave, ker so s tem prenaglili, ampak po toči zvoniti je zmeraj prepozno... Če odštejemo začetek prireditev v počastitev zagorskega občinskega praznika, se ta čas pri nas nič kaj posebnega ne dogaja. Pač: odvijajo se bolj ali manj obiskane gasilske in druge veselice, bolj ali manj priljubljena shajališča odraslih, tu in tam pa tudi mladih ljudi. Doslej se jih je zvrstilo že vsaj petnajst, do konca meseca pa se jih bo še toliko, če bo kajpak vreme streglo tako, kot se za ta čas spodobi. Res pa je, da se Zagorjani pripravljajo na svoj veliki dan - 9. avgust in hkrati na počastitev 700-letnice prve pisne omembe kraja. Vsi, ki sem jih povprašal, so odgovorili, da so nadvse zadovoljni, da bodo imeli končno le spodobno tržnico, starejši občani pa niso pozabili omeniti, da so ponosni, da se bo imenovala Pod uro. Velika, zdaj že lep čas porušena delavska, bolje rečeno knapovska hiša tega imena je pomenila svojevrsten sinonim bolj ali manj bednega životarjenja, iz katere pa so prišli zdaj že ostareli zanimivi strokovnjaki tega poklica, pa tudi številnih drugih, in se lepo uveljavili doma in drugod. Starejši in mlajši Zagorjani so še dodali, da bodo Zagotovo med navzočimi ob velikem ognjemetu jutri malo pred opolnočjo. Sicer pa se kot vedno imajo najlepše v tem letnem času šolarji. To je njihov čas, čas brezskrbnih uric in dni, čas, ko so več zunaj kot doma. Žal takih, zlasti organiziranih srečanj in prireditev, kot sojih bili vajeni še pred leti, tokrat ni, so pa vseeno nekatere zelo zanimive, vendar za vse prekratke. Ker vse lepo prehitro mine, bo tudi to poletje kaj kmalu zašlo. Počasi bo potrebno misliti na nove učbenike in vse, kar sodi zraven za šolo, pa na vse tiste prozaične stvari, o katerih zdaj, ko sije vroče sonce, ne pomislimo. Ker naš časnik dva tedna ne bo izšel, izkoriščam priložnost za krajši premor, zadnji avgustovski teden pa spet na svidenje. ateste Ob občinskem prazniku j e ponavadi čas, da se ozre nazaj. Na tisto, kar je bilo narejeno v času od praznika do praznika. Občinski praznik je res čas, ko se naredi analiza preteklega leta. Ocenjujem, daje bilo to obdobje za Zagorje zelo uspešno. Predvsem na področju komunalne infrastrukture in na področju izobraževanja, pred vsem zaradi projekta ukinitve dvoizmenskega pouka in izgradnje večnamenske športne hale. Tudi investicij je bilo toliko, dajih bo v bodoče težko finančno preseči. Ocenjujemo, da bo vložek v investicije krepko preko milijardo tolarjev. To je velik zalogaj. V tem letu pa je največji finančni projekt izgradnja športne hale z učilnicami. To bo res moderen objekt. 30 milijonov tolarjev smo investirali tudi v plinifikacijo. Zaključili smo s prvo fazo plinifikacije mesta Zagorje in nadaljujemo s plinifikacijo in obnovo vodovoda v KS Izlake. Ta mesec polagamo tudi temeljni kamen za prizidek k osnovni šoli Tone Okrogar, zaključili pa smo adaptacijo šole na Mlinšah, krajani Podkuma bodo dobili novo šolsko igrišče teradaptiranoin temelji to obnovljeno šolo. In še veliko drugega je v tem sklopu. Kaj pa ceste, vodovod in ostalo? V obdobj u od avgusta do avgusta smo asfaltirali 21 kilometrov lokalnih in krajevnih cest. Poudariti moram, da tega ne bi dosegli brez pomoči krajevnih skupnosti in krajanov, ki so s svojim delomin tudi sredstvi dosegli to karrekordno cestno "kilometrino". Njim gre res velika zasluga. Potem pa smo dokončno uredili Kolodvorsko cesto, položili smo 30 kilometrov vodovodnih napeljav. Tu sta tudi dve vrtini, s katerima skušamo priti do kvalitetne pitne vode. EnajenaVidrgi, drugav Šentlambertu. Tudi občino smo adaptirali, trenutno urejamo še okolico. Dokončno smo izgradili tudi letališče, ki ravno tednidobivakončno podobo. Velikzalogaj in kar nekakšen spomenik Zagorjanom je tudi nova tržnica. Sama investicija je bi la vredna okoli Matjaž Švagan je v času svojega županovanja poizkusil že marsikaj. Med drugim se je spustil tudi v jamo Markov štangovc. 3 milijone mark. Polagamo tudi temeljni kamen za nov blok s trinajstimi neprofitnimi stanovanji in poslovnimi prostori. Prvotni plan je bil, da se na tem prostoru zgradi 40 neprofitnih stanovanj. Vendar smo se odločili, da bomo zaradi pomanjkanja parkirnega prostora v samem centru mesta zgradili le še poslovnostanovanjski objekt, v katerem bo 13 neprofitnih stanovanj. Potemje tu tudi fontana, okoli katere seje postavljalo veliko vprašanj. Naj povem, daje fontana oziroma ta fibula narejena v obliki "špange", ki sojo našli v naših krajih, datira pa v leto 500 pred našim štetjem. To je nekakšen simbol občine Zagorje, hkrati pa tudi promocijski znak občine. Poleg vsega smo v tem obdobju začeli izvajati tudi nekatere projekte, ki bodo trajali kar nekaj let. Eden izmed njih je ureditev ceste Jagnjenica - Sopota. Kmalu bomo začeli tudi s sanacijo najbolj kritičnih plazov v občini. Eden izmed njih je prav gotovo plaz Šolska cesta. Z enim stavkom bi lahko rekli, da je in vesticij v Zagorju ogromno. Tako je. Moto pri našem delu je. da ne gre razvoj samo v eno smer, temveč da razvoj poteka na vseh področjih našega življenja. Mislim, da nam kar uspeva. Seveda so pri temnajvečjiproblem stanovanjske težave. Socialnih stanovanjjemalo. To je posledica zakona, ki je nalagal, da se stanovanja poceni prodajo. Zato občina teh stanovanj nima veliko, ima le neprofitna stanovanja, ki sojih kreditirali stanovanjski sklad, Spekter kot investitor ter sklad občine Zagorje. Verjetno pa tudi razmišljate o naslednjem letu. Kaj bo treba postoriti do 9. avgusta prihodnje leto? Zaenkrat razmišljamo, da bi najprej kvalitetno končali naloge, ki smo si jih že zadali. Ter da finančno zapremo vse trenutne investicije. Cilj je tudi, da 1. januarja 1997 poravnamo 1,2 milijona mark obveznosti z naslova obveznic in s tem preprečimo blokado občinskega računa. Ta dolg je nastal v letih 1991 in 1992. Uspeh je, da smo z desetih milijonov dolga prišli od začetka mojega mandata na 3,3 milijona mark. To je kar velik uspeh vodstva občine, saj nam je uspelo sanirati velik del dolga, ki smo ga prevzeli. Potem bo proračun začel delovati normalno. Naš cilj je tudi, da kvalitetno zapremo rudnik. To je eden izmed najzahtevnejših projektov v zgodovini Zagorja. Vendar sem zaradi dobrega vodstvarudnika v zapiranju ter dobrega sodelovanja z vlado velik optimist. Kako bi kot župan komentirali razlike, ki so med Zagorjem in ostalimi občinami v Zasavju? Na nek način stvari uspešno funkcionirajo tudi v drugih občinah. Sevedaje to tudi stvarpromocije. Nova tržnica, imenovana Pod uro, ni samo zelo funkcionalna, temveč je tudi svojevrsten arhitekturni spomenik občine Zagorje. Sicer pa Zagorja ne primerjam z ostalimi zasavskimi občinami. Zagorje primerjam s tistimi občinami, ki so boljše kot naša. Moj moto jene biti prvi v Zasavj u, temveč prvi v Sloveniji. Kot župan pa nikoli nisem komentiral razmer v drugih zasavskih občinah. Če me je kdo poklical za kakšno pomoč, sem v okviru širšega medobčinskega interesa pomagal. Čeprav se nekaterim včasih zdi podcenjevalno, da bi se vključili v nekatere projekte. Zaradi določenih interpretacij pa sem se odločil, in to je moja osebna odločitev, dav nekaterih projektih ne bom več sodeloval. Mislim pa, daje v Zagorju neka pozitivna klima. Pri nas ni tako važna politika, temveč so bolj važni uspehi Zagorja. In morda je to naša velika prednost, da politika ne prevladuje nad interesi Zagorjanov. Kljub temu prihaja do nekega medobčinskega sodelovanja. Kakšna je v tem vaša vloga? Na posameznih področjih je to sodelovanje zelo korektno in dobro. Želim, da bi takšno sodelovanje bilo tudi v prihodnje. Čeprav se občina Zagorje ne želi zapreti v ta prostor petih občin. Zame kot liberalca niso važne meje občin, temveč odprtost navzven. V ta koncept spada tudi sprejetje odločitve o priključku k avtocesti na Trojanah. Je prihodnost občine Zagorje v turizmu? Problem naše občine je bil ta, da so bile preteklosti Trbovlje naše glavno mesto. Tam so bile vse institucije. To ni očitek, takšna je bila včasih tudi splošna politična usmeritev. Vsi prospekti, znamka, zemljevidi in ostalo je bilo namenjeno temu, da se predstavimo predvsem navzven. Pri tem je govoriti o denarju težko. Rezultati se bodo pokazali šele čez nekaj let. Mislim, da je prihodnost zagorske občine, da vstopi v novo tisočletjekot ena najbolj urejenih in razvitih v Sloveniji. Vse, kar ste dosegli, verjetno ne bi mogli doseči brez dobrih sodelavcev, brez dobre ekipe? Vedno pravim, da za uspehom nikoli ne stoji en sam človek, temveč dobra ekipa. Uspeh je vedno ekipni. Kot župan lahko rečem, da imam v občinski upravi izredno ekipo. In to je ključ do uspeha. Vzporedno s tem pa je v zagorski občini tudi nek pozitivni odmev, ki daje še dodaten zagon meni in moji ekipi. Pojavljajo se očitki, da je občina Zagorje uspešna zaradi zapiranja rudnika in zaradi tega, ker "imate" Janeza Drnovška. Te očitke sem že slišal. Vendar lahko rečem, da skuša Janez Drn ovšek po svoj ih naj bolj ših močeh pomagati celotnemu Zasavju in ne samo Zagorju. Čekdomisli.da predsednik vlade brez dokumentacije, brez javnih razpisov in brez jasne vizije komu pomaga, ta ne pozna, kako sistem deluje. Morda je bilo to možno včasih. Vendar zdaj to ni več. Sploh zaradi raznih političnih iger, ko moram biti kot župan še bolj previden. Kar se tiče samega rudnika, trdim, da bi bil veliko raje župan mesta, v katerem rudnik funkcionira, kot pa tistega, v katerem se rudnik zapira. Občina tukaj izgublja 900 delovnih mest. Vendar pa je velik uspeh, da smo s pomočjo sredstev občine in Agencije za razvoj uspeli ustvariti 400 novih delovnih mest. Rudnik moraš zapreti kvalitetno. Prav tako kotje treba kvalitetno sanirati od rudarjenja prizadeta območja. Posledice bodo vidne še desetletja. In to je tisto, pri čemer lahko kot župan v političnem smislu padem. To je tudi odgovornost zapoznejšerodove. S sredstvi za zapiranje imamo velike težave. Sicerpa jeres, da semkot župan tudi po štirikrat na teden v Ljubljani. Kljub očitkom to zahteva ogromno energije in časa. O uspešnosti mojih poti v Ljubljano pa odloča tudi celotna ekipa. Kako se prepleta vaše zasebno življenje z delom župana? Tukaj pravzaprav meje ni. Kamorkoli pridem, me večina j emlj e kot župana. Na raznih prireditvah skušam biti čimbolj sproščen. Se pa najde kdo, ki me pocuka za rokav in kaj vpraša. Vendar je to moje delo. Včasih je celo dobro, če na kakšni veselici kdo kaj vpraša ah pove kakšno svoje mnenje. Vedno sem pripravljen za kakšen a* razgovor. To je včasih lahko tudi precej obremenjujoče. Vendar če želi biti človek uspešen, mora sprejeti tudi takšne stvari. Konec koncev imam kot župan veliko dela in zaradi tega sem velikokrat nedosegljiv. Tako, da me to niti ne moti preveč. S čim se ukvarjate v prostem času? Ali vam sploh ostane kaj časa? Časa ostane zelo malo. Če pa je, igram tenis ali gremnakakšen sprehod, največkratproti Zasavski sveti gori. Včasih skupaj z ženo, včasih sam. Je za županovanje potrebna tudi fizična kondicija? Mislim, da je uspeh župana odvisen tako od fizične kot psihične kondicije. Na sestankih, ki lahko trajajo tudi nekaj ur, je vsekakor kondicija potrebna. Sklepi se ponavadi sprejemajo čisto na koncu. Zaradi tega je potrebno zbranost ohraniti čisto do konca. Marsikdaj se zgodi, da prav zaradi svoje kondicije dosežem kakšen uspeh. Najdaljši sestanek je na primer trajal kar cel dan. V endar je bil ta sestanek na koncu za Zagoij e zelo pomemben. Tu je bila odločilna zbranost do konca. Kaj bi ob prazniku sporočili ljudem, ki živijo v zagorski dolini? Najprej bi se rad Zagorjanom zahvalil za sodelovanje, za vse predloge in tudi pripombe, s pomočjo katerih smo dosegli, da se zagorska dolina lahko primerja z najboljšimi. Ponosen sem. da sem župan Zagorja. Jure Nagode Program prireditev v počastitev 9. avgusta, praznika občine Zagoije ob Savi, in 700-letnice prve pisne omembe kraja Zagoije ob 17.00 uri Predaja avtomobila Naj smučarskemu skakalcu 95/96 - Primožu Peterki ČETRTEK 8. avgust ....vmšmmmmmmmm ob 11.00 uri Položitev temeljnega kamna za prizidek k OŠ Tone Okrogar v Toplicah ob 19.00 uri Otvoritev razstave ZAGORJE OB SAVI OD PRAZGODOVINE DO SREDNJEGA VEKA - DROBCI KULTURNE DEDIŠČINE v Stekleni dvorani DD Zagoije PETEK, a. arini« 199B ob 6.00 uri Start tekaRadovana Skubica po mejah občine Zagoije ob Savi ob 18.00 uri Otvoritev nove zagorske tržnice POD URO in nekaterih večjih investicij s področja komunalno-cestne infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva: - otvoritev nove zagorske tržnice POD URO, fontane in zunanje ureditve tržnice - otvoritev 30 km obnovljenega vodovodnega omrežja, modernizirane Kolodvorske ceste, 21 km moderniziranih lokalnih in krajevnih cest ter otvoritev in pričetek plinifikacije in obnove vodovoda na Izlakah - položitev temeljnega kamna za nov poslovno-stanovanjski obj ekt na Cesti zmage - pričetek izgradnje telefonskega omrežja Šentlambert - Tima ter gradnje optičnega kabla od Kisovca do Trojan - pričetek modernizacije cestnega odseka Jagnjenica - Sopota ob 10.00 uri Ponovno odkritje spominske plošče v spomin na 9. avgust 1941 na napad revirskih partizanov na orožniško postajo in postajo obratne zaščite v Toplicah ob 19.00 uri Zabava na tržnici ob 17.00 uri Razvitje prapora Gasilskega društva Zagoije - mesto in prevzem novega gasilskega avtomobila pred Domom obrambe Panoramski preleti z vzletišča Ruardi ob 17.45 uri Promenadni koncert pihalnega orkestra umetniške šole iz Ostrave (Češka) na ploščadi pred muzejem Vsak petek od 16. avgusta do 13. septembra ob 19.30 uri Valvasorjevi večeri na Medijskem gradu ob 19.00 uri Svečana prireditev ob 9. avgustu, prazniku občine Zagorje ob Savi, s podelitvijo občinskih priznanj pred domom obrambe: - prihod Radovana Skubica v cilj teka po mejah občine Zagorje ob Savi - družabno srečanje z ansamblom Čuki - vstop prost ob 23.00 uri 700 sekund ognjemeta v počastitev 700-letnice Zagoija ob 9.30 uri Pričetek lokostrelskega tumiija za pokalj. V. Valvasoija na nogometnem igrišču Proletarec v Zagoiju ob 10.00 uri Zagorski rally ob 11.00 uri Otvoritev prenovljene podružnične šole na Mlinšah od 14.00 do 16.00 ure Otvoritev vzletišča Ruardi in letalski miting nad vzletiščem Ruardi, nato panoramski preleti nad Zagoijem SOBOTA. 31. avjnist 1936 15. Turistični rally Izlake ’96 1. mednarodni festival komorne glasbe 1. koncert: 16. avgusta 1996 ob 19.30 Duet klarinet in klavir "DIAPASON" (Italija) 2. koncert: 23. avgusta 1996 ob 19.30 Vokalna skupina "KVARTA" 3. koncert: 30. avgusta 1996 ob 19.30 Godalni kvartet "MENTIS" (Avstrija) 4. koncert: 6. septembera 1996 ob 19.30 Matej Zupan -flavta, Miloš Mljenik - violončelo, Janko Šetinc -čembalo 5. koncert: 12. septembra 1996 ob 19.30 Zagorski oktet Vsi koncerti bodo v Valvasorjevi kapelici na Izlakah. Vljudno vabljeni na prireditve Zagorski Integral že v Evropi Podjetje Integral, Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., se uspešno usmerja v turizem, ki že predstavlja polovico prihodka, in uspešno konkurira sorodnim podjetjem. V prvi polovici letošnjega leta so v primerjavi z lanskim letom prihodek povečali za 9 odstotkov. Kot pravi direktor podjetjalvan Pavšek, letos prvičpo osamosvojitvenem letu 1991 opažajo bistven premik na področju turističnih prevozov, aranžmajev, izletov in oddihov. "Sledimo trendu razvoja v Evropi," zadovoljno nadaljuje direktor. V ta namen vlagajo v modernizacijo avtobusov, da so se sposobni kosati s konkurenco in odgovarjajo zahtevam strogih predpisov. Poleg tega na dolge vožnje v tujino pošiljajo po dva šoferja, ne več enega. To njihovo profesionalno obnašanje jim omogoča, da se z njimi pogovarjajo resni partnerji. Z Integralom tako med gorami (Švica) ... Od skupno 23 avtobusov jih je 11 ustreznih za turistično dejavnost. Kakovost storitev je odvisna tudi od kadra. Ves produktiven kader so zadržali in sedaj 45 zaposlenih opravlja delo bolje in učinkoviteje, rezultat tega pa so boljši rezultati. K uspešnosti prav tako prispeva modernizacija uprave z računalniki pred nekaj leti in dejstvo, da so zaposleni 53-odstotni lastniki podjetja. Pavšek pravi, da si v zvezi s tem prizadevajo za 100-odstolno lastništvo nad podjetjem. V udobnem avtobusu je vedno prijetno. O turistični ponudbi dovolj zgovorno pričajo potovanja na Korziko, Portugalsko, v Španijo, Francijo, Grčijo, Turčijo, Rim, Muenchen, na Dunaj... Zaradi te geografske razprostranjenosti se jim vožnja v Pliberk ali Lenti zdi kot vožnja na domači progi. Nenazadnje jih v širitev turistične ponudbe sili tudi padanje kupne moči v Zasavju. Upada namreč redni delavski primestni promet, ki je še pred leti predstavljal glavni vir prihodka. Direktor zagotavlja, da so potovanja z njimi cenovno ugodna, turistom je omogočeno zavarovanje ter prevoz in KLIČITE TAXI! mobitel 0609 616 348 ostale storitve na visokem nivoju. Poleg omenjene ponudbe imajo že eno leto taksi službo. Po Pavškovih besedah so z uvedbo taksija zadeli v črno, zato so s to potezo zelo zadovoljni. "Ljudje ne morejo veijeti, da se za takšno ceno lahko ob vsakem času pripeljejo s taksijem," poudarja in pravi, da ljudje premalo izkoriščajo to možnost. Razen tega ljudje še vedno kličejo taksi posredno, s čimer prihaja do nepotrebnih operativnih težav. Zato direktor poziva vse, ki bodo kdaj zahtevali prevoz s taksijem, da kličejo direktno mobitelsko linijo. Bolj zaseden od obeh taksijevjelaniprevoz.il 50 tisoč kilometrov, in sicer so ga klicali tudi v Ljubljano in na brniško letališče. Zaradi omenjene uspešnosti taksi službe jeseni ali spomladi načrtujejo nakup novega avtomobila, kajti pričakujejo, da se bo povpraševanje po taksističnih storitvah stopnjevalo. Ljudje se namreč po Pavškovem prepričanju še ne zavedajo docela, kako ugodne možnosti nudijo njihovi taksiji, ker do lani pač te službe v Zasavju ni bilo. Objavo j omogočilo podjetje I NTEGRAL ZAGORJE. ■Biiiii kol tudi v toplem Sredozemlju (Sicilija). f zaimiaja lEISiflS' Avtomobili mazda so odslej na voljo tudi v Zasavju. Pred kratkim odprta Avtohiša Kržišnik, ki v Zasavju zastopa to priznano avtomobilsko znamko, pa kupcu poleg prodaje vozil mazda omogoča še popoln servis, vse potrebne rezervne dele ter dodatno opremo. In to še ni vse. V sodelovanju z Mazda Bank Austria poskrbijo, da boste ob nakupu avtomobila mazda deležni zelo ugodnih kreditnih pogojev. Časi, ko so prodajalci avtomobil prodali, nato pa na kupca pozabili, so že dolgo preteklost. To dokazuje tudi nov in lepo urejen prodajni salon Avtohiše Kržišnik. Čeprav je avtohiša povsem nova, še zdaleč ime Kržišnik ni neznano. Moderna avtohiša je plod petnajstletnih izkušenj in trdega dela Romana Kržišnika. Iz skromne najete delavnice, kjer seje vse skupaj začelo, seje podjetje širilo, razvijalo ter dobivalo nove razsežnosti. Najprej je bila majhna, vendar zaradi kvalitetnega dela znanaavtoličarska in avtokleparska delavnica. Leta 1988j e delavnica postala premajhna. Zato je bila odločitev o izgradnji nove nujna in neizogibna. Poleg tega pa je bilo treba poskrbeti še za razširitev ostalih dejavnosti, kot sta na primer avtovleka ter mešalnica barv priznane blagovne znamke Glas urit. Tudi leto 1993 je bilo za podjetje pomembno. Takrat so namreč svojim dejavnostim dodali še eno. Rent -a- car Kržišnik je v Zasavju prav tako kmalu postal znan in cenjen. Dobri poslovni rezultati in predvsem zadovoljstvo njihovih strank pa so vplivali na nadaljnjo širitev. In tako je nastala Avtohiša Kržišnik. Odločitvi, da zasavskim kupcem ponudijo avtomobile mazda, je botrovalo kar nekaj dejstev, ki potrjujejo, da je bila odločitev prava. "Tržišče za mazdo je bilo še odprto. Poleg tega pa smo želeli, da prodajamo vozila z ugledom. In mazda je resnično vozilo z ugledom," pravi Roman Kržišnik. In prav ima. Mazdini strokovnjaki že nekaj let namenjajo precej časa in denarja predvsem varnosti v avtomobilu. Sad njihovega delaje tako imenovana varnostna skrinjica. Mazda je kot prvi avtomobil na svetu zasnovan tako, da nudi popolno zaščito tudi potnikom na zadnjih avtomobilskih sedežih. Poleg tega pa v skoraj vse modele že serijsko vgrajujejo dvojno zračno blazino. V Avtohiši Kržišnik tako poleg prodaje in servisa mazdinih vozil poskrbijo tudi za dodatne ugodnosti. Ugodni krediti do štirih let, možnost menjave avtomobila po sistemu staro za novo ter komisijska prodaja rabljenih avtomobilov lepo zaokrožujejo njihovo ponudbo. Če k temu dodamo še posebej za mazdina vozila usposobljene mehanike, dobimo popolno sliko kvalitetne in sodobne evropske avtohiše - Avtohiše Kržišnik. m "ocmaZag,,^ e KOSI Vosi m% tort w Revolucija, imenovana avtomobilizem, se je začela pred skoraj stotimi leti. Vendar se ni začela z izumom bencinskega motorja. Niti ne s prvim avtomobilom. Začela se je s Fordovim modelom T. Od vsega začetka je beseda ford tesno povezana z avtomobilom in začetkom serijske oziroma masovne proizvodnje avtomobilov. Prav tako pa je avtomobilska znamka ford postala jamstvo za kvaliteto. Vendar ne samo za kvaliteto vozila, ki nosi to ime. Ford pomeni tudi kvalitetno servisiranje in kvalitetno dodatno ponudbo. In kvalitetna ponudba je tesno povezana zAvtoservisom ford Hribar iz Zagorja. V sak avtomobil je svet zase. Zato vsak zahteva visoko specializacijo in sprotno spoznavanje vsake novosti. Visoki standardi, ki se zahtevajo od pooblaščenega prodajalca fordovih vozil, vključujejo tudi visoko usposobljenost serviseijev. In Servis ford Hribar ima takšne serviserje. V pomoč pa jim je tudi sodobna tehnika. Na primer naprava FDS 2000. S to napravo se fordovo vozilo pravzaprav spremeni v računalnik. Bolje rečeno v bazo podatkov, iz katere lahko dobimo vse potrebne informacije o vozilu, na katerega je naprava priključena. To omogoča še kvalitetnejši servis. Vendar servis ni vse. Marjan Hribar pravi, da dobra prodaja pogojuje dobro servisiranje. Glede na podatek, daje Servis ford Hribar v slabih dveh letih prodal v Zasavju preko tristo novih fordov, se ne moti. Vendar dobra prodaja ni ovira, da ne bi kupcu ponudili še kaj drugega. Poleg dodatne opreme, avtoakustike in servisov fordovih vozil so se zaradi tega odločili za še eno specializacijo. In sicer za dobavo ter montažo spojleijev za vse vrste vozil. Od popoldanske obrti v letu 1980 do redne obrti v letu 1984 so naredili velik korak naprej. Leta 1990 je že kazalo, da bodo postali prvi zasebni uradni zastopniki za vozila kragujevške tovarne Zastava. Vendar je prišla vojna in morah so se odločili za Evropo. Najprej so poskusih z vozili tovarne Fiat. Nato pa so ugotovili, da je prava odločitev uradno zastopstvo za vozila ford. In nenazadnje je bila to odločitev, ki je v Zasavju naletela na dober odmev, ki jim še vedno daje spodbudo in obvezo za še boljšo ponudbo in storitve^ Podjetje Tref d.o.o.s sedežem na Cesti 20. julija 2c deluje že dobrih šest let. V podjetju nasjezaposlenih 8 delavcev. Večja podjetja, s katerimi sodelujemo v Zasavju, so TETTrbovlje, SVEA Zagorje, IGM Zagorje, DELOZA Zagorje, Siporex Kisovec... Vsem, ki se zanimajo za računalniško opremo, smo na voljo vsak delavnik od 7. do 15. ure na samem sedežu podjetja ali na telefonski številki 64-611. Prodajamo računalnike z blagovno znamko Povver Plus, IBM, HP VECTRA in računalnike. mrm - Jig sestavljenepo vašiželji. Sestavljeni računalniki imajo nameščeno programsko opremo Microsoft DOS6.22inWINDOWS 3.1EEali WINDOWS SLO. Za malo bolj zahtevne nudimo poleg računalnikov še softvvare Microsofta, Borlanda, IBM-a, Computer Associates, Aymanteca, Corela, Delrine, Lotusa... Organiziramo tečaje Microsoftovih produktov (Windows, Word, Excell...). Po dogovoru jih organiziramo na sedežu vašega podjetja ali pri nas. PACKARD, CANON, OKI, NEC, MINOLTA. Poleg teh lahko kupite pri nas dodatke za tiskalnike ter ves potrošni material. Imamo še veliko izbiro CD ROM-ov, zvočnih kartic, zvočnikov, fax modemov, notesnikov... Če ste podjetnik ali obrtnik, pa ne veste, kako voditi vaše poslovne knjige, smo mi pravi naslov za vas. Ravno v ta namen smo vam pripravili širok spekter programov za vodenje poslovnih knjig (glavna knjiga, fakturiranje, materialno poslovanje, osebni dohodki, osnovna sredstva, obresti, saldakonti...). Po vašiželji vas lahko obišče naš predstavnik in vam predstavi naše programe, brez vsakršne obveznosti nakupa. Za večja podjetja pa smo pripravili program za planiranje proizvodnje. Svetujemo pri instalaciji, instaliramo in vzdržujemo računalniške mreže Novell, Windows for Workgroups, Windows NT, Personal Netvvare. Instaliramo tudi fax modeme in omogočamo vključitev v Internet ter ostale baze podatkov. S tem omogočamo hiter odzivni čas, istočasno pa tudi nudimo servis na vaši lokaciji, svetovanje in izobraževanje. Za vse informacije nas pokličite, zahtevajte prodajni katalog in cenike. Po vaši želji vam bomo sestavili predračun, vam svetovali kvalitetno in cenovno, se domenili za plačilne pogoje in še kaj. Pričakujemo vas! Objavo je omogočilo podjetje TREF iz Zagorja. Kmetijska zadruga Izlake Ob koncu tega stoletja bo Kmetijska zadruga Izlake z.o.o. praznovala že stoletnico svojega nadvseuspešnegadelovanja.Z vsakim nadaljnjim letom svojega obstajanja širi svojo ponudbo, hkrati pa združuje tudi vse več članov - trenutno šteje že nad tristo kmetov izključno s področja zagorske občine. In za kaj vse skrbi omenjena kmetijska zadruga? Predvsem za prodajo pridelkov svojih članov, pa tudi drugih občanov, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Na leto proda kar dva milijona litrov mleka, tisoč pitancev, sedem do osem tisoč kubičnih metrov okroglega in rezanega lesa ter celo dva milijona jajc. Kot pomembna dejavnost zadruge je tudi oskrba članov s kmetijskim repromaterialom in potrošniškim materialom. Omenimo, da se predstavljena organizacija ukvarja tudi s prodajo raznovrstne kakovostne obutve, jeseni minulega leta pa je usposobila tudi trgovski lokal na Cesti zmage 35a v Zagorju (v poslovno-stanovanjskem objektu ob tržnici). Na tem mestu prodaja že našteti material, ki pazaobsegarazličnakrmilaza živali, semena, gnojila ter tudi orodja, potrebna za oskrbo vrtov in posevkov (kosilnice, škropilnice itd.). Pomemben element prodaje v tem objektu je tudi bela tehnika z gospodinjskimi aparati, predvsem Gorenja in LTH, po naročilu pa ponujajo tudi izdelke italijanskega podjetja Candy. Na zalogi imajo tudi raznovrstno električno orodje pa vodovodne materiale (bojletji, kotlički, tesnila), nato vsakršni elektropotrošni material (žarnice, podaljški). Prodajajo tudi barve in lake (fasadne, akril, jupol) ter lepila, fugime mase, silikonske kite in pa pleskarski pribor. Na policah pa je moč najti tudi akustiko. Kupcem ponujajo zelo ugodne kredite do enega leta, prodajo napet čekov brez obresti, petodstotni popust na gotovino, če vrednost nakupa presega trideset tisočakov. Ko pa smo že pri denarju, omenimo še eno veliko novost, ki jo je uvedla Kmetijska zadruga Izlake. To je posebna plačilna kartica, katera je na voljo vsem njenim članom. Z njo je moč kupovati v vseh pošlo valnicah te zadruge. Kakšne prednosti pa zadruga še ponuja svojim članom? Predvsem, kot že rečeno, prodajo njihovih proizvodov, pri tem, to je potrebno še posebej poudariti, ji je pomemben predvsem plasma proizvodov svojih članov, ne pa dobiček, ki bi ga pri tem pridobila zase. Kdor bi želel postati član Kmetijske zadruge Izlake z.o.o., mora napisati prošnjo, ob tem, ko mora biti tudi lastnik zemljišč, in ob tem, ko mora podpisati tudi posebna pravila, kjer so zapisane njegove pravice, a tudi obveznosti. Članarino, izraženo v markah, bodo s sedanjih 300 DEM do leta 2000 povečali na 1000 DEM. Vsi, ki jih članstvo v organizaciji zanima, se lahko oglasijo na Kmetijski zadrugi Izlake, Izlake 40. Kmetijska zadruga Izlake je v stoletju svojega delo vanjaiz mlekarne zrastla v zavidanja vredno organizacijo. Trenutno obsega kar 90 do 95 odstotkov tržne prodaje. Polega tega pa sta v okviru njenih dejavnosti začela delovati tudi hraniino-kreditnaslužbainmenjalnica. Ob vsem tem pašo predstavniki zadruge na novozgraj eni zagorski tržnici že zakupili nekaj prostorov, v katerih bo še v tem letu začela poslovati delikatesa. Objavo je omogočila Kmetijska zadruga Izlake. Preprosto vse Ste se že kdaj vprašali, kaj imajo skupnega plin, cvetje, pohištvo in gradbeništvo? Na prvi pogled bolj malo. Če pa jih povežemo z imenom Kodag, je stvar drugačna. Podjetje Kodag je nastalo leta 1991. 13 zaposlenih je opravljalo komunalno-obrtne storitve na področju zagorske občine. Očitno je bila trinajstica srečna številka. Ali pa nič ni bilo prepuščeno sreči. Podjetje Kodag ni postajalo znano samo zaradi dobro opravljenih del. Tudi širilo se je. Število zaposlenih je narastlo na 27. Poleg tega delo opravlja tudi veliko pogodbenih delavcev. V letu 1995 je podjetje Kodag postalo pooblaščen upravljalec plinovoda v Zagorju. Svoji dejavnosti so tako priključili še distribucijo plina, izvajanje plinskih, toplovodnih in tudi vodovodnih instalacij ter ustrezen servis. Pravzaprav so imeli z instalacijami, tako kotz zaključnimi deli v grad beništvu ter mizarstvu, že prej bogate izkušnje. Vendar sta plin in plinovod zaKodag predstavljava nov izziv, ki se ga niso ustrašili. Organizirali so tudi dežurno službo, kije porabniku plina na voljo 24 ur dnevno. V vsakem trenutku jih lahko pokličete na številko 64 - 505 in pomoč je tu. Šecvetjeje treba vplesti v delo podjetjaKodag. Odprtje lastnecvetličarne je bil korak, ki je do konca zaokrožil njihovo ponudbo. Vzdrževanje in urej anje parko v ter zelenic, prodaja rezanega cvetj a in okrasnega grmičevj a se lepo ujema z njihovo mizarsko dejavnostjo. Njihovo mizarstvo poleg stavbnega pohištva in notranje opreme izdeluje tudi vrtno opremo. Vodilo zaposlenih v podjetju Kodag je enostavno, vendar učinkovito. Po svojih najboljših močeh se tnidijo svoje delo opraviti hitro, kvalitetno in cenovno ugodno. Prav tako skušajo svojo že tako bogato dejavnost še razširiti in ponuditi ljudem vse na enem mestu. Zaradi tega nameravajo svojo dejavnost preseliti v obrtno cono v Kisovcu, saj sedanji prostori počasi postajajo pretesni. V Kisovcu bo tudi dovolj prostora za novo trgovino in nasad cvetja. Plin, cvetje, pohištvo in gradbenišvo torej imajo lahko tudi skupno ime - KODAG. Objavo omogočil KODAG d. o. o. Zagorje Ultra d.o.o. - proizvodnja elektronskih naprav Cesta Otona Župančiča, Zagorje tel.:0601 64 693, 62 678; faks: 64 721 Vsem občanom Zagorja želimo ob občinskem prašniku vse najboljše in prijetno praznovanje! Zasavski teniški center Zagorje ob Savi Čestitke ob občinskem prazniku, ter veliko športnega duha! Občina Zagorje GOSTISCE OB POČASTITVI 700. LETNICE ZAGORJA, TER PRAZNIKU OBČINE ZAGORJE, ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, TER ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. OB TEJ PRILIKI SE ZAHVALJUJEMO VSEM. KI STE BILI ALI ŠE BOSTE NAŠ DRAGI CENJENI GOST. S KAKOVOSTNO PONUDBO NAŠIH STORITEV IN VAŠIM ZADOVOLJSTVOM, BI RADI POČASTILI TUDI LETOŠNJO 100. LETNICO OBSTOJA GOSTILNE "KUM" V ZAGORJU. Gostišče KUM Zagoije Ule Jože B CjostiCna tPri Vidrgarju ★ ★★ ★ ŽIBERT JOŽE Kandrše 31 1411 Izlake Tel.: 0601/75-150 Tel., fax: 75-272 Ob 9. AVGUSTU ISISPEAO ČESTITAMO ObČAMSAM M ObČAAOM ObČIAE ZAGORJE m Mimo PPITETUO PRAZnOVAUJE. ti MEDIJSKE TOPLICE d.d. IZLAKC Vsem občanom Zagorja ždimo ob občinskem prazniku vse najboljše in prijetno praznovanje! 1410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 Vsem občankam in občanom Zagorja iskreno čestitamo ob občinskem prazniku in jim želimo prijetno praznovanje. IKAR TRADE d.o.o. Prešernova 2,Zagorje tel. :0601 /61 -805 Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom prijetno praznovanje! Spoštovane občanke in občani Zagorja! Ob prazniku naše občine vam iskreno čestitamo m želimo obilo zabave m sprostitve. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Zagorje ob Savi Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Zagorje! občina zagorje ob savi ObČAAKAM Iti ObČAAOM Občine ZAGORJE ISMO ČfSTITflAO Ob 9. AVGUSTU IA žtLino PRIJETNO PRAZNOVANJE. ŠT4MPIUKČ IM PeC/tTI RČKL/IMMI M/IPISl T/ffiLČ, TRhMSPkRGMTI KLIŠEJI ZA DL/IG/UME TISK PROSPEKTOM IM K4T/ILOGOM GRAHČM/1 PRIPRdM/l ZA T6K vise iz ene ROKe od eeiec/i p/ipirja do DOBRe risKOvune m še nnoco vieč Tiskarna GRAFE/C Podlipovim 31, 1411 Izlake tel.:0601/74-180 (2 liniji), fax: 0601/74-110 ...Leži na plaži, brezvoljen in čemeren. Sonce pripeka in razmišlja, kako bi se mu prilegel skok v vodo. Toda prelen je, da bi se osvežil. Obrne se na trebuh in opazuje pomanjkljivo oblečene ljudi okrog sebe. In takrat jo zagleda. Lahkotno, nasmejano, zapeljivo. Njena kratka obleka se tesno prilega telesu in zdi se mu, kot da bodo zdaj zdaj popustili šivi. Obleka, ki skriva ravno toliko, kot je potrebno, in odkriva vse, kar mora odkriti. Zagorelo telo, dolge noge in obline na pravem mestu. Kmalu se zave, da se bo naposled moral osvežiti v vodi, kajti ob pogledu nanjo mu je postalo presneto vroče... Obleka ne naredi človeka. Ali pač. Mnenja o tem so precej različna. Res paje, da tudi obleka s toplejšimi dnevi postaja vselažja. Kratki rokavi, mini krila, kratke hlače in majčke brez rokavov, vse to in še manj je sestavni del poletja. Kako oblačila drugih ljudi delujejo na vas, veste najbolje sami. Okusi so različni. Pa vendar veliko moških zatrjuje, kako je poletje lepo že zato, ker ženske pokažejo tisto, karje skozi turobne zime navadno skrito. Ali kot pravi Žarko Petan: "Poleti se ženske trudijo, da bi bile čim manj oblečene, a da ne bi prav vsega pokazale; pozimi pa, da bi bile čim bolj oblečene, da bi vsaj nekaj pokazale." Poletna razgaljenost Priznam, da je težko začeti. Sploh, ker sem tip človeka, ki se nikoli ne loči od svojih zguljenih kavbojk. Jeans, trpežno bombažno blago, je pri mladih skorajda vsestranski. Ne le dolge kavbojke, tudi kratke hlače, jakne, brezrokavniki, obleke... In če se malo naozrete okrog, boste lahko (ob lepem vremenu, seveda) opazili dekleta, ki namesto kavbojk raje nadenejo kakšno bolj izzivalno obleko izjeansa. Praktično, lahkotno in preprosto. In za marsikoga precej vroče. Ne le ženske, tudi moški vedo, kako vzbuditi pozornost. Sploh, če se zavedajo, da imajo kaj pokazati. Pri kolenih odrezane kavbojke, zgoraj pa... nič. Mogoče kakšen tatoo na rami, ampak to je spetstvarokusa. Prav tako "ljubezenski tepihi". Ljudje imamo oči pač zato, da gledamo, in prijetno je, če vidimo nekaj, kar nam je všeč, nekaj, kar vzbudi našo pozornost. Nekomu globok dekolte, nekomu noge, katerim ni videti konca, nekaterim odkrita ramena... In če vašemu dragemu ali dragi uide pogled k osebi, ki več odkriva, kot zakriva, se ne jezite preveč. Je že tako, da ljudje radi opazujemo in radi ugajamo drugim. Stavim, da si tudi vi kdaj rade volje ogledate sebi zanimivega človeka. Le, da to napravite bolj zvito. Tako, naskrivaj, da tega vaš partner ne opazi. Kaj je všeč Zasavčanom Ker me je zanimalo, ali j e poletna razgaljenost všeč tudi Zasavčanom, predvsem pakakšna, sem malo povprašala naokrog. A glej ga, vrabca. Moški so zbegano gledali naokrog ali pa so se izgovarjali, da nimajo časa. Sploh tisti, ki so pod roko držali svojo boljšo polovico. Nimam pojma, zakaj. Le eden j e bil pripravljen odgovarjati, pa še ta ni izdal svoj ega celega imena. Ženske pašo se malo bolj "razgalile". Štefica Gričar, Hrastnik: Všeč mi je, da je moški poleti oblečen v kratke hlače, zgoraj pa ima oblečeno "T shirt" ali paje kar brez vsega. Lepo je, če je obut v kaj lažjega. No, poglejte tistega fanta tam čez, kako j e luštno oblečen (na drugi strani ceste se sprehaja mlajši fant, oblečen v kratke hlače, razpotegnjeno mikico in obut v superge). Če bi bila mlajša, bi tudi sama poleti rada obleklakratke hlače in majčke nad popkom. Všeč mi je, da so ljudje oblečeni sproščeno, ne glede na leta. Lidija, Mojca in Lenči, Dol pri Hrastniku: Ja, me imamo pa kar podoben okus. Tip mora imeti dolge in široke kavbojke, zgoraj pa nič. Če pa že ima oblečeno mikico, jo mora imeti zatlačeno, tako, da se vidi, kakšen dober pas ima. Dobro je, če ima okrog pasu zavezano karirasto srajco. Obute mora imeti teniske, za nameček pa je lahko lastnik modrih oči in črnih las. Tako. Takšen tip je res seksi. Nataša Kramžar, Zagorje: Všeč mi je, da ima moški poleti oblečene kakšne dobre, dolge kavbojke. Če je zagorel in ima mikico razpeto tako, da se vidi vsaj malo "ljubavnega tepiha", potem je videti res seksi. Če ni poraščen, paje bolje, da sploh nič ne pokaže. Tudi tipi s krivimi nogami, ki oblečejo kratke hlače, mi niso prav nič všeč. M. R., Zagorje: Odvisno je, če je ženska, ki je bolj pomanjkljivo oblečena, sploh postavna. Če paje, potem pa mi je všeč, da ima oblečeno mini krilo iz stretcha. Takšno, objeto ob boke. Lepo je, da ima zagorele noge. Uh, poglej tole punco. Ta bi že bila (mimo naju pride mladenka, oblečena v kratko krilce, z globokim dekoltejem in porjavelimi nogami). Zaželjen je tudi globok dekolte. Če je kaj videti, seveda. Sicer pa: manj je ženska oblečena, tem bolje. Za koga se oblačimo ženske Ste se kdaj vprašale, zakoga se sploh oblačite? Zato, da bi se vašim sodelavkam, prijateljicam, znankam in drugim ženskam, kijih srečujete, ob pogledu na vašo brezhibno obleko od zavisti razlil žolč. Se morda oblačite za svoj ega drag ega, tako, kot j e njemu všeč, in tako, da mu ugajate. Ali pa mogoče želite vzbuditi pozornost svojega šefa in pred odhodom v službo celo večnost pred natrpano omaro razmišljate, kaj bi ga najbolj pripravilo do tega, da bi vam odobril vsaj teden dni dopusta. Ali pa se morda oblačite tako, da se boste same dobro počutile in se ne ozirate na druge ljudi. Varja Janežič, Hrastnik: Oblačim se zase, tako, kot je meni všeč. Le zakaj bi se oblačila za druge? Če si zadovoljen s svojo podobo, se dobro počutiš in boš všeč tudi drugim. Poleti najraje oblečem kaj lahkega, prisegam pa na hlače. Seveda mi včasih zapaše, da se malo bolje "uštimam". Sicer pa sem v takšnem poslu, da moram biti vedno urejena. Danijela Bukovec, Trbovlje: Eni imajo svoj stil, drugi pa sledijo novim trendom, kar mi ni preveč všeč. Sem zagovornik tega, da se naj ljudje oblačijo tako, kot sami želijo. Kultura oblačenja Že od nekdaj mi ni bilo jasno, zakaj so imeli ljudje okrog mene toliko pripomb, če sem se v gledališče odpravila v kavbojkah. Potem sem se sprijaznila, da se pač ne spodobi. Kot se verjetno ne spodobi, da bi direktor uglednega podjetja ali kakšen državni uslužbenec prišel v službo v pisanih kratkih hlačah. Oblekaje pomemben del splošnega vtisa in je včasih tudi statusni simbol. Način in slog o blačenj a naj večkrat odrejata poklic in delovno okolje. Res je, da ekstravagantno oblačenje pri mladih manj bode v oči kakor pri starejših. Na primer ženska, kijih ima štirideset, nebo izgledalastara trideset let, če se bo oblačila, kot da jih ima dvajset. Antonija Blagotinšek, Hrastnik: Kakšen je kulturno oblečen moški? Lepaobleka, suknjič in kravata. Sicer pa mislim, da za starejše ljudi izbira oblačil ni tako velika kot za mlaj še. Vse se mi zdi enotno, nič kaj izvirno. Brane Omahne, Zagorje: Sam sem bolj konzervativen in mislim, da z oblačenjem izkazuješ odnos do službe. Zato si na delovnem mestu ne moreš privoščiti, da bi oblekel tisto, kar ti v nekem trenutku ustreza. Ljudje vidijo v tebi predstavnika inštitucije in ne posameznika. Sicer pa mislim, da danes glede oblačil ni velikih problemov. Pravila oblačenja niso več tako toga in stroga, pa tudi možnost izbire na tržišču seje izboljšala. Kaj nam razkrivajo barve Pri izbiri barv so med spoloma velike razlike. Značilne ženske barve naj bi bile modra, rumena, bledo vijoličasta, modro zelena in rožnata. Tako imenovane moške barve pa naj bi bile rdeča, oranžna, siva, svetlo zelena, temno zelena, rdečkasto vijoličasta in čma. Naklonjenost do neke barve se z leti spreminja. Mladenič, ki mu j e bila do dvanajstega leta najbolj pri srcu temno modra barva, bo imel po trinajstem letu najraje čisto drugačne barve, po dvajsetem letu starosti pa se bo morda njegov okus znova spremenil. Ljudje, ki se odločijo za rdečo barvo, imajo veliko volje, vere, so častihlepni in gospodovalni. Komur je pri srcu oranžna, je poln pozitivnega življenjskegaritma, prožen, prilagodljivin vpliva na druge ljudi. Človek, ki mu je všeč rumena, ima močno čustveno življenje, ves svet mu je pri srcu, rad se prepušča navdihu, ima plemenito srce, j e širokosrčen in pogosto obdarjen z intuicijo. Zelena barva razkriva ljubezen do urejenega življenja in skladnosti, optimizem, nadarjenost za praktične dejavnosti, preudarnost, duševno uravnovešenost in pripravljenost za sklepanje sporazumov, modra pa uvidevnost, zaupanje v prihodnost, urejenost, občutek za pravičnost, zvestobo, povečini tudi bistroumnost, neoporečno vedenje in sposobnost diplomatskega ravnanja. Če je vaša naj ljubša barva vijoličasta, potem se lahko pohvalite z velikim izumiteljskim darom, izvirnostjo, zanesljivim nagonskim ukrepanjem, jasno intuicijo, ustvarjalnostjo in včasih nesebičnostjo. Poletno sanjarjenje Letošnje poletje je kaj malo prida. Človek kar ne ve, kakšno vreme ga čaka. Če pa slučajno ležite nekje na plaži, bazenu ali kje drugje in prebirate Zasavca, se ozrite malo naokrog. Mogoče vam bo njena obleka polepšala dan. Ženskam bo morda njegovo razgaljeno telo izvabilo nasmešek. In če vam je resnično všeč, ne oklevajte. Hladna pijača se vedno prileže. Njegovo ali njeno obleko pa si boste lahko dodobra ogledali. Jerca Vučetič J a, takole, za tole poletno številko sva dobili eno takšno, kako bi rekla, "luštno" nalogo. Malo sva morali poškiliti na zasavske bazene, potem pa kaj pametnega načečkati. No, veliko se res ne da napisati samo o bazenih, zato sva vključili še to in ono, da pa bo branje, kot se spodobi, čimbolj zanimivo, sva vključili še kakšno 'neumestno' opazko. No, zadosti nalaganja, lotimo se zdaj naloge. Marija, sedem žalosti Sobota, ura 13.30, sonce pripeka. Stojiva na terasi trboveljskega bazena in se sprašujeva: "Kam so šle vse rožice?" (vprašanje si zapojeva na znano Kreslinovo priredbo). Če odštejeva stalne goste, sva bili namreč edini obiskovalki bazena. Očitno trboveljskim cvetkam sonce ne dene najbolje. Vendar tistim, ki se jim je le uspelo privleči do bazena, ni bilo dolgčas. Mularija je očitno iznašla neko novo igrico, ki sva jo midve krstili v Namažem te, namažeš me. Ker je bila otročad preveč zatopljena v igro, sva "vrgli oko" na nemularijo in jo tudi ovekovečili. Uspelo nama je celo dobiti nekaj izjav (večini Trboveljčanov je menda mačka prejšnji dan požrla jezik). Iz teh podatkov sva strokovno ugotovili, da Trboveljčani bazen očitno obiskujejo zaradi družbe, sonca in "pecanja", manj pa zaradi samega kopanja. Kaj pa drugje? Razočarani nad Trbovljami sva se podali na pot, lahko bi rekli, okoli Zasavja. Od štopanja pred banko bi nama skoraj že odpadel prst, ko nama je končno ustavil prijeten zakonski par in naju zapeljal skoraj do Laškega, Med vožnjo smo se zapletli v prijeten pogovor, v katerem sta nama povedala, da sta namenjena na bazen v Rimske Toplice. Seveda sva takoj zagrabili za ponujen prst in sva ju malo povprašali glede obiskovanja bazenov. Dejala sta, da gresta z družino sicer ob koncih tedna raj e kar k prij atelj em na morje, če paže gresta na bazen, grestarajekam ven iz Trbovelj, kjer "ljudje nimajo potem toliko za povedat". Saj je v Trbovljah res že kar malo čudno, če vidiš zakonski par, sam, brez mlajših otrok, kako še ni pozabil uživati. Pa smo res ena čudna rasa. V Laško skoraj zastonj Preden sva prišli do cilja, sva "poštopali" še dva mladca, in če ne bi delali reportaže z zasavskih bazenov, bi lahko sobotno popoldne preživeli na celjskem bazenu. Po poti, posuti s trnjem, sva torej pred seboj končno zagledali zdravilišče Laško. Tam pa bi se kmalu obrisali pod nosom. Ker direktorji konec tedna malokdaj preživljajo na delovnem mestu, naju blagajničarka ni mogla spu stiti na bazen. Dokonča izmučeni in razočarani sva se potožili "luštnemu" natakarju, kije nato celo tvegal svojo službo, samo da sva midve lahko naredili nekaj posnetkov. Vendar, da ne bi očrnili tamkajšnjih zaposlenih, morava povedati, da so naju v ponedeljek popoldne na uredništvu že čakali podatki o novem zunanjem terapevtskem bazenu v Laškem. Ta leži na južnem delu zdraviliškega kompleksa in j e preko vodnega kanala povezan z obbazenskim prostorom notranjega bazena. Poleg plavalnih površin so v bazenu masažna ležišča in šobe, vvhirlpool in letve za telovadbo ter tudi otroški bazenček. Temperatura vode v zunanjem bazenu je 28,29 stopinj, odprt pa je od 9.30 ure zjutraj do 19. ure zvečer. Kot nama je povedala Mojca Leskovar, so v zdravilišču, kljub temu daje novi bazen odprt šele dober mesec (od 20. junija), z obiskom zelo zadovoljni. V njem se sprošča tako staro kot mlado, prihajajo tudi zunanji, ne samo zdraviliški gostje. Malce boljše volje sva se z dvignjenim palcem podali proti Zagorju. Po vratolomni vožnji, ko naju je dvakrat skoraj katapultiralo iz avtomobila, in po prevoženi rdeči luči sva končno dobili normalnega voznika. Vendar ... videz vara - po voznikovih besedah sodeč, sva se nacilj pripeljali v ukradenem avtomobilu. Marija, šest žalosti (beri: za odtenek boljše kot v Trbovljah) Mogoče tudi zaradi kasnejše ure, križev pot sva namreč potili že dobrih sto osemdeset minut (podnapis: ura je bila že skoraj pet popoldne), je bilo vsaj na klopeh pred točilnim pultom polno. Kopalcev se tudi tu ni trlo, nekaj več življenjapa so kazali odraščajoči fantki, ki so se šopirili pred nekaj malega prav tako odraščajočih osebkov ženskega spola. Da življenje v Zasavju le še ne izumira, je dokazovalo tudi nekaj mamic, ki so pripeljale svoj ponos, daje, če že ne na morju, užival vsaj v vodi zagorskega bazena. Tako seje iztekel najin prvi dan popotovanja. Nedelja, ura dve popoldan, sonce pripeka. Zgodovina se ponavlja. Po dveh ('?!) urah telovadbe s palcem sva stopili na izlaška tla. Preplavil naju je neizmeren občutek blaženosti -kljub temu tal le nisva poljubili. Aleluja!! Najini napori so bili končno poplačani. Tudi v Laškem obiskovalcev sicer ni manjkalo, vendar je bilo na Izlakah vseeno, kot bi vstopili v čisto drug svet. Že zunaj sva lahko videli, da se v ta konec zgrinja vsa vesoljna Slovenija - opazili sva lahko avtomobile s kranjskimi, ljubljanskimi, litijskimi, celjskimi,... tablicami. Da tu veljageslo Vsi drugačni, vsi enakopravni, sva se lahko prepričali tudi na samem prizorišču, saj so na soncu in v vodi uživali tako mladi kot stari, bolj in manj sramežljivi,... Tudi tu nama je uspelo dobiti nekaj izjav, iz katerih sva zaključili, daje na splošno glavna dejavnost mladine na bazenih že prej omenjeno "pecanje". Izlaški bazen je veijetno tako dobro obiskan tudi zaradi hotelskih gostov, veliko pa pripomore tudi lepo urejen kompleks in dobra gostinska ponudba, stalno zasedeni pa so tudi igralni avtomati. Edina pripomba, ki sva jo slišali, je bila, da je voda mrzla. No, ja, kakor za koga - vsekakor je imela v nedeljo 23 stopinj. Saj veste, kaj pravijo - konec dober, vse dobro. Na koncu, ampak res čisto na koncu, je bil povrnjen tudi ves najin trud pri štopanju. Z Izlak sva se namreč domov pripeljali neprekinjeno, kdo bi si mislil, da se nama bo kdaj to zdelo presenetljivo, skoraj čisto pred hišo. Resnično sva imeli srečo, da sva dobili voznika, ki se mu j e v tako lepem vremenu ljubilo malo voziti naokoli in je zaradi naju na poti v Litijo naredil majhen ovinek preko Trbovelj. Tako, in prišli smo do konca. Če ste vzdržali z nama do sem, vam tudi teh nekaj stavkov ne sme uiti. Obe vam želiva čim lepše, čimbolj sproščujoče in zabavne počitnice, veliko morskega ali pa gorskega zraka. Konec koncev pa tudi zasavski ni tako slab. Se vidimo. Martina Kostajnšekin Branka Jan Foto: Martina Kostajnšek GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE (ENAKOST) OSNUTEK, PREPROSTA BEŽNA SKICA AMERIŠKI MIKROBIOLOG, KI JE ODKRIL CEPIVO PROTI OTROŠKI PARALIZI (JOHN) RUSKI VOJSKO- VODJA (GRIGORIJ) GRŠKA BOGINJA MIRU STAR ITALIJANSKI SREBRNIK PRITOK BALTSKEGA MORJA LEVI PRITOK SAVE PRI ZIDANEM MOSTU DON JUANOV SLUŽABNIK NAZORNA PREDSTAVA ZBOR SEDMIH PEVCEV NEKDANJA INDIJANSKA BOJNA TROFEJA ZDRAVKO ZABUKOVEC ŠVEDSKI PISATELJ (ERNST, NILS, SIVAR) TUNIZIJA LUDOLFOVO ŠTEVILO OBREKO- VALEC OSKAR KOGOJ SINCLAIR LEVVIS NAŠ PRIDIGAR JEZUIT DALMATINSKI ŠALJIVEC (JERNEJ) MESTO IN REKANA SLOVAŠKEM NEMŠKO- AVSTRIJSKI SLIKAR (KONRAD) KRAJ PRI PODČETRTKU JAJČECE SPONA RIMSKI PESNIK KRATICA ZA EUROPEAN FREE TRADE ASSOCIATION STAROSTOV. BOŽANSTVO VODA,REK . IN MORIJ TONE KRALJ JAPONSKO ŽGANJE ZVIŠANA GLASBENA NOTA 'E' KARTA PRI TAROKU DANSKI POKLICNI KOLESAR (BJAERNE) EMIL NOLDE DVOJICA BODICA, POANTA REKA V TURČIJI VELIK TRUD KRAJ PRJ, LJUBLJANI KOLOS, VELIKAN FRANCOSKI OTOK V SRED. MORJU VZHODNJAŠKO ŽGANJE BLAGAJNA AVTOR' SLOVESEN OBHOD ŽIVLJENJE- SLOVEC PRITOK VISLE IGRALEC REDFORD MESTO V BOLGARIJI OB ČRNEM MORJU JAPONSKI POLITIK (HAJATA) GRADBENI DELAVEC PETER SELLERS IGRALKA DEREK PRIPADNIK NILOTOV NEOTESANEC, PROSTAK OSEBA IZ BIBLIJE, JUDEŽEV SIN SLOVENSKI ZBOROVODJA (JANEZ) JAPONSKI PISATELJ UEDA ROMUNSKI POTOPISEC (JEAN) MOČNO TURŠKO ŽGANJE BOLEČINA V ZOBU RIMSKI BOG SMRTI IN PODZEMLJA SOZVOČJE, UBRANOST MITOLOŠKA USTANOVI- TELJICA KARTAGINE PRITOK SAVE PRI SEVNICI DUHOVNIŠKI OVRATNIK DOMAČINSKI AFRIŠKI VOJAK FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI TRGOVSKI POTNIK Z- 2ta£ax±t(jo Jbafii, Valvazorjev trg 19, Litija; Cesta zmage 4, Zagorje / ^Db S- CrbictfvCc-č v Vam nudimo kvalitetno, hitro in poceni: c? prodajo zlatega nakita c? izdelavo po naročilu in popravila 0= darilni program iz alabastra, keramike in porcelana cir’ ročne, stenske in namizne ure priznanih proizvajalcev ^DbdčCtc iv e bo Odprto od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure. POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 25.8.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2t, Zagorje ob Savi, s pripisom "Poletna nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: bon v vrednosti 150 DEM 2. nagrada: bon v vrednosti 100 DEM 3. nagrada: bon v vrednosti 50 DEM ■ I Ljubezen je sicer slepa, ampak tudi slepci slišijo žvenket denarja. j§f Ljubezen je slanina v mišnici, ki ji pravimo zakon. Ljubezen je slepa, ljubosumnost ima privide. "Hana, vstani!" me je oče drezal v ramo. "Ja, takoj, samo da odprem oči," sem mu zabrundala v odgovor in nejevolno našobila ustnice. "Prav, pa ostani doma!" je še enkrat poskusil. Kot bi me kdo z razgreto šivanko zbodel v tazadnjo, me je vrglo pokonci in v naslednjem trenutku sem že viselapri telefonu, da bi zbudila mojo predrago prijateljico Tanjo, s katero sva se odpravljali na morske počitnice v Lucijo. "Pohiti vendar Hana, Andrej naju že čaka! "je godrnjala Tanja, ko je čakala, da si zavežem olstarke. Andrej je že stal pred vhodnimi vrati z nahrbtnikom na rami in se živčno prestopal. Moj predragi oče j e moral še po avto v garažo, ker si ga ne upa pustiti pred hišo. Meni, da mu ga bodo mački in otroci razpraskali. No, vsak ima svoje muhe. Na železniški postaji sem dobila še zadnje napotke, kako naj se obnašam, da naj pazim nase, ker so ta teden že dva zabodli... Vlak je kot ponavadi prišel z zamudo, čeprav smo si privoščili vožnjo z IC. Ja, na avtobusni v Kopru bi nas kmalu kap. Sto ljudi je šlo v našo smer. Totalno prepoln avtobus nas je pripeljal na postajo v Luciji. Še dobro, da sem zagledala napis BISTRO LUCIJA, ker drugače sploh ne bi izstopih na pravi postaji, ampak nekje v Portorožu in bi potem kot kakšni kreteni pešačili nazaj. V recepciji smo izročili osebne in šli iskat prostor zapostavitev šotora. Ko sva imeli s Tanjo že vsega dovolj, sva se usedli na prve stopnice, ki sva jih zagledali, in glej čudež, nekdo je ravno pospravljal svoj šotor. Počakli svaše Andreja, da se je vrnil iz izvidnice, in začeli smo s postavljanjem šotora - to je bilo smeha! Po ogledu vseh fantov iz bližnje okolice, smo se odpravili v trgovino, da bi kupili mrzlo pijačo, nekaj hrane in še kakšno sladkarijo za posladek. Dobili smo vse razen mrzle pijače, pa se nismo kaj preveč pritoževali. Kaj pa tisti, ki še za piti nimajo? Po obedu smo se odpravili na plažo, a je Andreja sonce kmalu utrudilo. Odšel je k šotoru v senco. Okoli petih popoldne je tudi naju zvilo, in sva se odločili, da se bova raje ves naslednji dan cvrli, danes pa morava raziskati teren. Jaz nisem preveč dolgo iskala, kajti nasproti mi je prišel najlepši par sivo modrih oči, kar sem jih kdaj videla. Ko je odšel mimo, sem se obrnila za njim, in glej vrabca, on je storil enako. Pri šotoru sva takoj pokomentirali, komu je podoben, Andrej pa naju je nekaj časa poslušal, potem pa modro izjavil: "Ja punci, fantje naš prvi sosed. Ko sva se prej pogovarjala, je rekel, daje vesel, ker smo sosedje. Mu vsaj ne bo dolgčas." Kot vkopana sem sedela pred šotorom in čakala, da se tip vrne. Ko ga lep čas ni bilo, sva s Tanjo odšli "v šetnjo" po kampu ogledovat "meso". Srečali sva nekaj sokrajanov, videli nekaj lepih avtomobilov, j az pa sem se za nameček nekajkrat nesramno spotaknila. Še sreča, dani bilo hujšega. Tanja je bila slabe volje, kajti niti en sam človek v celem kampu ji ni bil po godu. Kmalu je ugodilamoji želji, dagrevanazaj k šotoru. Že na daleč sem ugotovila, da Andrej ni sam, ampak da se pogovarja z "luštnim" sosedom. Ko sva pristopicali do njiju, sem mu podarila najlepši nasmeh, kar jih premorem. On pa mi je vrnil še lepšega in vedela sem: zaljubila sem se. Ker sem jaz bolj klepetave sorte, smo se takoj zapletli v pogovor. Izdal je svoje ime: MITJA. Lepo seje bilo pogovarjati z njim. Na lepem se mi je zazdelo, da me opazuje, a sem ignorirala nj egov pogled, kot da ni nič. Zvečer seje odpravil v Portorož na delo in takoj, ko je izginil z obzoija, sem napadla Andreja in Tanjo: "Kakšen tip, pa kar sam j e tu, kako to, da nima punce s seboj, saj je vendar tako luštkan!" Parne je Andrej hitro zabil: "Ne sekiraj se, saj grežejutri domov." Moj obraz se je spačil, usta našobila kot majhnemu otroku, ko mu vzameš najljubšo igračo. "Ampak seje odločil, da bo ostal tu, ker pravi, da ima zdaj dobro družbo," je čez čas na moj e veliko veselje dodal Andrej. Ko ga ni bilo, so se mi ure vlekle kot ponedeljkova jutra v šoli. Okrog polnoči smo se ga naveličali čakati, ker smo bili vsi še od vožnje utrujeni, in smo kot muhe popadali v spalke. Čez dobre pol ure se j e končno prihojsal: "Hej, folk, pa ne da že vsi spite, noč je še dolga!" Kaj smo hoteli drugega kot vstati in se udobno namestiti pred šotorom. Andrej je od nekod privlekel steklenico vodke in fanto. Klepetali smo, se smejali do ranih jutranjih ur in nič mi ni bilo žal, da sem bila prikrajšana za nekaj ur spanja. Cel večer so me preplavljali občutki popolne sreče. Vsakič, ko sem na sebi začutila njegov pogled, se je v meni nekaj zganilo: povečan srčni utrip, rdečica; nisem več vedela, kam naj se obrnem, da drugi ne bi ugotovili, kaj se dogaja z menoj. V Če se usedemo na klop v parku, uživamo v hladni senci ali pa sedimo na vrtu kakšnega prijetnega lokala in se radostno hladimo s kakšno osvežilno pijačo, lahko opazimo, daje tudi v naše ljubo Zasavje prišlo čisto pravo poletje. Neprijetne mrzle noči so minile, plundre in snega ni nikjer opaziti. Zjutraj nas ne zbudi več sneg, ki seje 'prevrnil' s strehe, temveč kakšna 'novejša priredba' razposajenih ptic. In kaj v naši deželi rudarski počno ljudje v tem letnem času? Najprej pokukajmo v svet najstnikov, tistih, za katere še vedno pridno skrbijo starši in jim zatorej ni treba skrbeti, kdaj in kako in za koliko denarja. Običajno zasavski mladoletnik vstane pozno dopoldne, razen nekaterih izjem, ki so se odločile, da bodo čez poletje pridno služile denar v 'komaj še stoječih' fabrikah. Tisti, ki so se med počitnicami odločili za prostost, pa se pač prepustijo uživanju. Za dobro jutro najprej obiščejo bazen. Toda zakaj takoj, ko se dan začne, skoraj vsi mZZŽ:..........................Ž:''... : :: :: .................... : sreče, se pozanimajte, ce jo ...... odhitijo na bazen? Nekateri tam podaljšajo svoje spanje, tam pa tam se kdo muči s težjimi skoki v vodo, nekateri mimo plavajo. Ko j e dovolj namakanja v vodi in praženja na soncu, se nekateri mirno odpravijo v svoj najljubši lokal z namenom, da čim hitreje pogasijo žejo. Potem pa počasi pride že čas, ko udari lakota, in je treba oditi proti domu ali pa vsaj na pico. In ko sonce zaide za sedmo goro, ko se na nebu prikažejo zvezde, takrat je čas za 'lahko noč mami, lahko noč ati, ne tistem trenutku bi bila njegova, niti za hip ne bi premišljevala, ampak bi se mu predala z vso dušo in telesom. Tako sem sanjarila naprej in nazaj in še ko smo odšli spat, sem razmišlj ala o tem, kako bi se bilo malo pocrkljati z njim. Naslednji dan smo preživeli skupaj ob igranju tarokain plavanju v pretoplem morju. Zvečer pa smo vsi utrujeni popadali v spalke in sladko zadrnj ohali. Ob prvem svitu sem bila pokonci, komaj sem odpela zadrgo na šotoru, žeje pokukal Mitjev zaspani obraz in mi voščil dobro jutro. Človek si ne bi mogel predstavljati lepšega začetka dneva. Tudi dan je bil pester, uživala sem vsako minuto preživelega časa ob njem in se zahvaljevala nebu. dami gaje poslalo. Zvečer smo šli skupaj v diskoteko. Čeprav se je pot vlekla, čevlji so me žulili, se nisem pritoževala. V Portorožu smo se namestili napomol, Mitjapajeprivlekel naplan steklenico chardonaya in nekaj pločevink piva. Ne vem, kje smo zgubili Andreja, ampak kar naenkrat smo ostali sami trije z ogromno pijače. Kaj smo hoteli - pili smo. Med ve fini damici sva žlampali vino. Mitja kot macho pa seveda pivo. Vsake toliko časa se nam jekdo pridružil in poklepetal z nami, da nam ni bilo "dolgčas". Ko sem ga že malo čutila - pa onadva verjetno tudi -, je pogovor nanesel na najbolj priljubljeno temo: ljubezen. Prav sproščeno smo vžgali debato in menjavali izkušnje. Ker je ura čas, čas pa denar, smo se počasi odpravili v diskoteko. Mitja nama je kot kavalir plačal vstopnino, ki pa ni bila ravno nizka. Vsi v feelingu smo se prismejali v disko in se posedli za okroglo mizo. Prižgala sem si cigareto, Mitjapa meje začel božati po laseh. Tako zelo mi je prijalo, da sem mu kar pustila, česar v normalnih okoliščinah verjetno ne bi. Tanja je odšla po svoje, midva pa sva ostala sama. Nisem še dobro ugasnila cigarete, že sem čutila njegove ustnice na svojih. Strastno sva se poljubljala in predajala drug drugemu. Kaj takšnega v življenju še nisem doživela. Tako nežen pogledje imel, tako mehke ustnice in oh in sploh je bil naj, naj. Bila sva kot eno, sploh se nisva zavedala prisotnosti drugih okoli sebe. Bila sva v nekem drugem svetu, imela sva le drug drugega, bila sva srečna. Okrog treh svapočasi odšla proti Luciji. Vsake nekaj metrov sva se ustavila, se smejala in si "ukradla" kakšen poljub. Ko sva prišla do šotora, meje vprašal: "A greva spat?" "Pojdiva še malo naobalo," sem mu z nasmehom odvrnila. Odložila sva stvari in z roko v roki odšla na plažo. Ura se je bližala, ne boste verjeli, šesti in sonce je že kazalo svojo moč. Sedela sva na obali, gledala prelep sončni vzhod in si šepetala sladke besede. Pogovarjala sva se o preteklosti, prihodnosti, sedanjost pa sva uživala v vsaki sekundi. Kar naenkrat so se mi ulile solze. T olažil mej e in tolažil, jaz pasem šekar jokala. Rekel je, da me ne bo nikoli pozabil. Želelje, daskupaj preživiva še preostanek dni. A jaz nisem bila za to; tako bi bilo slovo samo še težje. Ko sva stala pred šotorom, sva se še zadnjič poljubila in si zašepetala lahko noč. Naslednji dan sva s Tanjo že zgodaj odrinili v Portorož po nakupih. Ko sva prišli nazaj, seje Mitja odpravljal domov. "Jutri začnem delati v Kranju, fajn se imejte." Odšel je. Spominjam se, kako mi je dejal: "Hana, čez dva, tri mesece se boš temu smejala." Vedela sem, da bo tako, ampak tisti trenutek mi je bilo žal, da seje tako končalo. Zdaj imam samo še lep spomin na počitnikovanje v Luciji; pa saj sem sama tako hotela in boljšejetako. Mislim, da se ljubezen na razdalje ne obnese, pa če je še tako močna. Včasih se nasmejim sama pri sebi ob spominu nanj, a nikoli mi nižal, da sem ga spoznala. Vem, da ne nj ega ne tega poletjane bom nikoli pozab ila, kajti tako kot on kot tudi to poletje, sta imela v sebi poseben čar, s katerim sta me omrežila. Tekst in foto: Martina Kostajnšek ..... P, »toji podražitvi d|««t kajenje še najbolj Škoduje ......... . - me čakat, ne vem, kdaj pridem'. In kaj počno tisti Zasavčani, ki so že prerasli najstniškaleta, bližajo se Kristusovim, morda so tudi ta že prešli, skratka tisti, kijim niti mami niti babica več ne dasta žepnine, se pravi, da morajo za svoje potrebe in užitke sami prislužiti tolarčke. No, ti se nimajo tako lepo kot mlajši člani zasavske družine, saj pridno upoštevajo pravilo rana ura - zlata ura. Mirno hodij o v službo in se nad ničemer ne pritožujejo. Ob večerih radi posedijo v lokalu ali pa si naredijo družabna srečanja kar v svojih stanovanjih. Kdaj pakdaj jih je videti tudi v diskotekah ali pa na kakšnem drugem javnem žuru. Ko 'skontajo' dovolj prihrankov, se seveda z družinami (čejih že imajo) odpravijo dopustovat v tujino, skratka 'pobegnejo' iz doline smoga in premoga. Ker so pridno delali, verjamejo, da zaslužijo boljše počitnice. So pa tudi taki, ki se raje podajo na 'malto' in v 'Švico', se pravi, ostanejo doma in tudi med dopusti pridno delajo. Kaj pa zasavska modrost? Ta uživa lepo mirno življenje. Glave zasavske družine se poleti počasi sprehajajo po parkih, klepetajo, razpravljajo o težavah,ki naj bi ogrožale predvsem mlajše, obujajo spomine, velikokrat pa se razvedrijo tudi s kakšno igro balinanja, vrtnarjenjem, kvačkanjem, kvartanjem... Kaj naj še rečem... Ptički, ki preletavajo to našo dolino zasavsko, žvrgolijo, češ da se življenje zasavske družine odvija v čisto pravem poletnem slogu, morda z nekaj izj emami, pa vendar... In živeli so srečno do konca svojih dni. Marko Hribovšek Za leps prihodnost skrbijo politiki, za lepša preteklost Plezanje v Dolomitih V okviru priprav na alpinistično odpravo na Himalajo, ki bo oktobra letos, sta člana odprave Dušan Košir iz alpinističnega od seka Planinskega društva Trbovlje ter Silvo Mauri iz AO Cerkno pred dnevi preplezala nekaj zelo težkih smeri v Treh Cinah v italijanskih Dolomitih. 17. julija sta preplezala smer Veechio-Zadeo, z oceno V+AI, dolžine 330 m, v Mali Cini. Ker sta oba plezala prosto, velja ocena smeri VI. Vreme je bilo zelo hladno, občasno je tudi zmrzovalo. 18. julija pa sta plezala oziroma preplezala Preussov turn v Casinovi smeri, z oceno VII-, dolžine 280 m. 19. julija sta v Mali Cini preplezala še smer Spigolo Giallo, z oceno VI AO, dolžine 330 m. Ker sta plezala prosto, velja ocena VII-. T.L. Povzpeli se bodo na Triglav in na Krn Planinsko društvo Trbovlje pripravlja v avgustu dva večja planinska izleta, ki ju bo izpeljal izletniški odsek tega društva. Program teh izletov je tudi v letošnjem letu zelo pester in bogat. In sredi izletniške sezone, ko je dan daljši in vreme običajno lepo, se posamezni planinci in planinske skupine radi povzpno tudi višje. Prvi naslednji večji izlet bo v dneh od 18. do 20. avgusta. Pod vodstvom planinskega vodnika se bodo napotili na pot iz Vrat do Staničeve koče, od tu bodo šli na Kredarico, stopili na Triglav (2863 m), v povratku pa se bodo oglasili na Prehodavcih v Zasavski koči, nato pa skozi dolino Triglavskih jezer in Komne sestopili v Bohinj. Računajo, da bodo pot opravili v treh dneh. Naslednji večji izlet bo društvo organiziralo 31. avgusta in 1. septembra. Takrat se bo planinska skupina podalaiz Vršna na Km (2245 m), sestopila do Krnskega jezera in Lepene ter se podala še dalje na Rombon (2208 m). Oba izleta bosta zelo zanimiva in pestra. T.L Prostovoljnega dela ne zmanjka Občani, ki se udejstvujejo v raznih društvih, se srečujejo iz dneva v dan tudi z delom, ki gaje treba opraviti v glavnem prostovoljno, brezplačno. Med tistimi pa so se še posebej doka- zovali v preteklosti, in to dokazujejo tudi v sedanjosti, člani planinskih društev. Pri omenjanju raznih obletnic je nujno treba omeniti delo, ki je bilo opravljeno pri gradnji in vzdrževanju planinskih postojank. Koliko delaje biloin je še vloženega, vedo le redki. Kakšnega posebnega priznanja zato seveda ne dobe, razen morda društvenih in še kakšnih pohval. Eden teh primerov je tudi planinski dom na Mrzlici. Mnogo dela je bilo opravljenega, in tega nikoli ne zmanjka. Tudi sedaj društvo potrebuje prostovoljne sodelavce za izvedbo raznih vzdrževalnih in podobnih del. Število teh sodelavcev se je z leti zmanjšalo, zato so veseli vsakega, ki se jim priključi pri izvedbi raznih del, bodisi na zgradbi ali raznih strojnih, mizarskih, elektro, soboslikarskih napravah in opravilih. T.L. Praznik tudi za gasilce Letošnji zagorski občinski praznik bo poseben tudi za člane Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje - mesto. Za vsako gasilsko društvo in tudi za vsakega gasilca posebej je razvitje društvenega praporja vsekakor ena največjih svečanosti. Kot je ob takšni priložnosti navada, se bo celotna slovesnost pričela z gasilsko parado. To si bodo lahko Zagorjani v petek ogledali okrog petih popoldan. Svečanemu razvitju praporja pa bo sledila še posodobitev voznega parka PGD Zagorje - mesto, ki bo naenkrat bogatejše kar za dve vozili. Kombi hyundai HI00bo namenjen predvsem servisu gasilnih aparatov, ki deluje v okviru društva. Poleg prevoza gasilnih aparatov bo uporaben tudi ob raznih intervencijah, za prevoz gasilne črpalke, električnih generatorjev in podobne opreme. Ker gasilska društva praviloma ne ustvarjajo dosti lastnih sredstev, prostovoljna društva pa še toliko manj, vozila ponavadi kupujejo z zbiranjem prispevkov ali pa jih dobijo v dar. Toda hyundai H100 bo PGD Zagorje - mesto kupilo z lastnimi sredstvi. Večina od potrebnega poldrugega milijona tolarjev se je v društveno blagajno nabralo s prodajo dveh starejših vozil, nekaj kredita pa je prispevala Zavarovalnica Triglav, s katero gasilci dobro sodelujejo. Drugo vozilo, ki ga bo poleg PGD Zagorje - mesto uporabljal še zagorski štab Civilne zaščite, pa je terensko vozilo opel frontera. Tega podarja Občina Zagorje, kupljen pa je bil preko Ministrstva za obrambo, kije zaradi velike količine naročenih tovrstnih vozil omogočilo nakup po zelo ugodni ceni. Tudi to terensko vozilo bo prišlo zagorskim gasilcem še kako prav. Do sedaj so imeli v svoji garaži za terensko vožnjo primemo le vozilo lada niva, ki pa že prehaja v svoja "zrela leta". Še posebej so zagorski gasilci pogrešali močnejšega terenca od nakupa sodobne motorne brizgalne "Kotoma", ki je nameščena na avtomobilski prikolici, združuje pa brizgalno z vgrajenim vodnim rezervoarjem, visokotlačnim cevovodom in priklopljivimi škarjami za pločevino. Zato je ta brizgalna uporabna tako pri težjih prometnih nesrečah kot pri težko dostopnih požarih, kjer v bližini ni vodnega vira, zaradi svoje teže pa za vleko potrebuje močnejše vozilo. S pridobitvijo novega terenskega vozila se bo beseda nedostopno še bolj umaknila iz besednjaka zagorksih gasilcev. J.R. Odprava v Peru 17. julija se je iz perujske Cardillere Blanka v Slovenijo vrnila osemčlanska alipinistična odprava, ki so jo sestavljali Franci Gričar, Dragi Baloh, Matej Zorko, Andrej Markovič, Marjan Zver, Metod Kovačič, Špela Hleb in Silvo Babič. Člani odprave so bili pri plezanju v perujske gore nadvse uspešni. Najprej so opravili vzpone na pettisočake Urus, Ishinca in Vallunaraja. V nadaljevanju sta Andrej Markovič in Matej Zorko splezala prvo slovensko smer v 6161 metrov visoki gori Ranrapalca z oceno skala V. v ledu ED-65-85%. Smer sta poimenovala Mazohizem. Špela Hleb, Silvo Babič, Marjan Zver in Franci Gričar pa so v Ranrapalci skušali preplezati zahodno steno. Vendar so morali zaradi slabih, snežnih razmer odnehati tik pod vrhom. Skupaj z Matejem Zorkom so bili uspešnejši pri plezanju v stenah 5880 metrov visokega Deshapalca, saj so preplezali prvo slovensko smer ter jo poimenovali Ludix Elgato Blanco. Alpinistična odprava, v kateri sta bila tudi dva Trboveljčana, pa je dosegla še nekaj vidnih uspehov. Med drugim so plezali po zahtevnih stenah gore Chorup (5495 m) in Huascaran (6768 m). Odpravo, kije mladim in obetavnim alpinistom obenem pomenila tudi dobro pripravo za Himalajo, so omogočili Bogo šport Trbovlje, Foto Amida Trbovlje, Promontana, MDO Zasavje, Vitacel, Jutranjka, Renome Novo mesto, PD Novo mesto, Alp šport in drugi. Člani alpinistične odprave se vsem iskreno zahvaljujejo. D.B. m Pogovor zasavskih kulturnikov V torek, 30. julija, so se sestali na sedežu Zveze kulturnih organizacij Trbovljepredstavniki občinskih zvez kulturnih organizacij iz Litije, Zagorja, Hrastnika in Trbovelj. Pogovor se je nanašal na delo kulturnih društev in njihovih zvez v kulturni sezoni 1996/97. Govora je bilo tudi o bodoči organizaciji ljubiteljske kulture in bodočem načinu financiranja tovrstne dejavnosti. Posebej pa so se posvetili tudi pripravi programov področnih združenih dejavnosti - gledališke, folklorne, pevske in instrumentalne. Dogovorih so se tudi, da bo konec novembra letos vTrbovljah potekala revija pevskih zborov, ki so vključeni v zasavsko pevsko skupnost. Revije se bodo udeležili pevski zbori iz Litije, Zagorja, Hrastnika in Trbovelj. Medobčinski svet ZKO zasavskih občin je tudi v času letnih dopustov in počitnic razmeroma aktiven. Za začetek naslednje kulturne sezone bo treba postoriti in pripraviti še marsikaj, čeprav vprašanje financiranja ljubiteljske dejavnosti še vedno ni rešeno v praksi. T.L. Končana razstava V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, je potekala julija 40. samostojna razstava del slikarja Vinka Hrovatiča, člana Društva revirskih likovnikov Relik v Trbovljah, ki pa je sicer pa doma iz Hrastnika. Slikar je tokrat razstavljal osem del v pastelu z moti vi iz krajine, deloma revirske, deloma padolenjske. Razstavo sijeogledalo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti, avtorju pa so številni dah priznanje tudi v knjigi vtisov. T.L. Ex tempore pod Javorjem tudi letos Pobudnik in organizator slikarskega srečanja Ex tempore Art Javor, akademski slikar Janez Knez, tudi letos pripravljaže tradicionalno srečanje. Potekalo bo v Domu pod Javoijemin v njegovi okolici - Vrheh, Čebinah, Sv. planini. Javorju in še kje. Ex tempore Art Javor '96 bodo letos izpeljali v začetku septembra. Udeležilo se ga bo okoli 13 akademskih slikarjev, od tega bodo domači zasavski slikarji Nikolaj Beer, Samo Šiles, Mišo-Janez Knez. Severina Trošt-Šprogar in Janez Knez. Ostali pa bodo izdrugih delov Slovenije. Sponzor bo gostišče Fani in Marjan Žerko, ki upravljata z Domom pod Javorjem. Po vsej veijetnosti bo tudi letošnje delovno srečanje slikarjev trajalo tri dni, tako kot običajno trajajo takšna in podobna srečanja. T.L. / 'N\ Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Barbara Renčof Naključje Nekoč te bom srečala nekje, naključno bo in čisto mimogrede. Takrat jaz bom spet jaz in ti boš spet ti, med nama neprehojene poti in neizrečene besede. Nekoč te bom srečala nekje, naključno bo in čisto mimogrede. Nasmehnil se boš ah pa ne in priplaval bo spomin. Na besede, na stisk roke, na pico in sadni čaj z limono. Nekoč, ko srečam te, nekje. Ciklus in ciklus Slabih osem mesecev po tistem, ko je Bogdan Barovič presenetil s prvo samostojno hkovno razstavo, je v hotelu Medijske tophce pripravil že šesto in obenem tretjo v Zasavju. Otvoritev razstave je med drugim pospremil tudi slikar Janez Knez, ki je poudaril, da je pri Bogdanu iz razstave v razstavo moč opaziti dozorevanje njegove izrazne slikarske obhke, prav tako kot stalen napredek avtorja samega. Razstava, kije obenem nekakšen uvod v praznovanj e zagorskega občinskega praznika, ima pečat zasavskosti. Navdihnjen od krajev in ljudi je Bogdan Barovič nekaj svojih shk posvetil domačimkrajem. V medlem soju sveč pod slikami Bogdana Baroviča so prisotni lahko prisluhnili tudi akustični verziji skupine Orlek. Avtor pa je bil deležen mnogih pohvalnih kritik. Tako s strani poznavalcev kot tudi s strani laikov. Vsem pa je bilo jasno, da Bogdan Barovič, poleg vsega drugega, postaja nesporno tudi vse bolj ši in boljši slikar. J.N. Z \ Martina Kostajnšek Nekje se zasveti luč, Beg v svobodo kratek bhsk - tudi jaz bom šla ven. Hodim po gozdu, Romana Žagar noč je pregnala dan, tema je pred menoj, tema je vsepovsod. Kako moreš Vse rušim pred seboj, Z dvignjeno pestjo govoriš o ničesar ne vidim, ničesar ni. ljubezni. Kaj sploh obstaja? Kako moreš? Sence se zgrinjajo okoh mene, Zamahneš, udariš, udrihaš. ne morem jim ubežati, Kako moreš? ker sem ujetavkrog - neizbežen, Udaijaš z ljubeznijo, mavrični krog. umiraš brez nje. Ne pustijo me ven, Sam si, ničesar ne čutiš, čeprav jim hočem ubežati v samo mrzle snežinke padajo na svobodo. zemljo. Ogenj gori, Naj bi zdaj iskal odgovore, energija v meni vre - hoče ven. ko je prepozno? Tudi jaz hočem ven. Kako moreš? Ne pustijo me, sklenih so roke. Kako moreš umreti brez mene, Shšim krike, svoje krike - kako moreš biti tako sebičen krike, ki bežijo v svobodo. in rešiti le sebe? V / Moj zajček Med počitnicami sem na srečelovu zadela majhnega zajčka. Oči je zanj naredil zajčnik. Moj zajčekje sive in bele barve. Ima kratko dlako, dolga ušesa in kratek repek Hranimo gaz radičem, regratom, korenjem in žitaricami. V majhni skodeli pa ima vedno svežo vodo. Včasih ga za krajši čas spustim iz zajčnika. Malo se sprehodi po trati, nato pa se sam vrne v zajčnik. Tina Pirc, 3.a Moj pes Imam psa Endija. Je škotski ovčar. Star je osem let. K hiši je prišel zato, ker sva si z mamico želeli psa. Takrat sem bila stara dve leti, on pa dva meseca. Skupaj sva rasla Nekega dne sem bila sama doma z babico in psom. Na mizi je bila klopka volne. V žela sem jo v roke in jo spustila na tla. Endi jo je zgrabil s tačkami in tako sva se igrala po vsem stanovanju. Babica je bila seveda huda a tega ni pokazala Zanj skrbim tako, da ga hranim. Velikokrat ga peljem ven. Če je žejen, nas na to opozori tako, da prevrne skodelico s prednjimatačkama Zelo gaimam rada in šepomisliti ne smem, da bi ga izgubila Lela Delič, 4.a Moj papagaj MojemupapagajujeimePiko. Vsak dan ga opazujem, ko se znjimigramin pogovarjam. Živi v svoji kletki. Piko je nimfa in meri 25 centimetrov. Je sive barve, na krilih ima bele lise. Glavo ima rumeno z rdečimi lički, na glavi pa ima sivo čopko. Je zelo razigran, zna biti vesel, pa tudi žalosten. Kadar je dobre volje, lepo žvižga. Če mu nagajam, se ujezi, glasno vrešči in krili s perutmi. Igra se z zvončkom. Včasih mu dam tudi ogledalo, na katerega je zelo hud. Hranim ga z raznimi semeni, najrajepaimaluščeno proso. Občasno mu dam tudi vitamine. Umiva se v svoji kopalnici, ki mu jo postavim v kletko enkrat tedensko. V časih ga spu sti m, da se malo razgiba. Svojega papagaja imam zelo rada Vedno skrbim, da ni lačen in žejen in daje njegova kletka čista Doris Košir, 4.b Želva V moji sobi na mizi stoji akvarij in v njem živi želva Žel vaj c majhna lepe zelene barve. Ime ji je Žveljak. Zanjo skrbim jaz. Vsak dntgi dan ji zamenjam vodo. Takrat je najbolj živahna. Zelo pa postane žalostna, če nima dovolj toplote. Zelo jo imam rada zato se zanjo bojim. Tina Tekavc, 4.b > • jietita, zato končno/artthni ttadnjim: m gmote m snin.-ds.mil 0 dežniku Moja mami je obiskovala osnovno šolo na Polšniku. Ko je hodila v šesti razred, so se učitelji odločili, da peljejo svoje učence na izlet v živalski vrt v Zagreb. Končno je napočil težko pričakovani dan. Na žalost je bil deževen. Zato je s seboj vzela dežnik in ob odhodu od doma ji je njena mama naročila: "Pa pazi, da ga kje ne pozabiš!" "Seveda bom," je rekla mami in se poslovila. Po dolgi vožnji seje avtobus ustavil v Zagrebu, nekje v bližini živalskega vrta. Razigrani in polni pričakovanj so se v strnjeni skupini bližali vhodu. Z vodičem so vstopili v kraljestvo živali. Po dolgih dveh urah so se ustavili pred kletko z opicami. V eni je čepel pavijan! Že na prvi pogled je to bila opica, ki je ne pozabiš takoj. In ravno tukaj se je zgodilo nekaj neverjetnega, kar mami ne bo nikoli pozabila. Učenci so opici v kletko metali bonbone. Bonbon, kije zgrešil cilj, je mami z dežnikom potisnila v kletko. Tedaj paje pavijan z vso naglico zagrabil dežnik, ga povlekel v kletko, snel z njega prevleko in raztrgal blago. V rokah je držal samo še železno ogrodje. Mami seje v trenutku dogodka povzpela na zaščitno ograjo, da bi dobila dežnik nazaj. Nekdo od odraslih spremljevalcev jo je zadržal, dani prišlo do nesreče. Pavijan pa seje v kletki že pokrival z raztrganim blagom od dežnika. Zajokala je, ker seje bala, kaj bo rekla mama. Sledila je tolažba učiteljev in nekaterih sošolcev. Ogled je bil končan. Učenci so se povzpeli na avtobus, ki jih je odpeljal nazaj domov. Veseli, polni doživetij, so prepevali in si pripovedovali šale. Skoraj nihče ni opazil deklice v kotu avtobusa. Sedela je tiha in žalostna, v njej paje bila samo ena želja, da bi ta avtobus nikoli ne pripeljal na domačo postajo. V mraku je stopila čez domači prag in tiho pozdravila. Vsi so se ozirali v njo, ki je vsa spremenjena stala pred njimi. "Kje imaš dežnik?" je vprašala mama. "Opica mi ga je vzela," je tiho odgovorila. Vsi zbrani so se spogledali in se pričeli smejati. Nihče ji ni verjel. Takrat pa je zajokala. Ugotovili so. da se je zgodilo nekaj neprijetnega. Potolažili sojo, nihče se ni jezil zaradi dežnika, samo da se njej ni nič zgodilo. Po več kot dvajsetih letih ji ob spominu na ta dogodek še vedno pritečejo solze po licih. Petra Lamovšek, 8.b, OŠ Litija. Kaj je na sliki? Počrni dele s piko, pa boš videl! rojstni Smm Ko Snoopy praznuje rojstni dan, je veselo. Tako kot je bilo veselo v nedeljo pred gostiščem Marela v Kisovcu. Snoopy alias Dean Holc je s prijatelji pripravil za najmlajše res pravo rojstnodansko zabavo. Ni manjkalo balonov, sladkorne pene, zabave. Najmlajši so se zabavali ob vožnji z vlakom, avtomobilčki, s plesom. Ali pa so prisluhnili simpatičnim najmlajšim in, kdo ve, morda nekoč tudi uspešnim pevcem. In kot se za praznovanje rojstnega dne spodobi, so se najmlajši lahko posladkali tudi s tortami in sladoledom. Trma, ki vzdigne v zrak Niso le Gorenjci trmast narod -kot kaže so sc njihove lastnosti navzeli tudi že Zagorjani. Kako bi sicer obrazložili, da sta trma in vztrajnost neustrašnih pripeljali tako daleč, da jih dvigujeta že v zrak. Vsi, ki so napovedovali, da v Zagorju letališča ne more biti (v dolini je prostor za Savo, pa nič več) in ga tudi ne bo, so zdaj pred dejstvom, da sc ugriznejo v jezik. N a Ruardij u ni le prostora za 1700 češenj in dvajset tisoč mladih dreves, ampak tudi za pravo letalsko vzletišče. In to takšno, ki ga je požegnalo z vsemi papirji vred Ministrstvo za zračno plovbo, požegnalo pa ga bo še ljudstvo, ko se bo zbralo na otvoritvi in si "kupilo" kakšen ptičje perspektivni pregled. Razlike med letališčem in vzletiščem pa vendarle so. Vzletišče mora imeti pred pričetkom pristajalne steze in po njenem izteku še 40 odstotkov uporabne površine "rezerve". Te uporabne površine je na Ruardij u 430 m, označene steze je 30 m, ob vsaki strani pa je še po 15 m varnostnega pasu. Tudi električna razsvetljava ni pogoj, zato bo vsaj Tudi starejši so uživali. Ob pogledu na otroško razigranost in brezskrbnost si je najbrž marsikdo zaželel, da bi se pridružil otroškemu rajanju. Pa kaj, ko se za odrasle to ne spodobi. Kljub temu paje bilo videti marsikakšen nasmeh tudi na obrazih odraslih. Solz, tudi takšnih, ki spolzijo po licu po kakšnem nesrečnem otroškem padcu, pa ni bilo videti. Mordazakaj takega tudi časa ni bilo, saj se je res marsikaj dogajalo. Le proti koncu se je odraslim že malo mudilo. Ampak ne domov, temveč na lovsko veselico na bližnje Loke. Tekst in foto: J.N. ilEjl r ■y.‘,vT ■■■■ Wjggy m | PO SMRTI. SAVNA ZIMA. NOGOMET Štiri izključitve Rudar - Triglav 3:2 (2:1) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 200, sodnik Drnovšek (Trbovlje), strelci: 1:0 Holešek (33-llm), 1:1 Kočevar (39), 2:1 Kern (42), 2:2 Denis Markelj (85), 3:2 Tutič (87). Rudar: Centrih, Florjane, Hadžič, Jorgovan, Škofca, Kern, Holešek, Sotenšek, Kirbiš, A.Kurež, Oplotnik. Igrali so še: Dolenšek, Smajlovič, Borišek, Tutič, Fejzič, Ramšak. Triglav: Markun, Božič, Dejan Markelj, Krupič, Atlija, Alibabič, Verbič, Orlič, Bajrovič, Kočevar, Sabljak. Igrala sta še: Čaustovič, Denis Markelj. Srečanje med drugo- in tretjeli-gašem je bilo športno, strogi sodnik Drnovšek pa je vseeno moral kar štirikrat v žep po rdeči karton. Najprej sta bila zaradi prerekanja izključena Ramšak in Orlič, nato pa zaradi prekrškov še Hadžič in Verbič. V prvem delu so bili sicer v rahli premoči gostje, pravih priložnosti pa ni bilo. V si trije zadetki so padli iz prekinitev. Najprej je Holešek zadel iz najstrožje kazni, nato pa Kočevar in Kern s prostih strelov. V končnici tekme so nato gostje po samostojnem prodom Denisa Marklja izenačili, kmalu zatem pa je po predložku Kirbiša Tutič iz bližine dosegel zmagoviti gol. Včeraj sta moštvi v Kranj u odigrali še povratno srečanje. S. F. Le Petrušič v polno Zagorje - Aluminij 1:0 (0:0) Kisovec, stadion NKSvobode, 150 gledalcev, sodnik Drnovšek (Trbovlje), strelec: 1:0, Petrušič (76') Zagorje: Hace, Kranjc, Druškovič, Breznikar, Grčar, Petrušič, Kovač, Grden, Šink, Repovž, Buovski. Igrali so še: Ibrič, A. Kurež, Bantan, M. Kurež, Stariha, Guna. Aluminij: Horvat, Kranjc, Krištofič, Emeršič, Zemljič, Štumberger, Boškovič, Polc, Gorše, Hojnik, Zrnko. Igrali so še: Šmigoc, Ivančič, Habjanič. Nogometaši Zagorja so v svoji osmi pripravljalni tekmi zabeležili 6. zmago, za katero pa so se morali močno potruditi, kajti ekipa Aluminija je srečanje odigrala borbeno in disciplinirano, kij u b temu, daje v ekipi manjkalo kar6 igralcev. Tudi Zagorjani niso bili kompletni, najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da sta se po vseh peripetijah v Zagorje vrnila brata Kurež. Sama tekma je bila povprečna, več od igre pa so imeli gostje iz Kidričevega, ki so v 1. polčasu prek Emeršiča in Polca zadeli tudi vratnici, medtem ko so se vsi napadi domačinov končali na robu 16-metrskega prostora. V drugem polčasu podobna slika kot iz prvega. Najprej je Emeršič zadel prečko, nato pa je Petrušič le zadel v polno in domačim prinesel zmago. P.M. Poraz v pripravah Litija - Belinka 0:1 (0:0) Igrišče Litije, gledalcev 50, sodnik Kokalj (Litija), strelec: 0:1 Pohlin (62). Litija: Pograjc, Golnar, Karamarkovič, Uršič, Šinkovec, Zupančič, B.Begič, E.Begič, Zajc, Agatič, Mele. Igrali so še: Škufca, Grošelj, Celestina, Dragar, Goričan. Belinka: Obrez, Jereb, Huško, Vegelj, Kump, Prebil, Pohlin, Zajc, Šušnjara, Marjanovič, Pustotnik. V prvi prijateljski pripravljalni tekmi so se Lilijani pomerili z ekipo Belinke, ki se pripravlja na kvalifikacijsko srečanje proti Kortam za prosto mesto v tretji slovenski ligi. Srečanje je novemu domačemu trenerju služilo kot spoznavanje možnosti določenih igralcev na različnih mestih, čemur bo namenjena tudi sobotna tekma proti trboveljskemu Rudarju. Domači so nastopili v okrnjeni postavi (dopusti!), vendar jebilo videti precej več tekanja kot ponavadi, pa tudi precej utrujenosti od napornih vsakodnevnih treningov. Tako domači kot tudi gostje so si priigrali nekaj lepih priložnosti, morda bi lahko rekli, da gostje še kakšno več. Zadetek so gostje dosegli po lepi dvojni podaji, ko je s strani zadel Pohlin. Po besedah gostov so pred tem srečanjem proti primorskemu nasprotniku optimisti in si močno želijo napredovanja v višjo ligo. S. K. ROKOMET Okrnjen turnir Dol pri Hrastniku - V okviru praznovanja krajevnega praznika so rokometni delavci pripravili tradicionalni turnir kadetskih ekip, ki pa je tokrat minil v precej okrnjeni zasedbi. Pozen termin in pa dejstvo, da sta bili v tem času na obali kar dve manifestaciji za najmlajše, sta bila vzrok, da so organizatorji dobili privolitev le kadetske ekipe ljubljanskega Krima. Zato so kot tretji udeleženec nastopili domači veterani in bili dostojen partner precej mlajšim nasprotnikom. Na koncu so brez težav zmagali kadeti domačega Dola, drugi pa so bili veterani, v čigar vrstah je uspešno zaigral tudi predsednik in direktor generalnega sponzorja - Branko Majes. Rezultati: KAiJ Dol - Veterani 15:14 (9:6), Veterani - Krim 15:12 (8:7),KAiJDol-Krim 21:17(14:5). J.P. Članice prve, mlajše deklice druge Zagorje - Zenski rokometni klub Zagorje je minuli vikend gostoval v Škocjanu na 1. ženskem turnirju v počastitev njihovega občinskega praznika. V članski konkurenci so na turnirju sodelovale domačinke, Novo mesto, Lisca Sevnica in Zagorje. V prvi tekmi so Zagorjanke premagale Sevnico z 11:9, Škocjan pa je premagal Novo mesto z 12:11. V velikem finalu pred okoli 400 gledalci se je nato odvijala ogorčena EU Ciljajo na vstop v prvo ligo R.idtii , » gotovo najbolj Česnika,Pofošmka, Kavška, Mitiča, Koianderja, nesrečno moštvo minule rokometo sezone v drug, Zupanca, Raka m še nekaterih, (o bodo trenerju K* '/hoJ Vse prvenstvo so MII na prvem mestu, žagarju lahko v veliko pomoč pri mičnih v novi ---1^„; — —i---.— > i •-aaanrun1— _____- rz"-x t~ _i_:___i'»c_r ±1 v_i_ t.: potem pa nesrečno M v £y off sistemu in tako prestopil k ekipi fbota pa Hrastnika Radečam bodo vstop v rang najboljših omogočili sevniški Lisci. s pripravami /.avli v avgustu, vodstvo kluba pa Že ....... prvoligašev, Kadecane ,e v novt Kadecepaptrse je ubadal s totiko problemi, da skozi tekmovalni sezoni prevzel trener Dušan Žagar, ki vso sezono praktično ni nakazat niti tolarja razmere vmdcSkem rokometu dobro pozna, V ekipo Prizadevnemu direktorju Zoranu Čulku gre /nhv.. Ma SC po enoletni pavzi zaradi poškodbe vrniluVeter.la. da so barko prikrmari.i do konca. V letošnji .. Novak in Marko Papež, v moštvu ostaja eden sezoni izgie* nekoliko bolje tttdi sponzorju, tako n.ilboph igralcev dnic.ilmaskep.i l.-kmmanl.i Igor da bo.lvoiaru \ Radečah vpel lahko uživala v dobri Dohcrsck. \ klub p.t so pi.-stopili V N«lžad Mašič itikomcUii igri RudeCam lačunajo litih n.i nav iiae<. tu v k<>pu J d.>mučih iglah .oilKi/tnala. Satlerja, -ranči Kadunc Hrastnik, 35 točk, 2. Beno Sakač, Mura, 30 točk, 3, Jaka Jazbec, Ljubljana, 20 točk, 5. Aleksej Bočko, 14 točk, 7. Žiga Zalokar, 13 točk, 12. Boštjan Pečnik, vsi BD Steklarna Hrastnik. 4 točke. P.K. STRELJANJE Premočno Braslovčani Dol pri Hrastniku - Državni prvaki v streljanju z vojaško puško iz Braslovč so premočno zmagali na tradicionalnem tekmovanju za prehodni pokal Krajevne skupnosti Dol, katerega so pod pokroviteljstvom Sveta KS pripravili člani domače Strelske družine. Skupno je nastopilo šest ekip in 20 posameznikov. Rezultati-elripno: 1. SD Braslovče 231, 2. SD Ernest Draksler Dol 196, 3. SD Dušan Poženel Račiča pri Laškem 162krogov itd. Posamezno: 1. Matjaž Kralj (Braslovče) 87, 2. Janez Sašek (Braslovšek) 76, 3. Vili Vidmar (Dol) 70 krogov itd. borba za zmago. Zagorjanke so srečanje začele s prevelikim spoštovanjem do tekmeca in domčinke so v 10. minuti povedle s 4:0. V drugem polčasu je Zagorjankam uspel preobrat. Najprej so izid izenačile na 4:4, nato sta se ekipi menjavali v vodstvu vse do minute pred koncem. Takrat je odlična Polona Klopčič zadela in povedla Zagorjanke v vodstvo, takoj zatem pa je Janja Peško ubranila 7-metrovko domačinkam, v nasprotnem napadu pajeKlopčičeva postavila piko na i in Zagorjanke so slavile z 9:7. Tako so osvojile prehodni pokal za prvo mesto. Poleg tega je bila Janja Peško izbrana za najboljšo vratarko turnirja, Polona Klopčič pa je bila naj boj ša strelka. Mlajše deklice so osvojile 2. mesto, potem ko so izgubile s Sevnico, v drugi tekmi pa premagale domačinke s 5:4. Velja pohvaliti tudi organizatorje, ki so turnir odlično pripravili. P.M. KAJAKAŠTVO Laznik najboljši Hrastnik - V soboto je bila v Tacnu tretja tekma kajakašev za slovenski pokal v slalomu in spustu na divjih vodah. V lepem sončnem vremenu so Hrastniški kajakaši pokazali, da so v dobri formi in da se resno pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo septembra v Hrastniku. V dopoldanskem slalomu so se na tacenskih brzicah najbolje znašli pri starejših dečkih Gregor Laznik, ki je zmagal,Peter Kauzerje bil drugi, pri mlajših mladincih pa je bil Žiga Zalokar drugi,Boštjan Pečnik tretji, Branko Žagar četrti in Aleksej Bočko peti. Naslednji vikend pa se bodo kajakaši pomerili za nove točke na reki Muri. Uvrstitve po treh tekmah za slovenski pokal - slalom: K-l ml. dečki: 1. Nejc Višnar, Lubljana, 38 točk, 2. Jonas Savšek, Rašica, 31 točk, 3. Nejc Kovač, BD Steklarna Hrastnik, 25 točk, 7. Gregor Vre tič, BD Steklarna Hrastnik, 9 točk; st. dečki: 1. Gregor Laznik, BD Steklarna Hrastnik, 45 točk, 2. Peter Kauzer ml. BD Steklarna Hrastnik 30 točk, 3. Jernej Korenjak, Ljubljana, 20 točk, 11. Robi Sticher, BD Steklarna Hrastnik, 5 točk; ml. mladinci: 1, Miha Terdič, Rašica, 30 točk, 2. Blaž Masle, Ljubljana, 24 točk in Žiga Zalokar, BD Steklarna Hrastnik, 24 točk, 5. Aleksej Bočko, BD Steklarna Hrastnik, 16 točk, 7. Branko Žagar, BD Steklarna Hrastnik, 12 točk, 8.Boštjan Pečnik, BD Steklarna Hrastnik, 11 točk; st. deklice; 1. Nina Mozetič, Soške elektrarne, 45 točk, 2. Mateja Kodermac, Soške elektrarne, 30 točk, 3. Tina Sulič, Soške elektrarne, 24 točk, 4. Sara Vidmar, BD Steklarna Hrastnik, 20 točk. Spust: K-l ml. dečki: 1. Jonas Savšek, Rašica, 45 točk, 2. Nejc Kovač, BD Steklarna Hrastnik, 30 točk, 3. Domen Savšek, Rašica, 23 točk, 12. Gregor Vretič in Janoš Peterlin, BD Steklarna Hrastnik, 3 točke; st. dečki: 1. Jernej Korenjak, Ljubljana, 33 točk, 2. Gregor Laznik, BD Steklarna Hrastnik, 32 točk, 3. Uroš Klincov, Nivo Celje, 24 točk, 4. Robi Sticher, BD Steklarna Hrastnik, 22 točk, 6. Peter Kauzer ml., BD Steklarna Hrastnik, 14 točk; st. deklice: 1. Nina Mozetič, Soške elektrarne, 45 točk, 2. Mateja Kodermac, Soške elektrarne, 28 točk, 3. Tina Sulič, Soške elektrarne, 26 točk, 4. Sara Vidmar, BD Steklarna Hrastnik, 19 točk; ml. mladinci: 1. Branko Žagar. BD Steklarna J.P. KARATE Bron na svetovnem študentskem prvenstvu Trbovlje - 6. julija letos je v O saki na Japonskem potekalo prvo svetovno študentsko prvenstvo v psg rr = , . Zagorjanke ne gredo v 1. ligo Zagoije - Na naslov Ženskega rokometnega kluba Zagorje je prejšnji teden prišla zanimiva ponudba s strani RZS, Ponudba je namreč vsebovala možnost nastopanja Zagorjank v L ligi. potem kojč tu svetovanje OZ. napredovanje odpovedal Lokastanz Škoije Loke. In zakaj la ponudba? Letos naj bi 1. članska liga za ženske $tela 12 ekip, naslednjo sezono pa od 8 do 10 členov oz, ekip. Poleg l!!|!i|il!|i!;i:iy;::i|;iht)d| ..da 'zaradi pomanjkanji pogojev (dvorana, prestopni roti) ekipa Zagorja tudi v novi sezoni nastopa v 2. SRL ženske - vzhod. Kar sc tiče igralskega kadra, ni nobena igralka zapustila kluba, trener pa ostaja uveljavljeni strokovnjak Boris Vrhovnik. Sprememba je je Marjan Lipovšek novi trener ;:) ll||||ll||||ll||||||||||g|ll|l:pČpb:;pkreptiQ:st:rokO|h|:|| vodstvo. Potekajo pil pogovori z morebitnim sponzorjem. V v vezi s sponzorjem je pogojen tudi prestop uveljavljene igralke, nekoč trLjtigtjItillllve icpinezeniahtkerki naj bi bila pravo pi:esenečpnj|;|i|| ljubitelje rokometa v Zagorju.. 13 igralk in 2 trenerja se je udeležilo 18. rokometne šole Izola iu lllljlllpipžentanct i letnik/ lfS3 jŠS prišle Ma nvn Jere Ramšak, kat rezerva pa Nina Vrhovnik. Te igralke \c bodo udeležite priprav reprezentance v začetku avgusta. Najbolj pa razveseljuje dejstvo, da bo športna dvorana v Zagorju končana bbmiilčit; kar pomeni, da bodo Zagorjanke drugi del prvenstva) že iurale v novi dvorani. Peter Motnikar karateju. Na prvenstvu je nastopilo 182 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 držav. Slovenska karate reprezentanca se je prvenstva udeležila z osmimi tekmovalci, med katerimi sta bila tudi Trboveljčana David Krajnc in Alja Perger. reprezentanco pa je vodil selektor in trener Borut Markošek. V zelo močni konkurenci so slovenski predstavniki dosegli imeniten uspeh. Ljubljančanka Polona Vilar je bila med posameznicami v športnih borbah vkategoriji do 53 kilogramov tretja, v absolutni kategoriji peta, medtem ko so dekleta v postavi Polona Vilar, Alja Perger in Mateja Bukovnik v ekipnem nastopu v športnih borbah osvojile zelo dobro peto mesto. Peto mesto pa je pripadlo tudiUrošu Rozmanu vkategoriji do 65 kilogramov, Klemen Stanovnik, sicer nosilec bronastega odličja z zadnjega svetovnega članskega prvenstva, pa je bil v kategoriji do 75 kilogramov sedmi. David Krajnc je nastopil v absolutni kategoriji, vendar je izpadel že v 1. kolu. David pa je zato zelo dobro nastopil v ekipnem delu, kjer so naši fantje že v 1. kolu naleteli na favorizirane domačine, ekipo Japonske, David je sicer posamezno borbo izgubil z minimalno razliko, vendar pa pri tem pokazal visok nivo pripravljenosti. Slovenska ekipa je vtem dvoboju, ki so ga dobili Japonci z rezultatom 2:1, požela velik aplavz za prikazane borbe. Dobro pa je nastopila tudi Alja Perger v izvajanju kot v posamezni konkurenci pri dekletih. Zasedla je 9. mesto, uvrstitev v finale med osem najboljših pa se ji je izmuznila le za eno desetinko točke. F.G. PLAVANJE Za konec pet zmag Trbovlje - Medtem ko so starejši Rudatjevi plavalci merili moči na odprtem prvenstvu Slovenije, so najbolj uveljavljeni Trboveljčani v kategoriji dečkov in deklic sodelovali na mednarodnem mitingu v Puli. Tekmovanje se imenuje miting Mladih upov, nastopilo pa je 91 hrvaških in slovenskih plavalcev. Starejši letnik je nastopil v 100-metrskih disciplinah, mlajši pa na polovico krajši progi. Vsak je lahko nastopil le dvakrat. Trboveljski plavalci so tako v šestih Startih zabeležili pet zmag in eno drugo mesto. Jure Bola injelena Lušič sta zmagala na 100 m delfin in hrbtno, Tamara Bočko pa je bila najhitrejša v kravlu, v delfinu pa je bila druga. Mladi Rudarjevi plavalci so tako uspešno zaključili sezono in hkrati tudi sodelovanje v konkurenci dečkov in deklic. Drugo leto se bodo namreč v boj za medalje podali že med kadeti. S. F. MALI NOGOMET Turnir v Šentlambertu Šentlambert - Na igrišču v Šentlambertu nad Zagorjem bo 24. in 25. avgusta 5. tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga organizira tamkajšnje športno društvo. Nagradni sklad znaša 100 tisoč tolarjev, od tega prejme zmagovalna ekipa 55 tisoč tolarjev, razen denarnih nagrad pa tri prvouvrščene ekipe dobijo še pokale. Prijavnina je 3500 tolarjev. Zainteresirane ekipe se lahko prijavijo neposredno pred žrebanjem ali na tel. (0601) 64-593 (Slavko Drnovšek, od 20.30 ure dalje). Prijavnino lahko poravnajo na žrebanju ali na ŽR: 50100-620-128-111-13-0001367/35. Žrebanje bo v torek. 20. avgusta, ob 20.30 uri v gasilskem domu v Šentlambertu. B.G. V ATLANTI UGASNIL OLIMPIJSKI OGENJ Trbovlje - V ponedeljek zgodaj zjutraj po našem času je v Atlanti ugasnil olimpijski ogenj, s tem pa so se tudi končale 26. poletne olimpijske igre modeme dobe. Blišč in beda ameriških organizatorjev nam bosta ostala še dolgo v spominu. V Atlanti se je dogodilo veliko lepih, pa tudi neverjetno slabih stvari. Športne boje je spremljalo veliko število gledalcev. Obisk je bil celo večji kot na zadnjih dveh olimpiadah v Seulu in Barceloni skupaj. Torej, tukaj velja gostiteljem prisoditi odlično oceno. Zelo slabo bi lahko dobili za nekatere pomanjkljivosti, ki smo jih opisali že v prejšnji številki, nedopustne pa so smrtne žrtve na največji športni manifestaciji. Zadnji dan je zaradi vnovičnega terorističnega napada umrl še en redar, tako da so neznani napadalci skupaj "poskrbeli" kar za tri smrtne žrtve. Športni dosežki so bili vrhunski. Neverjetni svetovni rekord Michaela Johnsona v teku na 200 m (19,32) in izboljšanje najboljše svetovne znamke na polovico krajši progi (Donovan Bailcy - 9,84) bosta še dolgo tema pogovorov ljubiteljev kraljice športov. Toda v Atlanti so bili glede izboljšav svetovnih rekordov najbolj razpoloženi dvigalci uteži. Dosegli sojih kar 17. V plavalni konkurenci so bile izboljšane 4 najboljše znamke, v kolesarstvu dve in v streljanju ena. Največ medalj je sicer osvojil ruski telovadec Aleksej Nemov,in sicer kar 6 (2 zlati. 1 srebrno, 3 bronaste), po štiri pašo visele okrog vratu ameriških plavalkAmy van Dyken (vse zlate) in Angel Martino, irske plavalke Michelle Smith, romunskih telovadk Simone Amanar in Ginc Gogean, plavalcevGaryja Halla (ZDA) inAleksandra Popova (Rusija) ter beloruskega telovadca Vitalija Šerba, ki je štirim barcelonskim zlatim odličjem dodal še štiri bronasta in ima tako skupno že 10 kolajn z olimpijskih iger. Najuspešnejšaudeleženkavseholimpiadskupajpaje sovjetska telovadka I.arisa Latinina, ki je na igrah v Melbournu '56, Rimu '60 in Tokiu '64 osvojila kar 9 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste medalje, devetkrat pa so na najvišji stopnički doslej še stali Paavo Nurrni (atlet iz Finske). Mark Spita: (plavalec iz ZDA) in Carl Levvis (atlet iz ZDA). Slednji je imel letos priložnost, da bi kot prvi olimpionik osvojil 10. zlato, a ga atletski trener ni uvrstil v štafeto 4 x 100 m. No, na koncu so bili Američani tako ali tako šele drugi, za Kanado. In kaj reči o naših? Več kot očitno je, da športni izidi napredujejo, in zato smo lahko prezadovoljni. Pa ne samo zaradi odličij. Atlanta '96 je prinesla kar 11 uvrstitev v prvo deseterico in še dodatnih 9 uvrsitev v dvajseterico. Naša junaka sta seveda 24-letni kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar in 26-letna atletinja Brigita Bukovec, ki je za zmagovalko Ljudmilo Engqvist v finalu teka na 100 m z ovirami zaostala pičlo stotinko sekunde ali kot so izračunali statistiki 7,84 cm. Morda se niti ne zavedamo kakšen uspeh sta dosegla, še posebej Bukovčeva. Atletika je kraljica športov in medalje v tej panogi so še večje vrednosti. Se še spomnite, kako športno močna je bila rajnka Jugoslavija? In koliko atletskih medalj je osvojila? Samo dve, in to pred mnogimi leti. Prav tako srebrna sta bila Ivan Gubijan v metu kladiva v Londonu'48 inFranjo Mihalič v maratonu v Helsinkih '52. Seveda ne smemo mimo 4. mest veslača Čopa in veslaškega četverca (Klemenčič. Mujkič. Žvegelj, Janša), 5. mesta lokostrelcev v ekipni konkurenci, 6. Debevca v streljanju z zračno puško in Cankarja v skoku v daljavo, 7. Abramiča v kajakih na divjih vodah, pa dvakrat 9. mesta Debevca z malokalibrsko puško leže in v trojnem položaju ter 10. mesta rekonvalescentke Bilačeve v skoku v višino. Dodati moramo še odlično 13. mesto z novim državnim rekordom Bikarjeve. ki bi čez nekaj let lahko postala naša nova atletska zvezda. Spomnimo se, pred štirimi leti je bila Bukovčeva polfinalistka, danes pa se ponaša z olimpijsko medaljo. Tudi Vrhničanka je bila na svojih prvih igrah v polfinalu... Seveda je bilo med našimi tudi nekaj razočaranj. Toda raje slavimo uspešne nastope. Naši športni uspehi se namreč stopnjujejo. Na prvih zimskih igrah kot samostojna reprezentanca v Albertvillu '92 nismo posegli po odličjih, istega leta na poletnih igrah v Barceloni sta bili 3. dve blejski veslaški posadki (dvojni dvojec in četverec), v Lillehamnieiju '94 na zimskih igrah smo osvojili 3 brone (Alenka Dovžan, Jure Košir, Katja Koren), letos pa torej 2 srebrni odličji. Predsednik slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocijančič je pred igrami želel, da bi se končala bronasta doba. Zares seje. Napočila je srebrna. Sedaj je na vrsti zlata. Morda že na zimski olimpiadi čez 18 mesecev v japonskem Naganu ali pa čez štiri leta na poletnih igrah v avstralskem Sydneyu? Sašo Fabjan Piše: Primož Kostajnšek Rally v Zagorju Zagorski avtomobilski navdušenci že kar nekaj časa sodelujejo na turističnih rallyjih, avtoslalomih in podobnih prireditvah po Sloveniji. Najbolj zagnana in najuspešnejša je zaenkrat ekipa KBM rating Zagorje, kije tudi organizator naslednjega turističnega rallyja, rally Avto KBM 96. Pogovarjali smo se z vodjem ekipe in glavnim organizatorjem, Boštjanom Turkom. Ali nam lahko nekoliko predstaviš prireditev? Rally spada v prvenstvo rallyjev Treh dolin, ki potekajo po Štajerski in Koroški, po vrsti je četrti odpetih. Potekal bo v soboto, 10. avgusta, po mejah občine Zagorje. Začetek tekmovanja bo ob 8.00 uri pred blagovnico Živa v Zagorju. Tam bo po opravljenih tehničnih pregledih vozil ob 10.00 uri tudi start rallyja. Samrally bo dolg 70km, tekmovalce bo čakalo pet spretnostnih preizkušenj: avtobusna postaja Zagorje, garaže Integral Kisovec, Zas-ten Zagorje in dvakrat prostor pod plazom v Zagorju. Kakšni so pogoji za nastop? Prijavi se lahko vsak, ki ima veljavno vozniško in prometno dovoljenje, s seboj mora seveda pripeljati tudi sovoznika in dobro voljo. Prijavnina za posadko znaša 2.000 tolarjev, v kar sta všteti tudi hrana in pijača. Tekmovalci se lahko prijavijo neposredno pred rallyjem ah predhodno po telefonu 64-064, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. Se pravi, da rally ni strogo tekmovalnega značaja? Kje pa, to je predvsem družabna prireditev, ki spada v sklop prireditev ob 700-letnici občine Zagorje. Seveda bo pomemben tudi tekmovalni del. Naj povem, da bo na visoki ravni, saj za organizacijo stojijo tudi sodniki z mednarodno licenco. Nastopajoči bodo startali s prave štartne "rampe", ki so jo uporabljali tudi na rallyju Saturnus. Je bilo z organizacijo povezanega precej dela in stroškov? povsod naletel na odprte roke? Vsi mi ravno niso šli na roko. Če bi mi šli, bi bil rally lahko še precej boljši. Morah smo izkoristiti vse, kar smo imeh na voljo. Mislim, da bo celotna trasa kljub temu zelo lepa. S kakšnimi avtomobili palahko nastopijo tekmovalci? Tekmovalci lahko nastopijo z vsakim registriranim avtomobilom, razvrščeni pa bodo v štiri razrede, in sicer do 1000 ccm, od 1000 do 1500 ccmin nad 1500 ccm, posebej pa bo štel tudi ženski razred. Ob tem bi rad povabil vse pripadnice nežnejšega spola, da pridejo in pokažejo, da so ženske lahko zelo dobre voznice, kar so že večkrat dokazale. Bo nastopila tudi ekpa KBM racing? Seveda bo nastopila tudi naša ekipa, saj bomo branih prvo mesto, ki ga držimo po prvih treh rallyjih. I Prav gotovo se nam bodo pridružili tudi vsi ostali, ki nas navadno spremljajo, zlasti Ford servis Hribar. Kdo vse pa vozi za vašo ekipo? To so Tomaž Razboršek in Karmen Grabnar z y ugom 45, B orut Bartelme in Tomaž Trdin z renaultomSGTE ter Boštjan Turk in Drago Šink s peugeotom 205 GTI. Bi za konec še kaj dodal? Za zaključek bi rad na rally še enkrat povabil vse, ki mislijo, da znajo vrteti volan. Tudi mi smo poizkusih in že v prvem nastopu presenetih konkurente, zakaj jih ne bi tudi vi? Čakajo vas pokah in lepe praktične nagrade, veselo pa bo med in po rallyju. Zaključek bo namreč na zagorskem bazenu, kjer so še vedno poskrbeli za pravo vzdušje. Ob vsem tem lahko dodam le: vidimo sev soboto ob 8. uri pred blagovnico Živa v Zagorju. Seveda, ob tem bi se rad zahvalil v sem, ki so nam kakorkoh pomagah pri organizaciji, vsem sponzorjem, še posebno pa Integralu Zagorje, krajevni skupnosti Franc Farčnik in Zasavskemu teniškemu centru, ki so nam odstopih prostore za spretnostne preizkušnje. Si pri iskanju možnih lokacij Promet Hrastnik - 29. julija je v Podkraju voznik viličarja M. K. izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila J.K. Prišlo je do prometne nezgode, v kateri pa je bilo le za 15.000 tolarj ev škode. Trbovlje - 29. julija je v bližini Ravenske vasi voznica A.S. iz neznanega razloga nenadoma zapeljala s ceste in trčila v skalno pobočje. Kljub znatni škodi na avtomobilu, te je bilo kar za 200.000 tolarjev, je voznica ostala nepoškodovana. Trbovlje - 29. julija je A.K. policistom sporočila, da ji je neznani voznik tovornjaka porušil ograjo okoli vrta na Ulici 1. junija. Voznika so kmalu našli in proti nj emu ustrezno ukrepali. Hrastnik - 30. julija je prišlo do prometne nesreče na cesti Marno -Turje. Za nesrečo sta bila kriva kar oba udeleženca. Tako M.L. kot F.B. sta vozila po sredini ceste. Škode je za 300.000 tolarjev. Litija - 30. julija ob 21.00 uri so krajani Renk obvestili policiste o prometni nesreči v bližini cestnega predora na cesti za Savo. Litijski policisti so na mestu, kjer se je zgodila nesreča, našli le vozilo, ki se je ustavilo kakšnih deset metrov pod cesto. Voznika pa so zasledili zagorski policisti, ko se je domov odpravil kar peš. Ugotovili so, da gre za voznika M.F. iz Laškega, ki se v nesreči ni poškodoval. Le na avtomobilu je nastalo za približno milijon in pol tolarjev škode. Hrastnik - 30. julija je v bližini kraja Suhadol pokalo kot za stavo, in sicer na cesti s časovno omejitvijo. Najprej je voznik F.B. nepravilno zapeljal "v zaprto" cesto in povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila huje poškodovana sovoznica E.K. Prva nesreča je neposredno povzročila tudi drugo. Po tej cesti sta kmalu po prvi nesreči pripeljala voznika A.G. in K.S. Prvi je pravočasno videl, daje cesta zaprta, in ustavil. K.S. pa ni mogel ustaviti. Zaletel se je v zadnji del vozila. Tretja nesreča pa seje zgodila skoraj sočasno tudi na odcepu ceste pred Zidanim Mostom. To so obravnavali policisti PP Laško. Zagorje - 5. avgusta je nekaj minut čez polnoč stanovalce hiše Loke 1 presenetila nenavadna nesreča. Voznik 'J.M. je namreč zaradi neprilagojene hitrosti s svojim avtomobilom zapeljal naravnost v hišo, ki kljub silovitemu trčenju ni bila preveč poškodovana. Avtomobil , ki ga je vozil J. M., pa je skoraj popolnoma uničen. Kradejo kot srake Hrastnik - 30. julija so bili policisti obveščeni, da je bil ponoči v naselju Turje izvršen vlom v poslovne prostore. Neznanec je iz pisarne odnesel ključe avtomobila lada niva, ki je bil parkiran na dvorišču pred zgradbo. Z njim se je odpeljal, vendar ne daleč. Policisti so namreč 1. avgusta avtomobil našli v Čečah. Avtomobilski tat je očitno bolj spreten vlomilec kot voznik. Avto je namreč močno poškodoval. Hrastnik - 2. avgusta je M.K. prijavil vlom v osebni avtomobil. Neznani storilci so mu ukradli avtoradio, registrske tablice ter mu vozilo tudi precej poškodovali. Trbovlje - 3. avgusta so prodajalke v trgovini Center Jošt pri kraji zasačile mlajšega moškega. Poklicale so policiste, ki so ugotovili, daje steklenico žgane pijače skušal ukrasti R.T. Hrastnik - 4. avgusta ob pol drugi uri zjutraj so bili policisti s strani občana obveščeni, da po parkiranem (in zaklenjenem) avtobusu hodita dve dekleti. Ko so prišli do avtobusa, je bil ta že prazen. Vendar so na podlagi opisa nočni avtobusni potnici našli v Shake's baru. Ugotovili so, da sta N.K. in J.D. iz avtobusa pobrali nekaj rezervnih delov. Strela zanetila požar 3. avgusta okoli 16.09 ure so bili zagorski policisti obveščeni o dimu, ki se je valil iz stanovanjske hiše Na bregu 6. Dim j e povzročil požar, ki ga jezanetila strela. Ker lastnika ni bilo doma, so širitev požara preprečili sosedi skupaj z gasilci. Kljub temu pa je zgorelo del ostrešja, neuradna ocena nastale škode pa je 200.000 tolarjev. ('.mulil in th.- act je popularna glasbena skupina. Isto ime pa bi si lahko nadela tudi skupina cisti zalotili pri Vlomu v avtomobil /usi.n.i 130. r.,ni|i- v \l,'ii... Aufbiks Teden je potekal v znamenju streznitev. Kar nekaj aufbiksarjevse je soočilo s kruto resnico, da popivanju vedno sledi tudi ta, pogostokrat neprijetna izkušnja. Ampak tu se ne da nič pomagati. Piti je vendar tako luštno. Ko pride streznitev, je pač treba stisniti zobe. 5- 29. julija je ubogi V.M. iz Hrastnika na pomoč poklical može v modrem. H.H. naj bi ga pretepel. Možje v modrem so se zadeve lotili resno. Vendar so kmalu ugotovili, da ima zgodbica, ki jim jo je natvezil V.M., rahlo pomanjkljivost. V.M. je udaril in zmerjal H.H. Skesan pod bremenom svojega greha seje nato odločil, da vse skupaj zaupa varuhom reda. Le pri razlaganju dogodkov mu je jezik rahlo odpovedal in v interpretacijo dogodkov se je prikradla napakica. jK 29. julija je D.N. iz Kisovca sklenil, da za nobeno ceno ne sme zaostajati za svojimi kolegi iz drugih občin. Zato si je dal duška z razbijanjem in razgrajanjem. Do streznitve. 30. julija je Brigitino srebrno medaljo v Litiji dostojno ^B proslavil R.D. V slovesnost je skušal vključiti tudi kakšnega voznika, vendar mu to ni ravno uspevalo najbolje. S proslavljanjem je nadaljeval tudi v prostorih, kjer se ponavadi bolj žaluje kot proslavlja. Do streznitve. jj. 31. julija je bila noč naporna za Trboveljčane, ki so si svoj dom ustvarili na Ulici 1. junija. Počitek jim je okrnil U.K.. ki je veselo razgrajal, vpil in tolkel po nič krivih parkiranih avtomobilih. Do streznitve. ... 3. avgusta sta se na Cesti 1. maja v Hrastniku čisto pošteno ^B in čisto zares zgarbala Č.I. in B.L. Sama izmenjava batin pa ni bila dovolj. Zato se je B.L. kasneje s palico lotil še avtomobila svojega pretepaškega kamerada. Mali oglasi vZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnicami | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov * | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601^j STANOVANJA, PARCELE PRODAMO novejško stanovanjsko hišo z zemljiščem v Šentjanžu na Dolenjskem. Tel.: 21-850. ODDAMO v najem opremljen poslovni prostor - trgovina v okolici Trbovelj. Možna je tudi druga mirna dejavnost. Tel.: 21-643. UGODNO PRODAM stanovanje v velikosti 47 m2 na Vodenski cesti 52. Naslov: Fahrudin Ravkič, Vodenska c. 42, 1420 Trbovlje. PRODAM starejšo dvonadstropno hišo z opremljenim gostinskim lokalom in pisarnami. Tel.: 0601/20-601, 0601/26-879. PRODAM kuhinjo SVEA - 3,5 m2 in parcelo 700 ra2 na Kleku. Tel.: 20-713. ENKRATNA pozicija za razne dejavnosti v Trbovljah, tel. 26-538 ZELO ugodna lokacija hiše -naložba za prihodnost, tel.: 27-408 AVTOMOBILI, DELI PPRODAM yugo skala55,letnik '88, karambolirano spredaj levo. Cena po dogovoru. Tel.: 64-507. PRODAM karoserio za golfa, spredaj karamboliran, s sončno streho. Tel.: 44-187. PRODAM TAM 80 s komoro 1000 km po generalni. Tel.: 61-584. PRODAM R 19 RT 1.4, letnik 6/ 94,20.000 km za 18.500 DEM. Tel.: 26-763. PRODAM VW VARIANT 1600, letnik '67. Tel.: 0601/22-570. PRODAM hrošč 1303, letnik '74, reg. 4/97, radio. Za2500 DEM. Tel.: 61-380, 65-102. PRODAM ford escort, 1.'72, reg. do 9/97, tel.: 25-509 PRODAM R 4 GTE, 1. '87, cena 2.500 DEM, dobro ohranjen, reg. do konca avgusta '96, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM Y 55, tel.: 62-251, od 20. - 21. ure PRODAM Y koral 45,1. '89, reg. do ll/'96, rdeče barve, radio, cena 2.100 DEM, tel. 61-416 PRODAM dele zaFičota, tel. 43-565 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM dva avtomatika - zelen vozen, moder nevozen, cena za oba 320 DEM. tel.: 43-565 RAZNO PRODAM omaro zadnevno sobo. Dolžina: 3,9 m in višina 2,35 m. Tel.: 44-332. PRODAM videorekorder znamke Orion. Tel.: 44-108, int. 54. PRODAM C-64, kasetnik, kasete z igrami, 2 x joy eprom za 150 DEM. Tel.: 62-558. PRODAM ventilatorsko peč MAESTRAL 101, za poletje in zimo. zelo malo rabljena in samo 4.000 SIT. Naslov: Kmetič, kol. 1. maj 27, za brezplačni mali oglas vo o\ s m 5 3 Tekst: Moj naslov: 1420 Trbovlje. PRODAM 96-basno harmoniko MELODIJA. Cena po dogovora. Tel.: 0601/24-121. NA MLINŠAH na veselici sem izgubila žensko ročno uro, najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vme, moj naslov: Vida Šviga. Ulica talcev 43, Zagorje, tel.: 62-343 PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184 PRODAM video igre micro genius s pištolo in igricami, cena kompleta 10.000 SIT, tel.: 61-228. PRODAM C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, cena za vse skupaj 350 DEM, tel.: 43-565 PRODAM knjige za 7. r., kupim knjige za 4. r. OŠ, tel.: 61-228 PRODAM spalnico Alples - hrast, staro 3 leta, cena 110.000,00 SIT, možnost kredita, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM pograd, lesen, dobro ohranjen, cena 15.000 SIT, tel.: 64-250, 64-166 KUPIM otroški avtosedež, tel.: 44-444 PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAMMA, FI in kemijo zaOŠin srednjo šolo,RahelaRazpot-nik, tel.: 61-676 INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. STORITVE STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 RENT-A-CAR osebnih vozil, ^_________teI.:27-386______y DELO - NUDI ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o._ Griže 125, 3302 GRIŽE, tel: 063/715-735 POSLOVNI STIKI VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon Philips, možnost kredita, tel.: 062/836-904 POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 . NAGRADA: Vrednostni bon v višini 22.500 SIT GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPILJKE, NARISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica31,14ll Izlake tel.:060l -74-180; fax:060l/74-NO 2. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT ^1410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 f reni\telefaks: 0601/63 206 mobitel: f JUVAN 0609/61 0057 3. NAGRADA: 0 Bon v vrednosti 18.000 SIT S**™*! d.O.0 . Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 4. NAGRADA: EUMEDIC Komplet prve pomoči za športne ekipe model SP0RT-0-PAL Šmartno pri Litiji, Ivančna gorica tel.: 061-887-390 5. NAGRADA: Prevozne storitve v vrednosti 13.500 SIT AW®PM£W@2M!ŠW© Srečko Rozman, s.p. Izlake 9, 1411 Izlake, tel..0601/74-003 6. NAGRADA: Bon v vrednosti 13.500 SIT fin CENTROMERKUR tel.:061 -883-238,fax:061 -881 -209 ■■■■ Valvazorjev trg 25,1270 Litija 7. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT = tel.: 080 15 40 Nakup iz naslonjača vaš klit h' brezplačen 8. NAGRADA: VValkman S0NY EL«S>RADE Prešernova 37, ZAGORJE, tel.: 0601/61 575 9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT Cj/O Z + 1410 Zagorje Cankarjev trg 13 BRODAR d.o.o. tel.:0601-64-353 10. NAGRADA: Storitve v vrednosti 9.000 SIT Sobostiharsti/o in pleskarstvo RESNIK Marjan, s.p.,1411 Izlake, Mlinše 12,tel.:0601/75-274 11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT & cveničnnNn mšCE Mojca Greben s.p.. Cesta 3.Julijo 1 1430 Hrastnik, tel.:0601 /44-415 12. NAGRADA: Blago v vrednosti 9.000 SIT po izbiri Trgovina z blagom »CIKCAK« SiCva ‘Bizjak Log 3,1430 Hrastnik,tel.:0601 /25-535 NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ................... kraj .............. poštna št..... ulica............... telefon...... datum.............. podpis........ NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) d.o.o. podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64166; fax: 0601/64 494 Išče ulične pdajcilGe za območje ZAGORJA ob Savi in sodelavce11 za novinarska Vela. 1j.. j: Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o Dodatne informacije na telefon: Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. ju lija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 VSE NA ENEM MESTU PC 486 256K DX4/100 PCI 108.000 PC 486 2S6K 0X4/120 PCI 108.500 PC 486 256K 0X4/100 INTEL PCI 116.200 PC 486 5X86-133 AMD PCI 109.400 (8 MB RAM, HDD 850MB,SVGA 1 MB PCI, FDD 1,44MB, TIPKOVNICA SLO, BARVNI 14" MONITOR, MIŠKA-i- PODLOGA) PC PENTIUM 75 PCI 139.200 PC PENTIUM 100 PCI 145.700 PC PENTIUM 120 PCI 154.100 PC PENTIUM 133 PCI 165.400 PC PENTIUM 160 PCI 182.500 (8 MB RAM, HDD 1.2 GB, SVGA 2MB PCI, FDD 1,44MB, TIPKOVNICA SLO, BARVNI 14" MONITOR, MIŠKA+ PODLOGA) Sestavimo vam konfiguracijo tudi po vaši želji! Nudimo vam tudi: fax modeme ZOOM, U.S.ROBOTICS SPORTSER COURIER, ZYXEL, BOCA, GVC multimedio CD ROMI (6x IN 8x hitrost), zvočne kartice (16bit, 32 bit) in zvočniki (60W, 80W, 120W ...) potrošni moteriol TRAKOVI, DISKETE, POKRIVALA LAHKO NAS OBIŠČETE VSAK DELAVNIK OD 7. DO 15. URE ALI NAS POKLIČETE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 64-611. !!!!!§* vX‘XvX\\'X*X*X*X*X*X-X-XvX*X*X*X'X*X'XvX-XvX% t !* mm GRŠKI BOG LEPOTE IZLETNIŠKA TOČKA V ZASAVJU DRUGO NAJVEČJE MESTO V ALŽIRIJI FRANCOSKI SUKAR (AUGUSTE) SLOVENSKA PESNICA ŠKERL /* OSEBA, KI NE GOVORI NARAVNOST ITALIJANSKI SKLADATEU (JACOPO) LEVI PRROK DRAVE V AVSTRIJI TARIFA OTOČJE V BALTIKU e GLAVNI TRI GRŠKIH 3 V STARO-MESTIH .POLEG ČLOVEKA NAJVIŠJE RAZVITO ŽIVO BITJE T > HrTER DVIG STAL, TELOVADNA PRVINA OTOČJE SICILIJA ; IZ ČRK C ADIGE . < PROGRAM SLOVENSKI SLIKAR (FERDO) PRITOK KOLPE PADALKA AVBELJ DOMAČA MOLZNA ŽIVAL PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA ► SUROVI NA ZA IZDELOVANJE BARV PRODAJNA VREDNOST ARTIKLA SLSUKAR IN ILUSTRATOR (LOJZE) SLOVENSKI ELEKTRO- TEHNIK (MARIO) TELIČEK * BRJE KIRK DOUGLAS BREZREPA DVOŽIVKA Z ZELO DOLGIMI ZADNJIMI NOGAMI RIMSKI STENOGRAF ZNANI ANGL KOUDŽ ORODJE ZA REZANJE DRV CERKEV V PARIZU PEVEC PESTNER TROBILO, KORNET IGRALEC POKRAJINA V ŠPANIJI SIVEC IVAN PRIPOVE- DOVALEC NAŠA PESNICA MUSER CEPEC, NEOTESANEC PROSTOR, POVRŠINA OSTREŠJA IGRANA SREČO EVA LONGVKA GOVORNIK, PRIDIGAR PIANIST BERTONCELJ MOŠKI PEVSKI GLAS TIRAN ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO JUŽNI SADEŽ t SLOVENSKA SUKARKA (ADRIANA) RASTLINA ZAJEDALKA, PTIČJI UM MADŽARSKI SKLADATEU BARTOK DIKTAT NAŠ SKLADATEU (PETER) EDINA JORDANSKA LUKA UTEŽNA ENOTA ZA ZLATO SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) VNETJE SLUZNICE HROŠČ, KI SE hraNi Z MOKO SIJAJ. BUŠČ KANOVA OBLAST LOŠČILO HRVAŠKA PEVKA VUICA PRODAJNO BLAGO GLAVNO MESTO JORDANIJE LJUDSTVO V LAOSU VRSTA SMREKE IME PISATELJICE PEROCI VEUKO REŠETO SLOVENSKI KOROŠKI PESNIK (FRAN) RAZBOJNIK, BANDIT ROBERT 0WEN PRELAZ NA VELEBITU GORSKI KOZEL ZADNJI ŽITNI SNOP, KI GAŽANJICA VRŽE V ZRAK POSODA ZA PEPEL UMRLEGA, URNA ŽENSKI JOPIC Z RAZKLANIMI SKRICI GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 23.8.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: otroška pidžama 2. nagrada: 1 kg volne 3. nagrada: otroške pajke kratke in trak 4. nagrada: enomesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 28/96: 1. nagrada: bon v vrednosti 4.500 SIT, Trgovina Podjed Zagorje, Marija Potušek, Novi log 17, Hrastnik 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT, Trgovina Podjed Zagorje, Anica Čadež, Trg NOB 17, Dol pri Hrastniku 3. nagrada: bon v vrednosti 1.500 SIT, Trgovina Podjed Zagorje,Ha na Kuder, Rudarska 16b, Kisovec 4. nagrada: enomesečna naročnina na časopis Zasavc, Alenka Kladnik, Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do 30.8.1996.Ce se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu; poslali vam jo bomo po pošti. Rešitev nagradne križanke 29/96 bomo objavili v naslednji številki. LOKATEKS Kidričeva 75 4220 Škofja Loka tel.: 064-634-444 Proizvajamo: volno za ročno pletenje, metrsko blago-jersey, konfekcijske izdelke za šport in prosti čas, pižame... Vse to in še več po izredno ugodnih cenah lahko kupite v industrijski prodajalni ob tovarni, ki je odprta vsak dan od 7.30-19.00 ure, ob sobotah od 7.30-13.00 ure. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Vdružbi boste zelo cenjeni in spoštovani, pri delu pa 22.3.-20.4. zbrani,zato ste lahko brez skrbi - šlobo brez napak. Odpartnejabostepričakovalipodporo inspodubo.Št.:!. Zdelo se vam bo, da ste z nekaterimi stvarmi iz preteklosti opravili. Uspelo vam bo, da odnosa z drugimi ne boste kovali v zvezde, zato bodo le-ti postali veliko realnejši. Št: 4. Ob partnerju se boste dobro počutili, čeprav gaboste kar nekajkrat postavili na preizkušnjo,muboste zaupali. S hitrim tempom življenja ne boste pridobili vsega. Št.: 14. Cas je, da pri določenih stvareh ukrepate bolj odločno. V tem času boste spoznali mnogo novihprijateljev, skaterimi se boste precej družili. Št: 11. Dokaj napeti boste,čepravste prepričani, da prav dobro veste, kajjenajboljeza vas. V tem obdobju boste tudi zelo občutljivi zakritiko. Ne jemljite jo zanekajslabega Št.: 10. Vtem času boste dokaj avanturistično razpoloženi. Navdušeni boste nad različnimi spremembami, zato se boste naštevilnih področj ihpodali v nezanano. Št.: 5. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici so od 22. julija do 6. avgusta redile: 22. 7. Mojca Simončič, Boštanj, hčer Evo; 24. 7. Maja Čuk, Trbovlje, hčer Pio; Zdenka Fluhar, Velenje, hčer Saro; Barbara - Blanka Hoftnik - Grošelj, Trbovlje, hčer Patricijo; 25. 7. Anita Šrot, Hrastnik, hčer Tajdo; 26. 7. Irena Krajnc - Kojič, Velenje, hčer Marino; Anita Babič, Zagorje, hčer Majo; 28. 7. Mojca Blaznik, Zagorje, hčer Polono; 29. 7. Melita Sotlar, Radeče, hčer Pio; 30. 7. Jasmina Rome - Rodič, Trbovlje, sina Jona; 31.7. Jelena Kranjc, Zagorje, sina Erika; 3. 8. Karmen Meterc, Hrastnik, sina Žigo; 4. 8. Branka Hercelj, Senovo, hčer Kajo; 5.8. Samija Adrovič, Trbovlje, sina Ervina; Marjana Fartek, Trbovlje, sina Miho; 6.8. Dušanka Gros, Radeče, hčer Saro; Iskreno čestitamo! \J a V baru V kotu bara sedi moški in nagovori natakarja: "Natakar, a se vi mene spomnite?" "Ja, se mi pa res zdite nekam znani." "No, jaz sem tisti, ki vam je pred eno uro naročil en pivo!" Pri zdravniku "Gospod Novak, raziskave so pokazale, da imate vodo v kolenih, apno v žilah in kamne v žolču!" "No, zdaj mi pa recite še samo, da imam pesek v mehurju, pa začnem takoj zidat'!" Pred cerkvijo Janezek je bil pred cerkvijo in je metal kamenje v golobe, zraven pa govoril: "Spizdi, spizdi, spizdi." Ravno takrat pride mimo ena nuna in reče Janezku: "O Janezek, Janezek, ne smeš tako govoriti, reči moraš sccc, sccc, scc pa bojo spizdli." Policaji v avtu Štirje policaji se peljejo v avtu in se ustavijo pred kurbo. Policaja, ki sedita na sprednjih sedežih, odpreta okno in jo vprašata: "Koliko pa računaš za enkrat?" "Štiristo spredaj, petsto odzadaj," odgovori kurba. Nato odpreta okno policaja, ki sta sedela na zadnjem sedežu in vprašata: "Zakaj je pa za naju dražje?" 24.9.-23.10. Uspelo vam bo, da si boste bolj zaupali in zato ne bostetoliko odvisni od drugih kot v preteklosti. Kljub temu vam bo partnerjeva navzočnost veliko pomenila. Št.: 24. Tisti, ki v ljubezni nikakor ne najdejo sreče, se bodo končno zaljubili v pravega. To je obdobje, ko vas skoraj na vseh področjih spremlja sreča Izkoristite jo. Št.: 9. Dostikrat vas % 23.11.-22.12. bo spremljal občutek utesnjenosti, zlasti v krogu domačih. Čeprav se vam zdi.dastenaredili že dovolj za izboljšanje odnosov, še enkrat poskusite. Š t.: 3 0. Na hitro boste poskušali opra-\L~y~Jl-. viti stvari, zato vam 23.12.-20.1. marsikaj ne bo šlo gladko od rok. Dobro bi bilo, da si vzamete čas - tudi za partneija. Št.: 8. /, j, \\ Skušali boste -."iS-ji imeti Črnivec stikov •JgšjL z ljudmi, zlasti s . tistimi, ki jim zaupate, saj vam bo 21.1.-19.2. topla beseda in kakšen nasvet v tem času zelo koristil. Št.: 20. Na vseh področjih se boste želeli čimbolje uveljaviti, kar bo zeloizčrpajoče. Vaša tekmovalnost marsikomu ne bo po godu, zato vam bodo nekateri obrnili hrbet. Št.: 16. 20.2.-21.3. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopigitrin mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju-^Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na ngjvecf 30 tipkanih vrštlc, Uredništvo si pridružujepra^fco skrajšati tekst ali pa objavttkjjaljšega, če ocem^ddoi s skrajšanjem preveč okrnilo zanimivtTvsejrino. Odgovor na članek Požvižgajo se Navedbe Franca Jana v članku Požvižgajo se so povsem enostranske in bralcu ne omogočajo, da si o zadevi ustvari pravo in resnično sliko dejanskega stanja. Res je, da sem pred dvema letoma pri Francu Janu odkril in ponovno pokril streho s salonitnimi ploščami, vendar se pri tem niso menjavale niti strešne letve niti žlebovi. Dana garancija se tako nanaša le na strešno kritino oziroma na njeno položitev, torej na delo, ki sem ga opravil, nikakor pa ne na žlebove, ki sploh niso bili predmet mojega takratnega dela. V okviru danegarancije sem bil ves čas in sem še vedno pripravljen streho ustrezno sanirati, tako da voda ne bi tekla preko žlebov. V ta namen sem predlagal, da se spodnje salonitne plošče pomaknejo za 2 cm višje, vendar Franc Jan v to ni privolil. Na vsak način vztraja in izsiljuje, da se navedeni problem reši tako, da jaz na svoje stroške saniram njegove žlebov, za kar pa ne obstaja nobena pravna podlaga. Dejstvo je, da žlebove jaz nisem montiral, vanje nisem z ničimer posegal, zato jih tudi obnavljati nisem dolžan. Upam, da se bo zadeva sporazumno razrešila, kajti v nasprotnem primeru bom moral svoj ugled zavarovati z ustreznim sodnim postopkom, saj gre za trditve in raznašanje neresničnih dejstev, ki škodujejo moji časti in dobremu imenu. Sašo Ostrožnik, odvetnik Skrpucalo v počastitev 700-letnice Zagorja V teh dneh se pojavljajo v poštnih nabiralnikih vabila in programi v počastitev občinskega praznika skupaj s turistično karto. Z gospodom Francem Kustrom, župnikom z Izlak, turistične karte po pošti nisva dobila. Morda namenoma, da se nebi zgrozila, ker sta najini župniji prikazani tako, kakor da nimamo župnijske cerkve. Nova cerkev na Lokah je res stara samo 11 let, medtem ko cerkev na Izlakah stoji že od leta 1523. Neki Sašo z nečitljivim priimkom, ki je karto narisal, morda res ne ve za ti cerkvi, za občino pa je to neznanje neodpustljivo. Vsaj župan bi lahko preprečil ta kiks, saj on na Izlakah celo stanuje. Tudi poskus predstavitve Zagotja v treh jezikih na hrbtni strani turistične karte občini ne more biti v čast. Beseda župnišče ni pravilno napisana. Če bi hoteli to besedo zapisati v angleščini, bi bilo treba napisati parish house, ker parish pomeni župnijo. Gostilna Vidrgar ima dva imena, tudi Viderga. Kar je napisano o cerkveni dediščini, ni vredno tega imena. Vsaj omemba zagorske dekanije bi sodila v ta kontekst. Dobili smo novo ime za NOB v nemškem in angleškem jeziku. Vse omenjeno bi tudi lahko prišteli k "uspehom" občine in tako kulturni dediščini dodali še kulturno sedanjost in se tako uvrstili med prve v Sloveniji. V predstavitvi Zagorja med drugim pogrešam vsaj omembo glavnih tovarn, revijo mladinskih pevskih zborov, plakete in nagrade dr. Slavka Grama itd. Po vsem je očitno, da omenjene publikacije ne morejo predstavljati počastitve 700-letnice Zagorja, pa upamo, da bo vsaj preostalo praznovanje izvršeno na primerni višini, čeprav se na žalost naglasa le materialna stran napredka in razvoja. Jože Čampa, Kisovec CD j , RTV TRBOVLJE KtO (UHF41$ ČETRTEK, 14.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 REZERVIRANO - CATV (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN, 21.30 REZERVIRANO -PONOVITEV ODDAJE O LONČARSTVU PETEK, 94. 1996 9.00 VIDEOSTRANI. 12.00 REZERVIRANO - PONOVITEV ODDAJE O LONČARSTVU, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEB LJIČKI (kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA, 104. 1996 8.45 VIDEOSTRANI, 9.00 SOBOTNA DOPOLDANKA ... ZANIMIVOSTI IN POROČANJE S TERENA, POGOVORI, GLASBENI GOSTJE: LETEČI POTEPUHI, 13.00 VIDEOSTRANI, 16.00 SNOOPY -ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (p) NEDELJA, 114.1996 12.30 VIDEOSTRANI, 13.00 NEDELJSKI RAZVEDRILNI PROGRAM (IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - p, KONTAKTNA ODDAJA - p, GLASBENI GOST: MIHA DOVŽAN - p, VEČER Z METO MALUS - p, ŽEBLJIČKI - p, FILM TEDNA - p) PONEDELJEK, 124. 1996 9.00 VIDEOSTRANI,12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 12. DELA, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MINI PET -OTROŠKA GLASBENA LESTVICA, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT -ODDAJA OZASAVSKIH ŠPORTNIH DOGODKIH,21.00 REZERVIRANO - PONOVITEV ODDAJE O MODI TOREK, 134.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNAODDAJA.21.00 REZERVIRANO SREDA, 144.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 16.00 VIDEOSTRANI, 18.00 OTROŠKI PROGRAM: ZAJČEK JAKA - STARŠI V SLUŽBO, MI V VRTEC, 18.25 AEROBIKA, 18.55 MLADI ZA MLADE - LIČENJE. 19.20 ZGODOVINA, KULTURA IN MI -PRIČEVANJA O BOSNI, 19.55 POLETNI UTRIP - VELIKA PLANINA, 20.35 ISKANJA S SILVOM TERŠKOM - ROMI, 21.20 ODPRT EKRAN - PRIKAZ REŠEVALNE AKCIJE. 21.50 VIDEOSPOT,21.55 OBVESTILA ČETRTEK, S.S. in 154. 1996 20.00 VIDEOBOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK, 94. in 164. 1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA. 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA, 104. in 174. 1996 10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA, 114. in 1S4.1996 10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK, 124. in 194.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRATMESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTIIN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK, 134. in 204.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATVŠPORT SREDA, 144. in 214.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK, 154. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 16.45 TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI,20.10 RISANKA,20.35 SPOT TEDN A,20.38 NE ZAMUDITE, 20.40 EPP. 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.00 FILM TEDNA, 22.30 NE ZAMUDITE, 22.35 TV PRODAJA PETEK, 164. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA,10.00ČETRTEK NA ETV (p), 16.45 TV PRODAJA, 17.00 mm: SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: PORTRET ANTONA URANKARJA. 20.30 POZOR, SNEMAMO, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA. 20.50 IZ PRODUKCIJE LTV SLO, S KITARO NA RAMI: DOMINIK KOZARIČ, 21.30 NAŠ GOST SILVO TERŠEK, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA NEDELJA, 17.«. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 8.45 TV PRODAJA,9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 RISANKA (p), 9.35 SPOT TEDNA, 9.38 NE ZAMUDITE, 9.40 EPP,9.45 ZAS AVSKI MAGAZIN (p), 10.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: PORTRET ANTONA URANKARJA (p), 10.30 POZOR, SNEMAMO (p), 10.40 TEDENSKA REPORTAŽA: MISIJONAR PETEROPEKA(p)1055 NE ZAMUDITE, 11.00 TV PRODAJA PONEDELJEK, 19.«. 1996 8 JO VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 FILMSKI VEČER, 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA TOREK, 20.«. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p),11.30 VIDEOSTRANI,20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: POLETNA LEPLJENKA, 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA, 21.10 TEDENSKA REPORTAŽA: LETALSKI MITING NA RUARDIJU, 21.25 NEZAMUDITE.2130TV PRODAJA SREDA, 21.«. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJ A,10.00 TOREK NA ETV(p), 11.30 VIDEOSTRANI. 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV(p), 20.00 VIDEOBOOM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 KONCERTNI VEČER: POSNETEK KONCERTA CELEBRANT SINGERS - 2.DEL, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA ČETRTEK,«.«. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 16.45 TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI,20.10 MINI PET, 20.35 SPOT TEDNA,20.38 NE ZAMUDITE,20.40 NE EPP, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN,21.00 PRAZNIK OBČINE ZAGORJE (POGOVOR V ŽIVO Z ŽUPANOM MATJAŽEM ŠVAGA-NOM IN PREDSEDNIKOM OS JANEZOM VOVKOM), 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA PETEK, 9.«. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA,10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 16.45 TV PRODAJA, 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: JAMA MARKOV ŠTANGOVC, 20.30 POZOR, SNEMAMO, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA,2050 IZ PRODUKCIJE LTV SLO, GLASBENA SKRINJICA (AFTER EIGHT), 21.45 NE ZAMUDITE, 21.50 TV PRODAJA NEDEUA, 11.«. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 8.45 TV PRODAJA,9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 MINI PET (p),9-35 SPOT TEDNA, 9-38 NE ZAMUDITE, 9.40 EPP, 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: JAMA MARKOV ŠTANGOVC (p), 10-30 POZOR, SNEMAMO (p), 10.40 TEDENSKA REPORTAŽA: PIHALNI ORKESTER SVEA V PORTOROŽU (p), 11.40 NE ZAMUDITE, 11.45 TV PRODAJA PONEDELJEK, 12.«. 1996 8 JO VIDEOSTRANI, 20.00 KULT & URA,20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 FILMSKI VEČER: POGODBA ZA UMOR - 2. DEL, 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA TOREK, 13.*. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p),11.30 VIDEOSTRANI,20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: POLETNA LEPLJENKA. 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA, 21.10 TEDENSKA REPORTAŽA: MISIJONAR PETER OPEKA, 21.25 NE ZAMUDITE, 21.30 IV PRODAJA SREDA, 14.*. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA,10.00 TOREK NA ETV(p), 11.30 VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 20.00 VIDEOBOOM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 KONCERTNI VEČER: POSNETEK KONCERTA CELEBRANT SINGERS- 1 .DEL,22.00 NEZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA ČETRTEK,«.«. in 15.1.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR.18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK, 9.1. in 16.1.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM,10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI.16.15 RADIO DWINZAS AVSKI DNEVNIK.17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA, 10.*. in 17.1.1996 8.00 DOB RO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA,10.00 GOSTNARADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA,14.00 ČESTITKE,15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 11.«. in 11.1.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP,11.00 TEDEN JEZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK ,12.*. in 19.1.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN’ ZASAVSKI DNEVNIK,16.45OB VES TILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK, 13.«. in 20.1.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK.16.450B VES TILA, EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA, 14.«. in 21.1.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM KINO HRASTNIK 8. 8. -11.8.: KRITIČNA TOČKA (am. akcija), čet. in ned. ob 20.00, pet. ob 18.00; 9. 8. - 11. 8. OČE MOJE NEVESTE (komedija), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 12.8. -13.8.: NI KINO PREDSTAVE; 14.8. -18.8.: PTIČJA KLETKA (am. komedija), sre., čet. in ned. ob 20.00, pet. ob I8.00;16.8.-18.8.: MESEČINA IN VALENTINO (komedija), pct.in sob. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 19.8. -20.8.: NI KINO PREDSTAVE; 21.8. - 25.8.: UJETNIKA (ang.erot. thriller), sre., čet., pet. in ned. ob 20.00; 23.8. - 25.8.:ORANGUTAN V HOTE-LU MAJESTIC (am. komedija), pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 26.8. - 27.8.: NI KINO PREDSTAVE; 28.8.: ZADNJI PLES (am. rom. drama), sre. ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 10.8. : KRITIČNA TOČKA (am. akcija), sob. ob 19.00:24.8.: UJETNIKA (ang.erot.thriller), sob. ob 19.00: KINO TRBOVLJE 8.8. : CVET MOJE SKRIVNOSTI (erot. komedija), čet. ob 20.00; 9.8. - 12.8. : ZADNJI PLES (thriller), pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 13.8. - 19.8.: KRITIČNA TOČKA (akcijski), tor., čet. ob 18.00 in 20.15, sre. ob 20.00, pet., sob., ned. in pon. ob 18.00;16.8. -18.8.: IZVIRNI STRAH (thriller), pet., sob. in ned. ob 20.15; 20.8. - 26.8.: PERISKOPE DOL (komedija), tor., čet., sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, sre., pet. in pon. ob 20.00; 27.8. - 28.8.: MESEČINA IN VALENTINOVO (rom. komedija), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. ob 20.00; KINO LITIJA 10.8. - 11.8.: PTIČJA KLETKA (komedija), sob. ob 20.00, ned. ob 19.00; 17.8. - 18.8.: POSNEMOVALEC (am. thriller), sob. ob 20.00, ned. ob 19.00;24.8. - 25.8.: POROTNICA, sob. ob 20.00, ned. ob 19.00; KINO ZAGORJE 8.8. -11.8.: IZVIRNI STRAH (am. thriller), čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 10.8. - 13.8.: DIVJA HORDA (am. westem), sob. in ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 14.8. - 18.8. : PERSIKOPE DOL (am. komedija), sre., čet. ob 19.00, pet., sob. in ned. ob 18.00; 16.8. - 20.8.: DR. JEK YLL IN MS. H YDE (am. komedija), pet., sob. in ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00;21.8. - 25.8.: UJETNIKA (am. erot. thriller), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 23.8. - 27.8.: NE KLIČI ME PUNČKA (am. akcijski), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 28.8.: ČAROVNICE (grozljivka), sre. ob 19.00; Namesto likofa Edini tisk, ki pri nas lahko uspe, je rumeni tisk. Po neslutenem uspehu rumenih strani telefonskega imenika ter še nekaterih drugih tabloidov je skrajni čas, da resnico zapišemo tudi mi. Sicer smo najprej hoteli (kot se za pravi rumeni tisk tudi spodobi) material ukrasti iz časopisa Feral Tribune. Vendar v njem nismo našli niti stavka o Zasavju. Kljub temu pa nam je s pomočjo tajne službe le uspelo priti do senzacionalnega, šokantnega in skoraj nemogočega odkritja. Senzacionalna najdba Trboveljski arehologi so v opuščenem rudniku Terezija rov odkrili doslej še neznan rokopis. Predvidevajo, daje rokopis star okoli 1700 let. Ker je napisan v cirilici, so že stopili v stik z Jovanom Savičem, sibskim akademikom in velikim strokovnjakom za eksotične hieroglife. Neuradno smo izvedeli, da je akademik Savič preko Krajine že pripotoval v Slovenijo in je po bežnem pregledu rokopisa takoj ugotovil, da rokopis omenja kraj Tubolje. Kaže, daje Terezijarovški rokopis eno izmed največjih odkritij v zadnjih desetletjih, saj priča o tako imenovanem manjkajočem členu. Zgodovinarji so do tega velikega odkritja samo slutili, da je te kraje v času po odhodu Rimljanov in pred prihodom Slovanov naseljevalo doslej še neznano pleme. Ah gre za Venete? Akademik Savič pravi, daje to čisto mogoče. Svojo trditev argumentira s tem, da je rokopis v cirilici. Veneti so bili po doslej skromnih podatkih namreč multikulturno in zelo prilagodljivo pleme. Zato ni čudno, da so, če so tako narekovali pogoji, sprejeli kakršnokoli pisavo. Samo da so imeli mir pred agresivnimi in visokokultumimi sosedi. Poleg velike zgodovinske vrednosti je 1700 let star rokopis zaenkrat še neznanega avtorja pomemben tudi za Trbovlje. To je namreč prvi dokaz, da so predniki Trboveljčanov naseljevali ta območja že veliko pred prihodom Slovanov in s tem dogodkom povezanih Slovencev. Nadaljna analiza rokopisa pa bo pokazala, ah so nemara Trboveljčani res potomci Venetov ah celo kakšne doslej neznane kulture. Nekateri že trdijo, daje Tubolje, ki se omenja v rokopisu, nič drugega kot drugo ime za Atlantido. Podrobnosti o nadaljnih raziskavah bomo spremljah in o tem tudi poročah. Vzleteli 60 Po Zasavju se širijo govorice, da bodo ob otvoritvi zagorskega vzletišča na Ruardiju člani Letalskega kluba Zagorje družbi Mobitel poslali tudi ostro protestno noto. Moti jih predvsem njihovo geslo, da si s pticami delijo nebo. Očitno menijo, da gre v tem primeru za zavajanje širše slovenske javnosti ter da si pravico delitve neba s pticami lahko lastijo le piloti. Neuradno je slišati, da Letalska zveza Slovenije ta korak odobrava in ga podpira. Kdo si bo s pticami delil nebo, pa ostaja zaenkrat še odprto vprašanje. po vaši meri. Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. Pokoj nina UT ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja zavarovalnica triglav Trbovlje Celje - skladišče Per 6/1996 n1-., c 5000003469,30 COBISS s NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO OBVEZNICE Banke Zasavje d.d. Trbovlje v nominalni vrednosti 500,1.000,10.000,50.000 in 100.000 DEM po fiksni 7,5% obrestni meri ŽE V PRODAJI Vpis: za fizične osebe v vseh enotah Banke Zasavje za civilno - pravne osebe na sedežu banke - odsek sredstev Ne zamudite ugodne priložnosti za oplemenitenje vaših sredstev. I LNICA ft*3S6 NAROČI ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166;: fax: 0601 /64 494: Naročam časopis ZASAVC j Ime in priimek Datum rojstva kraj ulica . datum :: ..................... sproti NAR poštna telefon podpis OČNINO BOM PLAČEVAL: JAriUVIMIINU rLrtuCVHL. 4 trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) J I