Poštnlna plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 201—. RaČun pri poštno -Čekovnem ,:avodu št. 10.666. Gena 1 Din. KedaKc.ja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 84. Celje, pondeljek 20. oktobra 1930. Leto XII. Odkriije spomenika junaku Srečku Puncerju Braslovče, 19. oktobra. Braslovče so doživele danes ob krasnem solnčnem vremenu lep praznik, ki bo ostal vsem v spomi- nu: praznik odkritja spomenika ko- roškemu junaku Srečku Puncerju. Ob 15. je pripeljal celjski vlak na Polzelo pokojnikovo rodbino, za- stopnike oblasti, uradov, korporaeij in nar. društev, Sokole, gasilce in številno občinstvo iz vseh večjih krajev od Celja do Polzele. Tudi iz ostale Savinjske doline, Saleške do- line, slovenske Koroške in drugih delov dravske banovine so prispeli številni častilci Srečka Puncerja. Prcbivalci Dobrovelj na meji bras- lovškc in mozirskc župnijo so pri- speli s treskami in leščerbami, s ka- terimi so si zvečer na povratku sve- tili. Do 15.30 se je zbrala na trgu pred osnovne šole v Braslovčah, ki so bile vse v zastavah, številna množiea, ki je krenila na pokopali- šče k grobu Srečka Puncerja. Pev- ski zbor osnovne šole v Braslovčah je na pokopališCu najprej zapel pe- sem »Oj Doberdob«. Nato je spre- govoril predsednik odbora za posta- vitev spomenika g. Franjo Roš v imenu odbora, Puncerjevih sošolcev, njegovih tovarišev iz svet. vojne, lip- niškili sointernirancev in koroških soborcev. V krasnem govoru je ori- sal ulogo Srečka Puncerja med celj- ski m dijaštvom, njegovo dclovanje med svetovno vojno in. veliko žrtev, ki jo je kot junak položil po ošvobo- jenju na koroških tleh novi, veliki dnmovini. Za g. RoŠem je povzel besedo mi- nister v p. g. dr. Vekoslav Kukovec V imenu Narodne odbranc in gene- rala Maistra. Povdaril je namen slavnosti: priznanje k jugoslovenski nacijonalni misli, počastitev velike- ga vzgleda Srečka Puncerja in ma- nifestacijo za našc koroške brate. Ob koncu svojega govora je g. minister odkril Puncerjev spomenik, prepro- sto, a posrečeno delo 'kiparja Napot- nika. Župan g. Omladič je prevzel spomenik v imenu občine v varstvo. Braslovški dekan g. Mcdved je nato ob asistenci dveh dubovnikov posve- til spomenik. Po prisrčnem govoru staroste Ccljske sokolske župe br. Smertnika je sledila zclo posrečena Najfinejša moka ni tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. deklamacija učenke 6. ,razreda os- novne šole Marije Ročnikove. Sokol- ski pevski zbor iz St. Pavla je pod vodstvom šol. upr. br. Planerja za- pel »Vigred\<. Vr imenu jugosloven- skega srednješolskega dijaštva je spregovoril g. Tugomer Prekoršek. Med petjem braslovškega cerkvene- ga zbora se je začelo polaganje ven- cev na grob. V imenu savinjskih in koroških deklet je spregovorila uci- teljica gdč. Tončka Ježovnikova in položila lep šopek na grob. V imenu korotanske gasilskc župe je položil g. Kotnik iz Guštanja venec z bese- dami: »Osvobojeni Korošei Srečku Puncerju.« Lepe vence so položili m. dr. tudi braslovška občina tel' So- kolski društvi Braslovče in Št. Pe- ter. Ko so odpeli šentpavelski pevci' »Na dan!«, se je zahva- lii g. Roš vsem navzočim zastopni- kom oblasti, korporacij in društev in vsej nepreglcdni rnnožici za veli- eastno udeležbo. Ljudstvo se je za- čelo polagoma razbajati. Na sestunku vseh delegacij, ki se je vršil po odkritju v ,braslovški os- novni šoli, se je g. dr. Mejak iz Ce- lja zahvalil- za udeležbo polkovniku g. Ivanu Rojniku kot zastopniku ko- mandanta 39. pp., ministru g. dr. Kukovcu, nadsvetniku g. Šubicu kot zastopniku celjske mestne občine, g. Prekoršku kot zastopniku vodstva C.MD, starosti Celjske sokolske župe br. Smertniku, Sokolskim društvom iz Savinjske doline, gasilskim dru- štvom iz Savinjske doline, šaleške in Mežiške doline, zastopniku JAD »Jadrana«, zastopniku srednješolcev z g. prof. Gorjupom iz Celja, g. deka- nu Medvedu, g. kaplanu Arku, vsem narodnim društvom iz Braslovč, z Gomilskega, iz Letuša in Orle vasi, ' zastopniku Jadranske straže g. Ger- lancu, zastopniku Koroškega kluba v Celju g. Grašerju, sestri junaka Franja Malgaja ge. Vajdovi, doma- Cemu šolskemu upravitelju g. Luš'- na in narodnim damam. Ob koncu je prečital brzojavko g. inž. Voja Knopa iz Kranja, ki je bil zadnji očiviclec Puncerjeve junaške slave in smvti. G. Roš je še sporočil zahva- lo matere in očeta Srečka Puncerja. Z večernima vlakoma, avtomobili, vozovi in kolesi so se vrnili gostje na svoje domove. Proračun obeine Celje - okoiica Celje, 20. oktobra. V, soboto 18. t. m. od 20.15 do 22. se je vršila v občinski hiši na Brc- gu redno seja okoliškega obeinske- ga sveta. Župan g. Mihelčič jo uvo- doma sporočil, da cenijo škodo, ki jo je povzi-očila zadnja poplava, na 450 tisoč dinarjev. Glcde uvedbe javne električnc razsvetljave na cesti, od glavne ceste v Sp. Hudinji do oko- liškega pokopališča se je že vršila komisija in je tudi sestavljen zadev- ni p,roraCun. V sredo 15. t. m. se je vršil komisijski ogled za razširjenje peši)ota ob državni cesti v Gaberju. Okoliška, občina se bo potom Ijub- ljanskega župana zahvalila češkoslo- vaškemu narodu, ki je tako sijajno manifestiral za naše primorske bra- te. Ker po odhodu obč. odb. dr. Godni- ča mesto finančncga referenta še ni izpopolnjeno, je poročal za finančni odsek župan g. Miholčič. Proračun ubožnega zaklada pred- videva 20.000 Din dohodkov in 128 tisoC 340 Din izdatkov, torej 108.340 dinarjev primanjkljaja. Ta prora- Cun, ki ne spada k rednemu občin- skemu proračunu, je bil odobren so- glas no. Proračun občinc Celje-okolica za leto 1031. A. Doh o dlvi : 1. ()!'¦¦ ¦ stvo: 51.511 Din. 2. Dohodek od glav- nic, fckalij itd. 16.300 Din. 3. Dokla- de, takse in druge davščine 3G8.198 dinarjev 25 par. 4. Izredni dobodki 31.050 Din. 5. Prehajalne postavko 4000 Din. B. Izdatki. 1. Davki, vzdrževa- nje poslopij itd. 31.300 Din. 2. Občin- ska uprava 198.100 Din. 3. Občinsko redarstvo 43.650 Din. 4. Promet 152 tisoč 200 Din. 5. Zdravstvo 30.400 di- narjev. 6. Socijalno skrbstvo 127.840 dinarjev. 7. Šolstvo, bogočastjc in prosveta 842.780.85 Din (od tega za amortizacijo dolga krajevnega šol- skega odbora za novo osnovno šolo 481.000 Din). 8. Kmetijstvo 18.000 di- narjev. 9. Vojaške zadeve 7.000 Din. Izredni izdatki 19.000 Din. li. prc- hajalne postavke 4.000 Din. Redni dohodki znašajo 343.361 Din, izdatki pa 1, 474.596.85 Din. Za pri- manjkljaj v znesku 1,131.235.85 Din je določeno naslcdnje kritje: Z ozi- rom na gospodarsko krizo se zniža- jo občinske doklade na vse nepo- sredno davke, izvzemši uslužbcnski davek, od 65 na 50%. Pač pa se zvi- ša občinska trošarina. na vino od 1 na 1.50 Din od litra, na žganje od 5 na 10 Din od hektoliterske stopnje, na pivo pa od 30 na 60 para od li- tra. Pristojbine za klavno živino in Skobö: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Daljo.) »Posodi mi vžigalice, žalobarda«, je zarohnel predsedwik podružnice. »Ali ne slišiš, kako poka?« »Kaj poka?« »Blaznico imamo. Dusa, vzdrami se von dar!« »Meine Nase, meine Nase«, je za- javkal pobesneli Dunajčan. Hvala Bogu, torej se mi je pa le posrečilo, da je našla moja ogorčena pest nje- gov zardeli, degenerirani kumari podobni izrastek. »Cos!« Strahovit udarec naravnost na cbe ustnici me je skoraj vrgel v omedlevico. »Moji lepi, bisernati zobjc«, je švignila skozi možgane straSna mi- sel. iinel sem občutek, da je vse spred- nje zobovje zbito in zdrobljeno. Ni- sem imel toliko poguma, pa tudi ča- sa ne, da bi bil segel s prstoin v usta. »Bog te nima rad! Bos mo- chens" wieder für G'scbicbt^n, Sie clter Schatzgräber des Teufels?«« V modrih barliantastih hlačali in bos je stal stari oskrbnik na pragu. Kakor nočni kondukter na Zidanem niostu je mahal z visoko dvignjeno laterno. »Bisons bos, i pin sibn Johr pei die schweren Gebirgsatallerie ge- dient und weiß gut, bos Ordnung ist. Kukuruz-Türken, Sie werdens kane Sponpanatel hier net inochen!« Vr pramenu svetilke sem uzrl pre- strašeni obraz svojega partnerja na- jine tako čudno improvizirane roko- borbe. Krčevito je še stiskal v desni- ci svoj okovani škarpet, s katerim me jo bil tako prijazno pobožal pod nosoni. »O Jessas!« je vzdihnil. »Ich bitt' sehöi] tausendmal um Verzeihung!« Molče sem pobral s tal potolčene udc svojega nesrečnega »jaza« in si poiskal ležišče kakor od nedeljske- ga lovca ranjena divjačina. Poleg sebe sem zaslišal hudomuš- no modrovanje z nafto prepojenega Ranteža: »Seveda bi bila ncsreča. Vsak uboj pomeni nesrečo — toda nc za vse. Postavim: za juiiste in sodnijsko izvedence — ali si moretje misliti lepše komisije kakor bi bila ta na Moličko pianino? Tu sem, na lice mesta? Oh, kakšen praznik bi to bil za ubogo rajo — za slaboplačani pi- sarniški personal! Nič več bi ne steli c'asa v dolgosiasni pisarni po Kristu- sevem rojstvu, marveč po tistem znainenitem »matchu« (izgovori: meču) v Kocbekovi koči, n. pi\: »Kdaj je bila ciganka Kleofa zaprta radi kokošje latvine'/v Odgovor: »To je bilo peto leto po Skobetovi komi- siji.« Se precoj dobrih in še več slabih dovtipov je izzval nosrečni dvoboj, na katere pa nisem mogel reagirati, zakaj ustnice so mi pričele tako na- glo otekati, da se mi je zdelo: Danes še človek, jutri boš govedo! Kar za- čudil sem se, da še nisem otipal vo- lo'vskill rogov na giavi. Komaj sem zatisnil utrujene oči, že sem visel zopet nad prepadom. Prijazen sivolas starček — najbrže nepoznani stric iz Amerike — je stal no, robu in me je na dolgi, debeli vrvi spuščal v globino. Z grozo sem opazil, da je zmanjkalo konopljene- ga pletiva. »Kar pritisni«, se je smehljal star- ček v višavi, »saj pojdc«. V tem trenutku se mi pa izmuzne vrv izpod rok in začel sem padati kakor meteof. Naravnost na q'ital- jiiško streho sem prilctol, šinil skozi njo in vos začuden popolnoma ne- poškodovan treščil v sredo trško clit- no družbe. Lepo rejeu gospod v čr- nem fraku me je prijazno potrepljal po rami in dejal: »Ravno prav si prišel. Zapeli bi radi »U jesenskoj dugoj noči«, pa nam je manjkalo telečjega tenorja.« Nedaleč vsdran je kukalo izza ma- terinega hrl^ta drobno dekletcc v kratkem nabranem krilcu. Njene ži- ve oči so plaho streljale vaine. »Kaj ti je, Milena«, jo je skrbeče izpraševala črnolasa gospa. »Tega gospoda se bojim\<, je že skoraj med solzami jecljal otrok. »Ravno taka usta iraa kakor Ko- vačeva krava.« Pristopila je gospodiena Gundica. Kakor gospod se je* priklonila in de- jala: »Smem prositi za medvedji ples?« Tedaj so se pa s hruščem in tru- šcem odprle duri. Vstopila je Kleofa in vodila za roko žensko, ki je bila kakor žemlja žemlji podobna gospo- diCni Moniki. Čudna procesija se je pomikala za njima: OCividno utru- jen osel je pripeljal otroški voziček, na katerem je stala ogromna stekle- nica z napisom: »Malinovec. Zajamčeno pristni domači izdclek. Najboljše sredstvo l>roti glavobolu in arteriosklerozi.« Stran 2. »Nova Doba« 20. X. 1930. Stev. 81. druge takse ostanejo, kakor so bile v letu 1930. Po tern kritju izkazuje obcins'ki proračun za leto 1931. pre- bitek v znesku 9.407.80 Din. Novi proračun je bil sprejet soglasno. Razni predlogi. Francu Roharju v Gaberju se je dovolilo izplačilo iii- validnino. — Eno prosto stavbišee na Ježovnikovem travniku se bo oil- dalo prošnjiku, ki bo prišel najbolj v poštev. | Slučajnosti. Župan g. Mihelčič bo stopil v stik z mestnim županom, da < se pospeši vprašanje regulacije Sa- vinje. Zupan g. Mihelčič in podžu- pan g. Kukovec bosta banski upi-avi osebno objasnila vodni položaj v ob- čini. Namesto odstopivšega občin- skega odbornika dr. GodniČa je bil ' izvoljen v finančni odsek obč. odb. Pograjc. DOMAČE VESII (1 Roparski umor v ljubljanski c.a- rinarnici. V petek 17. t. m. ob 18.25. \ je bil izvršen v poslopju ljubljanske carinarnlce pri glavnem kolodvoru drzen roparski umor, katerega žrtev je postal 38-lein5 bjagajnik glavne carinarnice Beograjčan Gvozden Pantelič, ki bi imel te dni nastopiti svoje novo raesto pri glavni carinar- nici v Beogradu. Ko je Pantelič v svoji pisarni dovrševal blagajniške posle, spravil denar — 909.0000 Din in ga zaklenil v blagajno, so vstopili trije mladi razbojniki in navalili nanj. Oddali so tri strele. Dve krogli v srce in trebuh sta pogodili Pantc- liča do smrti. Razbojniki so pobcg- nili, vendar pa niso odnesli nikake- ga plena. Policija je uvedla obsežno preiskavo, a se ni mogla najti pra- ve sledi za zločinci. d Gradnja novih carinarnic. V fi- nančnem ministrstvu so bili te dni definitivno odobrcni načrti za zgrad- bo oziroma modernizacijo carinarnic po vsej državi. Stroški, ki se bodo krili večinoma iz kaldrminskega fonda znašajo za dravsko banovino nad 50 milijonov dinarjev. Za grad- njo nove carinarnice v Ljubljani je predvidenih 16 milijonov, carinarni- ce in carinske pošte v Mariboru 12, carinarnice na Jesenieah 5, na Rakc- ku 3, v Dravogradu 2.5, v Kotoribi 2.5 milijona in v Gornji Radgoni 750.000 dinarjev. Gradnja teh stavb je delo- ma že oddana. Tudi na vsch važnej- ših obmejnih točkah bo zgrajenih 34 novih carinarnic, delömä'z uradniš- kimi stanovanji, med drugim v Št. Ilju v Slov. goricah, na Podljubeij- skem, Podkorenskem in Jezerskem sedlu in pri Ilodošu. Skupni stroški za te stavbe so predvideni na 11 mi- lijonov. Poslopja bodo zgrajcna naj- kasneje v dveh letili. d »KaracHjordje« zopet na morju. V soboto dopoldno je plul skozi Pa.š- manski zaliv popravljeni parnik »Karadjordje«. Prebivalstvo mu je povsod po obali prircjalo navdušene ovacije. Parnik je odzdravljal prebi- valstvu s sireno. d Porodil se je včeraj v Mariboru g. Makso Samec, carinski posrednik v Mariboru, z gdč. Marijano Rebar- jevo, hčerko riavenega nadupravito- lja iz Maribora. Bilo sref.no! el Lahko in stalno domače delo. Yelika zadruga za pospeševanjc ple- tarske obrti išče marl jive moške in ženske, brez ozira na njihov doseda- nji poklic, življenje in bivališčo, ki bi bili voljni, da se v svojem stano- I vanju bavijo s pletenjem nogavic kot hišno obrtjo. Mai stroj za plete- nie in materijal za pletenje stavlja zadruga na razpolago. Izobrazba tra- ja 3—4 dni in se vrši, brezplačno. Za- i siužek za izgotovljeno blago izplača zadruga vedno v gotovini. Vsakemu, kdor se javi, pošlje natančnejša na- vodila uprava strokovnega glasila »Pletilo i Tkivo>.<, Osijek, ako pošlje znamko za odgovor. d Novo tehnično dovršenost prcd- stavlja Terpentinovo milo, ki ga v novejšem času proizavaja Albus tvornica sapuna d. d. in ga prinaša na trg. Prvovrstna kakovost Zvono mila, ki ga proizvaja omenjena tvril- ka, si je pridobila že vnaprej popol- no zaupanje gospodinj tudi za to blago. A1 biiis terpentinovo milo je v vsakom oziru opravičilo *io zaupa- nje. To milo vsebuje vse lastnosli Zvono nr"la, "a zaradi terpentina, ki je v njein, rcprezentira in poveeujo sposobnost čiščenja. Albus-terpenli- novo milo ni Cudotvorno blago, a je /.elo izuatno in daje perilo, ki se z njim opere, zelo prijeten vonj. d Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolca, odebelelosti in proti- nu, katarju želodca in črevesa, obo- lenjih danke odpravi naravna »Franc Jožefova« grenčica zastaja- janja v trebušnih organib bitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« voda izborno" delovanje črevesa. »Franc Jožefova voda se dobi v vseh lakarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunnjska vremenska napoved za torek 21. oktobra: Nobenih bistvenih sprememb milega jesenskega vreme- na. Blago za ssnokinge, površnike in trpežne ctbfeke same» angleški in češki izdelek, ku- pite najceneje v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje IzCeljainokolice c Za slovensko Koroško. Ženska podružnica Družbe sv. Ciriia in Meto- da v Celju bo po nalogu glavnega vodstva in v sporazumu s koroškim odborom v prihodnjih dneh izvedla po Celju zbirko, ki je namenjena v kul- turno pomoč slovenski koroški manj- žini. Nernštvo v Avstriji je ob obletnici plebiscita prireialo bučne in za naŠ narod in državo izzivajoče proslave, svečani govori so izzveneli napram nam skrajno nelojalno in mestoma celo sovražno. Naš miren in dostojanstven odgovor, vreden naroda, ki si je svest svojih mednarodnih obveznosti pa tudi svojega prava in dolžnosti do bratov in sester onstran ineja, bodi tiha zbir- ka v pomoČ slovenski Koroški. Na§e slovenske žene in dekleta, ki se bodo temu požrtvovalnemu delu posvetile, naj bodo v slovenskih hišah dobro- došle ! c lz vojaške službs. Podpolkovnik g. Sekula BoSkovič ie premeščen od celjslcega k vojnemu okrogu v KruSevcu in je že nastopil svoje novo službeno mesto. c Iz srednješolske službe. Profe- sor verouka na gimnaziji v Murski Soboti g. Alojzij Pavlič je z odredbo prosvetnega ministrstva po službe- ni potrebi premeščen na drž. real no gimnazijo v Celju. c 12 meščanskošolske službe. Z odlokom ministrstva prosvete je pre- meščena strokovna učiteljica gdČ. Mar- jeta Brandsteter na dekliSki mešČanski šoli v Celju na meščansko šolo v Trbovljah. c Poroka. V nedeljo 19. t. m. dopol- dne sta se poročila v pravoslavni ka- pelici v vojašnici kfalja Petra notar g. Ilija Veljkovič iz Mola v B;iČki in gdč. Draga Puncerjeva, ses.tra pokoj- nega junaka Srečka Puncerja. Mla- demu paru iskreno čestitatno 1 c Na občnem zboru Glasbene Ma- Hce v Celju je bil, kakor smo že po- ročali, ponovno izvoljen predsednikcm g. dr. Milan Orožcn. Na prvi odborovi seji pa se je odbor konst'tuiral siede- če: podpredsednik: g. A. Mihelfrč, zu- pan okoliške občine, tajnica: g. Zupan- čič 1., Šolska upravitcljica, blagajnik g. Pfeifer A prokurist Ljublj. kred. banke, Sol ski ogleda: g. Fink K-, prof. trg. Sole, odborniki: g. JVL'rolt M, odv. koncipi- ient, g. Skaza J., rav. Ljublj. kreditne banke, g Turnšek F., prokurist Ljublj. kred. barike, pregledovalca računov: g. Marinček F., ravnateli trg. Sole, g. Mravljak F.f profesor. c Antonija HoČevarjevaf. V soboto 18. t. m. ob 2. zjutraj je umrla v Celju (Cankarjeva cesta 7) v 74. letu sta- rosti ga Antonija Hočevarjeva, vdova po znanem celjskem narodnjaku kro- jaškemu mojstru g. Josipu Hočevarju in mati g. Janka Hočevarja, kapetana I. klase v Slavonski Požegi in odvet- niškega koncipijenta g. Mirka Hoče' varja v Celju, Blagi, srčno dobri go- spe bodi ohranjen časten spomin, spo- štovani rodbini pa naše iskreno sožalje I c Dve nes^eči. Dne 17. t. m. se je pri delu na želesnici težko poškodoval na levi roki 37 letni kliučavničar Karl Balan iz Oaberja. — 71 letna zaseb- nica Eliza Mastnakova je pztdia v svo- jern stanovanju v Gaberju tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Balan in Mastnakova se zdravita v celj. bülnici. ZAHTEVAJTE oranžado ^ ijj\\ß Kmonado POVSOD! c Smrtna kosa V petek 17. t. m. je umrla v Celju (Mariborska cesta 19) zasebnica ga. Jera Dimec v starosti 79 let. — V pondeljek 20. t. m. ob 13.30 je umrl v javni bolnici v Celju v vi- soki staros i 87 let po dolgern trplje- nju zasebnik g. Ivan Petrak, oče g. Iva Petraka, učitelja na okoliški Soli v Celju. Bodi rnu ohranjen blag spo- min, spoStovani rodbini naše iskreno sožalje! c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici me- ščanske sole g. R. Cech z Dunaja o turističnih lepotah A vs tri je. Pre- davatelj bo govoril v esperantu (s prevajanjem) in bo pojasnjeval svo- je zanimivo predavanje s številnimi skioptičnimi slikami. c Rcduciran pouk na celjski flim- naziji. Na drž. realni gimnaziji v Celju je ze od začetka letošnjega šol- skega leta nezaclostuo stevilo prole- sorskib moči. V zadnjem Casu pa je bilo zopet več profesorjcv premešče- nih s celjske gimnazije, tako da se je moral pouk v mnogih važnih predmotih močno reducirati. V tem pogledu je mizerija na naši gimna- ziji vsako leto vecja in je nevzdržno. da mladi na še sedaj nima rednega in popolnega pouka. O vprašanju, kakšni bodo učni uspebi, vodijo od- govorni činitelji premalo računa. Pretnog in drira dobavlja po znižanih cenah tvrdka 5 Benj. Ipavca 3 3 c se irije jubileji. Kakor smo po- roCaU v zadnji številki, je slavil g. Karl Perc, knjigoveški mojster v Zveznj tiskärni, dne 18. t. m. svojo petdeseletnico. Dne 1. novembra bo 25 let, otlkar je g. Perc nameščen v Zvezni tiskärni in 20 let, odkar je postal knjigoveški mojster. Gospo-1 Perc pa obhaja letos še tri jubileje. 35 let je poteklo, odkar je zaposlen v knjigoveSki obrti, 25 let, odkar je ak- tiven ülun Celjskega pevskega dru- žtva. in 20 let, odkar je clan Sokola. Spoštovanemu jubilantu še enkrat pi-av i.skreno Čestitamo! c Žalni dan invalidov. Danes se je vrSil v Celju žalni dan Udruženja vojnili invalidov. Zjutraj se je vrši- la v župni cerkvi žalna maša za pa- dle in umrle bojevnike, podpornike in člane udruženja. Maši so priso- stvovali poleg invaJidov zastopniki vojaških in oivilnih oblasti, korpo- i'acij, društev in občinstvo iz Celja in okolice. c Združeni celjski moški zbori !>o- do nastopili v nedeljo 2U. t. m. pri proslavi ceäkoslovaskega narodnega praznika; zato imajo skupni pevski vaji v *redo 22. t. m. in petek 24. t. m. vsakikrat ob 20. v I. nadstropju Naroilnega dorna. Pridite vsi in toe- no! i Naiezijive bolezrii v Celju in celjslifcin srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v Celju in celjskem srezu od 22. do 30. septernbra naslednje: tifuzne bolez- ni: v celjskem srezu je edini bolnik ozdravel; griža: v celjskem srezu ostal od prejšnjega tedna 1 bolnik, na. novo obolel 1, ostala 2 v oskrbi; škrlatinka: po 2 bolnika v Celju in v celjskem srezu sta ostala še dalje v oskrbi; davica: v celjskem srezu sta ostala od prejšnjega tedna 2, na novo obolela sta 2, ozdravela 2, osta- la še 2 v oskrbi, v mestu Celju je na novo obolel 1 bolnik in ostal v oskr- bi; sen: v celjskem srezu je ostal od prejšnjega tedna 1, na novo obolela sta 2, ostali so 3 V oskrbi. c Podporno društvo za revne u- Čence na drž. realni gimnaziji v Celju bo trneio svoj redni občni zber v pon- deljek 27. t. m ob 15. v gimnazijski posvetovalnici in ne 20. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno. c Celjski delovni trg. Pri ekspozi- turi Javne borze dela v Celju je od 12. do 18. t. m. iskalo dela 39 oseb (26 moških in 11 žensk), iz prejSnjega tedna je preostalo 468 oseb (333 mo- skin in 135 žensk), delo je bilo ponu- jeno za 51 oseb (31 moških in 20 žensk), posiedovanj jebilo izvršenih za 22 oseb (11 moSkih in 11 žensk), od- padlo je 8 oseb (4 moški in 4 ženske), koncem tedna je ostalo v evidenci 477 oseb (346 moSkih in 131 žensk). c Uradni dan Sreskega gremija tr- govcey v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem sodnem oki-aju se vrši v soboto 25. oktobra i. 1. in si- cer: od 9. do 12. dopoldne v Gornjem- gradu v posebni sobi gostilne gosp. Veršnika in od 14. do 17. popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. — Načelstvo. c Nesreča kolesarke. 18 letna Ivana JakSetova z Babne^a, delavka v West- novi tovarni, se je peljala včeraj s ko- lesom iz Celja po dsžavni cesti na Babno. Nasproti sta privozila dva av- tomobila, ki se jima je rntela Jakše- tova izognit.S. Pri tem pa jo je zadel tretji avto, ki je privozil za njo, in jo treščil s kolesa. JakJ5etova si je pri padcu prebila kožo na glavi. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji nudili zdravniško pomoč, nato pa so jo po- slali domov. c V znanieiiju noža. Včeraj popol- dne je prišlo v neki gostilni v Začre- tu pri Ljubečni med gosti do prete- pa. Neki K. je med pretepom razre- zal 2i-letnemu ziclarskemu delavcu Jožetu Skaranu levo ulio in mu pri- zadjal z nožem dolgo rano od levega senca do vratu. Skamen je bil takoj prepeljnn v bolnico, kjer so mu za- šili težke rane. c Pkičevanje ilavkov s pošino po- ložnico. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Vsled do})isa davčne upra- ve v Celju z (\ne 1(3. sptembra 1930, stev. 1602, se opozarjajo davkoplače- valci, naj opravljajo vplačila davkov vedno le s poslano poštno položnico i;ri poštnem uradu, ker je ta način plačevanja danes že povsod običai joti. Zamudno osebno plaCilo davkov pri daveni upravi ni lukomur veC potrebno. Vsak davkoplačevalec do- bi pravočasno brez stroSkov dostav- Ijeno položnico, ki se glasi na zne- sek, katerega jc treba v danem ro- ku plaCali. Na davsini položnici za zadnje četrtletje je označen celotni predpis in vsa plačila, zato nadome- stujejo te položnice popolnoma davč- no knjižico. Poštne položnice za davčno upravo dobi davkoplačevalec na željo brezplačno pri vsaki pošti ali pri svojem županstvu in more vsak čas vplačati poljubne zneske na račun davkov. I Samo 115 Din Cml Sevrct Cevljl Samo 154 Din črnl boks fevlji! Sumo 235 Din Prodaja modno bar- , . j vasticevijii irgovsKi dorn Stermecki, Celje Oglejte si iz!ožbe in ogromno zalogo! Cene čudovito nizke, izbira veiika! Štev. 84. »Nova Doba« 20. X. 1930. Stran 3. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Torek 21. oktobra ob 20.: >;živi mrt- vec«. Otvoritvena predstava. * »živi mrtvec«. Kakor smo že ja- vili, bo jutri v torek zvečer otvorje- na nova sezona v Mestnem gledali- šču v Celju s Tolstega »Zivim mrt- vecem«, dramo v 6 dejanjih (11 sli- kah), v režiji g. A. Piciferja. Pevske točke je naštudiral g. Šegula. V igri bodo nastopili m. dr. gdč. Tavearje- va, Žabkarjeva, Koniavlijcva, Kranj- čova in Stojanova, ga. Serpokrilova in gg. Pfeifer, Perc, VelušCek, Zem- Ijič, Bele, Pogačnik, Šegula in Hri- bar. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Upa- mo, da bo občinstvo nagradilo po- žrtvovalnost celjskih diletantov s številnim obiskom. Dopisi Orlavas. Tukajšnje »Društvo kmet- skih fantov in deklet — Zimzelen« je priredilo v nedeljo 14. septembra tekmo koscev na travniku gosp. Fr. Plaskana v St. Rupertu. Kljub temu, da so se v bližnji okolici vršilc isto- časno tudi druge prireditve in kor vreme tudi ni kaj posebnega obeta- 10, se je tekme udeležilo izredno le- po število občinstva, kar je pač do- kaz, da se ijudje za domaee priredit- ve najbolj zanimajo. Tekme koscev in žnnjic so posebne prireditve, ki jih v zadnjem času prirejajo skoro vsa društva. kmetskih fantov in deklet in s katerimi se pokaže lepota kmel- skega dela in strokovna izvežbanost poedinih tckmovalccv ali tekmovalk. Tekmovalni in veselieni prosior je bil ograjen z zelenjem. Ob pol k. po- poldne se je pripeljalo na travnik z dvovpreznim vozom, med petjom in vriskanjem, 9 koscev tekmova'cev, ki so z godbo na čelu vkorakali na tekmovalni prostor. Za tekmovalce so bili odmerjeni pasovi s 140 m- površine, katere so si kosci izžreba- 11. Pred tekmo je ocenjevalna komi- sija pi'egledala posamezne pasove in našla popolno enakost. Ocenjevalno komisijo so tvorili gg. Fran Plaskan, Orlavas, Ivan Cizej, Št. Kupert Fi- lip Korun, Trnava, Hieronim Ma- rine, Glinje, Fran Pavlič, 6t. Pavel pri Preboldu in zastopnik društva Ivan KronovSek ml. Tckmovali so sami dobri kosci, tako da je bilo ¦ocenjevanje preeej tcžavno. Ko so kosci pokosili odmerjene jim paso- ve, je prišla skupina grabljic v lepih krojih in ob zvokih godbe odgrabüa dvojniko, da je mogla ocenjevalna Nagradna naloga! Teo—Max—Zacharias —Erich Te besede jt> treba postaviti drugo pod drugo tako, da bodo tvorile začetne črke od zgoraj nazdol besedo Metz. Za pravilno rešitcv smo razpisali naslednje nacjrade: 1. nagrada 2000 mark v gotovini; 2. nagrada 1200 mark v gotovini; 3. nagrada 1 jedilnica ; 4. nagrada 1 spalnica; 5. nagrada 1 kuhinjska oprema; 6—8. nagrada 3 fotoaparati; 9.—12. nagrada 4 kolesa za dame in gospode; 13.—22. nagrada 10 radio-apa- ratov (3 cevnih) ; 23.-32. nagrada 10 nalivnih pe- res z zlatimi peresi; 33.—50. nagrada 18 žcpnih ur za dame in gospode; 51.—80. nagrada 30 fotoaparatov in večje število tolažnih na- grad v prvovrstni izvedbi. Vsakdo, ki nam vpošlje prnvJlno re- šitcv, prcjme eno navedenili nagrad. Vsi za razdelitev doloccni predmeti so popolnoma novi. Razdelitev tolažiiih nagrad izvršimo samoslojiio, glavne nagrade se razde- lijo pod nadzorstvoni enega izmed tu- kajSnjih notarjev. Majhnc stroške za poš:ljatev nagrad mora plačati pre- jenmik. ReSitcv se mora poslati takoj v dovoljiio frankirani kuvci li in se s tem ne zavežcie k nicermir. Pišite še danes na: Westdeutsches Exporthaus, Elsemroth (Dillkreis) Deutschland Lewo-desno kamorkoli se ozrete, pa boste čuli od vsake dobre gospodinje, da ni zanesljivejšega in izdatnejšega sredstva za pranje Zopet pravi lepa Janja »Brez Albusa ni pranja !« Komisija ugotoviti čistočo dvojnika. Izredno lep prizor, ki so ga podale grabljice, je občinstvo pozdravilo s ploskanjem. Potcm so kosci in grab- ljice malicali in slednjič kar po travniku zaplesali poskočno polko. Po tekmi je zbrano občinstvo po- zdravil g. Fran Plaskan iz Orlevasi in se jim zahvalil za tako lepo ude- lefcbo. Nato je govoril še predsednik drüstva g. Ivan Kronovšek ml., ki je podčrflal važnost tekme koscev kot nove panoge kmetskega sporta in pozival k smotrenemu delu za pro- svetni iji kulturni dvig nas'e vasi. Ik id tekme je bil sledcč: 1. Ivan Turk, Trnava, 8 min., 19 M- toCk s ko- so F. Kajetana Ahačiča, Tržič (»Eko- nom« osrednja gosp. .zadruga v Ljub- ljani). (V oklepajih tvrdke, ki so ko- se podarile.) 2. AntoTi Kajtner, Orla- vas, i) min., 18 J^ tocke z »Junačko kosov (tovarna Köllner, Slovenjgra- dec). 3. Alojz Platner, Groblje, 9 min., 18 toCk, s koso »Blisk« (Pauer, Bras- lovče). 4. Ivan Cizej, St. Rupert, 9 min., 18 točk, z »Elektro koso« (Kra- šovic, Žalec). 5. Ivan Kok, Topovlje, 0 min., 18 točk, z »Jugoslovensko ko- so« (Jagodič, Celje). (>. Anton Škru- bej, Orlavas, 9 min., 17 točk, s koso »Kanonensense« (Laurič, Vransko). 7. Franc Kronovsek, Orlavas, 9 min., 1? točk, s »Peklensko koso« (Vizovi- ček, Žalec). 8. Pavel Vecej, Orlavas, 8 min., lfiX- točke, s koso »Tannen- baumsense« (Rakusch, Celje). 9. Fer- do Povše, Orlavas, 9 min., 1(5 točk, s »Turško koso« (Cvonkel, St. Peter v Sav. del.) Kosci so tekmovali z izžre- banimi kosami. Pred tekmo se je klepalo tudi z brzoklepalnikom, ka- terega si je društvo v to svrho na- bavilo. Zanj so se gledalci posebno zanimali. Po tekmi je sledila na istem prostoru prosta zabava, na kateri je vladalo najboljše razpolo- ženje. P. Fraiikolovo. Vinogradniki so kc spravili vino v kleti. Letos so zado- voljni s pridelkom, prodaja pa je precej težavna, ker je vina dovolj in inia slabo ceno. — V torek 14. t. in. je imel naš kmetijski odbor sejo, v kateri so bili storjeni koristni sklepi in sicer, da kupi obeina škropilnico za arborin, ki smo jo že zelo potre- bovali, dalje je bilo soglasno skle- njeno, da se prične tudi pri nas s kmetijsko in gospodinjsko nadalje- valno solo. Ta korak kmetje iz srea pozdravljarno. Končno se je še raz- motrivalo vpra.šanjc ustanovitve ži- vinorejske zadruge skupno z občina- mi Višnjo vasjo, Vojnikom in Novo cerkvijo. To je zelo važno, kajti glavni vir dohodkov na kinotijah je živinoreja. — Dne 28. septembra je priredilo tukajšnje društvo kmečkih fantov in deklet »Zimzelen« trgatev z veselico. Četudi so imeli slično pri- roditev v Novi cerkvi, smo bili z ob- iskom zelo zadovoljni. Vidi se, da je kmečko gibanje zdravo in da je to gibanje tudi na Frankolovem živali- no. Sovnica. Ob zadnjem dežovju je Sava silno naraščala. Poplavila je \ več krajiSi pol ja in ceste. Katastro- falno je bilo to deževje za naže itak uboge kmete. Večina poljskih pri- delkov je bila še na polju. Poproj tako lepa ajda je docela omlačena; ponekod se jim ne bo povrnilo niti seme. Krompir gnije. Znano sovniš- ke voščenice ni niti na enem dreve- su v celem kraju. Ljudstvo obubo- žava. Po})iej trdni posestniki iščejo posojil. Trgatev je bila sicer precej j obilna, toda kvaliteta mošta je sla- ba. Most se prodaja po 2.50 do 3.50 dinarjev. Kino Mestni kino Celje, Na splošno žc- ljo se še predvaja danes, v pondeljek ob ,;0i5 izredno lepi film v 8 dej : »S. O S.« (»Ladja v nevarnosth<). V g-lavnih ulogah Liane Haid in Alfonz Fry land. Anekdote K znanemu kirurgu Neumannu je prišla nekoC lepa, mlada dania, ki jo imela na znanem delu telesa čvor. Neumann je vzel takoj nož v roke in izjavil, da bo moral izvršiti malo ouei'acijo. >Za božjo volja«, je vzkliknila da- nia, »aJi se bo to pozneje videlo?« »To bo čisto od Vas odvisno«, je mirno odgovoril zdravnik. Celjska obeina in pospe- ševanje sporta \z sportnih krogov smo prejeli na- slednji dopis: Da se pri nas ljudje vse premalo za- vedajo pomena eporta za narodno zdra- vje, pa nidi za ugled naroda v ino/-em- stvu, je pokazal sklep celjske mestne občinske uprave, s katerim niso dovolili Celjskemu sportnemu klubu Glazije za stalno igrišče, in tudi niso hoteli ŽFtvo- vati nekaj denarja za ograio, ki bi bila za igrišče potrebna, da bi se že vendar moglo pričeti s sistematičnimi vajami, s treningom in s pravo sportno vzgojo mladine. Radi te^a je treba Se enkrat poja- sniti pomen slovenskega Spcrtnega kuba Celja: Ta klub je edina slo- venska organizaeija te vrste ter se peča z vsemi vrstami sporta, to je z nogo- metom, hazeno, lahko atletiko, tenisom, plavanjem in drsanjem. Ne vemo, da li je širšemu občinstvu v Celju znano, da se vse te panoge sporta gojijo v okrilju slovenskega Sportnega kluba Celja. Gotovo pa ni javnosti znan način, kako se vsi ti sporti gojijo, kajti sicer ne bi bilo mogoče, da bi celjska občina odklonila klubu tako proSnjo. Pripomniti ie treba, da je ograjen prostor za sport živlien- skega pomena za klub, ker ravno iz tega ograjenega prostora, v katerem bi bila mogoča zanesljiva kontrola, črpa klub sredstva za svoj razvoi in svojo utrditev. Ko bi vedeli oni, ki so sportu na- sprotni, kako zdravo in koristno je gojcnje sporta pod strokovnim nad- zorstvom, bi sport pač imel lažje sta- 1 i§če. Pa treba nam je še orati ledino in pojasnjevati, da pridemo v Celju morda vendar le enkrat tja, kjer so bili stari Grki že pred več tisoč letl. Ni vse eno, da li igrajo dečki n. pr. no gomet čisto brez nadzorstva in brez ozira na trajanje igre, kar gre v Skodo njiho- vemu napredku bodisi v soli a!i obrti, ali v usposabljaniu za praktično življenie sploh, — da ne govorimo o Skodlji- vosti takega sporta za zdravje, — ali pa da igrajo samo zmerno do^očen čas pod strogim nadzorstvom. Tudi za stariSe in vzgojitelje je veliko bolj pomirljivo, ako vedo, kje je njihova mladina, kaj dela, kdo jo čuva in vodi. Razmaha sporta ne more danes nik- do več zadržati, čemu torej se boriti proti njemu in se upirati? Pozabiti ne smemo, da daje sportni klub na raz- polago ra2no orodje za gojenje onim, ki si ga sami ne morejo nabaviti. Za to pa mora imeti sredstva, ki si jih more nabavljati samo z igrami v za- grajenem prostoru. M koncu moramo tudi omeniti, da ni vsakomur posebno ljubo, igrati kar na gmajni kakor je celjska Glazija, kjer je posebno ženski svet (hazenaSice) izpostavjlen nepo- trebni kritiki takih, ki gledajo vse prej nego igro. Navesti bi mogli še druge razloge, ki bi pokazali, kako potreben je v Ce- lju baš naš slovenski sportni klub in kako nujno je, da bi mu občina dala na razpolago ograjen prostor na G!a- ziji, ker ga drugje, kakor si je menda že vsakdo svest, — ni najti. Omenja- mo samo, da je bilo nekoč na občin- ski seji rečeno, da se poišče za to drug prostor, kar ponieni po domače, da je stvar pokopana in pozabljena. Ker pa se klub ne da živ pokopati, se zopet oglažamo ... Brez ozira na inozemstvo poglejmo samo Ljubljano, Maribor in celo Ptuj, kako tarn z razumevanjem podpirajo resna stremljenja sporta. Tu se spo- minjamo starih Grkov in Rimljanov, od katerih so nam ostali stadioni in olimpijade. Nase mnenje je, da moder- no igrišče Glazije ne bi kvarilo, ker bi okoli igrišča itak mogel biti angle- ški park z igriščem za otroke. To trdi* lev hočemo ilustrirati z načrtom ob- činskemu svetu. Na vsak način je taka usoda Glazije lepša in boljSa, kakor pa da se podijo po njej kolesarji, ko- nji in motociklisti ter taborijo tarn razni cirkusi, vrtiljaki in menažerije. Ni dvoma, da pametni stariši ne pu- ščajo radi svojih otrok sredi nevarno- stii trušča in smradu---- Celje, ki šteje z okolico skoro 20 000 duš, bo vendar imelo toliko sredstev in smisla za zdravje svojih prebival- cev, da ne bo dalo, da bi ostala Gla- zija §e naprej čisto brez vrednosti in da bi jo mogel vsakdo onesnažiti, ka- kor se tc sedaj dogaja?! — V rokah celjske občine je, da ali pomaga sportu v Celju do zdravega razmaha, ali pa ga — ubije — Da Gsvetlimo, kako se sedaj tudi vlada zanima za sport, opozarjamo na kongres, ki se je začel minulo nedeljo v Zagrcbu. Kongresu zveze vseh sport- nih društev J.igosiavije priäostvujejo zastopniki Nj. Vel. kralja, ministra voj- ske in mornarice, bana in druge odlič- ne osebnosti. Predseduje mu predsed- nik dr. Hadži. Posebna točka dnevne- ga reda je predavanj» «O eilju in na- logah jugoslovenskega sporta». Dalje je na programu referat o zdravstveni kontroli Sol, o sportu v vojski, o So- kolstvu, o visoki Soli za vzgojo telesa, o zakonu o vzgoji telesa, o zakonu o igrališčih in plavslnicah in drugo. Na programu so tudi razgovori o i.-^oslo- venskem olimpijskem odborii xa X. olimpijado, o društvu teloyadnih uči- teljev, o Solah za gimnastiko itd. Kakor se vidi, si je kongres zasta- vil veüko nalogo. U^amo, da bo tudi celjska mestna obema videla, kako si vse v dfžavi prizadeva za zdrav na- predek pravega sporta. In da se bo po tem ravnala. Stran 4. »Nova Doba« 20. X. 1930. Štev. 84. Vinfto HuhoBBC, oh!. toes.niEstni tesarsfti moisten na Lavi MMJ rpjjil izvršuje vsakovrstn i tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J! I UtilJU hiše, vile, tovanv in cerkve, strope in razna t!a paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in oyraje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in Sesna Irgovina, Lava pri Celju. c^n\*™n Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklar&ka dela pri 24-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z jjarsnrijo. Najvcčja zaloga čeških Sip, dobava ogledal po tovarniäkih cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno lßta 1843. Nobene podružnice. Tast Kondelik in zet Vejvara Geški spisal Ignat Herrmann. 109 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »Ubožici!« ju jc pomilovala gospa MuknSnablova. »Mi iukaj tako poži- ramo — mamici pa se morata po- stiti. No, saj prideta tudi na vrsto.« »NiČ ne pomaga«, je spregovorila Katinka, »morä biti lako. Toda vse jima povrnemo. Samo da je najhuj- še končano. — Kako pa, ali ne bodo doma skrbeli, kje stc?« »0 ne, gospa tetica«, jo je pomirila gospa MuknSnablova. »Že vedo, da bom lu. spala — gospa hišnica je šia zvečer tja. Steer pa ni to prvič. Tega je Lotinka navajena — in Pajtlšmi- du je vsoeno. Samo da ima svojo Lotinko doma — potem pa spi ka- kor bi ga ubil. A naš posel? — ti moj Bog, to je življenje. Samo da bi Bog dosti tega podaril. — Toda sedaj ni več, kakor je bilo včasih. Sedanje gospe se tega bolj in bolj branijo. Samo da ne bi bile nosne, samo to ne!« »To so opice!1« se je oddahnila Ka- tinka. »Da, da, draga gospa tetica«, je vzdihnila gospa MuknSnablova, »se- daj je samo moda in lepa figura! Takole eno dete, za veselje in za igračo, potem pa je dovolj. Samo da ne bi bilo treba gospe nositi za eno štcvilko večjcga oprsnika, da ji ne bi postalo krilo kratko, da ji ne bi bilo treba dojiti. Sploh, da ne bi pri- šla s forme. Sedaj samo revnejša vrsta — da se tako izra/.im — goji otroke. O jej, jaz sein videla v »no- bel« rodbinah scene, ko jc štorklja od daleč zamahnila s perotnicami. Joka in zniei'janja, da se Bog usmi- li! Včasili je šlo za loeitev, gospa te- tica, za ločitev!« »Pojdite no!« je osupnila Katinka. »Da, gospa tetica«, je trdila gospa MuknSnablova. »Gospe so zmerjale in gospodje so hodili po sobi kakor neumni, kakor zločinci, toliko oči- tanj so slišali. Da, da. Nisem jih mo- gla potolažiti in jim dokazati, da je vse to od Boga, ki dobro ve, komu da otroka in komu ne. Toda včasih sem si mislila, da bi se otročiček go- lovo promislil, ako bi vedel, kako jezo je prinescl v rodbino.« Teta Katinka je vprto gledala go- spo in v tern trenutku se ni mogla ozreti niti na Kondelika, niti na Vej- varo. Spomnila se je na Bctko. Toda tu je bila stvar vendarlc malo dru- gačna. »In ni to dobro, gospa tetica«, je nadaljevala gospa MuknSnablova, »niti za slariše, niti za tega edinega priliznjenčka. Tak edinec raste ka- kor v cvetličnjaku, vedno je z njim grozna skrb — samo da malo zasto- ka, pa je že vse v hiSi pokonci. In rnnogo takih edincev se slabo obne- se. In če ga Bog prehitro pokliče k sebi — to je potem puščoba v hiši. Toda dohitevati, gospa tetica, — o jej, to jc grozno težko. Včasih niti molitcv ne pomaga, in ta pravzaprav najmanj. Vse sem vidcla, vse/« »Vi ste najbrž marsikaj doživeli«, je menila teta Katinka, katere ra- dovednost je bila naglo razdražena. Gospa MuknSnablova se je samo- zavestno nasmehuila. »Mislim da, gospa tetica! Kdo pa more tako opazovati privatne zade- ve, kakor me. Toda ycasih se zgodi- jo slučaji, gospa tetica, zgodijo se, ko človek kar izbulji očk Kaj v rod- binici, kjer gre vse tako lepo kakor na vrvi, kakor tukajle pri dragem gospodu ali pa pri gospodu Vejvari. Toda slučaji so, gospa tetica, so slu- čaji! In v najboljaih rodbinah. En- krat so me tudi poklicali tako . . .« Teta Katinka ni niti dihala, njen pogled je vise! samo na ustih gospe Muknšnablove, ki je segla, da bi po- stala napetost še večja, v skledo po gosje stegno, ker je vedela, da ta ko- šček še zmore. Pojedla ga je s slast- jo in hitro, da se je kar pražilo za njim, obrisala usta, napravila pre- cejšen požirek in ker je sodila po ti- šini, ki je zavladala, da bodo njeno zgodbo radi poslušali, je začela pri- povedovati. M stroii znamke „UStderWOOfl" se dobe pii Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. Opekarske stroje stiskalnico zaopeko, »Strangpfalz*-stis- kalnico, okvir za opeko, stiskalnico za žlfebnike, lokomobilo 30 HP, vse samo dobro ohranjeno, kupüjtm. Obširne po- nudbe na upravo pod »Opekarna SK«. MftLlSFVEC pripravljen iz aromatifcnih i?;orskih V^^fm^maofT malin in vkuhan z Cistim sladkorjem frr*r$f$m;, I kg Din !&•.....- '" : ,^. Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IV0 T0NČ1Č / - ' ; CELJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. "^ USTANOVUENA IETA 1881. Celjsha posojiinica i u Celju Gelje v lasfni hiši Narodnl dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, midi popolno ^aruost in iz- plačuje točno. — Izvršuje Tse denarne posle, kupuje in prodaija tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdt^ja Uvorenja za izvoz bkga. Za yarnosf hraniinihvlog jamči poleg lasfnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRuimcis tt „ MAR1BOR iOiTANJ Qleksandroua cesta st.n. (u lastn! hišf) Samo na veBiko! fl I f/fr Samo na veliko! pravi švicarski v Škatljah znamke Chalet in Tiefer1 ter domaci Alpe nudi najc.enejSe Äloj as Sbfl[skS&^»LSi,M: CELJE, KI^ÄIL.ilÄ E»]ETFtÄ C, S3 velctrgoviaa kolonijahiega in špecerijskega blaga Lastna px»?a.žisnr*aiiaa. leave IVLlin. as», dišave Fino angleško moško in damsko blago po najugodnejših cenah v novo otvorjeni trgovini 9 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedetie stroke spadajoča dela in popravila. F-'ostreZba točna in solidna. Cene znierne. 50-14 ^rtk««^^«^««^ i*«3b 4*4rk iatf%& Cenj. občinstvo vljudtio opoxurjam, da imam v jPr©priCclJl€S S©5 svoji hiSi v CELjrj, KRRLJÄ PETEÄ c. 37, V^»#! laslwo mesfarlio, prel&aievainico in /¦';¦¦¦ : :^/" gosiilno prt „Selenu" ¦l'Vz'i; ?¦ izborno kuhinjo. Cenc fconkurenčne. Spccijaliteta blaga zajamčenu. Prodaja / . .;:V";; blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča «si^^^ jo©ip Gorenfak Najvarnoje in najugodncje se nalaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 tei Lei)SKa iiigsiPci nraniinica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni p&laiči pm U®l<*av&9*uJ Prihrankoni rojakcu v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sudišča ter naložbam ecrkvervega in oblin- skega denarja pesveia posebno psžnjo. Hranllnica dale poso- jila na zemljišfa po najnižji obrestni meri. Use prošnje rršule brezplalno. Za hranilne vloge jamči poleg X** IDOctl^ sfilisi z vsem Premoženjem premoženja hraniluice )6 lliOlU LtSIJtS in vso davčtio močjo. Ürejuie Rado Pe5nik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan fietina. — Ob« v Čelju.