28. štev. V Ljubljani, dne 15. julija 1911. Leto III. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila 'se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inscrciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi sc naj poiiljajo na upravniitva „Slo». Doma" v Ljubljani Zbirajte za naš „Narodni sklad Zadnje državnozborske volitve so po-azale, kaj se doseže z delom. Naše delo' je Mio kratko, morda prekratko, delovali smo s P°štenimi, ne nasilnimi sredstvi — in do-s'‘tfli smo tako lepe uspehe, da so se jih l»i estrašili naši nasprotniki, klerikalci, ki so kar razsipali denar iz svojih različnih, Jogatih zakladov, ki so se posluževali pnznice in spovednice in najostudnejših 1I,ISI "il' sredstev, ki so našli podporo pri ' riili, klerikalnem deželnem odboru in '•likalnih občinah. Svoje uspehe smo si priborili s pomočjo zavednih, samostojno mislečih naprednih kmetovalcev. Toda ti uspehi ne morejo ostati samo začasni, temveč morajo biti trajni, kajti le tako bodo rodili nove uspehe in končno tudi našo zmago nad propadajočim klerikalizmom. Naše delovanje more biti le tedaj trajno, če bo to delovanje vodila in vršila trdna organizacija naših naprednih, samostojno mislečih kmetovalcev, ki se zavedajo svojega kmetskega stanu. Ta organizacija se polagoma že ustvarja. Naše pristaše po posameznih vaseh in občinah že zdaj veze prepričanje in vera v boljšo, neodvisno bodočnost kranjskega kmetovalca. In prav gotovo ho prav kmalu prišel čas, o se bodo ti posamezni voji, te posamezne ®°to naših pristašev strnile v mogočno, r«no organizacijo. i„. i^° se l)a 1)0 deželi vrši to zbiranje naprednih . delovan' u'(la.l ne smemo prenehati z skih volit? ^ti bliža se čas deželnozbor- zdaj priprTvljtV ^ ^ m°ram° ** ...j z',vcdni kmetovalec sc hoče tudi I n lo, njih deželnozborskih volitvah !!n * ! na vs°j Črti V boj zoper klterikal- id , ** 1 aU °’ ^ sa^ 1)0.i> vsaka vojna pa stane uidi denar in zopet denar. Mi nimamo .k;!,1 1 ®kladnic denarja, kakor ga imajo ’ en alei, ki ga dobivajo iz najrazličnejši i'nov, mi nimamo raznih fondov in bo-gatih stricev, navezani smo edinole na to, kar si pritrgamo. V tem oziru je bila pa ravno dosedanja organizacija zelo pomanjkljiva. Nikdar nismo zbirali denarnih sredstev za boje, katere moramo biti s klerikalno stranko. Dežela se je skoraj vedno zanašala edinole na Ljubljano — ta je morala skoraj vedno dajati svoja razpoložljiva denarna sredstva za boj zoper klerikalizem na deželi. Ce pa pomislimo, da je bila napredna Ljubljana ravno v letošnjem letu tri ostre boje s klerikalci — in sicer pri občinskih, deželnozborskih in državnozborskih volitvah, tedaj moramo uvideti, da Ljubljana letos ni mogla dati nikakoršne podpore deželi in je tudi v doglednem času ne bo mogla dati. Dežela je torej navezana predvsem na svojo lastno moč. Skrbeti bo morala že zdaj, da zbere dovolj denarnih sredstev za boje, ki nas čakajo. Treba je torej predvsem organizirati denarno stran naše organizacije. Marsikdo ho mislil, da bo treba posameznikom dajati velike vsote v ta namen. Toda temu ni tako. Naš pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. In tako je treba predvsem nabirati majhne zneske. V vsaki vasi naj se posveti vsaj en zaveden kmetovalec, ki ho med svojimi sovaščani redno pobiral majhne prispevke za naš vojni zaklad, za naš »Narodni sklad«. Ti prispevki naj hi se potem redno pošiljali upravništvu našega lista, ki bo te vsote plodonosno nalagalo ter vodilo za vsak volilni okraj natančen račun, ki se bo' od časa do časa objavljal v našem listu. Naj no bo zavednega kmetovalca, ki bi si odtrgal vsak mesec vsaj desetico za naš »Narodni sklad«. Posebno pa apelujemo na naše ženstvo, naj pridno zbira za ta naš vojni zaklad. Pri vsaki zabavi, v vsakem veselem trenotku, sploh pri vsaki veseli priliki se spominjajmo tega našega »Narodnega sklada«. Bodimo kakor čebelice in zbirajmo že zdaj potrebni zaklad, iz katerega bomo zajemali potrebno podporo za časa hudih bojev. Brezdvomno nas čakajo hudi, ostri boji. Klerikalna stranka je prišla na vrhunec svoje slave, na vrhunec svoje moči. Zdaj pojde navzdol. In klerikalna stranka popolnoma dobro čuti, da se polagoma potaplja. In v takih trenotkih seže tudi človek po najskrajnejših sredstvih, kaj šele stranka kakor je klerikalna. Zagrabila je za najostudnejša sredstva, proglasila je politični bojkot, s pomočjo katerega hoče uničiti slovenski napredni živelj na Kranjskem. Toda klerikalna stranka bo dosegla ravno nasprotno, kar pričakuje. Naše vrste postajajo od dne do dne trdnejše, zavednej-še. In vsi poskusi klerikalcev se bodo razbili ob značajih naprednih, samostojnih kmetovalcev. Toda mi se ne smemo samo braniti, mi moramo tudi napredovati in delati na to, da izzvijemo klerikalni stranki moč v posameznih občinah in pa v deželi. To pa le dosežemo, če imamo trden temelj, na katerem moremo organizirati svojo vojsko. Brez denarja ne moremo delovati. Zatorej, kmetovalci, katerim je na tem ležeče, da zmaga prej ali slej samo1-stojni, napredni kmetovalec nad pogubnim, nazadnjaškim klerikalizmom, agitirajte in zbirajte majhne doneske za naš Vojni zaklad, za — naš »Narodni sklad«. Politični razgled Jugoslovani v novem državnem zboru. Vse stranke v novem državnem zboru so se že zbrale in napravile svoje posebne klube in zveze, le jugoslovanski, to so slovenski in hrvatski državni poslanci še niso se združili v nikak klub. Gotovo pa je, da hoče dr. Šušteršič nositi zopet glavni zvonec. Zvezati hoče namreč svoje kranjske, štajerske, goriške in enega koroškega klerikalnega poslanca s štirimi dalmatin-skimi-hrvatskimi poslanci. Vse izjave, katere je podal dr. Šušteršič in klerikalni listi, pričajo, da dr. Šušteršič noče sodelovati z naprednimi jugoslovanskimi državnimi poslanci, temveč hoče tudi na Dunaju uganjati ono ostudno klerikalno politiko, ki nima drugega namena, nego uni- čiti napredni živelj na Kranjskem in uveljaviti klerikalno moč. V nedeljo se zberejo na Dunaju jugoslovanski državni poslanci, in sicer napredni za se, klerikalni za se, da sklepajo o svojem postopanju v novi državni zbornici. Haron Gauč se posvetuje z voditelji strank. Zadnje dni se je posvetoval ministrski predsednik baron Gauč z voditelji ]>osa-nieznili parlamentarnih klubov in zvez. Razjasnil jim je na kratko, kako misli uravnati svoje delovanje in kaj bi najprvo rad x*ešil v poletnem zasedanju državnega zbora. Do zdaj mu pravzaprav še nobena stranka ni obljubila, da ga bo vedno in povsod brezpogojno podpirala, vsaka si je pridržala popolnoma proste roke in hoče še le videti, kako se bo baron Gauč obnašal v zbornici. Od začetka se je mislilb, da pride že v poletnem zasedanju na vrsto brambni zakon in pa bančna predloga, toda s tem menda ne bo nič, ker poslanci niso nič kaj navdušeni za to in ker je nastal tudi na Ogrskem velik odpor proti bramb-nim zakonskim predlogam. Tudi napredne jugoslovanske državne poslance in siccr dr. Rybafa, prof. Laginjo in dalmatinskega poslanca dr. Ivčeviča je sprejel Gauč. Na napredne jugoslovanske poslance je baron Gauč napravil jako dober vtisk. Videlo se je, da je o jugoslovanskih zadevah jako dobro poučen in da jih zna tudi primerno vpoštevati. Ker se pa na te razne obljube ministrov ne sme mnogo dati, tedaj je pač treba čakati dejanj novega ministrskega predsednika. In ravno mi Slovenci imamo dovolj vzroka biti nezaupni, ker do zdaj šc ni bilo vlade v Avstriji, ki bi vpoštevala naše opravičene narodne zahteve. Obstrukcija v ogrskem državnem zboru. Vladni krogi na Ogrskem so pričakovali, da bo ogrski državni zbor mirno sprejel nove vojaške predloge, s katerimi se uvaja dveletna vojaška služba, in druge novotarije pri vojaštvu. Vse te novotarije. 1h)(1o silno drage in davkoplačevalci bodo morali zopet globoko poseči v žep. To ugodno priliko so pa zagrabile protivladne stranke ter začele najhujšHboj proti novim vojaškim predlogam. Stranke, ki so si bile prej tako zelo sovražne, so se združile v tem boju. Vlada tega ni pričakovala, zatorej je še bolj iznenadena. Vladi nasprotne stranke ne bodo popustile od 6vojega boja in s tem je usoda novih vladnih predlog že odločena. Marsikatero ministrstvo je že padlo čez vojaške predloge in to se bo zgodilo najbrže tudi ministru grofu Kimonu. Ta boj v ogrskem državnem zboru pa vpliva tudi na avstrijske razmere, kajti potem tudi naša zbornica lahko mirno še nekaj časa čaka z, rešitvijo tega vprašanja. Crna gora. Črnogorski kralj Nikola je pomilostil več veleizdajnikov, ki so hoteli odstraniti pred leti sedanjega črnogorskega vladarja in ki so bili zaradi tega kaznovani v dolgoletno, oziroma dosmrtno ječo. Albanija. Turška vlada nikakor noče izpolniti vseh zahtev albanskih vstašev. Pač pa se vidi iz vsega obnašanja turške vlade, da se vedno bolj umika in da se čuti jako slabo. Uprli so se namreč tudi prebivalci v Južni Albaniji, kar dela silne neprilike Turčiji. In kakor vse kaže, v Albaniji ne bo toliko časa miru, dokler turška vlada ne bo ugodila vsem zahtevam Albancev. In to bi bilo tudi želeti, ker sicer se bo Turčija zapletla v take zmešnjave, iz katerih bo le težko prišla zdrava in cela. Take zmešnjave bi pa slabo vplivale tudi na ostalo Ev-ropo, kajti prav gotovo bi druge države tega mirno nc gledale. ■ Razgled po Kranjskem r Klerikalni deželni odbor obsojen. Kakor znano, je klerikalna večina v deželnem odboru začela s pravo strahovlado. Napredni davkoplačevalec pri tem deželnem uradu sploh ne najde pravice, za njega sploh ne veljajo zakoni. V Idriji si je sezidal pošten napreden obrtnik Kobal klet, za kar pa ni dobil od deželnega odbora stavbnega dovoljenja, čeprav mu ga je občinski svet že dal. Pritožil se je vsled tega na upravno sodišče. Toda deželni odbor ni hotel čakati rešitve tega najvišjega sodišča in je najel delavce, ki so Kobalu na silovit način podrli klet. Pretečeni petek je pa upravno sodišče razsodilo, da je deželni odbor pristransko postopal, z drugimi besedami, da je deželni odbor zlorabil svojo uradno oblast, ter razveljavilo vse odredbe kranjskega deželnega odbora v tej zadevi. Ta slučaj kaže, kako grdo postopa deželni odbor. Vprašanje pa nastane, kdo bo ubogemu obrtniku povrnil velikansko škodo. Ce jo bo morala dežela, torej davkoplačevalci, bi bilo to naravnost škandalozno, kajti kranjski kmetovalci-davkoplače-valci vendar ne bodo plačevali za kozle, katere, streljajo razni klerikalni deželni odborniki. r Kaj je politični bojkot? Klerikalna stranka je razglasila na Kranjskem politični bojkot. Kaj pa je to pravzaprav politični bojkot ? Navesti hočemo samo par slučajev. Neki napredni učitelj ima ženo in šest majhnih otrok. Pregnali so ga v neko zapuščeno vas, kjer mora z vso družino stanovati poleti v majhni podstrešni izbi, l>o zimi pa v kleti. — Neka revna vdova, ki ima majhno pokojnino, je prosila za par krajcarjev več pokojnine. Ker je pa bil njen mož slučajno naprednega mišljenja, te podpore ni dobila. — Neka učiteljica v Ljubljani ima bolnega otroka in je prosila deželni šolski svet za majhno podporo, da da svojega otroka v Gradež, da se tam ozdravi. Dobila ni ničesar, pač pa je dobil podporo frančiškan,član bogatega frančiškanskega samostana. — Ce pogori torej kaka vas, tedaj bodo po klerikalnem nazi- ranju dobili samo tisti podporo, ki slepo klečeplazijo pred klerikalci. Ce vidi klerikalec reveža na cesti, lačnega in žejnega, ga bo vprašal, če je klerikalnega mišljenja. In če mu bo ta odgovoril, da ne, ga bo brcnil z nogo. Ce se bo ponesrečenec utapljal, pa 1)0 prišel mimo posvečen božji namestnik, ga ta ne 1k> rešil, ker ni klerikalec. Tako torej razume naša klerikalna stranka, ki se nazivije krščansko in katoliško, dobra dela usmiljenja, tako razumevajo naši duhovniki krščansko ljubezen. Kmetovalci, možje in žene — taka je torej klerikalna stranka. Ali ni ta stranka iztrgala iz svojih src vso ljubezen, vse krščanstvo — ter postala neverska stranka, ki ne pozna drugega, nego požrešnost in sovraštvo do svojega bližnjega. r Vinska letina na Kranjskem kaže v splošnem povoljno, v posameznih goricah v krškem okraju celo prav dobro. Na trti se niso do sedaj nikjer pojavile različne bolezni, kakor sicer druga leta. Grozdje je lepo odcvetelo in se hitro razvija. Ker je vreme zelo ugodno, smemo pričakovati dobre vinske letine, če ne bo kaka ujma v zadnjem trenutku uničila ves lepi pridelek, ki se sedaj obeta. r Nobena stvar se ni našim gospodinjam v tako kratkem času tako zelo priljubila, kakor Kolinska kavna primes. Nobena slovenska gospodinja ne more in noče več biti brez nje. Vzrok temu leži predvsem v izvrstni kakovosti te kavne primesi in pa v tem, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Kajti to sta dve poglavitni lastnosti vsakega blaga, ki sme upati, da se našim gospodinjam priljubi. In zaradi teh dveh dobrih lastnosti tudi mi Kolinsko kavno primes prav toplo vsem priporočamo. Samo to naj naše go-spodinje rabijo! 0 Ljubljanska okolica o 1 V Stepanji vasi bo- v nedeljo, IG. julija popoldne pri vrlem narodnjaku gosp. Ivanu Briclju velika veselica ondotue Ci-ril-Metodove podružnice. Ta veselica bo gotovo nekaj nenavadnega, saj se trudi odbor na vse moči, da bo zabave vprefk in vprek dovolj. S posameznimi stvarmi pridemo počasi na dan, ker ni dobro, če se izve vse naenkrat. A z mirno vestjo lahko rečemo že danes, da se bo pozneje vsakdo, ki bo slišal, kaj izvanrednega so zopet priredili Štepanjci, kesal, ker ni šeli v Šte-panjo vas. Da pa ne bo koga vznemirjalo tako nepotrebno kesanje, naj sklene vsakdo takoj, ko prebere te vrstice ali izve na drug način o naši prireditvi, da nc gre v nedeljo nikamor drugam kot v prijazno in zavedno vas Štepanjo vas, kjer bo ta dan veselje in radost doma. 1 Škofljica. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo 16. t. m. na Rudniku pri »Rdečem križu« veselico. — Okoličani, udeležite se je v velikem številu. 1 Moste. Podružnica družbe sv. Cirila ‘n Metoda za občino Moste priredi 20. avgusta veliko vrtno veselico pod imenom »Ciril-Metodov bob v Šmartnem«, v Šmartnem pri g. Dolničarju, na kar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo. 1 Št. Vid nad Ljubljano. Veliko pogorišče je zadnji čas pri naših klerikalcih. Pogorel je namreč sam Klaniurjev Tone Pred okrajno in deželno sodnijo, v tožbi zoper gospo Cirmanovo. Pogorel je dalje zvesti oproda Zabretov Franc Tome, po domače Dolničar iz Dravelj, in neki njegov kimovec. Sodišče jima jc namreč prisodilo vsakemu po 50 K globe ali pa pet dni zapora, ker sta preveč nasilnim potom Motela biti načelnika gasilnega društva:. Sodišče seveda ni tako lahko nalagati kot kakega Lampeta, posebno pa še ker kolovodje Zabreta ni doma. Šel je menda na Portugalsko, da se tako izogne plačati stroške zapeljanim, in da si tam ohladi svojo jezo. 1 Šent Vid pri Ljubljani. — Očka Belec opravke na razpolago. Obrnite se vsaj na tisto, da vam morda tistih tristo kron kako izmaže. Apeliramo torej na vašo čast in poštenje, g. župnik, da nam te račune javno pojasnite. Apeliramo na vas, kot na količkaj dostojnega človeka, da se ne potuhnete več, kakor je to sicer vaša navada in kar vam tudi ne bo nič pomagalo ter nam točno in jasno odgovorite o tem »romarskem podjetju«, kajti ne mislite, da se stvar pozabi, ker sicer ostane naše prepričanje in spoštovanje do vas primerno vašim dejanjem. Več romarjev, d Krka. Izid državnozborskih volitev v naši občini je našim klerikalcem kar sa-]>o zaprl. Skoraj cel mesec niso mogli iz-pregovoriti v »Domoljubu«, tako je učinkoval izid volitve na nje. Ni čuda! Koliko so se trudili: Raz prižnice je zadnjo nedeljo pred volitvami grmelo in treskalo, kakor da se bliža sodni dan; mali »bomo aristos« se je v svojem smešnem ponosu napihoval kakor žaba, kupoval smotke in hodil z njimi agitirat tudi v napredne hiše. S sladkimi obljubami in grožnjami je hotel pridobiti Povšetu kolikor mogoče veliko glasov; njegov oproda je, četudi s težkim sr- cem, moral vsaj za nekaj časa zapustiti svoj sladki posel in nastopiti sitni posel agitatorja, kar mu je provzročilo kazensko preiskavo. Zares, storila sta, kolikor je bilo mogoče storiti, a navzlic temu tako razočaranje. Kljub vsemu, za vero tako poniževalnemu terorizmu s prižnice, je dobil napredni kandidat 103 glasove. Zares komičen prizor je bil, ako je človek opazoval, kako so se obrazi klerikalnih članov volilne komisije daljšali pri štetju glasov. Ker pa dopisun v 27. številki »Domoljuba« v svoji omejenosti ne ve pravega vzroka okolnosti, da se je oddalo toliko glasov za naprednega kandidata, hočemo mu ga mi pojasniti. Res je, da so vsi razeodnejši občani spoznali, kam vodi politika, katera se s tako vsiljivostjo priporoča raz leco, t. j. z mesta, kjer bi se morala čuti samo’ in edino božja beseda. Vsi župljani so edini v tem, da se taka skrunitev cerkve ne more na noben način opravičevati in da je na vsak način nedopustna. Starejši ljudje, vajeni slišati v cerkvi le razlaganje stvari, strogo verskega značaja, se zgražajo nad sedanjim politiziranjem v cerkvi; vroče-krvna mladina se norčuje in zbija šale; otroci se nad tem pohujšujejo; človeku se zdi pri prihodu v cerkev, da je zašel na volilni shod; ljudje se muzajo in z osoljenimi izrazi kritikujejo kolitikujoče duhovnike. Koliko pri tem trpi ugled vere, o tem naj premišljujejo v to poklicani faktorji sami, kateri bodo tudi za vse posledice odgovorni. Pretečeno spomlad smo imeli na Krki misijon. Misijonarji niso imeli nujnejšega govora, (izvzet je pri tem frančiškan, kateri je imel zares spodobne in primerne govore), kakor da so priporočali Krčanom, naj za božjo voljo sezidajo, in sicer še letos, župniku nov farovž, kajti sedanji je tako razpokan, da švigajo mačke skozi razpoke in da se je zares bati, da bi lepega dne vse skupaj se podrlo na cesto' in pobilo mimogredoče. Ali imate Krčane res za tako zabite ljudi, da vam bodo vsako, še tako očitno laž verjeli?! No, dosegli so ravno nasprotni uspeh, kakor so ga pričakovali; tudi najbolj omejeni ljudje so spoznali pravi namen misijona. Ves napor je torej zastonj in le tem politikantom se je zahvaliti, da se je število naprednih volilcev podvojilo. Ko bi pa ne bila duhovščina izrabljala vere in cerkve v svoje nečedne namene in bi se pri agitaciji posluževala zgolj takih sredstev kot naprednjaki, potem bi bilo sigurno oddanih 2 tretjini glasov za naprednega kandidata. Torej samo z na-silstvom ste si še za sedaj priborili večino in zavest, da se bode tudi to orožje skrhalo, vam ne da spati. Sicer pa le pišite take dopise v »Domoljuba«, ker nam škodujejo ravnotako, kakor svetopisemska Bileamo-va kletev. Nad vami se je že začel spolno-vati rek starih Rimljanov: »Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepoto.« Vašega bojkota se pa tudi prav nič ne bojimo, vsaj ga že zdavnaj dosledno izvršujete, v kolikor niste delali izjem radi tega, da bi nas pridobili na svojo stran. Želimo le, da ga izvršujejo tudi naši somišljeniki povsod; potem l>omo vsaj videli, kdo se bo prvi kesal. Te vaše grožnje nam popolnoma nič ne imponirajo. Sicer bomo pa strogo pazili na to, kdaj bodete prestopili pri tem zakonite meje dopustnosti. Vsaka stvar ima svoj konec; imela ga bode tudi vaša namišljena visokost. Dopisniku, kateri je tako željan dopisovati v časnike, pa svetujemo, naj prične v »Domoljubu« pisati zgodovino svoje stranke in njenih pristašev, bo imel vsaj dovolj gradiva. Tako n. pr. naj izpolni svojo obljubo, da bo poročal o izidu neke kazenske preiskave; opiše naj zavist, ki vlada med dvema klerikalcema radi ljubezenske afere, ker je starejši podlegel mlajšemu in katerih ideal 1k> nastopil potovanje v Rim; kako žalosten konec je vzela slava nekdaj vzornega »Cuka«, kako plačujejo svoje voznike »Cuki« in kako se obnašajo v cerkvi; kdo nosi nočno posodo mesto služkinje iz sobe in še mnogo drugih zanimivosti, katerih pa za sedaj še nočemo omeniti. Nam nič mar, kdo je pravzaprav dopisnik »Domoljuba«. Odgovorni bodete za svoje napade vsi, parirali vam bomo tako, da vam bo zvenelo po ušesih. Ali želite še kaj več in bolj določno izvedeti I! — Pomnite samo, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnee. Menimo, da se razumemo! Toliko za sedaj v odgovor srboritemu dopisniku »Domoljuba«. d Iz Mirne nam pišejo: Dne 2(J. junija t. 1. ob 5. popoldne je prišel v župnišče blazni Fran Rugelj iz Graselj v občini Šont Rupert in se je postavil s poldrugi meter dolgim drogom n)a stopnice župnišča z namenom, da ubije župnika Antona Kocjančiča. Na kričanje farovške mame in služkinje France so pritekli vrli pristaši S. L. S., oboroženi s koli in okle-ščki in s hudim psom, da dobe blaznega v roke. Nobeden pa se ni upal blizu. Šli so zato v cei^kev in začeli zvoniti, da bi priklicali župnika domov, ki je bil ravno na fužini pri svojem oskrbniku Gottfriedu Mallenscheggu, da se z njim zmeni glede občinskih volitev in agitacije. Zvonila pa je baje farovška mama, ljudje pa seveda niso vedeli, zakaj zvoni. Menda pa se tudi Kocjančič ni dosti zmenil za zvonenje, ker ga je moral iti klicat Ocvirk. Kocjančič je nato hodil po celi Mirni iskat pomoči in našel rezarja Pumperja:, ki je bil pripravljen Ruglja ukrotiti. Komaj pa se je Pumper ]>okazal na stopnicah, ga je blaznež udaril z drogom po glavi ter mu prebil črepinjo, da se je Pumper brez zavesti zgrudil. Med tem je pohitel organist s kolesom v Št. Rupert po orožnike, od tam pa so ga poslali v Trebnje, kjer so mu pa povedali, da orožniki nimajo z blaznim ničesar opraviti. 200 župnikovih pristašev besneža ni moglo ukrotiti, nato pa si je izprosil župan pet naprednih mož, da ukrote blazneža, ki je valil izpod podstrešja kamenje, opeko in vse, kar mu je prišlo ' ,f,ka. ^es se je posrečilo Ivami Bulcu, da je Ruglja spravil na tla, nakar so ga drugi zvezali. Tako so rešili Ribnikarjevi vo-lilci Kocjaniča, toda ne morda zaradi njega samega, marveč ker se je bilo bati, da Nagelj zažge župnišče in da zgori vsa stavba* ki bi jo bili morali pozneje Mirenčani zopet zgraditi. d Trebelno. Dolgo smo spali v našem kraju in svet je menda že pozabil na nas. Toda, mi še živimo, a žalibog v dobi srednjeveškega terorizma. Ker pa tega terorizma po ostalem svetu nočejo priznavati, Je to odzvalo jek pri državnem pravdni-st\ii v Novem mestu in pri mokronoškem 0 k raj ne m sodišču. Bilo je na dan volitev v 'bžavni zbor. Kaplan Šešek je dal prinesti °P l>od cerkveno škarpo ravno nasproti '°lišču, da bi bolj udobno popisoval gla-niče in agitiral za našega predobrega adnika. Gosji, komisar ga je moral ponovno opozoriti, naj se v svrlio agitacije oddalji za 50 korakov in isto- je moral sto-Jiti pričujoči orožnik'. Toda bilo je vse za-s onj. Kaplan je izzval celo rabuko, pri ka-t( 'i je bil celo gosji, volilni komisar oklofutan, orožniku pa je očital pristranost. a se to ni pozabilo, je umevno, nekaj zapeljanih in naščuvanih Trebeljanov pa bo imelo jiviliko, premišljati v zaporu in sramoti o usmiljenju in milini naših zagrize-nili dušnih pastirjev. d Iz Mokronoga. Zojiet imamo opra-'1,1 z znano osebo — našim fajmoštrom, 1 ° gim Bukovcem. Njegove grehe smo že mnogoikrat našteli v »Slovenskem Domiu<, Jia moža je toliko sram, kakor jisa strali. Samo enkrat se mu je pobesil nosek, česar še sedaj ne more pozabiti. No, in sedaj krožijo okrog novice, da ima nekaj »nebeškega« na sebi, kar ga bo tudi odneslo iz Mokronoga, toda natančnejši podatki še niso znani in zato o tem še molčimo. Da se pa Ile bn mogel jiritoževati nad mokronoško nehvaležnostjo, mu hočemo tu posvetiti Par vrstic in našteti vsa njegova slavna dela. Da sliši tudi na ime »potcntat na Žalostni gori«, je znano, ni jia znano, odkod to ime. On ima taiko moč, da kar na svojo roko izbira državne in deželne poslance, nnenuje učitelje, nastavlja in premešča zdravnike, določuje občinski odbor in župana. Zadnjič, ko je bil v Mokronogu voli-on shod, jo je malial dolgih krač k orožni- da mu je talar kar odskakoval od a’ lnldrl v sobo ter zakričal: »Alo, kap- CG q.i , 1 noj!« o"° ^ 1)a;>011etc lia rani0> Pa 55 me' nliln i i °zru^ki postajevodja pa je mirno dete vi ^ »Takrat ne, kadar bo- nud' '-1 To ga je poparilo-, njegov 1 m lični nosek se je pobesil v dolgo s]lljUai°’ J)a Sa;l n* čuda, velikanu, od čigar S a )e v°lje so odvisni ljudski zastopniki na Dunaju in vse uradništvo v Mokronogu - se Upre — žandar. — Tako menda k Je mislil naš fajmošter v svoji brezmej-in mogočnosti. Pa poglejmo, odkod ta na-( u ost. Dr. Lampe je naj višji civilni urad-5)ik na Kranjskem, dr. Lampe — bivši kranjski finančni minister — je ljubljenec deželne vlade in deželnega odbora, Bukovec pa je ljubček Lampetov. Zraven tega je Bukovec tudi božji namestnik in kakor je bog ustvaril vse z besedami: »Tako bodi!« in se je zgodilo tako, je hotel tudi Bukovec poskusiti kot božji namestnik. Na, posrečilo se mu je dosedaj vse, razim tiste aferice z orožniki, kajti posrečiti se je moralo, če ne jia je moralo iti v prah pod težko nogo našega gospoda. Torej pod dvojno zaščito in z dvojnimi privilegiji obložen jiašuje naš župnik nad nami, mi pa se krivimo in stokamo pod tem dvojnim jarmom, kakor nekdaj kristjani pod silo turškega. pritiska in v tem obupu vzdigujemo roke proti nebu in kličemo tja gori proti Ljubljani: »K tebi, preljubi naš sveti Lampek, kličemo v stiskali in težavah! No zavrzi rev, čuj prošnje siromaka, vzemi ga k sebi tvojega ljubčka in dovoli, da najde njegova duša za jezuitskim obzidjem miru in utehe — Amen.« d Cerovi log pri Novem mestu. Dne 2. julija se je jiri nas v gozdu, imenovanem »Gaj«, obesil lOletni deček Anton Pavlin. Visel je na hrastu v zanjki lastnega pasu. Ker je bil deček zelo- miren, brihten in izvrsten učenec, je malo težko misliti, da bi si bil sam vzel življenje brez najmanjšega vzroka. Nekateri trde, da je šel k pastirjem, s katerimi se je igral »žandarje in ravbarje«, da so žandarji Pavlina kot roparja vjeli in obesili. Ko so pa. videli, da jim je obešenje le predobro uspelo in da Pavlin brca, so iz strahu zbežali in pustili Pavlina viseti. d Grosuplje. V četrtek, 6. t. m., so našli v Veliki Stari vasi ob cesti mrtvega Jožefa Habiča s Police. Imenovani je služil dve leti pri vojakih ter bil 16. junija odpuščen radi bolezni na pljučih. Do 6. t. m. je bival pri svoji materi v Vodmatu. V četrtek je nameraval obiskati strica v Veliki Stari vasi. Od postaje Grosuplje se je nekaj časa peljal z vozom in potem nadaljeval jiot, peš. Med jiotoma oslabi, zalije ga kri in umre. Cez tri dni so ga našli in prepeljali v mrtvašnico na Polico. d Ponoviče. Dveletni sinček tukajšnje dninarice Marije Kosove je neopažen zašel na železniški tir. Privozil je brzovlalc, kojega stroj je odtrgal dečku desno roko in ga vrgel v jarek. Gorenjske novice o g Moravče. V zadnjem »Domoljubu« je med drugim tudi vprašanje: »Kje je knjižica št. 1135 in 13991« Kdor je radoveden, naj gre h kaplanu Demšarju in mu bo povedal, da jih je poslal »Zadružni zvezi« v Ljubljano. — Glede prve smo že pozvali zvezo, naj jo predloži v realizacijo, sicer ne izplačamo, ker nismo primorani verjeti, da se ta knjižica še nahaja v nje posesti. Glede knjižice št. 1399 pa svetujemo, naj gre dopisnik par let v Demšarjevo šolo, da se nauči zaporedne številke, ali jia- naj si kupi za en »groš« pameti, morda bo potem pogruntal, da je v zaznamku hranilnih vlog le tiskovna pomola, ker št. 1499 nikakor ne more priti pred št. 1400. — Nedavno se je kaplanijska hranilnica v »Domoljubu« bahala, da ima 150 lisoč naloženega denarja. Kdor verjame, dobi cekin; a če kdo jiride jio denar, ga pri vsej »bogatiji« vendar ne dobi. Kje pa je naložen! Morda pri Šušteršiču, ki ga je poslal v Dalmacijo? Zakaj se hodijo ljudje k nam pritoževat? Prvemu diferira na naloženi glavnici kar za 200 kron, drugi dobi 120 K premalo izplačanih, tretji dobi mesto 80 K samo 15 K in še-le, ko stranka zagrozi s tožbo, se načelnik Mertinka spomni, da je storil napako. Taki in enaki slučaji svedočijo, kak red vlada v kapla-nijski šparkasi. Nekdo pa je rekel: »Tomanova jiosojilnica ne bo »falila«, ampak tn-kaj-le v kaplaniji lx> enkrat zaropotalo.« Nas prav malo zanima, kaj in kako bo ro-jKitalo, smelo jia trdimo, da gotovo ne more biti vse v redu, če se dogajajo take stvari. Ljudstvo’ pa bode že samo prišlo do spoznanja, če ne prepozno. g Moravče. Dasiravno je bil kaplan Lovšin že opetovano radi razžaljen ja časti obsojen, vendar še ne da miru; ne more se vzdržati, da bi ne žalil zdaj tega, zdaj onega. Menda mu je to prirojeno. Na dan državnozborskih volitev je bil tako razburjen in jezen, da je kar pihal. Jeza pa se je še jiovečala, ker ga g. volilni komisar ni hotel za zapisnikarja. Duška jezi je dal s tem, da je rekel' določenemu zapisnikarju: »Škandal, da ta človek med našimi sedi.« Dotičnik ga je tožil in obsojen je bil na 4 dni zapora, oziroma 40 K denarne globe. Naj si mož zapomni, da to še ni škandal, če sedi med klerikalnimi kimov-ci človek, ki nima ravno veselja, hoditi v cerkev poslušat mladih kaplanov, ki so vse drugo prej nego duhovniki, ki delajo med ljudmi zdražbo in sejejo sovraštvo v celi Moravški dolini s podlimi lažmi in obrekovanjem. In sveti mož se zopet jezi in preklinja liberalce, češ, »od več kot 500 K so me sjiravili.« — Taki so naši duhovniki. Pred sodiščem se moramo braniti njih na-silstev in obrekovanja. Potem se pa še jeze, da jih liberalci spravijo v stroške. — Držite svoj strujami jezik za zobmi in ne napadajte poštenih ljudi; opravljajte dela, katera vam predpisuje stan, oznanjujte mir in učite ljubezen do bližnjega, potem se vam ne bo treba zagovarjati pred sodiščem. g Goriče nad Kranjem. Neža Konc, kajžarjeva žena in mati čveterih otrok, katerih najmlajši je še-le n (“kaj mesecev star, si je v soboto, dne 8. julija na grozen način končala življenje. Neža Konc je 30 let stara. V četrtek, dne 6. julija je bila pri spovedi in obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur jired samomorom, je bila zopet pri spovedi in pri obhajilu. Prišla je nekako ob 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za- kruhopeko. Njen mož je bil na košnji na travniku, oddaljenem kakih deset minut od hiše. Neža Konc je svoje starejše otroke odpravila od doma k očetu, malega, še-le nekaj mesecev starega otroka pa je nasitila, ga oprala in lepo v posteljico položila. Potem se je Neža Konc slekla popolnoma, zložila obleko na stol, na katerem je stala stekleničica tinte in pero — pisma ni nič zapustila — in je zlezla na gorečo grmado v peči. Okoli 1. popoldne so jo našli sosedje vso pečeno, deloma do kosti sežgano in molečo noge iz peči. Ogenj je še z vso silo plamtel okrog trupla. Ljudje so ogenj pogasili in pustili truplo še do (i. popoldne v peči; potem so je spravili v krsto in odnesli v mrtvašnico. Neža Konc je sama za svojo smrt pripravila vse, kar je potrebno. Na mizo je postavila mrtvaško svečo in škodeljico z blago-slovjjeno vodo in škropileem. Ni dvoma, da je Neža Konc izvršila ta grozni samomor v verski blaznosti. Bila jo krepka, lepa in dobro rejena ženska, a kdo ve, kaj so ji pri vodnem spovedovanju vse natrobili na ušesa. Na kmetih goje duhovniki z vsemi sredstvi še vedno strahovit verski fanatizem. Velik del našega ubogega, zaslepljenega. ljudstva na kmetih živi še vedno v prav srednjeveških verskih nazorih in zato se ni nič čuditi, da si je Neža Konc v tre-notku verske blaznosti, ko je ravno prišla do spovedi, na popisani grozni način končala življenje. o Notranjske novice o n Postojna. Društvo »Sokolski dom« v Postojni priredi v nedeljo, dne IG. julija popoldne ob 3. ljudsko veselico v Postojni poleg hotela »Ribnik« z mnogovrstnim sporedom. — Ker je čisti dobiček namenjen skladu »Sokolskega doma«, računamo na mnogobrojni obisk. Odbor. n Dol. Logatec. Telovadno društvo »Sokol« v Logatcu priredi dne 8. septembra t. 1. večjo veselico, združeno z javno telovadbo. Na to prireditev opozarjamo vsa bližnja društva s prošnjo, da ne prirejajo morebiti v tem času svojih veselic. — Tvrdka Mijo Arko, veletrgovina z vinom in deželnimi pridelki v Zagrebu je po svojem zastopniku br. Alojziju Milavcu v Logatcu naklonila logaškemu »Sokolu« sodček izvrstnega burgundca. Odbor »Sokola« izreka za ta dar tem potom najtoplejšo zahvalo predvsem imenovani tvrdki, ki ima svoja priznano dobra vina vpeljana že v vseh večjih naših krajih in katero kot bratsko podjetje toplo priporočamo, pa tudi vrlemu bratu Milavcu, ki se jtfkot tvrd-kin zastopnik na tako lej) način spomnil svojega društva. Na zdar! n Gor. Logatec*. Predzadnjo nedeljo smo bili po dolgem času zopet enkrat tako srečni, da smo mogli v naši fari pozdraviti — prevzvišenega. Toda lepši sprejem bi prevzvišeni že zaslužil, kakor so mu ga priredili Gor. Logatčani, ki so po zadnjih volitvah očividno pozabili, da je An- ton Bonaventura naš višji pastir. Razven šolskih otrok in nekaj uradnikov, ki so dobili od »zgoraj« migljaj, da morajo škofa pričakovati, je bila pri sprejemu navzoča samo še kopica radovednih žensk in par klerikalnih občinskih odbornikov, ki bi z ženskami vred tudi najrajše padli na kolena, pa jih je bilo menda sram. Niti »Orlov« in bilo zraven, čeravno so drugače pri vsa-ki cerkveni paradi za štafažo. Zastav je bilo še precej razobešenih; toda videlo se je očitno, da se je to zgodilo večjidel le na ljubo našemu miroljubnemu župniku, ker zastave so visele tudi raz naprednih hiš. Ni čuda potem, če so g. škof pri pridigi popolnoma pozabili, da so prišli v Logatec birmovat in ne — razpravljat o izidu zadnjih volitev in o delovanju poslancev v državnem zboru ter hujskat zoper napredno časopisje. Birmanci so prestrašeno in začudeno gledali na prevzvišenega, ki je skakal po prižnici in mahal z rokami, kakor da bi se mu bilo zmešalo, ter govoril o stvareh, katerih otroci pri najboljši volji niso mogli spraviti v soglasje s sv. birmo. Neki star mož pa je izrekel pobožno željo: »Sv. Duh razsvetlji najprvo njega, potem šele otroke.« — Ej, g. škof, tako oznanjevanje božje besede ne bo nikdar rodilo dobrega sadu in pri prihodnjih državnozborskih volitvah bodo Gor. Logatčani še bolj »po svoje naredili«, kakor so letos! n Iz Dol. Logatca. Predzadnjo soboto teden bi se kmalu pripetila na kolodvoru velika nesreča. Poštni uslužbenec Franc Škete 1 je namreč prišel pomotoma z dvokolesnim poštnini vozom v tir, kateremu je privozil osebni vlak, ki je nesrečneža zgrabil in ga z vozom vred pehal pred seboj, oziroma vlekel kakih 40 m daleč. K sreči in na veliko začudenje nesrečnež ni prišel pod vlak, ki bi ga gotovo razmesaril. Tako pa se je nekoliko po kolenih pobil in utegne v enem mesecu zopet izvrševati svoj poklic. — Pretekli mesec se je v vili Mariji ustrelil g. Karel Serini, skladiščni ravnatelj iz Trsta in brat g. Arturja Serini iz Dol. Logatca. Nesrečnik je storil svoj čin brezdvomno v hipni zmedenosti, ker je bil svoje dni v zdravilišču za umobolne na Dunaju. Kljub temu mu dole-njelogaški župnik ni pustil zvoniti, kar je od njega skrajno grdo, pa tudi nesramno, ker je pri tem g. Arturju Serini očital, da pri zadnjih volitvah ni pokazal katoliškega prepričanja. — G. županu Franu Korenčanu je umrla 41etna hčerka Dragica. Prizadetima rodbinama naše sožalje. — Na zadnjem izrednem občnem zboru »Sokola« jo bil izvoljen načelnikom br. Slavko Smole, ki se je — kakor znano — udeležil v slovenski vrsti mednarodne tekme v Turinu, pri kateri so Slovenci dosegli 4. mesto. Novoizvoljeni načelnik se bo gotovo z vnemo vzorsokola posvetil društvu, kateremu sedaj načeluje. n Sv. Križ pri Trstu. Naš župnik Furlan se kaj rad v nekem zakotnem lističu zadira v tukajšnjega g. nadučitelja, kateri se pa za take neslane opazke kaj malo zmeni. Da bi le vsakdo tako vestno izpolnjeval dolžnosti, kakor gosp. šolski vodja, potem bi bilo marsikaj drugače; kajti on se ne vtika povsod, kakor to dela nekdo drugi, ki hoče veljati za sol zemlje. Furlanu leži posebno v želodcu »Slovenski Dom« katerega tukaj mnogo čitajo. Vemo, da bi mu bilo ljubše, da bi se čitalo razne »Bogoljube«, »Domoljube«, »Cvetje z vrta sv. Frančiška« in kar je še takega, a kaj hočemo, ko pa ljudstvo hoče napredovati z duhom časa. Povemo pa na vsa usta^ da v hišah, kjer se širi »Slovenski Dom«, je in bode ravno toliko sreče, če ne več, kakor kjer se širijo klerikalni listi. Najbolje je, da o tem molčimo, da bi ne bil kdo užaljen. Nesreče ne zabrani nikdo, pa tudi če je naročen na vse klerikalne liste tega sveta. — Po svetu * Potres na Ogrskem. Na Ogrskem je bil pretečeni teden grozen potres. Središče potresa moramo iskati med Temešvarom in Kečkemetom, kjer je tudi škoda na poslopjih največja in kjer je bilo tudi več ljudi od opeke in kamenja ranjenih ter v občini Nagy Koriis dva človeka ubita. V Maria - Hegy - Tonyji je neki hišni posestnik z devetimi otroci pokopan pod razvalinami. Potres je bil tako močan, kakor ga na Ogrskem ne pomnijo in v Budimpešti, kjer ni bil čutiti tako močen ter tudi ni napravil toliko škode, tudi strah ni bil pretirano velik, v Kečkemetu pa je potres vzbudil pravo paniko. Ljudstvo se tudi po potresu ni upalo več nazaj v hiše, ker so bile vse hiše več ali manj poškodovane. Tam so morali tudi izprazniti vojašnico in sirotišnico in rotovž je tudi opustošen. — Desna fasada rotovža se je podrla in dimnik je razbil posvetovalnico. Na justičnem poslopju se je zrušilo pročelje in podoba pravice je padla na cesto. Več majhnih hiš se je zrušilo in nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Mnogo ljudi v Kečkemetu in tudi drugod na Ogrskem je zblaznelo, posebno mnogo je med zblaznelimi žensk. — Telefonske in brzojavne zveze so deloma pretrgane. Vesti govore o zemeljski razpoki, ki se je napravila v bližini Kečkemeta, iz katerega švigajo plameni in prihajajo fosforovi plini. Ta vest se nam pa zdi pretirana in do sedaj tudi še ni potrjena. V Kečkemetu vzdržuje policija in vojaštvo red. Vse novozgradbe so morali ustaviti. Skoda, ki jo je napravil potres v Kečkeme-tu, morejo še-le zdaj natančneje presoditi. Občina sama ima milijon kron škode. — Skupna škoda pa bo znašala v Kečkemetu nad 10 milijonov kron. Občinski svet je sklenil, da ne sprejme tuje pomoči, pač pa da zaprosi pri vladi za večje brezobrestno posojilo: Velike preglavice delajo mestu sedaj zidarji, ki hočejo nesrečo brezvestno izkoristiti in zahtevajo naravnost nezasli- šane vsote. — Potres, ki je po zatrdilu učenjakov, posledica usedanja cele ogrske nižine in se bo še večkrat ponavljal, pa je imel' tudi še druge posledice. V Budimpešti na oglu ulice Arena in Szonty utce, je včeraj počila zemlja kakih 20 m na dolgo in napravila se je kakih 25 m globoka luknja, v katero so popadali vozovi. Počile pa so tudi vodovodne cevi in napolnile luknjo z* vodo, tako da so konji utonili. Le s težavo so rešili gasilci voznike iz globoke špranje. Razpoka pa se je napravila vsled tega, ker se je podrl v globini kanal, ki ga je bil zrušil potres. Sosedne hiše bodo morale sedaj biti par dni brez vode, brez plina in brez električne luči. — Mestni stavbni urad pa je mnenja, da se bodo enaki slučaji dogajali še v drugih ulicah. Seveda je promet na podcestni železnici popolnoma ustavljen. * Povodnji v Galiciji in Bukovini. V Galiciji in Bukovini je bila zadnje dni povodenj, kakršne ne pojmijo že 20 let. Skoro vsa polja v mnogih občinah so uničena, V mnogih krajih je povodenj nastopila tako nenadno, da so morali ljudje pustiti vse in se rešiti na strehe in drevesa. Mnogo hiš se je tudi podrlo. Prut nosi s seboj mnogo hišne oprave in ponesrečenih živali. Tudi v Črnovicali je škoda, ki jo je napravila povodenj, zelo velika. V predmestjih so vse kleti in vsa kletna stanovanja pod vodo. Tudi železniške zveze so ponekod pretrgane. Škodo cenijo na več milijonov kron. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Lz tedaj ctSsa-rSsa: — Jzanesljivejšo vrsto! najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se ie izka^t * desetletja kot naibolii 1 ze .v,.n i ' naJt>oJji, „ pravega pa izrečno3le “ Zagreb’ vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. ^ Dvignjene v soboto, dne 8. julija 1911. Dunaj: 26, 9, 28, 58, 67. Gradec: 83, 31, 70, 25, 78. Dvignjene v sredo, dne 12. julija 1911. Brno: 54, 57, 13, 40, 18. Nihče se če ni pokesal, .% ki ]e kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) I in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije SKf* SLAOIN, 7fjnilifl I t0 Je dr> P1- Trnk6cxyia LUldVjB ! SLADNI ČAJ. -ms En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetja pod naslovom v glavni zalogi. .•. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .-. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Posojilnica in hranilnica v jtioravčah 1 obrestuje hranilne vloge po 4-75 °/0 —" ■ in daje posojila po 6 °/„ Uraduje v lastnem .Zadružnem domu1 *_vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako 1 .1 sredo od 4 do 6 ure. 51 F. P. VIDIC & K0MP., LJUBLJANA ^— tovarna zarezanih strešnikov • ponudi vsako poljubno množino pat. dvojno zarezani strešnik - zakrivač S poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola“. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! fliripiosttiluaiMtlis in najtrpežneiSe kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. = Spretni zastopniki se iščejo. — Cržne cene v £jubljani kg govejega mesa 1. vrste . i, ,, „ H* „ • „ » ,, hi. ,, . „ telečjega mesa .... „ prašičjega mesa (svežega) „ (prekajenega „ koštrunovega mesa „ jagnjetovega mesa . „ kozličevega mesa . kg masla................. „ masla surovega . . „ masti prašičje . . „ slanine (špeha) sveže „ slanine prekajene . „ sala .................. „ surov, margarinskega „ kuhan, margarinskega Jajce.............. / mleka. . . . „ „ posnetega „ smetane sladke kisle kg medu . . „ čajnega suroveg piščanec, . . golob . . . raca .... gos .... kapun . . . puran . . , 00 kg pšenične moke 00 „ masla masla asla 00 00 00 00 00 00 00 00 „ koruzne moke 00 „ ajdove moke 00 „ ajdove moke 00 . ržene moke / fižola . „ graha „ feče . „ kaše . „ ričeta. 00 kg pšenice. 00 II rži ... . 00 II ječmena . . 00 II ovsa.... 00 1» ajde .... 00 II prosa belega . 00 II „ navadneg 00 II koruze, nove . 00 II krompirja . . Lasni trg. Cena trdemu lesu 9‘80 do 10 K. Cena mehkemu les 8 do 8'00 K. Trg za seno slamo, in steljo Na trgu je bilo voz sena ................... „ slame.................... „ stelje .................. „ detelja.................. Cena od do K I h | K| h 2 2 1 08 1 80 1 1 92 1 60 1 72 1 | 80 2 20 2I 00 O 40 2 00 2 40 1 10 1 50 i! 60 1 80 11 90 ‘> — 2 60 2 70 2 50 2 60 2 16 2 20 1 80 2 — 1 90 2 — 1 92 2 — 1 90 2 — 2 — 2 10 05 — 06 20 — — — 8 — 10 — — 80 — 90! 1 40 1 601 3 50 80 3 1 60 20 — 40 — 44 1 70 2 00 — — — — — — — 40 60 — — 40 40 — — 40 20 — — 39 80 — — 39 40 — — 38 — — — 36 — — — 32 — — — 18 — — — 23 — — — 40 — — — 36 — — — 31 — — — 20 — 30 40 42 30 — 36 20 — 22 18 — 20 26 40 — — 19 — — — 17 22 50 — 22 — — — 18 — — — — — — 18 — — — 8 0 00 3 80 4 00 3 80 4 (0 1 90 2 00 5 00 5 00 m zx: Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Jelefon štev. 185. ••l • v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani | v lastnem zadružnem domu k v lastnem zadružnem mt domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 819116.121 kron 11 vin. SC upravnega premoženja 20y775.510 kron 59 vinarjev. Obrestuje hranilne vloge po 4/2% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 574% s V2% na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. Proti vsemu. Češki spisal Al. Jirasek. Prvi del. (Dalje.) Njegova hčerka pa ni prišla. V misli zatopljen se je vrnil na dvorec. Ko je bil dal služabnikom, — Marjete in Ane tudi m bilo nazaj, — potrebna povelja, si je dal osedlati konja, nialu na to je zapustil dvorišče in jahal urno proti Bukov-skemu. Njegove misli so bile pri hčerki. Zakaj ni čakala, da dobi ]>orocila, da se on sam vrne z Bakovskega! Da naj se ne ustavlja sveti resnici in da naj ne izziva božje jeze, mu je bila 'lavi rekla pod lipo pri vratih, ko je odhajal. Zopet je videl njen lesen, globok, skoro žugajoč in vendar skrbeč pogled, s katerim ‘St: Je ozrla na njega pri teli besedah. Ali je bila že takrat odločena, ali pa se je šele odločila, ko je prišla tja? Sedaj je dospel do mesta, kjer je davi srečal od groze otrplo, tarnajočo starko. Bot je bila prosta; krog in krog ni bilo nikogar. Morda jo J' našel Bartoli s svojimi tovariši in jo je naložil na voz. Zopet Je gledal pred se in spodbaidal konja, da je hitreje stopil, da bi cim hitreje dospel v mestece. Upal je, da dobi tam svojo hčerko I)1-i Taboritili. Na robu brda pa, odkoder je videl v Bukovsko, je nehote ustavil konja. Solnce je bilo zašlo. Samo oddaljeni vrhovi so se še kopali v njegovih milih, mirnih in čistih pramenih. Globlje spodaj se je iazpiostiiala povsod senca in iz globokih jarkov se jc dvigal večerni mrak. Nad mestecem pa je bilo svetlo. Cerkvena streha m zvoink ter hodnik so se bili že razsuli v ognju; tudi v mestu Ne ' m Ve.5 gorel1°’ sanu> tenak dim se je dvigal še pod nebo. talce pa je gorela strahovita grmada; dogorevala je večidel “iX rraKrj ,u ....................... ogenj ob kolih. Globoko se je zrcalila” a slik Odseval n,i - ■ Scania ta slika v ribniku, ki je visoko so lizali Tf*1 8V1— ZrCahla tako' £loboko> kakor dušeLLima • • 12 fer°ref‘U trdnjaVe- Zrak *e bil poln kakor kakega IZIT'™ * Prihaj&la °d te strani oGtXadlleA Hi Pretila- Slutil je, da bo prišlo tako daleč. Tudi za arov ,' -10’ * Iskal' je samo ljudi. Pri trdni« - ° opi,sto8eilje se »i zmenil katerem je prej mrgolelo ljudi je bVrma n°banega- Nasip’ n£ je videl nekai lindi ki ^ i ’ .I en- Samo blizu mesti je videl nekaj ljudi, ki so tam 'okrog j tT ■, V m videl nikjer; brez dvoma so odšli in hčerka "zt M T 30 J“ * ™ua p°d-- poti v Cele ko je prijahal v mestece, je pregledal vse opustošenji I ovsod zapuščene m požgane hiše, tu in tam plaha perutnini kak pes ali prešič, ljudi pa le malo. Ali so bili zbežal/,’ ah pa s bi h v svojem navdušenju odšli s Taboriti, kakor kolar Šima m enakomisleci; preplašile so jih prepovedi in prorokovan °U ■* oni. klTvpT. in « ^hnj?an”e.,Z1>08lO°1 “ izI'“>eio vse sla! Zaman je klical vladika ljudi, ki jih je videl tu in tam i pogoriščih. \sak, ki je videl oboroženega viteza ie s slnlm pobegnil. Na trgu med zvonikom, med pogorelo- cerkvi in * - frai; in raztrgane knjig(1 lištvo' °M“ ogorkov, zraven razbitih, proznih sotlov’ 0,1 N.a zlr Jft v dušo posebno z,loj, ko je zavel mrak razproVtirali svofctl" Za hip je vladika pozabil na svojo hčerko in se temno oziral po pogoriščih. Mislil je na prebivalce, ki jih je večidel poznal. Potem je privezal konja za vrata pri pokopališču in se je približal cerkvi. Ni pa prišel daleč na razdejanem pokopališču. Povsod na poti so ležali tleči tramovi, ogorki in kamenje, da ni mogel prodreti do cerkve. Ustavil se je nasproti iztrganim vratom in strmel v prazno cerkev, iz. katere mu je zijala nasproti sama tema. Skozi razbita:, visoka okna je padal ozek pramen hiči v cerkveno ladjo, ter je dal slutiti grozovito opustošenje. Težko je vzdihnil stari plemič in se zmislil svoje rajne soproge, ki je počivala tam pri velikem oltarju pod kamenitim tlakom. Tiho je izmolil očenaš, potem pa se je hitro obrnil, zajahal konja in obrnil Bukovskemu hrbet. Ko je bil prišel iz mesteca, je srečal na poti človeka. Ko je (a zaslišal peket konjskih kopit, je hotel pobegniti. Vladika pa mu je že od daleč zaklical, kdo da je in da se mu ni treba bati pred njim. Tedaj šele se je mož ustavil. Bil je to brat ubeglega zvonarja. Ves pobit in trd od strahu je pripovedoval, kako je pobegnil in kaj se je zgodilo. Taboriti so ubili mnogo ljudi; za tri ve z vso gotovostjo; ubili pa so Gregorja Pihant-lika, njegovega starega očeta in kramarja Staneka, ker so se bili zaprli in niso hoteli odpreti, ker s temi hudiči niso hoteli v Tabor... Še delj bi bil tarnal in zmedeno govoril, če bi ga ne bil vladika prekinil z vprašanjem. Na ta način je izvedel, da so se Taboriti pozno popoldan dvignili in odšli. Gotovo se je nekaj zgodilo, neki njegov sosed je namreč slišal, da je prišel jezdec s poročilom ... Nato so se Taboriti dvignili in odšli, najprej oboroženi, potem duhovniki in ženske. »Ali ne veš, katere ženske so bile zraven?« ga je prekinil vladika. »No, te, ki so bile prišle z njimi — pa tudi od tu. Tudi domače, to vem za gotovo, Šimova žena in druge. Za njimi so gnali živino, potem so prišli kmetje in vozovi in zopet oboroženi. Divji hudiči to ...« »Ali si jih sam videl?« »Seveda sam — s temi svojimi očmi — tam od gozda sem. Ležal sem na tleh.« »In kam so se obrnili?« »Tu gori.« Pokazal je proti severu. »Bzi so pustili na lev i strani. Za ondotno trdnjavo pač niso imeli več časa. Najbrže gredo čez močvirja v Tabor, da se izognejo Sobjeslavi na desni.« »In na levi Pribenicam. Prav imaš!« »Bog jih kaznuj!« Razljučen je dvignil mož pest. »Kri so prelili in povzročili toliko gorja...« »Ali so hitro odhajali, ali...« »Zelo se jim je mudilo, peli pa so vendar... Kakor so bili prišli s petjem, tako so tudi odhajali. Bog jih bo že slišal! In cerkev, gospod, naša cerkvica ...!« je tarnal mož. »Oe to vidi naš gospodar! In naš vladar! Da bi jih kaznoval...« Plemič ga že ni več poslušal. Voščil mu je lahko noč, izpodbodel konja in jahal proti Gvozdnemu. Tudi plemičev nečak je bil namenjen tja, ko se je vrnil od hlapca spremljan, izpod Radonic. Prazni voz je bil zaostal daleč za njim; o njem ni bilo ničesar slišati. Oe bi mu bil vladika zapovedal, da mora spremiti samo moške ubežnike, bi to bil le nered storil. Tako pa je rad izvršil to povelje mladi redovnici na ljubo. Imelo je za njega posebno privlačnost, da more spremiti redovnico. Dotlej namreč še ni bil prišel v dotiko z nobeno, poznal jih je le iz raznih pripovedi. Od strica in strine vzgojen ni bil prav nikak prijatelj redovnikov in nun. Posebno zadnje si je predstavljal močno zašem-ljene, neljubeznjive in grde. Ta edina pa, ki jo je sedaj spoznul, pa je bila lepa in nežna; njena slabost je vzbujala njegovo sočutje od trenutka, ko je stal na pragu njene kamrice in je videl njen trpljenja polni, nežni obrazek in slišal njen glas. (Dalje prihodnjič.) S Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Zvišanje delniške glavnice od K 5,000.000 na K 8,1)00.400 z izdajo 7500 novih delnic po K 400'— nominale v skupnem znesku K 3,000.000 — . Prospekt. Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svoj.h lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in reservnih zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništva na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva. Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah: v letu 1907 v letu 1910 Delniški kapital . . 2,000.000 5,000.000 Reservni zaklad . . 235.449 493.464 Vloge....................... 7,240.002 11,064.138 Čisti dobiček . . 182.906 358.273 Skupni promet . . 613.000000 1.033,000.000 Dividenda .... 6"/0 7% Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000 000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400’— nom. Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. min. za notranje zadeve št. 15 955 z dne 9. junija t. 1. odobren, je sklenil upravni svet v svojej seji dne 22. junija 1.1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji: 1.) Subskripcija se vrši v času od 10. do 31. julija t. I. pri centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah, pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in štedioni na Sušaku in ReVi, in pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine. 2) Pravico, subskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420'— za komad, in sicer pripadejo na 5 starih delnic 3 nove. 3.) Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje Število delnic) po kurzu K 445'— za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet. 4.) Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120-— ozir. K 145-— za vsako delnico, ostanek K 300-— pa najpozneje do 30. septembra t. I. Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji. 5.) Nove delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 472% tekoče obresti do 31. decembra 1911. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na dunajski in praški borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472'— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 28'— skoraj 6%no obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije. Ljubljana, 10. julija 1911. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. ras g