NO. 71
,^5 l^kc‘rn
mmm
y
fAve.
' ljl3?
^MdUCAM IN SPfftf? IN UKeOA««
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
HaVfNlAM
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 12, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Nixon predloži! nov poletni program dela
■Predsednik je predložil Kongresu dodatnih 64.3 milijone dolarjev za zaposlk'-iv mladine v poletnih mesecih. Clevelandu namenjenih $700,630.
Washington, d.c. —Pre-
tekli petek je predsednik Nixon Poslal v Kongres predlog za do-datnih 64.3 milijonov sredstev Za poletno zaposlitev mladine P° ameriških velemestih. V ko-Hkor bo Kongres predlog odo-kril, bo ustvarjenih v Clevelandu dodatnih 1,400 delovnih ^est za mladino v starosti 14 do 18 let.
Skupno je predvidenih takih delovnih mest z novim in že Predloženimi programi za demand 6,739. Po prvotnem pro-fTamu jih je bilo le 5,315. Z no-vim programom bo v državi Qhio skupno dobilo možnost zaposlitve v prihodnjem poletju 19»900 mladih ljudi. V Cleve-landu so število povečali pred-vsem zato, ker gospodarski po-l°žaj tod v sedanjem razdobju ni posebno rožnat.
V okviru programa bodo n^adi ljudje dobili zaposlitev Za 9 tednov po 23 ur na teden ob §i-60 na uro.
Predsednik Nixon je v poslanici Kongresu dejal: Za mlade ijudi, posebno za zapostavljene, stegne biti poletje čas brezupnosti in obupa. Toda ni treba, da bi bil. Lahko je tudi doba vciikih priložnosti.
Skupno je predvideno za zaposlitev mladine v poletju 217.2 bilijona. S to vsoto bo ustvar-iehih 514,000 začasnih delovnih Plest za mladostnike v veleme-stih vseh ZDA.
Nixon se zamoril ASkrfn
Washington, d.c. — do-
kier je bil prejšnji predsednik redstavniškega doma na čelu ^0rna, nismo nikoli slišali, da v i bilo med Domom in Belo hi-s° Prišlo do spora. Sedaj se odnosi spreminjajo. Kadar Bela hi-Sa začne godrnjati nad Domo-predsedstvom, se novi pred-®ednik Albert takoj oglasil in rani svojo politiko. Zadnje čase Se jo parkrat prav hudo razjezil P& Nixona, ki je Domu očital, a “nič ne dela”. Takole mu je bral levite:
v .Vsi znaki, kar jih imamo, ka-1°) da smo še zmeraj v gospo-arski krizi 1. 1970. Med tem, ko ^ Peli hiši razvijajo optimistič-se razlage, nam pogled za kuli-odkriva, da naše gospodarstvo zmeraj ustvarja rekorde — P^Pak vse v slabo smer. Zato evzernamo nase odgovornost, damo deželi narodno vodstvo,
da^9111 ta^°	Potrebno,
a končamo enkrat za zmeraj ^spodarsko močvirje, ki se v dežela nahaja že tako dol-
.^ert n a v a j a potem celo j Szakonskih načrtov, ki jih Vaj r.ec^avnkški dom že izglaso-jj. ’ ln Pri tem pikro pripomi-a> da je pri tem tudi ostalo.
Novi grobovi
Jean Remic
V	soboto je umrla po dolgi bolezni 53 let stara Jean Remic v Highlandview bolnišnici, hčerka Johanne Bricel, sestra Tilly Prell. Pokojna je bila rojena v Clevelandu, obiskovala East High School in nato Fenn College ter bila nato kot uradnica zaposlena pri Fisher Foods, dokler ni zbolela. Bila je članica ADZ št. 2. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri s privatnim pogrebnim opravilom, nato na Highland Park pokopališče. Zadnja želja pokojne je bila: Nobenih cvetlio, nobenih obiskov, spominjajte se me z darovi vašim dobrodelnim ustanovam. Bog blagoslovi vse!
Joan Robar
Pretekli četrtek je umrla 25 let stara Joan Robar, hčerka Berthe Cunningham, sestra Johna in pok. sgt. Stephena. Pogreb je danes iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na All Souls pokopališče.
Frank J. Leptinsky
V	soboto zjutraj je umrl 52 let stari Frank J. Leptinsky, 13314 Argus Ave., rojen v Oliver, Penna., zaposlen kot uradnik v skladiščih Fisher Body Co., mož Helen, roj. Cole, oče Franka. Zapustil je 8 sester in bratov. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato v Cameron, W. Va., kjer bo položen k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopahšču v sredo.
Michael H. Juljlia
Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 44 let stari Michael H. Julylia z 18912 West Neff Rd., rojen v Clevelandu, nož Anne L., roj. Hrkaiovic, oče Michelle Ann, brat Mrs. Nick Merick in Ann Julylia, sin pok. Nicka in Elle, roj. Rados, zaposlen pri Reliance Electric Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 12., v pravoslavno cerkev sv. Trojice ob 1. pop., nato na pokopališče sv. Teodozija.
ZSSR 24. kongres KP Jai!!es »0'fa,d#i>“s‘ ni Pline«! sprememb “	““
McCracken ostane
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je zanikale objavljene vesti o nameravanem odstopu načelnika sveta predsednikovih gospodarskih svetovalcev Paula V. McCrackena.
Kongres je bil končan pretekli petek z izvolitvijo vseh dosedanjilh glavnih 25 vodilnih osebnosti na njihova stara mesta.
MOSKVA, ZSSR. — Leonid I. Brežnjev je v petek za zaključek 24. Kongresa Komunistične partije ZSSR objavil izvolitev vseh glavnih vodilnih osebnosti na njihova dosedanja mesta. Kongres sam je potekal in se končal brez posebnega vznemirjanja, pa tudi brez posebne pozornosti. Svet ni dejansko pričakoval nobenih bistvenih sprememb. Na čelu ZSSR je ostala trojka Brežnjev-Kosygin-Pod-gorny, Politbiro je bil razširjen od 11 na 15 članov, ko so bili vanj sprejeti dosedanji 4 na-mestni člani zapolne člane.
Med tem ko je Brežnjev objavil pri navajanju volitev najprej Podgornega in nato šele Kosygina, je bil v časopisju na prvem mestu za Brežnjevim naveden Kosygin in šele nato Podgorny. To je sprožilo nekaj ugibanja o položaju obeh v vodstvu partije. Uradno je Podgorny predsednik ZSSR in predstavnik njene suvernosti, v tem oziru bi naj bil pred Kosy-ginom, ki je pa dejansko kot predsednik vlade odgovoren za vso javno upravo in ima tako dejansko moč v svojih rokah.
Kongres je utrdil in potrdil vodilno mesto Brežnjeva* ki se je kazalo očitno v zadnjih mesecih. V pogledu domače in mednarodne politike ne pričakujejo od Kongresa nobenih večjih sprememb. Kongres je izglasoval, da naj vseh 14.5 milijonov članov Komunistične partije vrne članske izkaznice za zamenjavo z novimi. Stalin je uporabljal take menjave izkaznic za svoje zloglasne čistke. Od Brežnjeva kaj takega ne pričakujejo.
Mujibur Rahman in vsi njegovi pomočniki prijeti
WASHINGTON, D.C. — Po sem dospelih zanesljivih poročilih so vojaške sile prijele tako Mujibura Rahmana kot vse njegove glavne sodelavce in vodnike Avami lige, ki se potegujejo za neodvisnost Vzhodnega Pakistana kot Bengalske države.
SAN FRANCISCO, Calif. — Predsednik Teamsters Union James R. Hoffa je dobil dovoljenje za obisk svoje hudo bolne žene. Preteklo sredo so ga pustili iz zvezne ječe v Lewisbur-gu, Pa., in ga pustili na pot brez spremstva. Njegova žena Josephine, stara 50 let, je od 18. marca v University of California Medical Center zaradi srca.
Pravosodno tajništvo pravi, da taki dopusti niso nič izrednega za jetnike, o katerih sodijo, da ni nevarno, da bi pobegnili. Dopust naj bi bil za nekako en teden. Po prvem obisku moža so zdravniki Josephine Hoffa izjavili, da se je njeno stanje izboljšalo in da imajo upanje, da bo obstala. Preje so izjavljali, da je v resni nevarnosti.
LUKNJA V KITAJSKI ZID!
Ameriško ping-pong moštvo in ameriški časnikarji, ki so bili puščeni na Kitajsko, da spremljajo moštvo in poročajo o njem, so bih izredno prijazno sprejeti. Po 22 letih je to prva skupina Amerikancev, ki je na poti po celinski Kitajski. To naj bi bila “luknja” v kitajski zid, ki deli Ameriko in Kitajsko vse od zmage komunistične revolucije na Kitajskem jeseni 1949.
od zmage komunizma na Kitajskem oktobra 1949. Prijazni sprejem, ki so ga Amerikanci doživeli na Kitajskem, naj bi bil
Hašii postaja Duvalierovo družinsko premoženje?
PORT-AU-PRINCE, Haiti. —
Kaj vse premore diktatura, bo enkrat pričala politična zgodovina republike Haiti. Tam je že dolga leta političen gospodar dr.
Duvalier. Ni še prestar za diktatorja, toda ostal je bolehen, zato je na hitro roko še poskrbel za svojo družino.
Najprvo je dal spremeniti u-stavo, da je bil lahko njegov sin Jean Claude postavljen za zakonitega naslednika svojega očeta na haitskem predsedniškem pre-!ska tla iz Hong Konga, se pe-
WASHINGTON, D.C. — Komunistična Kitajska je pretekli teden nepričakovano povabila ameriško ping-pong moštvo, ki se je udeleževalo svetovnih tekem na Japonskem, na obisk na Kitajsko. Amerikanci so povabilo sprejeli in koncem tedna odšli preko Hong Konga na Kitajsko. Včeraj zjutraj so jim sledili trije ameriški časnikarji, ki naj bi spremljali moštvo in njegove nastope na Kitajskem in o tem poročali. Kitajci so tako moštvo kot časnikarje izredno prijazno sprejeli. V uradnih krogih v Washingtonu sodijo, da je to luknja v kitajski zid, ki
ločuje Ameriko in Kitajsko vse na otoku ni jasen. V glavnem
in ameriški časnikarji so v istem hotelu v Peipingu. Včeraj si je moštvo ogledovalo mesto, zvečer pa jim je kitajska športna zveza priredila banket. Danes si pojde ogledat “Veliki zid”, ki so ga Kitajci zgradili pred več kot dva tisoč leti, da bi zavarovali svojo severno mejo pred Huni in drugimi mongolskimi nomadskimi ljudstvi, ki so silila v bogate predele civilizirane severne Kitajske.
Levičarski študentje vadijo upor na Oeylonu
COLOMBO, Cev. —- Položaj
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne svojo redno sejo v običajnih prostorih.
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Asesment bodo pobirali od 6. dalje.
Nevaren požar—
Požar je nastal v Rockport Nursing Home v Lakewoodu včeraj zjutraj. Nagla pomoč policije in osobja doma gasilcem je uspela rešiti iz doma 22 ljudi, 88 let stari Edmund Louden, v zaterega sobi je požar nastal, pa se je zadušil, predno so ga uspeli rešiti.
mestu vladata red in mir, na podeželju pa ponekod še vedno gospodarijo uporniki, ki jih vodijo skrajni levičarji med štu-
znak, da nastopa med Peipin- j 3enti Guevarovci .
Do konca tedna naj bi bilo ubitih v spopadih 130 uporni-
gcm in Washingtonom odjuga, ki utegne imeti velik vpliv na mednarodno politiko in posebej še na vojskovanje v Indokini.
John Roderick, sodelavec Associated Press, eden od treh ameriških časnikarjev, ki so včeraj zjutraj stopili na kitaj-
stolu. Sin je star šele 20 let, torej še ni kos vladnim poslom, čas pa hiti in ne prizanaša tudi
kov, ki so številčno baje precej močnejši od vladnih oboroženih sil. Predsednica vlada S. Ban-daranaike je preko radia pozvala pretekli petek ponovno upornike, naj se predajo in končajo svojo “noro uničevanje”.
Ijali z vlakom do Kantona in nato leteli od tam v Peiping, poroča iz Peipinga o Ijubezni-
Duvalieru. Menda ga je zadnje vem sprejemu, ki so ga Ameri-čase zopet oplazila kap, tako ne kanci doživeli na Kitajskem, more niti podpisovati uradnih; Roderick je bil na Kitajskem že
aktov. Zato je izročil vodstvo tekočega poslovanja svoji najstarejši hčerki Mariji Denise, ki je menda zelo podjetna pri svojih 29 letih.
Tako je republika Haiti prešla kar na tihem pod žensko diktaturo. Sedaj javnost napeto pričakuje prihodnjo sredo. Takrat ibo Duvalier star 64 let in bo njemu v čast prirejena vojaška parada, sam pa se bo pokazal na verandi predsedniške palače. Radovedni so, kako se bo na verandi obnašal, zato gledalcev parade ne bo manjkalo.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
preje, še pred zmago komunizma, zato ima možnost primerjave. V svojem poročilu pravi, da je še prezgodaj reči, da so padle vse zapreke, ki so zadr-] ževale Amerikance pred vstopom na celinski Kitajsko zadnjih 22 let, vendar je očitno, da je napravljena luknja v nekdaj nepropustni zid.
Uradni odnosi med ZDA in LR Kitajsko so ostali za enkrat še nespremenjeni. Vojskovanje v Vietnamu in posebno vprašanje Tajvana (Formoze), kjer podpirajo ZDA nacionalno kitajsko vlado Čangkajška, sta glavni oviri za zboljšanje teh odnosov.
Ameriško ping-pong moštvo
Predsednik vlade rtove Zelandije ofeisksi ZDA
WASHINGTON, D.C. —Predsednik novozelandske vlade Keith Holyoake je bil sredi tedna v ZDA in se razgovarjal s predsednikom Nixonom in glavnimi njegovimi pomočniki v zunanji in obrambni politiki o mednarodnem položaju, posebno še o Indokini.
Po dveh dneh v Washingtonu je Novo Zelandec odletel na Bermude, članico Britanske Skupnosti narodov, v kateri je tudi Nova Zelandija.
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Zunanji minister je označil pakistansko trditev, da so pakistanske sile uničile v Vzhodnem Pakistanu dve četi indijskega vojaštva, za propagandno laž, pač pa je protestiral proti pakistanskemu zajetju treh mejnih stražarjev. Vesti ki prihajajo v Indijo, trdijo, da pakistanska vojska z ojačenji, ki jih je dobila v zadnjih dneh, nastopa odločno proti domačim silam, ki se bore za neodvisno Bengalijo.
DA NANG, J. Viet. — Rdeči so dobili v zasedo ameriški helikopter, ki je prišel reševat svoje tovariše kakih 20 milj južno od tod. Pri tem je bilo 11 ameriških vojakov mrtvih.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške in domače pomorske sile so prestregle včeraj severnovict-namsko oboroženo ladjo, ko je vozila potrebščine rdečim na raznih krajih ob obali na področju Mekongove delte. Rdeča ladja se ni marala vdati in je bila nato potopljena. To je prva taka ladja po več kot 5 mesecih v južnovietnamskih vodah.
Demokratje se oglasili i odgovorom Nixonu rodi Indokine
^elno oblačno in toplo, na Yjv.ln jutri možnost dežja. Naj-sJa temperatura okoli 73.
WASHINGTON, D.C. — Nekatere vidne demokrate srbi jezik, so takoj začeli kritizirati Nixonov televizijski govor o koncu vojskovanja na Indokitajskem. Zdi se, da so začeli kritiko na napačnem koncu. Očitajo namreč Nixonu, zakaj ni povedal časa, kdaj bo umaknil svoje čete iz Vietnama. Glavni razlog je Nixon povedal že v svojem govoru.
Njegov govor so namreč poslušali ne samo ameriški volivci, ampak tudi vietnamski komunisti. Verjetno so v Vietnamu še bolj pazili na vsako Nixonovo besedo kot v Ameriki, ne samo voditelji saigonskega režima, tudi komunistični voditelji. Saj je tudi od Nixona odvisno, kako bo potekalo vojskovanje v In-dokitajski in ne samo od komunistov. Nixon gotovo ni mogel biti tako nepreviden, da bi komunistom povedal več o svojih načrtih, kot je neobhodno potrebno.
In vendar so se ravno ob to spodtaknile prve demokratske kritike. Na to struno bodo še bolj brenkali razni golobje, ki so zmeraj bolj prepričani, da ne kaže napraviti v Vietnamu nič drugega, kot pobrati šila in kopita in iti domov. Da smo nepristranski: ne oporekamo, da je to tudi ena med možnostmi, dvomimo pa, da je večina naše javnosti že danes prepričana, da je to edina možnost, ki naj konča vietnamsko vojno.
Zdi se, da je pravilnejšo pot izbral dejanski voditelj demokratske stranke O’Brien, ki je naslovil na vse tri glavne televizijske mreže poziv, naj dajo tudi demokratskemu vodstvu na razpolago “enak čas”, da njegova stranka lahko avtoritativno odgovori na Nixonovo stališče. Demokratsko vodstvo misli, da bi bilo najboljše, ako bi dobilo “enak čas” na televiziji že v bližnji prihodnosti.
O’Brien seveda ni napovedal, kakšen bo demokratski odgovor na Nixonovo stališče, je pa omenil, da je demokratsko vodstvo že obravnavalo vprašanje, kdaj naj bo zadnji rok za umik naših čet iz In-dokitajske.
To je vse lepo. Dvomljive vrednosti bi bilo demokratsko stališče, da že sedaj lahko kdo napoveduje, kakšna bo bodočnost vietnamskega vojskovanja. Demokratsko vodstvo lahko brani svoje stališče, toda, kot poznamo demokrate, je nemogoče zabraniti posameznim demokratskim veljakom, da ne bi branili svojega stališča, ki se ne strinja z u-radnim stališčem demokratske stranke.
Stojimo torej pred nevarnostjo, da se bo ponovila debata o dnevu umika zadnjega ameriškega vojaka iz Indoki-tajske. Taka debata bo samo kalila našo politiko, kajti tudi v Ameriki ni nihče nezmot-
ljiv pri napovedovanju prihodnosti.
Ravno tako bi ne bilo preveč koristno, ako bi se debata zgostila na vprašanje, kdo je kriv za vojskovanje v Vietnamu. Pa se menda demokratje pripravljajo tudi na to debato, ki bo le razburjala duhove, nikogar pa prepričala, kdo ima res prav.
Potrebna bi bila debata o vietnamizaciji in o njenih svetlih in temnih plateh, tega se pa naša politična javnost nekako izogiblje. Znano je le stališče skrajnih kritikov, ki trdijo, da vietnamizacija ni bila nikoli kaj prida vredna in ni tudi danes in da ne more služiti kot osnova za strategijo umika naših čet v domovino. Bojimo se, da tudi v sedanji debati ne bo vprašanje vietnamizacije obravnavano od vseh strani. Ce tega ne bo, bo prišla vsa Nixonova ideja o čiščenju pojmov o u-sodi vojskovanja v Vietnamu y meglo, kjer bo tudi obtičala.
NlXOn bil hitrejši RIM, It. — Sv. oče je včeraj v
MIAMI, Fla. — Predsednik vojaškega sodišča polk. Reid W. Kennedy, ki je vodil 4 mesece trajajočo razpravo proti poročniku W. L. Calleyju, je dejal 5 pretekli petek tu novinarjem, j da bi bil on pustil obsojenega iz ječe v hišni zapor, da ni tega storil preje predsednik Nixon.
Poudaril je, da je treba predsednikov poseg presojati v luči vojaškega pravosodja in se ogibati vsemu nepotrebnemu vz-mirjanju javnosti. Po njegovem j je treba predsednikov poseg smatrati za skoraj nekaj običajnega in v polnem skladu z načeli vojaškega pravosodja.
Husein se začasno
pomiril z gverilci
AMAN, Jord. — Po dveh tednih bojev med kraljevimi četami in palestinskimi gverilci je prišlo pretekli petek do pomiritve, ko sta obe strani sprejeli tolmačenje dogovorov o medsebojnih odnosih na temelju sporazumov v Kairu in v Ama-nu preteklo jesen.
Sporazum, ki ga je posredoval načelnik glavnega stana sirijskih oboroženih sil gen. Mustafa Tlas, predvideva, da naj posebna 6-članska komisija nadzira izvajanje dogovorov v Kairu in Amanu.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
velikonočni "poslanici upanja” kakim 100,000 ljudem, ki so ga poslušali na Trgu sv. Pe-rra, napovedal edinost sveta in ohranitev velikih idej človeškega rodu. Zavzel se je za odpravo socialne neenakosti in izrazil upanje za bodočnost kljub vsem sedanjim težavam.
COLOMBO, Ceylon. — Vladne sile se bore proti upornim levičarjem v raznih delih otoške republike. Uporniške sile sestavljajo mladi študentje in brezposelni, ki očitajo vladi, da je prepočasna v uvajanju socializma.
BEIRUT, Jord. — Kralj Husein je odklonil poziv predstavnikov 9 arabskih držav, ki so se sestali v soboto v Kairu k razpravi o položaju v Jordaniji, naj konča spor s palestinskimi gverilci. Ti so včeraj napadli mejne vasi iz Sirije, pa bili odbiti.
JERUZALEM, Izrael. — Obrambni minister Moshe Dayan je včeraj izjavil, da je Izrael voljan pristati na delni dogovor, ki naj omogoči odprtje Sueškega prekopa, toda v vsak tak dogovor mora biti Vključeno premirje ob prekopu, končanje vojnega stanja med Egiptom in Izraelom in prepoved prestopa egiptskih in sovjetskih čet na vzhodni breg prekopa.
PMEm&m DOlSOViNA
mIMWMIm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
iAiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
da ne bi namreč preveč odkril svoje karte vietnamskim komunistom.
Pri tem je treba še vpoštevati pojav, da marsikateri kritik ne verjame, kar trdi predsednik. Misli, da želi Nixon še zmeraj, da bi nekaj čet ostalo v Vietnamu, da varujejo nevtralnost Južnega Vietnama. Tej skupini ni seveda do iskanja datuma, njej bi bilo zadoščeno šele takrat, ko bi zvedela za dan, ko bo zadnji ameriški vojak zapustil Indo-kitajsko, naša dežela pa prepustila jugovzhodno Azijo svoji usodi.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
S16.00 per year; S8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 71 Monday, April 12, 1971
Debata o koncu vojskovanja v Vietnamu pred novim obdobjem?
Morda se je to obdobje že začelo, samo opaziti ga še ne moremo. Preveč smo namreč zaposleni s tragedijo v My Lai in s posledicami zadnje ofenzive v Laosu, ki jih tudi še nismo vseh pregledali. Dokler se ta dva problema ne razkadita, je težko pričakovati, da bi mogli govoriti o novi dobi debate o Vietnamu odnosno Indokitajski.
Zdi se, da bo vsaj debata o My Lai kmalu prišla na tir mirne presoje, kjer danes še ni. Tako upanje imamo radi tega, ker so se že pojavila stališča, ki vpoštevajo tudi razum’, etiko, moralo, odgovornost in ne samo čustvovanja, ki gleda in vidi le v eno smer. Med prvimi se je na primer oglasil bivši tajnik za pravosodje R. Clark in izjavil, naj se predsednik Nixon ne prenagli z uprano pomilostitvijo. Dodal je, da “ne more presojati tega posebnega slučaja, toda, če kdo ubije neoboroženega državljana, ki zanj ne predstavlja nobene nevarnosti, potem bi moral biti odgovoren za uboj. Pod takimi okoliščinami ne vidim razloga za dobrotljivost”. Z drugimi besedami se to pravi; Izčrpa naj se sodna pot, potem šele nastopi trenutek za upravni postopek.
Sen. Fulbright je napravil dve drugi utemeljeni pripombi. Misli, da tragedija v My Lai ni nekaj izrednega. V Vietnamu, Laosu in Kambodži je do sedaj zgubilo življenje okoli 350,000 civilistov, vseh spolov in rodov. Kdo ve, koliko podobnih slučajev s« je zgodilo, pa zanje ne ve nihče. To je verižni pojav, ki se ne začenja in jenja pri po-ločniku, ampak sega navzgor do vrhov. To je bilo ameriško stališče v procesih proti nemškim in japonskim vojnim zločincem. Če so bila takrat ta moralna načela dobra za nas, morajo biti tudi sedaj v podobnih domačih' slučajih. Vsako drugo stališče vzbuja sum po hinavščini.
Obe izjavi načenjata vprašanje, kdaj in kje veljajo moralni zakoni nad vsemi drugimi. To vprašanje ne bo tako hitro rešeno. Zato ni upravičeno, da se slučaj My Lai zagrabi in presoja kot nekaj posebnega, je samo eden med mnogimi podobnimi, še neznanimi.
To omenjamo radi tega, ker bo slučaj My Lai igral svojo vlogo pri problemu, kdaj in kako naj se konča vojna v Indokitajski. Podobno vlogo bo igrala tudi zgodba o la-oški ofenzivi, ki jo bo pa senatni odbor za zunanjo politiko šele začel obravnavati. Zdi se, da je vsa debata že sedaj naravnana na odgovor, kdaj in kako naj se umaknemo iz Indokitajske. Začeten položaj je sledeč;
Predsednik Nixon stoji na stališču, da je treba predvideti točen čas umika, vendar pa pri tem vpoštevati, da se mora umik vršiti brez zgube na življenjih naših vojakov. To naj omogoči “vietnamizacija” vojskovanja. Breme vojskovanja n?j prevzamejo južnovietnamske čete, pri tem pa naj Amerika pomaga z vojno opremo, letali in oskrbo. Naše čete ostanejo v zaledju, dokler ne pridejo na vrsto za odhod domov. Predsednik Nixon ima tudi načrt, kako naj postopoma umika naše oborožene sile, ni se pa do sedaj še nikoli obvezal, kdaj bc poklical zadnji bataljon iz Vietnama. Pravi čiste upravičeno, da bodo to takoj dobro razumeli vietnamski komunisti. Pripravili bodo vse potrebno, da po umiku ameriških čet navalijo na nasprotnike v Južnem Vietnamu s tako silo, da jih čim preje zmeljejo in se polastijo Južnega Vietnama, pa še Laosa in Kambodže. Verjetno so jih zadnje operacije v Laosu še potrdile v veri, da bodo to dosegli, kakor hitro ne bo več ameriških čet v Aziji. Nixon torej še verjame v uspeh vietnamizacije in zida nanjo, kar bi Ameriki omogočilo reden umik naših čet.
Seveda ni s tem rečeno, da Nixon ne bo v podrobnostih spreminjal svojega načrta, morda še prav kmalu.
Čisto drugače mislijo kritiki Nixonove strategije. Prvo, kar pade v oči, je dejstvo, da v njihovih pogledih na umik čet ni nobene prave stične točke. Vsaka skupina kritikov misli po svoje in pri tem menja svoje poglede. Pri tem se posamezne skupine malo ozirajo na interese naših sobojevnikov v Indokitajski. Nixon ne pozabi na primer, da bodo jeseni v Vietnamu predsedniške volitve. Treba je torej paziti, da naša strategija ne ruši političnih računov v Saigo-nu. Lahko bi se namreč pripetilo, da bi komunisti napeli vse sile, da porušijo mirno volivno kampanjo v Južnem Vietnamu, kar bi imelo nepričakovane pritiske na izid volitev.
Med kritiki Nixonove strategije tudi ni skupnega pogleda. kdaj naj naše čete odidejo iz Južnega Vietnama. So kritiki ki bi najrajše videli, da bi se umaknile že do kon-r-a letošnjega leta, drugi se zopet nagibajo na misel, da bi odšle do konca 1. 1972.
S rravo barvo ne more na dan tudi Nixonova okolica. Je seveda ’ peta za idejo, da naj se umik izvrši mirno in redno, toda terminov ne more postaviti iz istih razlogov, ki silijo .c a da ne pove vseh datumov in vseh številk,
Zato ne moremo računati, da bo debata o umiku čet jasna in razumljiva. Nixon ne bo mogel vsega povedati, ker ne bo hotel izdati načrtov komunistom, njegovi kritiki se bodo pa lovili semterja. To bo huda preskušnja za naše živce, pa bo treba prestati tudi to, predno bo moglo oiti vojskovanje v Indokitajski odpisano in prepuščeno zgodovini.	L A.
BESEDA /Z NARODA
Na koncert Mladih harmonikarjev
CLEVELAND, O. — Letos bo-
do Mladi harmonikarji priredili svoj koncert v nedeljo, 18. aprila, ob pol štirih popoldne v avditoriju pri Sv. Vidu. Koncert bo pod spretnim vodstvom dirigenta g. Rudija Kneza.
Ob tej priliki je pomembne važnosti poseči malo, vsaj v glavnih potezah v zgodovino glasbene umetnosti. Če odpremo zgodovino te umetnosti na kate-rikoli strani in sledimo njenemu razvoju od preproste, skromne melodije in ritmov preko pisanih stilnih obdobij vse do našega, časa, bomo opazili, da so si u: varjalci vseh časov prizadevali ukloniti svoje glasbene misli v čimbolj popolno glasbeno obliko. Bogastvo glasbenih domislekov (motivov) še ne pomeni, da imamo pred seboj u-metnino, kot posamezne besede še ne tvorijo stavka.
Na vprašanje, kateri so naši narodni instrumenti, bo povprečen Slovenec najprej pomislil na harmoniko, se domislil klarineta in citer, .za druge pa bo že v zadregi. Dejansko je v našem narodnem izročilu veliko več preprostih in na videz nepomembnih instrumentov — ki pa so zato tembolj zanimivi —, kakor navadnih, iz umetne glasbe znanih instrumentov, ker se dajo uporabiti v zgodovinske razstave.
Glasbena umetnost se je rodila takrat, ko je naravni zvočni svet dobil v človeški družbi značaj vrednote, ko so torej zvočni pojavi dobili poleg naravnih lastnosti še poseben, samo v človeški zavesti obstoječ pomen.
Glasbena kultura ni na svetu sna sama, niti v istem času niti v zgodovini; glasbenih kultur je toliko, kolikor je civilizacij v zgodovini človeštva. Zgodovina glasbe se namreč ukvarja z razvojem glasbe in njenih zakonitosti od davnih dni do danes; v njej je toliko zanimivega, oz. lepega, da je človeku kar žal, ker prostor v tem članku ne dovoljuje bolj obširne razlage.
Najstarejša glasbena kultura je kitajska z izročilom, ki sega v 5. tisočletje pred našim štetjem; pomembna je tudi japonska. Drugačni od teh sta: indijska in m a 1 a j sko-polinezijska, spet drugače so glasbene kulture islamskih narodov, Arabcev, Perzijcev in Turkov. Nam so glasbene kulture teh narodov in dežel tako tuje, kakor so nam tuji njihovi jeziki in pisave.
Naša glasbena kultura je tista, ki je sprejeta v vseh deželah z zahodno civilizacijo in se zavoljo tega imenuje zahodno-glasbena kultura. Samo ta kultura je sledila ideološkim in družbenim preobrazbam človeštva. Zahodna glasba je nastala podobno kot zahodna civilizacija sploh. Razvija se iz glasbenega izročila orientalskih, Sredozemlju bližnjih dežel in iz izročila antične, zlasti grške glasbe, ko je bila v prvih stoletjih našega štetja presajena iz matičnih dežel med evropske narode.
Glasbo, ki so jo posebno cenili, so ljudje podedovali iz roda v red na dva načina: po ustnem
izročilu in po zapisovanju. Pot
ustnega izročila je bila taka, da so starejši ljudje, ki so glasbo dobro poznali, učili mladi rod pesmi in instrumentalnih melodij. V starokrščanski dobi so nastajale celo posebne pevske šole, kjer so učitelji zelo vestno učili mladino koračnih napevov na pamet.
Doslej poznamo notno pisavo preteklosti od matične grške kulture dalje. Nekdanja notna pisava nam je ohranjena na različnih predmetih: na rastlinskih listih, na svili, lesu, slonovi kosti, na steklu, na bakru, bronzu ali svincu, kamnu, v vosku, na pergamentu in na papirju.
V srednjem veku je bila instrumentalna glasba dolgo časa v rokah brezpravnih potujočih pevcev in godcev. Po 13. stoletju so začeli dobivati godci svoje pravice in stalne službe ter dobili vstop tudi v cerkveno glasbo.
Umetnost 19. stoletja je odsev še družabnega življenja v Evropi, leta 1848 od francoske revolucije naprej, ki ni do temeljev pretresla le celotne evropske družbe, marveč -ge preusmerila tudi veletok glasbene umetnosti.
Glasba se je dokončno preselila iz plemiških dvorcev v bogate meščanske salone, javne koncertne dvorane in v novo zgrajena gledališča.
Tako imamo v prejšnjih obdobjih imena skladateljev, ki jih lahko štejemo med največje v glasbeni zgodovini in ki jih zgodovina še danes največkrat omenja, npr. Mozart, Haydn, Beethoven.
MOZART je zapustil preko 600 del, od katerih je večina precej obširnih. Skoro neverjetno število, če pomislimo, da je umrl v 36. letu starosti. Znana je a-nekdota iz njegove mladosti, ko je v Rimu v papeški kapeli prvič poslušal znamenito Allegrijevo skladbo “Miserere”. Skladbo je smel enkrat na leto izvajati samo vatikanski pevski zbor in sicer na Veliki petek. To pravilo je bilo zaščiteno, nihče drug ni imel not te skladbe. Mladi Mozart je po enkratnem poslušanju odšel domov in celo skladbo, ki jo je zelo zbrano poslušal, sedaj samo po spominu brez napake napisal.
HAYDNOVA sklad ateljska zapuščina je ogromna. Obsega več kot sto simfonij, 77 godalnih kvartetov, 38 klavirskih triov, 30 godalnih triov, oratorije, maše in še- mnogo drugih skladb.
BEETHOVENU je, ko se je leta 1792, star 22 let, poslavljal od svojega rojstnega mesta Bonna, da bi odpotoval na Duhaj, prijatelj grof Waldstein napisal v slovo: Dragi Beethoven, odhajate na Dunaj, da prejmete Mozartov genij iz Haydnovih rok. To niso bile samo prijateljske besede, ki naj bi mlademu mojstru lajšale ločitev od prijateljev in rodne grude. V njih je globlji pomeni:	Beethoven je
bil res dedič in naslednik Hayd-na in Mozarta.
Na polju znanosti se je glasbena umetnost bogato razcvete-
šno je bilo življenje tistih, ki so klesali njeno podobo; so preizkusili vse lepe strani in bridkosti svobodnega umetnika.
Vsa čast staršem, ki bodo imeli na odru tega dne tako mlade umetnike. Mladi se trudijo; morda bo pozneje nekateri od njih le nadaljeval in še olepšal to glasbeno podobo. Goethe je dejal, da je samo ena četrtina genialnosti prirojena, ostale tri četrtine pa si je treba pridobiti z neutrudnim, trdim delom.
Glasba je tisti živi vrelec, iz katerega zajema človek tudi da-našji čas vselej, kadar je potreben duševnega osvežila v osebnih stiskah in sprostitvah, v bolečini in veselju. Bili so primeri, ko je posameznik popolnoma o-bupal nad življenjem ter bil odločen, da sam naredi konec, v zadnjem trenutku je zaslišal lepo glasbo, ki ga je popolnoma prevzela, zdramila iz temnih misli ter je prišel do spoznanja, da je le še lepo živeti. Z glasbo se bodri misel, razvnema čustva in krepi voljo; uporabljajo jo za poglabljanja doživetij, za olaj šanje duhovnega in telesnega dela in slednjič tudi za razvedrilo.
Ker je to tako, ne prezrimo tako lepe in pomembne prireditve naše mladine. Na tem kon certu bo igralo 45 mladih godbenikov obeh spolov v starosti od 10. do 15. leta. Vsi ti mladi u-metniki bodo v razkošnih slovenskih narodnih nošah, okrašen ni z rdečimi nageljni. Razume se, vsaka mama bo največ gledala le svojega, kar je popolno-mo naravno, še posebno ste vljudno vabljene vse stare mamice; pridite pogledat naš novi, mladi rod, obujajte spomine in v mislih posegajte globoko nazaj v preteklost, ko so vaši otroci bili še tako majhni, kakor so oni, ki jih boste videle na odru. Ob tej priliki obujajte spomine tudi na vašo mladost; naj izgine odsev otožnosti z vaših obrazov.
Vsi smo željni in potrebni o-sveJŽila. Zopet bomo slišali pri' ljubljene in toliko zaželjene melodije naših lepih pesmi. Donele bodo pesmi in tudi žalostinke o prebujanju narodne zavesti, kakor nam to zgodovina že od davnih dni pripoveduje. Taki spomini, oz. doživljaji .so osvežujoči in prijetni; napolnimo si z novimi “tako potrebnimi” osvežili svoja srca!
Po končanem sporedu bo prosta zabava in ples za vse: stare in mlade in tudi za otroke.
nju, sam. Od časa do časa grem v klet, enega spijem, potem pa začnem na ves glas peti: prvo nabožne pesmi, potem narodne. Ko neham peti, ni nobenega ploskanja in tudi ne izžvižgavanja. Vse je tiho in mirno, ko neham peti. Potem pa še enega spijem in se po opravljeni večerni molitvi podam k počitku. Matt me je resno gledal in končno dejal: “Kako nespametno tratiš svoj čas in svoj glas! Zakaj pa ne pristopiš k našemu pevskemu zboru SLOVAN? Pevci Slovana Te bodo radi sprejeli v svoje vrste. Ti pa boš od tega imel lep pevski užitek. Ljudstvo Te bo s ploskanjem sprejelo!” Storil sem, kar mi je Matt Dolenc svetoval. Po preteku dveh mesecev mi je pevovodja Slovana Frank Vau-ter rekel: “Skoda, da nisi že poprej prišel v naše vrste.” — Teh misli sem danes tudi jaz.
Stara navada, železna srajca. Ta izrek velja tudi meni v polni meri. Pri sestavljanju slehernega dopisa vem, da dopis ne bo popoln, ako ne vključim v njem nekaj zgodovine. Zato jo bo nekaj tudi v tem dopisu.
Bilo je v nedeljo, 6. julija 1924. Takoj, ko smo prišli s kora cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu od službe božje, smo svoje cerkvene pevke obkolili z namenom, da se dogovorimo, kje in na kak način se bomo tisto nedeljo zabavali. Naš sklep je bil, da se udeležimo bazarja, ki ga je priredila korporacija Slovenskega delavskega donia na Waterloo Road. Prijetno smo se zabavali na bazarju. Za nameček k bazarju je agilni pevski zbor JADRAN nastopil proti večeru ter zapel nekaj lepih pesmi. Jaz sem stal v bližini pevskega odra, ki je bil postavljen pod šotorom. V eni izmed pesmi je proti koncu programa mojster tenorist s prikupljivim glasom zapel:
Ko je “oblast prišla v ta prave rokeM
EUCLID, O. — V pismu od prijatelja iz domovine sem dobil dva izrezka iz časopisa. Skoda, da ni objavljeno ime lista in datum izdaje. Prvi se glasi:
V trajni zakon sta včeraj stopila Draginja in Pomanjkanje. Mladoporočenca sta izjavila, da bosta medene tedne preživela kar v Jugoslaviji, ker se tu najbolje počutita.
Nikol’ ne bom pozabil očeta svojega, ki me je zmerom vabil, moj sin, le pijva ga!
Valentin Potočnik
ilšža se Siovasiov
koncert
CLEVELAND, O. — Neko jutro je mlada žena, vsa zaskrbljena, vprašala svojega moža: “Zakaj si se pa že v kuhinji sezul, ko si prišel ponoči domov?” ‘‘Da bi Te ne motil in ne Tvojega spanja!” — “Zakaj si pa prišel po prstih v spalnico?” — “Tudi zato!” “Zakaj si pa potem začel na ves glas peti ‘Kaj nam pa morejo ...?’” — “Ta pesem je pevska himna. Kdor je ne zna, odnosno mu ni ljuba, tak ni popoln pevec.”
Meni ni treba po prstih priti v spalnico, se celo lahko s tovornim avtom pripeljem v njo, pa bi me moja žena ne slišala. Šesto leto že poteka, odkar ona mimo in sladko spi na božji njivi Vernih duš na Chardon Road.
Ker me je tako nepričakovano in brez slovesa zapustila, sem se zaprl sam vase in začel samotarsko živeti.
Nekega dne me je obiskal moj iskreni pevski prijatelj Matt Dolenc. Z njim sem več let vsako nedeljo pel na koru Marije Vnebovzete v Collinwoodu, včasih tudi pri dveh mašah. Skupno sva pela na koncertih, enkrat nastopila celo v duetu. Na moji dolgoletni pevski poti nisem še srečal bolj meni priljubljenega pevca, kot je Matt Dolenc. V po-
govoru sem mu pojasnil, kako la in zgodovina nam pove, kak- živim v tako obširnem stanova-
Nisem se mogel načuditi temu pevcu, ki je s takim občutkom pel to pesem. Očarljivi glas tega pevca in milodoneča harmonija pesmi je zvenela v meni še dolgo po tem dogodku.
Letošnjo poletje je priljubljeni Slovanov tenorist Joško Penko, ki je tudi Slovanov predsednik in povrhu še zborov arhivar, razdelil med nas pevce “Venček narodnih pesmi” Antona Grudna. Pazno sem sledil glasbenemu izvajanju po Franku Vauter-ju, pri deseti pesmi sem pa postal na veliko moje presenečenje na vso moč pozoren. Moja ušesa je milo božala prikupljiva ter znana mi melodija, ista ki jo je Jadranov tenorist pel pred 45 leti na bazarju. Svojemu so-pevcu sem pošepetal, da sem to pesem jaz že čul in da jo je pel moj majhni pevec Jadrana. Tisti pevec je bil Jenko, oskrbovalec La Salle gledališča na East 185. cesti.
Živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa jama. Nikdar nisem sanjal, da se bom jaz te pesmi kdaj naučil ter tudi nastopil z njo. Samo to dobro vem, da s takim občutkom, kot jo je pel tenorist Jenko, je jaz ne bom mogel zapeti. Moj oče so umrli, ko sem bil jaz še otrok, zato me niso mogli naučiti, kako se vino pije!
Kdor ljubi slovensko pesem, ki jo zna peti moški zbor, ima sedaj lepo priložnost to slišati. Koncert bo na Belo nedeljo, 18. aprila, v Društvenem domu na Recher Ave. Začetek bo ob štirih popoldne, cena vstopnice bo $1.75. Slovanovi pevci so tihi za oglaševanje, so pa zato glasni za petje. Ne pričakujte polno vabil preko časopisja. Pa le pridite in pridite na koncert že s pesmijo v svojih srcih!
France Kovačič
Drugi pa:
Mednarodna menjava Čeprav je mojster pretaknil vse domače trgovine, iskal, delčkov za vodovodne naprave ni dobil nikjer. Šlo je za majhne dele, ki stanejo pri nas (če se dobijo) manj kot dva dinarja komad. Pa je naprosil znanca, ki je šel v sosedno državo, naj povpraša in če more, tudi prinese take delčke. Prinesel jih je, res, za približno 100% višjo ceno, kot stanejo pri nas. Mojster je bil nemalo presenečen, ko je ugotovil, da so ti delčki naš domači produkt znane tovarne.
Pred nedavnim je stal pri nas kilogram koruze 0.63 dinarja. Pa so prišli trgovci z novci iz sosedne države in ponudili za kilogram 0.86 dinarja. Ponudili in tudi dobili. Naši živinorejci te dni dobivajo uvoženo koruzo. Plačujejo jo po 1.12 dinarja kilogram. Tudi potrošniki lani tako iskanega blaga kot je cement, so presenečeni ugotovili, da so v tujih vrečah originalne vreče cementa domače tovarne, le da je ta tuja embalaža pomenila za kupce znatno višjo ceno, kot se je sicer plačevala za domači cement, to je cement iste tovarne.
Z začudenjem u g o t avljamo naraščanje deficita v plačilni bilanci s tujino. To je resnično in žalostno obenem. Vendar nekateri udeleženci pri tej mednarodni menjavi tudi krepko zaslužijo in to brez vsakega truda, oškodovan pa je domači potrošnik. Prečudno pa je pri celi zadevi to, da se vzlic negativnim računom taka menjava nadaljuje-..	N. N. ,
Tako v prepisu. Vprašanje — se kaj komunistično izkoriščanje razlikuje od kapitalističnega? Naše slovenske “tovariše”, ki so se bili tako zaleteli, da so v Jugoslaviji pod komunistično upravo, “ko bo prišla oblast v ta prave roke”, slikali naivnim, “da bodo vsi enaki!’” Zdaj kaj pri takem izkoriščanju, se je kaj posvetilo v glavi? V kakšno izkoriščanje so vrgli slovensko domovino, da vse se izseljuje v j Nemčijo. Kako pa se naziva ta uprava; kakšna “buržuazija” pa je to?!	M. Tekavec
— Železniške družbe v ZDA plačajo povprečno vsako uro u-službenstvu $611,000.
/Z NAŠIH VRST
Rock Springs, Wyo. — Spoštovano uredništvo! Ker mi bo naročnina skoro zapadla, jo s priloženim čekom obnavljam in prilagam dar za tiskovni sklad.
Želim Vam dosti novih naročnikov, da bo Ameriška Domovina še dolgo izhajala.
Lepo pozdravljam uredništvo, uslužbence in vse čitatelje Ameriške Domovine. Ciril Jenko
Willard, Wis. — Spoštovani! V pismu Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, le včasih prideta po dve številki skupaj, drugi dan pa nič.
Lep pozdrav ge. Debevec in vsem, ki se trudite pri listu. Vsem želim veselo veliko noč.
Mary Gregorich
Chicago, Ul. — Cenjeno uredništvo! Priloženo pošiljam naročnino in prilagam prispevek za tiskovni sklad. Ameriško Domovino rad berem in ji želim mnogo uspeha v bodoče.
Vas najlepše pozdravljam, kakor tudi vse čitatelje Ameriške Domovine. Rudolph Flajnik
!['
zdi
V0]
da
tel
iti
Sa'
to
]
SV;
eal
I in
je
tei
šal
Po
še
bi
sc
nk
Po
sp
gk
1
J
; 1
1
;
H
P*AN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Izgubljen mož

2di^e S0C^ Prehitro! Meni se '> da ni pijan. Pijanec ne go-ri tako mirno; meni se zdi,
da telju
,Se v glavi meša.” Prija-P°vem, odkod ga poznam
nega sem ga videl za
in kakš
?av° riied drvarji. Ko prijatelj ^Ve> ni se mu več smijal. s on:laj se je naredil dan, bila f S ^r^ateIjem že spet na uli-• Namenila sva se na Rožnik greva mimo velike straže. Bil te ravno semenj in tačas je na s trgu vse polno kramarskih or°v. Okoli jednega je bilo .° ° ljudij, akoravno je bilo
^ zgodaj.
,. Sai ni tako neumen, kakor .^° mislil; ravno pred stražo J® spravil, da mu kdo česa ne »iA*ra^e’" zaslrši se ženski glas in P tem občni meh.
^ kje so policaji, da bi ga gl^aviti v kraj?” jezi se moški
Nato stopiva tudi midva bliže. Na štantu je ležal moj profesor pesništva, ki je sinoči cerkve pregledaval; tu je ležal gol. Zamazano perilo in raztrgano obleko je lepo skrbno razobesil po štantu, škornje si je postavil kraj glave, na vsako stran jedno. Udrti svoj cilinder je držal na trebuhu in nad njim je sklenil roke. Ljudij je dohajalo vedno več, nekateri so se jezili, drugi so se smijali, on je pa lepo sladko spal. Nekdo pripelje mestne čuvaje, ki so ga prebudili. Z zblojenimi očmi je gledal plašno okoli sebe, storil je, kar so mu rekli, oblekel svoje cunje, škornje je pa v roki nesel in vsakega povpraševal, “če je frančiškanska cerkev že odprta”.
Štiri tedne pozneje sem bil na Matevževem pogrebu.
KONEC
JHJVEST IZ DAVMH DN!
g, 1 ° je v mali gorski vasi v ]^Ventji. Na eni izmed malih j. etij, ki so bile precej odda-eae druga od druge, je živel srednjih let, rekli so pri Bregarju, ker je bila hiša V kriket1 in na samem.
stil a ntu umrla in mu zapu-hčerko edinko. Ančki je da° ^ ^t. Ker je oče sprevidel, mu bo že hči lahko gospodi-v 1 a> je sklenil, da se ne bo več
Pač pa se je ogledoval za
ženil,
jmernim zetom. Ančka je bila štei ^ tu(tt pametna m
e Pa tudi pametna v Pa' No je hodila ob nedeljah cerkev k maši, je oko mladeniča ob-In ni bil samo
farno
^airSikaterega
ed!° na n-leh
P. ki bi bil vesel, če bi mu P°sfafi žena. Posebno dva h Se poganjala za njeno naklo-Jenost.
ijj. Patiiikov Janez, čigar oče je hni t5recej lepo posestvo v do-je ’ f’h tudi prekupčevalec in g; rg0val z živino, žitom in dru-pj, 1 Pridelki. Zato je posestvo jg^Pšesl oskrbi žena in sina
km629' Janez ni bil rojen za
lil bj°. Vebko bolj ga je vese-in ^^vina, kjer se lepše živi DŽje služi denar. Da
poleg kmetija ni
. laž fakih '
nstai g0sPodarjev Zajj a ueobdelana, se je bilo je ♦ attfl dobri gospodinji, ki se y rudila od zore do mraka in hišjeStlici Poclpirala tri °glu Pri
Pa	•
Pek Prekmalu 30 se na nlel
Ni aZafe Posledice skrbi in tr-je eaia- Jela je pešati in prej ko Me tl° pričakovati, so nesli neS nikovo gospodinjo k več-hij U Počitku. Tako je ostala })ra brez skrbne gospodinje lo zapuščena. Stari Mest eai’ Se že poprej ni dosti pe-hop2 g0sP°darstvom, je sedaj še je 1 Postajal od doma. Resno eže nag0varjal Janeza, naj j 1 In prevzame grunt. kaž!n?2 ie sprevidel, da res ne
Ije
skov. Bil je marljiv in varčen in si je pozimi z delom v hrvaških gozdovih prihranil par sto goldinarjev. Ker je bilo posestvo majhno, je poleti pomagal pri sosedih, ki so ga radi njegove pridnosti radi imeli.
Francetu je bila Ančka zelo všeč, toda bal se je, da ga stari Podbregar ne bo maral za zeta, ker je bil reven. Zdelo se mu je, da ga Ančka rada vidi, in to mu je dalo pogum, da je enkrat ko je ravno ob košnji pomagal pri Podbregarju; kar odločno vprašal Podbregarja, kaj bi dejal, ko bi on vprašal za Ančko.
Staremu to vprašanje ni prišlo nepričakovano. Vedel je, da France rad vidi Ančko in da tudi njej oko zažari veselja, kadar pove, da bo prišel France pomagat pri delu, vendar neko-’.iko pomisli in reče: “Dobro Te poznam France in Tvoj pokojni oče, Bog mu daj dobro, je bil moj prijatelj iz mladih let, vendar rte bi za vse na svetu hotel siliti svoje dete v možitev s Teboj, ako bi vedel, da si je ona že koga drugega izbrala. Njena sreča mi je čez vse.’” France je bil neizmerno vesel, da ga Pod-jregar ni zavrnil in navdajala ga je slutnja, da se bo vse dobro izteklo.
(Dalje prihodnjič)
APRIL
fc’&lBilv TuUr'i-
Sr.12]
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
18 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17.	— DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.”
18.	— Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci.
25. — Pevski zbor Planina poda
ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
1 — SŠK priredi KEGLJAŠKI
banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue.
2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15- — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
22. — Pevski zbor SLOVENSKI
FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
23 — Dr. Napredek št. 132 ABZ praznuje 50-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— SŠK in Slovenska pristava priredita na prostorij,Slovenske pristave obed z govejo pečenko.
30.	— Na Slovenski pristavi bodo
tekme v odbojki, ki se jih bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
31. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
JUNIJ
5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci.
0.	— Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd.
6. — Proslava DSPB Tabor pri
kapelici na Slovenski pristavi.
13.	— Otvoritveni piknik Slovenske pristave.
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Štajerski "klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
H. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev.
14.	— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ
priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.-
18. — Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi.
25. — Slovenska šola v Collin-
wgodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
1.	— Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White
Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
8. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
14.	-15. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. 15. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
22. — Društvo Triglav v Milwaukee ju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave.
12.	— Društvo sv. Jožefa št.
169 KSKJ bo obhajalo 50-letnico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26. — Podružnica št. 50 SŽZ
proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
OKTOBER
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v. Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — V SDD na Recher Avenue
pripravijo domačo “card party” ob 3. popoldne.
17. — Občni zbor Slovenske
pristave v* Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13.	— Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair
: ^ drugače in je začel premiš-

Vati.
kje bi bila kakšna pri-
a Za možitev. Tako je pri-W pa se je namenil vprašati Hal .°dbregaiju. Ančko je poz-vedel, da če tudi je še j)0cj. a> pa je že izvrstna gos-lriia- In to bi bilo kot nalašč
M^gai
da l0rebiti bi se mu posrečilo, bilo Zalokarjevega Fra-a’ je imel v bližini Pod-• r^a nnalo domačijo, katero E J16 ZaPustila mati, ki je umrlo tetom dni. Oče pa mu
k° bil Še majhen
. ^osP°dinjila mu je sta-SesL'a, ki se je po odhodu Nov , v Ameriko, preselila do-p bratu.
Prg ance je bil lep mladenič, dvenii leti je prišel od voj-
Veseii se, Marija
Veseli se, Marija, božje zmage;
Tvoj Sin je, kot je rekel, zopet vstal! Glej, konec je trpljenja in težav — izmite so krvi in smrti srage.
Ta dan, tako blesteč in poln svetosti, je dan, ki ga naredil je Gospod! Praznuje ga otet človeški rod, saj dar prinaša večne mu mladosti.
Pozabi zdaj, Marija, oni čas, ko strta vsa in žalostna za nas sedmero mečev v srcu si nosila ...
Ves poveličan Jezus jc, Tvoj Sin, zmagalec zla vseh vekov in davnin... Veseli se, Marija, Mati mila!
Ljubka Šorli
Zobni sveder odveč?
S prozorno plastično prevleko skuša ameriški raziskovalec dr. Buonocore zaščititi zobe pred gnilobo. Tekoča zaščitna plast se nanaša na zobe s ščetko, nato pa se strdi pod učinkom ultravio-letnih žarkov. Za poskušnjo je raziskovalec prevlekel s to snovjo zobe 60 šolarjem.
Ugotovil je, da je dve leti u-činkovala stoodstotno. Neprijetno vrtanje na zobozdravniškem stolu bo torej v dogledni prihodnosti morda le še spomin na preteklost.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Ce nameravate letos barvati vašo hišo, nas pokličite ŽE SEDAJ za brezplačen proračun še po stari ceni, ker se bodo s 1. majem plače delavcem verjetno zvišale.
Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
28. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR
22.	— “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
Vesti iz Slovenije
Dražja vožnja na železnici
S 1. marcem so se cene vozovnic povišale za 15%. Da pa ne bi občutneje prizadeli potnikov, ki se dnevno vozijo na delo ali v šolo, niso povišali cen mesečnim vozovnicam za delavce, dijake in študente. Na novo so uvedli 20% popust za vsa povratna potovanja, zaradi tega popusta so ukinili dosedanji popust za nedeljske povratne vozovnice. Nov
e tudi 50% popust za vse upokojence in njihove žene, ki velja le na področju Ljubljanskega železniškega podjetja.
Eksplozija v jeklarni
V železarni Ravne na Koroškem je 15. februarja ob 1.30 eksplodirala velika 25-tonska peč za taljenje železa in povzročila veliko škodo. Človeških žrtev le po naključju ni bilo, ker so delavci, ki delajo ob tej peči, bili tisti čas ravno pri malici. Strokovnjaki so ugotovili, da je do eksplozije . prišlo verjetno zaradi kake zaprte posode z vodo, ki je bila med materialom. Talili so namreč staro železo. Eksplozija je dvignila obok peči in jo vrgla iz ležajev.
SPORNI POLITIK — Slika kaže tri različne posnetke Enocha Powella, bivšega profesorja klasične grščine, ki se je podal v politiko in razburil britansko javnost s svojim odločnim in jasnim nastopom proti vseljevanju pripadnikov nebele rase v Veliko Britanijo. Mož je prav tako tudi proti vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Nekateri hočejo videti v njem ‘'bodočega moža" Velike Britanije.
Neizpodbitno je tudi dejstvo, da kmetje v Sloveniji še vedno nimajo pokojnine, šele pred kratkim je pristojna komisija izdelala osnutek, po katerem naj bi bilo vpeljano kmečko starostno zavarovanje in sicer v višini 250 din mesečno. Potrebna starost za upokojitev je predvidena na 65 let za ženske in moške. Pravico do pokojnine ima samo en član družine. Pokojninski zneski pa naj bi se pričeli izplačevati šele v letu 1973.
Kdo naj vzdržuj« nogometni klub
Na “zborih volivcev” v mariborski občini so razpravljali tudi o financiranju nogometnega kluba Maribor. Nikjer sicer niso prišli do zaključka, da klub ne bi bil potreben, toda na vseh šestih zborih so bili volivci proti financiranju iz občinskega proračuna.
Klub zavrača mnenja volivcev, prisotnih na zborih, ki jih je bilo vsega samo 883, češ da ima Maribor okrog 100,000 prebivalcev, od katerih je velika večina proti ukinitvi kluba.
Oregon prva
Država Oregon je prva uvedla davek na gasolin leta 1919.
Male & Female Help Wanted
Housekeepers — Night shift positions available, 10:15 p.m. to 6:45 a.m. Steady employment. Extra fringe benefits. Apply Personnel Office.
CLEVELAND STATE UNIVERSITY E. 24th and Euclid
(73)
Female Help Wanted
Cook wanted
for Twentieth Century Lanes, 5 hours a day, 5 days a week, from Monday thru Friday, 9:30 to 2:30. Call for interview:
KE 1-8818
(77)
dohiio -JeJlo
Iščemo kuharico
po 5 ur na dan in 5 dni na teden, od ponedeljka do petka, od 9.30 dop. do 2.30 pop. Twentieth Century Lanes. Kličite za sestanek: KE 1-8818
(77)
Moški dobijo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103
MALI OGLASI
Za prevoz lesa
Splošna plovba v Piranu je kupila na Japonskem 16,000-ton sko ladjo, ki bo plula pod slovenskim grbom z imenom Logatec. Ladja je zgrajena specialno za prevoz hlodovine in ima štiri električna dvigala s 15 tonami nosilnosti.
Z Japonske, kjer so jo prevze- ^^ščine ni nujno. Oglasite se li slovenski pomorščaki 27. feb-1 0iJebn0 v uradu* ab kličite 431-ruarja, bo odplula najprej v Južno Ameriko, nato pa jo bodo uporabili predvsem za prevoz hlodovine iz Zahodne Afrike v jadranska pristanišča.
Slovenski kmet 1971
Kot na drugih poljih, tako tudi v kmetijstvu položaj slovenskega človeka v prvih mesecih novega leta nikakor ne kaže na bolje. Stvari se bistveno, pa tudi v podrobnostih, niso mnogo spremenile. Problem mehanizacije, s katerim se že vrsto let ba-vijo doma, še sedaj nima ustrezne rešitve.
Enako se dogaja s krediti. Zlasti v zadnjih časih primanjkuje denarja spričo padanja standarda in stalnega narastka inflacije, je prav kmet tisti, ki je povsod zadnji na vrsti za razne kreditne ugodnosti. Zato se ni čuditi, da narašča pobeg mladine s kmetov še kar naprej. Mnogi od teh pa kar naravnost napotijo svoje korake v tujino, kjer je delo in zaslužek boljši.
Lastnik proda ali odda
krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 451-8166.
X(MWF)
Pri E. 185 cesti
je naprodaj hiša, 2 spalnici in kopalnica spodaj, 1 spalnica zgoraj. Dajte ponudbo.
GEORGE KNAUS Real Estate 483-9300
6,8,12 apr.)
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ »N 68tli S*; 361-4112
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“Ali ste bolni, mati?” vskli-kne, vstopivši. “Ali vam je bilo slabo, ko sem bil jaz spodaj?” “Meni? Ne, Albert; a lahko razumeš, da izdihavajo te rože, tuberose in oranžni cvetovi svoje prve, najfinejše vonje, katerih se je treba šele privaditi. Tako oster duh ...”
“Potem, mati moja,” pravi Albert in položil roko na zvonec, “jih je treba spraviti v prednjo sobo. Vam je res slabo, kajti že prej, ko ste vstopili v salon, ste bili zelo bledi.”
“Da seria bila bleda, praviš, Albert?”
“Tako bledi, mati, da vam je izvrstno pristojalo, a očeta in mene vendar silno vznemirilo.” “Ali ti ‘je oče kaj rekel o tem?” vpraša Mercedes živahno.
“Ne, mati, ampak vam samim; ali se ne spominjate, da je to opazil?”
“Ne spominjam se,” pravi grofica.
Ta hip vstopi sluga, priklican po Albertovem zvonjenju.
“Odnesite te cvetlice v prednjo sobo,” pravi Albert. “Premočno dišijo za gospo grofico.” Sluga uboga.
Tekom prenašanja cvetlic, ki traja precej dolgo, mati in sin zamišljeno molčita.
“Kakšno ime pa je to, Monte-Cristo?” prekine mati molk, ko odnese sluga poslednjo cvetlico. “Ali je rodbinsko ime, ki znači tudi posest, ali zgolj priimek?” “Mislim, da je samo priimek mati, in nič drugega. Grof je kupil majhen otok v toskan skem arhipelu. Sicer mu pa za plemstvo ni mnogo in imenuje se slučajnega grofa, dasi velja v Rimu za velikega gospoda.” “Njegove manire so izvrstne,” pravi grofica, “vsaj kolikor lahko sodim po svojem kratkem pogovoru ž njim.”
“O, lepe, mati, tako lepe, da nadkriljujejo vde, kar sem našel med najfinejšimi aristokrati Evrope, namreč v Angliji, Španiji in Nemčiji.”
Grofica nekoliko pomisli in reče po trenotku obotavljanja: “Ti, moj ljubi Albert, — kar te vprašam, je vprašanje matere, razumeš — ti si videl grofa Monte-Crista v njegovi hiši; ti si bistroumen, poznaš svet in imaš takt v višji meri, kakor je to običajno v tvojih letih; ali misliš, da je grof tudi resnično to, kar je videti na zunaj?”
“In kaj je videti na zunaj?” “Kar si ptravkar rekel sam, namreč velik; gospod.”
“Kakor seijn vam rekel, mati, smatrajo ga za takega.”
“A kaj misliš o njem ti, Albert?”
“Priznam vam, da o njem nimam določnega mnenja. Mislim, da je doma z Malte.”
“Ne vprašam te po njegovi domovini, ampak po njegovi osebi.”
“O, kar se tiče njegove osebe,
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
STREAMWOOD — ROBINSWOOD AREA. — Trade Rent Receipts For A Deed To Property. 2 yr. old twn-hse. Exc. cond. + loc., 2 extra Ige. bdrms., life baths, full bsmt., fenced yd., + carefree liv. w-swim. pool and club house fac. All for $22,500. By Owner. 837-8795	(71)
MOBILE HOME FOR SALE
’62 KOZY 10x56, 2 bdrms., new furnace, including awnings. Good condition. Must be moved. $3,200.
Call owner at 345-8258
je stvar drugačna; na njem sem videl toliko posebnega in ne soglašajočega, da moram na vaše vprašanje, kaj mislim o njem, odgovoriti: smatram ga za jednega oni' Byronovih mož, ki jih je zaznamovala nesreča s svojim usodepolnim pečatom, za neko vrsto Manfreda, Lare ali Wernerja ali za zadnjega potomca stare rodbine, ki je izgubil premoženje svojih očetov ter si je s svojim predrznim razumom, ki ga povzdiguje nad postave človeške družbe, pridobil novo, večje premoženje.”
“Ti praviš?”
“Pravim, da je Monte-Cri-stov otok v Sredozemskem morju, brez prebivalcev, brez posadke, pribežališče tihotapcev vseh narodov, roparjev vseh dežel. Kdo ve, če ti ne plačujejo svojemu pokrovitelju kakega davka.”
“To je mogoče,” pravi grofica zamišljeno.
“Toda kaj škoduje to,” odvrne mladi mož, “tihotapec sem ali tja; vi mi morate pritrditi, ker ste ga videli; grof Monte-Cristo je izvrsten mož in bode v naših salonih vzbujal pozornost. Kajti glejte, to jutro je pričel svoj vstop v pariški svet s tem, da je strmel nad njim Chateau-Renaud.”
“In koliko more biti star?” vpraša Mercedes, polagaje na to vprašanje očividno veliko važnost.
“Pet- do šestintrideset let, mati.”
“Tako mlad! To je nemogoče,”
pravi Mercedes pol Albertu, pol sebi.
“Vendar je res; tri- ali štirikrat mi je rekel, in gotovo brez namena: ‘Tedaj sem bil star dvanajst let.’ Radovednost me je delala pozornega na vsako najmanjšo okolnost, tičočo se njega, primerjal sem podatke, in vedno so soglašali. Star je torej ta nenavadni mož, ki nima nobene starosti, kakor sem prepričan, kakih petintrideset let. Sicer pa pomislite, mati, kako živahno je njegovo oko, kako črni so njegovi lasje in kako gladko njegovo dasi bledo čelo; to ni samo močna, ampak tudi še mlada narava.”
Grofica povesi svojo glavo kakor pod težo prebridkih mis-lij.
“In ta mož je postal tvoj prijatelj, Albert?” vpraša nervozno trepetaje.
“Mislim, mati.”
“In ti... ali ljubiš tudi ti njega?”
“Ugaja mi, in naj reče Franc d’Epiinay zoper njega karkoli hoče, slikati ga mi je hotel namreč kot moža, prihajajočega iz drugega sveta.”
“Albert,” pravi grofica s tresočim se glasom, “vedno sem te prosila, da bodi pri novih znancih previden. Zdaj si mož in bi lahko svetoval meni; vendar ti ponavljam, da bodi previden, Albert.”
“Da bi lahko ubogal ta nasvet, ljuba mati, bi morala biti kaka možnost, da mi grof lahko škoduje. Toda grof ne igra, pije samo vodo, ki jo pobarva z nekaj kapljicami španskega vina; pokazal se je tako bogatega, da bi se mu moral smejati v obraz, če bi si hotel izposoditi od mene denar. Česa torej menite, da bi se mi bilo od grofovo strani bati?”
(Dalje prihodnjič)
Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certitikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in iednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, poopred-sednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
Uradne ptice
ZDA imajo za svojo uradno ptico beloglavega orla, 33 držav Unije pa ima svoje lastne ptice.
Imenik raznih društev
n
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., -•el. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-riki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
icph J. Nemanich, Rudolf Drmota; /ratar A. J. Fortuna. Vodja atle-•ike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega ■lanstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek / mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 .večer. Mesečni asesment se prične x>birati ob 7:00 pred sejo in 25. v nesecu od 6. do 8. ure zvečer v •ruštveni dvorani. V slučaju bolez' li naj se bolnik javi pri tajniku, ia dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201* zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 10. St.: J. W. Kovach in Ralph Goleč; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach 'h Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo ne-leljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-ema članstvo od rojstva do 60 let •tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške >odpore na teden, če je član bolan •et dni ali več. Rojaki v Newbur-diu, pristopite v društvo sv. Lov-•enca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 2.1241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Red’teljica Jennie feme. Z as top. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo / mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; oredsedmk: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 15001 Lake Shore Blvd. 946-6219 olagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in. delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ST. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich. 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bfetjec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Cerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti; Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DKCŠrVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor; Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretii petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop.' v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Vicioi na cesti. N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki:
Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr.
Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr.
Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan: tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND
PODRUŽNICA ŠT. S5 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin, zastopnik za Slov. nad. dom Frank Chesnik, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. m blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. staro poslopje, soba št. 2.
ob 1:30 uri
Članice sprejemamo
v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek. 924 E. 223 St, 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach._ pod- j uri “zvečer,’i^emši feb., julij, avg., predsednik John Hosta, finančni in • bolniški tajnik Jože Grdina 1129_'
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik m blagajnik Joseph Ban, 12.01 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravnild. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic.— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Rose Mickovic, nadzorniki: Alice Grosel, JacK Šimenc in Gertrude Bokal. Zast.ovonošinja Mrs., Mar-.-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zarmck, pod-predsednica Anna Zalar, tajnic; in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v me;secu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
Financial Secretary John M. Spilar’ 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Soir1 rak, 1 year Trustee Anton Grose > 2 year Trustee Mrs. Charles Pluse«-sky, 3 year Trustee Robert Somrak Past Chief Ranger John Petrie Conductors:	Bastian Tramp*
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representath’ Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday 1 St. Mary’s Study Club Room.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpred sednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 1072s Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1038 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Joseph Saver; sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albgrt R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1610 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak,
Ameriška bratska zvez*
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ f
Predsednik John Tanko, 181 264 St., Euclid, O. 732-8930, Pod' predsednik Anthony Zadeli, taja*d j Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive' Mentor, O. 44060, tel. 357-7436 zapisnikarica Rose Intihar, blažji nik Stanley J. Bober. Nadzorni«« Jos. Braddock, Chas. Delsanter, * Rose Sterbank. Katerikoli zdrava1 po volji člana. Asesment se pobtf^ vsakega 25. v mesecu, od 5:o0 a 7:30 če pa je na soboto ali nedelj3’ se pobira na naslednji ponedelj«^ zvečer. Seje so vsak drugi petek '■ mesecu ob 7:30 zvečer v SloveH' skem društvenem domu na Reche Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. I*
Commander Pauline Debev Hon. Lt. Commander P a u 1 in Stampfel, Recording Secretau Frances Tavčar, Record-Keeper a" Sick-Benefit Sec. Josephine Stwa3’ j 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 441* I Phone: 361-0563. Auditors France3 Tavčar, Chairman, Mary Kolega*^ j Ursula Unetič. Representative for the Club of Association of ‘n. S.N.H.: Frances Tavčar, Josephi« | Stwan. Representative for the C°n ' ference of S.N.H.: Frances Tavca« , Regular meetings are held the fir® Wednesday of every month at 7 j in room #1 of the Slovenian N3 tional Home, 6417 St. Clair Dues will be collected by the B®, ord-Keeper on meeting nights ONb' from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1388 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlin* Predsednik Louis Dular, podpre sednik Carl J. Stwan, Taj. in bi* Frances M. Tavčar, 903 E. 73 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Ant° Zupan. Nadzorniki: Anton Zup*’ Carl J. Stwan, Louis Fink. Ch*' Frank Majer, Sgt.-at-Arms ‘ Drobnich, F.M. of G. Louis Mo* S.M. of G. Joseph Može, Stra*‘ Leo Kolegar, Reditelj Jacob Sub®^ — Društvene seje četrto nedeU vsaki drugi mesec v letu 1971 'J jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:3 dop. v Slovenskem narodnem d0*.: (Staro poslopje) v sobi nasp* urada SND. Urad zgoraj in urad« ure od 2. do 4. pop.
“Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu. Odslej, govori Duh, naj se spočijejo od svojega truda, zakaj njih dela gredo z njimi.”
V BLAS IN LJUCEČ SPOMNI
Ob drugi obletnici smrti, odkar je na bojišču v Vietnamu daroval svoje mlado življenje . na oltar svoje nove domovine Amerike naš edini, ljubljeni in nepozabni sin predragi brat, vnuk, nečak in striček
lanes Corpora! Marine Corps
Sylvester Victor Sekne
Padel je pri Quang Namu dne 12. aprila 1969.
V tihem grobu že počivaš leti dve.
Tvoj spomin pa v naših srcih vedno bolj živi!
Lahko naj Te zemlja krije, ispavaj, dragi naš sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili.
Enkrat pa bomo združeni, veselje rajsko uživali.
Globoko žalujoči:
oče in mati FLORIJAN in MARIJA SEKNE sestra FLORI poročena ZAZULA z družino drugi sorodniki v Ameriki in v Sloveniji.
Cleveland, Ohio, 12. aprila 1970.