1W) celo t n (s naše ljudske kulturo, vendar lakti, da bi Slovencem slu/JI obenem koi uvod V etnografijo. Umetnostna godovi na je prav pogosto interesi runa na izsledkih narodopisju, saj se cela obsežna področja, predvsem ljudska umetnost, najtesneje dotikajo njene tvarin« in jo dopolnjujejo predvsem it trni, kjer se njena problematiki! razširi o« vprašanje nurodne umetnostne tvor-misli, njenih omak in podlag. Tudi v jiogledu metode rezi ska van j i je ic domaČa skušnja pokazala, ein se obe stroki lahko srečno dopolnita, Ob doslej objavi jenem prvem delu je sicer Se nemogoče zavzeti slaliKe do celotnega sistema te knjige, podčrtati pa hočemo oklevanja svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da bo zbrano enkrat vsuj, kar je danes mogoče v zaokroženih omili pod&li o slovenskem narodopisju. Prvi del cele-gu zbornika obsega R. Loža rja razpravo Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen, Fr. Kotnika Pregled slovenskega narodopisju, И. Logarja. Naselje in zemljiiče, kmečki dom in kmečka pita. Pridobivam je hrane in gospodarstvo, ter Ljudska hranu, S. Vilfana Očrt slovanskega pravnega narodopisja in B. Orla Slovenski 1 j nilski običaji. Frst Ljubo Кагашап, iiva starina. Petdeset sliko \/ vremena hrvatskih narodnih vladara. Zagreb, Mr v. i/da valaf ki bibliografski zavod. Na 140 straneh so v ti poljudno sestavljeni, dobro ilustrirani kiiji/.uri opisani na j vo&iejSi spomeniki iz starohrvatske dobe. Po kratkem pregledu tfKodovjno naselitve Hrvatov; pokristjanjenja in dobe narodnih vladarjev, preide pisatelj na opis spomenikov. Za uvod nus seznani i. mozaikom solin-slrih miičeacev v Literanu; slede napisi hrv. vladarjev in odli^nikov (sarkofag Iv. Ravenskega, V li «Javo v krstni kamen, Trpimimv napis iz Rižlnica, Bru-iiiiiiiroia napisa iz Mina in i/, topota, M u tililirov v/. Uzdolja, Svetoslavov (?l in Uržislavov v K ni nn. kraljice Jelene v .Soli n n. Sedeli in v Splitu in Bajčanska plošča), oprema cerkva {eilH>rij oltarja si. Marte v Bijaeih. oltarna pregrad» v cerkvici sv.Martina v Splitu^ arkada olt ciborija v cerkvi sv. Trifitria v Koto?ju, hrvatski kralj iz splitske kr^ttie kapele, hrv. dostojanstvenik in Marijina podoba iz Sv. Marije v Bi t kupi j i, pleteninasti ornament iz okolice Du-JirOv-niJka, ploSči / evangelskimi prizori pri Sv, Dnnntu v Zadrti, Cospod v slali n« Sustjepami v Splitu in okvir dvojnega oknu zasebne hiSe v Splitu), cerkve, zad u/iniie in pokopališka (Sv. Kri/ v Mlnu, Sv. Peter v 1'rikn, Sv.Trojica na splitskem polju, Sv. Barbara v Irogini, (_iospa od zvonika v Splitu, eerkov na [i rud i ni in cerkev kraljevega Samostana sv. Mojzesa v Solinu, Sv,Spas na izvoru Celine in starohrv. pokopaliSče v CHavičiiiah), zlatarski in umetni obrt (najdbe iz grobov, na upnice, meči, ostroge, čelade, glinaste posode, relikviar sv. Ase!a v Ninu, evangellar splitske Zakladnice -in miniatura iz OAOTsknga evangel ia rja i r. t<№№2). Tem umetnostno zgodovinskim Spomenikom sledi na zaključnih 11 straneh Hrvatska prele.klosl v pisanih virih (pismo papeža Ivana \lll. Juie/.n Branimiru, Zvonimimvn darilno pismo iz I07H in dogovor Hrvatov z mod jar skim kraljem Kotomanoan 'iz mu| in slikah C, Medviea, J. kljnkoviča, V. 1 vekov iča ter v sliki kronanja kralja Zvanimira v Srdimi v Vatikanu: slike» spremljajo pesmi V. Nazora. Frst. Lj. Karainan, L'art de !a Čotc Orientale de rAdriatiqne. V francosko pisanem propngandnomi zborniku zn hrvatski Jadran, ki je bil tiskan pri Tipografiji v Zagrebu pod naslovom Croatia, je izdal tbt I,j. кагашап na str. 8— IH in /. dobrimi slikami ilustriral zgoraj imenovano razpravo (i nmfitnosli na vzhodni jadranski obali Tu je v kratek, dobro in-formnliven [i rep I cd strnil dosedanje i/.sled Iu* o ata roh rvat.sk i umetnosti ple-leiiiiiusto ornnnicntalnega tipa iu o dalmatinski umetnosti romunske, gotske in rt-ncsau{"ne dobo. Frst> l.j. karamiui, Starohrvatäka umjetnoet, odtis i/ ćasopisa za hrvatska jjovieei, kuj. I. (Zagreb 1944), sir. 52—ftf. — Dva nova d jela o pleternoj oriianientici, miß tam, sir. 133—l№. V prvem ieli dveh spisov je Karuman v kratek pregled strnil rezultate dosedanjega znanja o starohrvatski umetnosti. Nos je najljolj zanimalo poglavje o plcteninasti skulpturi, ki do neke mere izpopolnjuje njegova dosedanja raziskavanju, s katerimi smo se ha vili že v ZUZ XJX.. str. 97 '» Iti vprašanje obravnava tudi drugi j-.goraj navedeni spis, v katerem Koruinaa '.uvKcma stališOe do dveh najnovejših obravnav t. zv, kmgobardske umet-no-4ti, ti« R. Kautscha, Die römische Schmuck kun st in Stein vom (>. bis 10. Jlirli. in E. Schaf Ггпна Die Kunst tier Langobarden in Italien. V prvem spisu so Kareman ponovno ostro obrača proti mnenju, da jo pleteninaela omamen tika izdelek doseljenih barbarskih plemen, predvsem Lajigobardov, Proti temu govori dejstvo, du niti starohrvatske niti istodobne Halske plete [lina sle ekulpture nimajo nil i podobnosti niti yvew z lengo-lMirdsko or namen tik ki krasi kovinske predmeti1, izkopane v grobovih starih Laagobardov v Italiji. Ta namreč pripada vrsti živalske pletenine, kjer se prepleteni trakov i in udje /i val i konfuzno spleiajit v gгел živalskih pri tries L in organ i /S rana jm preglednih, geometrično jasnih sestavili. Odločno se obraću nato proti Stray-go\vs.keöi, ki je m umetnost pripisoval I In au™, kateri nuj In jo bili kot staro izročilo prinesli n«, jng i/ prvotnih prebivališč podobno kakor I^ingohurdi. \a.sproli temu ugotavlja popolnoma v smislu našega nu/iranjsi, isražfcnega v ZUZ XIX., str, 92—97 in y Razpravah filoz.-filol.-.histor, razreda IL, str. 3J.7 do 3(>~. da je nova umri nosi dozorela do svoje značilne oblike v severni in Srednji ItnHji \ S. stol. po Kr, kot regionalna varianta vsi lii.kTutni Lvnipi skupnih pogojev plast jene umetnost L IzhodiSče oblikovanja te zgodnje-srodnjeveÄkc umetnostne vrste je hiäu ■starokršeanska in mitična dekoracija. V novo dozorelih oblikah okr. konca ч. stol. je ia umetnost zelo oddaljena uil starokrsč anski- iti bli/ja okusu in izročilom krasen ja predmetov növO (Josefjenih narodov, ki ne upodabljajo človeške figure iu ne jxi/.imjo plastične oblike, ampak samo p lile v ur oz v predmet radi mikavnosti m oko. Za del antiki neznanih motivov domneva Karuman vir v inieialali miniatur irskih rokopisov, ki so jih 'iliiiski kamnoseki mogli spoznali ju) irskih menihih n. pr, v samostanu Iktbbio tudi v Itn H j i. kar tiči- hrvatsko gradivo, ohranjeni spomeniki kažejo, da so to vrsto umetnosti prevzeli Hrvatje okr, 1. SiKt. s jai-kristjan jen jem. Spomeniki v Bosni in Zahumlju so netivom no nastali pod dalmatinsko hrvatskim vplivom, osamljena skupina teh skulptur v Sisku pa je bržkone v r.ve/.i s poročilom, da je grade/,ki (Mttriarh 1'orttinai 1. 821-poslal I j ude vit u Posavskemu wdarje Ш umetnike, V drugi ra/pruvi karamnn obrata v prvem redu proti te/.nji razlagali motiviko pleteni liable oruimiientjke i/, germanske .predkrSčnnske sHim-