YU ISSN 0350-0330 UDK 39(497,12) (05) Slovenski etnograf Lapova domačija — rojstna hiša Titove matere Viljem Urbas Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah Plavljanje lesa po Savinji Naravna zavetišča pastirjev v Kamniških Alpah Življenje družin v Gradcu pri Pivki Pismenost romskih žensk v Sloveniji XXX LETNIK 19 7 7 Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1979 Y u IbbN Ui5bU-U:330 UDK 39(497,12) (05) Slovenski etnograf XXX LETNIK 1 9 7 7. Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1979 UREDNIŠKI ODBOR: ANGELOS BAŠ LJUDMILA BRAS BORIS KUHAR IVAN SEDEJ TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN LOBODA ODGOVORNI UREDNIK: BORIS KUHAR IZDAL IN ZALOŽIL SLOVENSKI ENJOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI Vsebina-Tables des matieres Boris Kuhar 30 letnikov Slovenskega etnografa Thirty years of the „Slovenski etnograf" Fanči Šarf Razvoj Lapove domačije — rojstne hiše Titove matere v Podsredi 1 The development of Lap's home — the birthplace of Tito's mother at Pod- sreda Marija Sta non i k Viljem Urbas................................... 27 Viljem Urbas Niko Kuret Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah........... 37 Slowenische volkskundliche Materialien in ausiandischen Sammiungen Niko Kuret Dobje pri Planini ok. 1840-1850 Poskus topografskega prikaza po gradivu „Gothove serije" ............... 56 Maria Dobje um 1840 - 1850 Angelos Baš Plavljenje lesa po Savinji................................. 61 The Floating of Wood on the Savinja River Ljudmila Bras Apnenice v Podpeči pod Krimom....................... 75 Lime — Kilns at Podpeč pri Krimu Tone Ce vc Vpliv zemljišča in družbeno-zgodovinskih razmer na življenje pa- stirjev v naravnih zavetiščih na planinah v Kamniških Alpah .............. 93 The Influence of Naturai Conditions of the Soil and of Socio-historical Con- ditions upon Life of Shepherds in Naturai Shelters in the Alpine Pastures in the Kamnik AIps Tatjana B r e g a n t Keramično gradivo iz zijalk na Lepi glavi in Dolgi njivi ---- 113 Marija M a k a r o v i č Življenje družin v Gradcu pri Pivki na Krasu (Oris medse- bojnih odnosov)................................................ 123 Family Life at Gradec near Pivka in the Karst (An autline of mutuai relations) Pavla Š t r u k e I j Statistični popisi o pismenosti romskih ženski v Sloveniji in preučevanje sprememb v njihovem življenju........................... 149 Statistical Data about Literacy of ^U^MpÎMiÉK" Slovenia and Examinations of Changes in their Way of Life KNJIŽNE OCENE Worterbuch der deutschen Volkskunde, ustanovitelja Oswald A. Erich in Richard Beiti, tretja izdaja, predelal Richard Beiti s sodelovanjem Klausa Beitia, Alfred Kroner Verlag, 1974, Stuttgart, 1005 str............................. 159 Zbornik radova Etnografskog instituta knj. 7. Ur. Mirko R. Barjaktarović, Beograd 1974. Etnološka proučavanja džerdapskih naselja II. Izdal Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti. Str. 127, si. 21, 1 zemij............. 159 Vlasta Domaćinović, Škrinje od tesanih dasaka u Jugoslaviji, Vinkovci 1977. Strani 74, slik 14, prilogi 2, tabel 12, karti 2............................... 161 Kelvin Danaher, Ireland's Vernacular Architecture, Dublin 1975 .............. 161 Gaborjân Alice, Magyar népviseletek, Néprajzi értesi'tô a néprajzi muzéum evkônyve, LVIII, Budapest 1976 .......................................... 162 Zorica Rajković, Tradicijski oblici nevjenčanog braka kod Hrvata i Srba u svjetlu pojma „Pokusni brak". Institut za narodnu umjetnost — Zagreb 1975, str. 115 163 Walter Puchner, Braushtumserscheinungen im greichischen Jahreslauf und ihre Beziehungen zur Volkskunde. Wien, Ôsterr Muséum fur Volkskunde 1977. 437 str., 28 slik, 1 zložen zemljevid (=Verôffentlichungen des Oster. Muséums fur Volkskunde 18)............................................. 164 Slika na ovitku: Lapova domačija — rojstni dom Titove matere Boris Kuhar 30 LETNIKOV SLOVENSKEGA ETNOGRAFA Kot nadomestilo predvojnemu Etnologu je leta 1948 izšla prva številka Slovenskega etnografa, nova publikacija Etnografskega muzeja in vseh slovenskih etnologov. „V novo obdobje", je zapisal Boris Orel, prvi urednik Slovenskega etnografa, v uvodniku prve številke. Napoved za nadaljanje obdobje je ponovil ob 20. jubileju Slovendcega etnografa Boris Kuhar. In to novo obdobje, ko se je naša etnološka veda kaUla v novih časih naše socialistične stvarnosti in nihala med tradicionalno prakso in novo porajajočimi se teoretičnimi izhodi, je odražal tudi Slovenski etnograf. Tako kot seje vsebinsko obogatila stroka, tako se na straneh Slovenskega etnografa pojavljajo odslej razprave: Vaščani v obmestju. Izraba prostega časa pri starejših gozdnih delavcih ..., Medsebojna pomoč na vasi..., Izvir in okolje delavk Ljubljanske tobačne tovarne ..., Nekaj značilnosti ljudske kulture v madžarski vasi Motvarjevci..., Življenje pastirjev ... v Kamniških Alpah,... o pismenosti romskih žensk v Sloveniji..., Razvoj Lapove domačije, rojstne hiše Titove matere ... To je le ndiaj naslovov razprav iz zadnjih številk, ki pa tudi že argumentirajo, da je Slovenski etnograf poskušal vključevati tudi sodobno in aktualno etnološko problematiko, način življenja, življenjski stil današnjega človeka, pa najsi bo ta še vedno kmet, polkmet ali pa delavec. Slovenski etnograf je bil v teh tridesetih letih in v teh tridesetih letnikih zrcalo časa, odsev dejavnosti Etnografskega muzeja (Slovenskega etnografskega muzeja), pa tudi usmerjenosti dela slovenske etnologije po osvoboditvi. V tridesetih letnikih je izšlo nad 300 razprav in tematskih študij, monografij, pomembnejših poročil. Slovenski etnograf je postal nepogrešljiva publikacija med domačimi etnologi, muzeologi, pa tudi pri delavcih sorodnih strok, lepo se je uveljavil tudi v tujini. Sedaj že nad 500 izvodov vsake številke gre méd naročnike v več kot 30 dežel na vseh petih kontinentih. Tako kot si slovenski etnologi v zadnjem času prizadevamo, da bi ujeli korak z napredno evropsko in svetovno etnologijo, tako sije Slovenski etnograf prizadeval, in si bo v bodoče še bolj prizadeval za uresničitev vsega tistega, kar je obljubil že ob svoji dvajsetletnici. Njegova vsebina mora še bolj kot doslej odsevati našo vedo kot maiksistično usmerjeno vedo v službi naše sodobne socialistične družbe. ^ Summary THIRTY YEARS OF THE „SLOVENSKI ETNOGRAF" The author discusses the thirty annuals of the „Slovenski etnograf, the publication issued by the Slovene Ethnographic Museum. The first number was published in 1948. This organ began to be published after the Second World War as a follower of the review „Etnolog". During the past thirty years this review has published a lot of contributions i treating various ethnographic questions which proves in its way a vivid activity and ¦ orientation of the activity of the Slovene Ethnographic Museum and also of the whole j Slovene ethnology in the period after the War. j Fanči Šarf UDK 631.116.3(497.12 Podsreda) „1862/1978" RAZVOJ LAPOVE DOMAČIJE — rojstne hiše Titove matere v Podsredi Rojstni dom Titove matere Marije Javeršek^ leži dobrega pol kilometra od ceste, ki vodi j skozi Trebče v Podsredo. Odcep je blizu zadnjih trebških hiš; pot nas vodi po obronku i griča, ki ga na levi puščamo za seboj, nato zavije v ozko sotesko ob potoku Bistrica in gre naprej ob vznožju druge gozdnate vzpetine na naši desni. Takoj ko dobro prestopimo potok, imamo na desni ozek, na levi pa širok pas travnikov, pašnikov in njiv. Domačijo z i vsemi pripadajočimi poslopji zagledamo izza ovinka. Hiša leži na dnu pobočja, okoli nje j pa je vse, kar na tem mestu sodi h kmetiji: dvorišče, gospodarsko poslopje, v katerem so * svinjaki, prostor za mlin, prostor za sadno stiskalnico, hlev za eno kravo in odprt prostor i za shranjevanje orodja. Pred hišo, ob robu dvorišča, stoji kozolec—toplar, blizu njega je j garaža. Velik hlev s skednjem je najdlje od hiše. Pred domačijo so razporejene njive in travniki,^ ob straneh in za njo pa pašniki prehajajo v gozd. Ob strani hiše teče majhen potok Šumetec^. V njem so nekoč napajali živino in prali perilo. V določenem prehodnem času je ta potok tudi poganjal domači mlin. Dobrih 50 m nad hišo je studenec, kamor so nekoč hodili po vodo. Pot, ki vodi do domačije, se ob hiši oziroma hlevu konča; mimo hiše razen domačih ; nihče ne hodi. Tako daje ta dom vtis samotne kmetije, ki jo na vzhodu omejuje potok j Bistrica, na drugih straneh pa griči in gozdovi. Ker so vzpetine blizu, ima hiša pozimi le 1 do 2 uri sonca. Hiša spada pod k.o. Podsreda. Stara hišna številka je bila 48, sedaj je 93; začasno, v letih I pred drugo svetovno vojno, je bil uradni naslov te hiše Loka 90.^ Hiše prvih sosedov onstran potoka sodijo pod k.o. Trebče. Do Podsrede je še približno 4 km ali dobrih 45 minut hoda. Tako domačija ni ne v Podsredi ne v Trebčah in je znana predvsem po hišnem imenu „pri Lapovih". Ledinsko ime „v Loki" označuje lego celotne domačije z zemljo vred. Lapovi so od nekdaj hodili v šolo, v cerkev in v trgovino v Podsredo, le včasih, če so imeli še kakšen drug opravek, so šli v trgovino tudi v 7 km oddaljeni Šempeter (danes Bistrica ob Sotli). S sosedi so se družili le toliko, kolikor so potrebovali njihovo pomoč. Edini družabni stiki so bili ob lickanju koruze in „skubljenju perja" pozimi. V Loki je zemlja slaba. Kolikor je tu njiv, travnikov in pašnikov, so bili že od nekdaj; uvrščeni v 5., 6., 7. in 8. razred.^ Klasifikacija se do danes ni spremenila. Skupaj imajo j Lapovi v Loki danes 37 a njiv, 2 ha 87 a travnikov, 2 ha 64 a pašnikov in 22 ha 63 a | gozda.^ j Lapovi pa imajo zemljo tudi v k.o. Trebče. Tam zemlja ni v enem kosu. Do prve njive hodijo 10 minut, najdlje pa je vinograd z zidanico, do koder imajo dobre pol ure hoda. V zidanici imajo vinsko stiskalnico. Skupaj je danes tam 2 ha in 16 a njiv, 17 a travnikov, 6 a pašnikov in 41 a vinograda.^ Tudi ta zemlja je uvrščena v 5., 6. in 7. razred. Lega je ugodnejša, zato imajo tu pretežno njive. Skupni katastrski dohodek v obeh k.o. jim je j odmerjen na 18.632,04 din.^ Na svoji zemlji so Lapovi ob normalnih letinah pridelali j zvečine vse, kar so potrebovali za dom: koruzo, pšenico, rž, ječmen, oves, proso, ajdo in j piro. Poleg žitaric so pridelovali zase in za živino vse potrebne okopavine. Po potrebi so v 1. Roj. 1864 v Podsredi 48, por. 1881 s Pranjem Brez v Kumrovec, umrla 1918. 2. Imena danes ne uporabljajo in ga tudi ne poznajo več. ' 3. Notarski zapis (Razdružijna in izročilna pogodba), Kozje, 20. 8. 1938. ¦ 4. Franciscejski kataster s protokolom iz I. 1826, Arhiv Slovenije, Ljubljana. 5. Posestni list št. 45 za leto 1977, Geodetska uprava pri Skupščini Šmarje pri Jelšah. Pri vseh navedbah velikosti zemljišč so m^ zaokroženi navzdol ali navzgor. 6. Posestni list št. 273, prav tam. 7. Navedena posestna lista. 2 Fanči Šarf Lapova domačija v franciscejslstumi popolari Italiani del Prinno Ottocento. Milano 1958. (Za Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 39 širokopotezne „evropske" akcije, bi imeli že davno „il primo panorama socioculturale delle popolazioni europee . . ."® Vprašalnice niso bile Napoleonova zamisel, spoznal pa je — tudi on — njihov pomen za svojo vladavino. Vsekakor se je rodila iz znanstvenih pobud zamisel zanje v porevolucijski francoski Société des Observateurs de l'Homme I. 1804. Konkretno obliko je dobila v klasični vprašalnici. Questionnaire, I. 1805 v Parizu ustanovljene Keltske akademije (Académie celtique).'' Zdi se torej, da segajo korenine vojvodove akcije dlje, kakor sklepajo njegovi štajerski biografi. Nadvojvodov namen je bil, pripraviti obsežni „statistično-topografski" opis vojvodine Štajerske, vzporedno pa tudi „kritično in filozofsko" zgodovino Štajerske (in Koroške). Za prvo naj bi zbral podatke s poročili kameralnih oskrbnikov jn okrajnih komisarjev. Pozabiti ne smemo, da je temeljil tedanji (fevdalni) upravni sistem na gospoščinah (Herrschaften), administrativno zajetih v okraje (Bezirk) in okrožja (Kreis — kresija). Štajerska je bila razdeljena na pet okrožij; na bruško (Bruck an der Mur), na judenburško, na graško ter na mariborsko in celjsko. Zadnji dve sta zajemali Slovensko Štajersko. Severna meja svoječasnega mariborskega okrožja se v glavnem krije z današnjo etnično in državno mejo.^ Leto 1848 je prineslo razpad fevdalnega sistema in novo upravno razdelitev po novih okrajih. Nadvojvoda je v času, ko je snoval svojo vprašalnico, sam prepotoval del Slovenske Štajerske (1810—1812) in poskušal sam zapisovati svoje poizvedbe.^ Točni čas nastanka njegove vprašalnice ni znan. Razposlana je bila 16. januarja 1811 pod naslovom „Fragentvvurfe an sammtliche steyermarkische Werbbezirke zum Behufe einer physica- lischen Statistik dieses Landes" in ni nosila nadvojvodovega podpisa.'' ° Naslov pove, da ne gre za izdelana vprašanja, marveč le za osnutke (Entwurfe) vprašanj, za pomoč in pobudo poročevalcem, ki naj bi ob njih sestavili svoje poročilo ali opis. Vprašanja - vseh je 132, natisnjena so na 7 tiskanih straneh vel. 8° - tudi niso oštevilčena. Nadvojvoda je snov razdelil na sedem poglavij, ki obsegajo: I. topografsko—politično območje, II. versko—nravstveno območje, podatke in literaturo se zahvaljujem dr. Milku Matičetovemu, ki je sodeloval pri Rivovi publikaciji 1966 - škoda, da teh objav v naši literaturi doslej še nihče ni omenil!) - Integralna besedila odgovorov iz vseh italijanskih okrožij je končno objavil in z zajetno študijo pospremil Giovanni Tassoni, Le inchieste napoleoniche sui costumi e la tradizioni del regno italico. Bellinzona 1973 (= Arti e tradizioni popolari 9). 6. Tassoni, n.d. 17. 7. Gl. J.A. Dulaure, Mémoires de l'Académie celtique, I. Paris 1808. - Vprašalnice obsega 51 vprašanj. •8. Gl. F.X. Hlubek, Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark. Gratz 1860, 52. - Po 45 letih je prikazal stanje I. 1905 po avtopsiji neki A.B. v ..Slovenskem Narodu" 38 (podlistki od 26. 10. 1905 passim do 27. 11. 1905), ,,Slovensko-nemška meja na Štajerskem". 9. Tako so uvrščeni v (,,Gbthovo") gradivo daljši zapiski nadvojvode Janeza z njegovih obiskov v Jurkloštru, Olimju in Žicah. 10. Nekaj pozneje, 10. septembra 1811, je sledilo nadvojvodovo osebno vabilo k zbiranju zgodovinskega gradiva. — ..Zbiralna mrzlica" je bila očitno v zraku. Neopažena je ostala pobuda „Laibacher Wochenblatt" 14 (31. 10. 1817), kjer izdajatelj v pripravi reorganizacije svojega lista poziva k zbiranju domačega ..ljudskega blaga" in zanimivosti, ki bi jih bil voljan objavljati, zlasti slovenske šege in navade (f. Slovenische Sprache, Sitten, Gebrauche, Gewohnheiten, Volkssagen, Volksiieder und Sprichwbrter) in topografske podatke (b. Vaterlandische sowohi alte, mittlere, als neue Geo— und Topographie, Statistik in stfeng wissenschaftiicher Form). 40 Niko Kuret Prva stran vprašalnice nadvojvode Janeza iz 1811. III. fizikalno—naravoslovno in splošno medicinsko območje, IV. gozdarsko območje, V. gospodarsko območje s poljedelstvom, travništvom, živinorejo, planšarstvom, vino- i gradništvom in prikazom krajevnega gospodarskega stanja, VI. montanistično območje, ; VIII. komercialno območje. Kurende okrožnih uradov (prva že I. 1811) so pritiskale na okrajna oblastva (Bezirks- obrigkeiten) za skorajšnjo dostavo odgovorov (bolje: poročil — ,,operatov"), toda uspeh ni bil zadovoljiv.^'' Kurenda iz I. 1815 je postavila („zadnji") rok: 15. april 1815. Kaže, da tudi to ni pomagalo. V letnih poročilih „Joaneja" (Joanneum), ustanove, ki jo \ je nadvojvoda poklical v življenje kot hrbtenico vseh svojih kulturnih prizadevanj,''^ j nekoliko zasledujemo potek akcije in dohajanje operatov. | Sestava takega operata ni bila igrača in za marsikaterega funkcionarja ali uradnika je bila trd, da, pretrd oreh. Saj je bilo med operati, kolikor jih je nadvojvoda dobil v roke, le malo takih, ki bi obsegali manj kakor 100 rokopisnih strani vel. 8°. Mnogo operatov poročila pohvalno omenjajo. 11. Vse so spravljene v ,.Gothovi seriji" Schuber 4. Heft 70 (Eriasse. Fregepunkte u. dgl.). I 12. Gl. Georg Góth, Das Joanneum in Gratz. Geschichtiich dargestellt zur Erinnerung an seine Grundung vor 50 Jahren. Gratz 1861. in pa: Das steiermârkische Landesmuseum Joanneum und seine Sammiungen ... Redigiert von Dr. Anton Meli. Graz 1911. Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 41 Prva stran vprašalnice G. Gotha okrajnim ob- lastvom iz 1843 L. 1811 — tako razbiramo iz poročila''-' — so prišli prvi operati tudi iz mariborskega in ! celjskega okrožja:^'* za Ptujsko goro (144 strani), za Magistrat Ptuj, za Falo (178 strani), | za Studenice (93 strani), za Rajhenburg (Brestanico), za MislinjoJ^ \ L. 1812 sta omenjena v poročilu^^ le operata za Konjice (122 strani) in Rogatec (75 strani). V poročilu za I. 1813''^ se omenjata samo operata za Ormož (80 strani) in Slivnico pri '] Mariboru.''^ V I. 1814 navaja poročilo''^ operate za minorité v Ptuju, za Jarenino (202 strani), za Hrastovec pri Mariboru (132 strani). V letniku 1818 objavlja poročilo poziv vsem prizadetim, naj gradivo pošljejo čimprej.2° Rok, postavljen s kurendo iz I. 1815, je bil izdatno prekoračen. Zanaprej se v poročilih akcija ne omenja več. Nadvojvoda je odnehal. 13. ,,Joanneum". Erster Jahresbericht. Gratz 1812, 13-15. '< 14. Za nemško ozemlje jih nisem evidentiral. 15. Na njihovem mestu v „Gothovi seriji" nisem našel operatov s Ptuja in iz Mislinja, za rajhenburški (= brestaniški) operat pa je zapisana pripomba: ,,Ausgehoben fijr Prof. Geramb 1939." Usode teh operatov za zdaj še nisem zasledoval. 16. „Joanneum". Zweiter Jahresbericht. Gratz 1813, 8—15. 17. „Joanneum". Dritter Jahresbericht. Gratz 1814, 20-21. 18. Slivniškega operata tudi nisem našel na njegovem mestu. ! 19. „Joanneum". Vierter und fijnfter Jahresbericht. Gratz 1815—16, 28—29. 20. „Joanneum". Siebenter Jahresbericht. Gratz 1818, 14. 42 Niko Kuret Dr. Valentin Pogatschnigg (1840-1917). Foto: Landesmuseum fiir Karnten, Celovec. V Gothovi seriji sem naše! za ta čas le še nekaj uradnih poročil, večidel (tiskanih) preglednic (tabel). Značilen je svojevrstni primer z operatom iz Podsrede (145 strani). Sestavljen je bil z veliko zamudo I. 1821, pa je obležal v konceptu. Po več kot 20 letih ga je avtor poslal G. Gbthu 6. avgusta 1843 (spremno pismo). To pa je bilo do 1831 vse, kar je mogel doseči nadvojvodov poziv iz I. 1811. Bera je bila več kot skromna. Treba je bilo novega, odločnega in ekspeditivnega moža, ki je akcijo vzel v roke. To je bil Georg Gôth. Georg G ô t h^"" se je rodil 29. decembra 1803 v Reindorfu (danes: Rudolfsheimu) pri Dunaju. Po privatni maturi je na univerzi vpisal filozofijo, matematiko in fiziko, pozneje je vpisal še pravo. Po končanih študijah (1827) je šel naprej za domačega učitelja na Štajersko. Tu se je seznanil z nadvojvodom Janezom in I. 1830 postal njegov arhivar, bibliotekar in drugi zasebni tajnik. Ambicioznega mladega moža to delo ni moglo povsem zadovoljiti, zato mu je nadvojvoda kmalu pomagal do asistentskega mesta za elementarno matematiko na Joaneju, kjer pa so bile težave z učnim načrtom. Goth je I. 1839 rajši sprejel mesto bibliotekarja in kustosa pri Kmetijski družbi na Dunaju. Končno se je pa I. 1841 vendarle vrnil v Gradec kot profesor matematike na Joaneju. Tu je stalno napredoval. Postal je začasni, nato redni namestnik študijskega ravnatelja, I. 1861 pa pravi študijski ravnatelj. L. 1865 je učakal upokojitev. Umrl je v Gradcu 4. marca 1873. Ko je Goth v nadvojvodovem arhivu našel gradivo, ki se je bilo nadvojvodi pred leti nabralo za njegov nameravani „topografsko-statistični opis Štajerske", se je ogrel za nadvojvodovo zamisel. Z njegovim privoljenjem se je odločil, da bo nadvojvodovo akcijo po 20 letih obnovil. Tako je svoje ime za trajno združil z delom, ki ga je bil začel nadvojvoda Janez. 21. K.G. Ritter von Leitner, Dr. Georg Goth. Mittheilungen des Historischen Verefns f ur Steiermark, 26. Heft. Graz 1878. C. Gedenkbuch, 67 si. Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 43 Goth je bil očitno nagel in spreten mož. Brez omahovanja je sestavil svojo vprašalnico, ki je vsebovala 69 oštevilčenih vprašanj. Že I. 1831 jo je razposlal okrajnim gospostvom (Bezirksobrigkeiten) in že isto leto dobil večino odgovorov vsaj za hruško, judenburško in graško okrožje. To sklepam po dejstvu, da se je še isto leto lotil pisanja „geografsko-sta- tistično-topografskega opisa vojvodine Štajerske", katerega prvi del je izšel na Dunaju že I. 1840,2^ kar priča o mrzlični naglici avtorja. Ta prvi del obsega splošni pregled dežele in prvi del opisa bruškega okrožja (Brucker Kreis). Že naslednje leto (1841) je izšel prav tako na Dunaju drugi del s koncem opisa bruškega okrožja, čez dve leti (1843), tokrat v Gradcu, opis judenburškega okrožja. Delo se mu je, kakor kaže, zatikalo. Že z graškim okrožjem ni vzdržal začetnega tempa. Mariborsko in celjsko okrožje sta z odgovori kasnili. Morda tudi s prvo vprašalnico ni bil več zadovoljen. Kako naj si sicer razlagamo, da je najprej I. 1840, ko je že izšel I. del njegovega opisa in je bil II. del že v tisku, ter I. 1842 razposlal nove vprašalnice, in sicer: eno upravam gospoščin (Herrschaften, Dominien) in imenj (Gtilten) s 25 vprašanji, dve davčnim občinam, in sicer eno podeželskim davčnim občinam s 30 vprašanji ter mestnim in trškim davčnim občinam s 46 vprašanji, eno župnijskim uradom z 21 vprašanji in še eno rudniškim in fužinskim upravam z 9 vprašanji. Najbrž je na njegovo pobudo te vprašalnice dopolnila vprašalnica (s 50 vprašanji) Zgodovinskega društva za Štajersko, katerega član in pozneje tudi odbornik je bil, razposlana I. 1845.2-^ Na splošno lahko rečem, da je imel Goth v nasprotju z nadvojvodo s svojimi vprašalnicami dosti več sreče. Sicer je tudi zanje naročal kurende. Še 5. novembra 1842 je kurenda graškega okrožja — ko je končaval njegov opis — pritiskala na okrajne komisarje, naj pohitijo. Sledila ji je 1. decembra 1842 kurenda mariborskega okrožja, 5. decembra 1842 pa okrožnica (Zirkulare) celjskega okrožja. Pred kurendami je razposlal še posebne osebne prošnje (Ersuchen), prvič 30. marca 1840, drugič 15. julija 1842, z lastnoročnim podpisom, naj bi naprošeni čimprej poslali odgovore na vprašanja. Pregled gradiva iz slovenskih krajev — omejil sem se samo nanje — kaže, daje skoraj vse datirano z I. 1843. Po tem bi kdo sklepal, da je bil Gothov uspeh izredno lep. Prezreti pa ne gre, da se vsi naslovi niso ftdzvali in da je med zbranimi le malo krajev, iz katerih bi bile poslale Gothu odgovore prav vse instance, ki so vprašalnice prejele. Človek se ne 22. Georg Goth, Das Herzogthum Steiermark, geographisch-statistisch-topographisch dargestellt und mit geschichtiichen Eriauterungen versehen von -. Erster Band. Wien 1840. 23. V splošni evidenci ni, da je - podobno kakor graško Zgodovinsko društvo I. 1845 - tudi ljubljansko društvo (Historischer Provinzial-Verein fur Krain) celo leto dni prej, 1844, objavilo poziv (lllyrisches Blatt, No. 30, 25. 7. 1844, 121-123), naj bi člani zbirali in pošiljali društvu med drugim opise domačih krajev, prebivalstva, šeg in navad, pregovorov in vraž, besedni zaklad. Koliko so se člani pozivu odzvali, mi ta čas še ni znano, tudi ne, ali je morebitno gradivo kje ohranjeno in dostopno. — Samo omenim naj docela namensko anketo ljubljanskega gubernija 1838 z vprašanji (Fragepunkte) v zvezi z nameravanim, pozneje pa odpovedanim obiskom cesarja Franca (gl. moje „Štehvanje", Ljubljana 1963, 92-94 ter op. 20 na str. 178). — Iste tendence zasledimo na sosednjem Hrvaškem. Zagrebški škof Maksimilijan Vrhovac se je že I. 1813 odzval rodoljubnemu toku svojega okolja ter z okrožnico pozval duhovščino, naj zbira med ljudstvom besede, pesmi in pregovore. Ljudevit Gaj je povabil v svoji „Danici ilirski" 3, 1837, 24 tudi laike, naj se zbiranju pridružijo (gl. Nikola Bonifacio — Rozin, Gajuša. Zagreb 1973, 6), a Ivan Kukuljević Sakcinski je v svojem „Arkivu za jugoslavensku pojestnicu" I. 1851, 241-243objavil svojo vprašalnico z isto vsebino (Pitanja na sve prijatelje domačih starinah i jugoslavenske povestnice). (Prijazno opozorilo dr. M. Matičetovega.) Na njegova vprašanja iz „Arkiva" so odgovarjali tudi Slovenci. 44 Niko Kuret ubrani vtisa, da je v obeh okrožjih vladala neka inertnost, ob kateri je bila Gothova ekspeditivnost brez moči. Odveč je pripomniti, da to ne gre na račun slovenskih prebivalcev, saj so morali odgovarjati komisarji, uradne osebe. Goth je medtem pač obdelal gradivo graškega okrožja in rokopis predložil v cenzuro 21. novembra 1847. Če naj verjamemo njegovemu zagotovilu v prilogi „Grazer Zeitung" št. 83 z dne 9. marca 1849, je imel gradivo mariborskega in celjskega okrožja „v delu" in bi naj bil rokopis končan „v dveh, treh letih". Vse bolj se mi zdi, da z gradivom ni bil zadovoljen, bilo je nemara pomanjkljivo glede na koncept njegovega celotnega dela. Vmes pa so posegli marčni dogodki I. 1848. Fevdalni sistem se je zrušil, z njim njegova uprava. Gothu so vrnili 24. marca 1848 rokopis III. dela (graško okrožje). Delo seje znašlo v slepi ulici. Koncept, ki je temeljil na dotedanji upravni razdelitvi, je bil neuporaben. Rokopis je bilo treba predelati. Poprej pa je bilo treba počakati na dokončni novi upravni sistem. S težavami je Gôth seznanil javnost v zgoraj navedenem oglasu v ,,Grazer Zeitung". Toda čas je mineval, položaj je postajal mučen. Tako je Gôth v „Grazer Zeitung" ponovno (št. 333 z dne 2. decembra 1849) objavil naznanilo, da čaka na dokončni novi upravni red. Ko bo znan in uveljavljen, se bo lotil opisa celjskega okrožja (mariborskega ne omenja), opis graškega, bruškega in judenburškega pa bo predelal. Do tega ni prišlo. Velika škoda je, da Gôth ni mogel več napisati četrtega dela svojega opisa Štajerske. Naj se že strinjamo z njegovim konceptom ali ne, z njegovim delom bi bili vendar dobili pred dobrimi 100 leti topografijo Slovenske Štajerske za prvo polovico 19. stoletja, delo, ki bi mu — spričo Gothove znanstvene metode — skromne P a j kove „Crtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev" (1884) komaj mogli postaviti ob stran. Nadvojvoda Janez je umrl I. 1859. Bil je velikan duha za svojo štajersko deželo in je zapustil bogato dediščino tudi sedanjim rodovom.Tragično je, da je ,,statistično-to- pografski" opis vojvodine Štajerske, ki ga je sprožil s tolikšno zavzetostjo, dvakrat ostal torzo. L. 1873 je preminil v Gradcu tudi Georg Gôth. V ostalini je zapustil zbrane odgovore na svoje in nadvojvodove vprašalnice, kolikor se jih je nateklo. Vse gradivo je I. 1873 in 1874 prešlo v Štajerski deželni arhiv, kjer ga hranijo pod imenom „Gothova serija" (ali „Gothova topografija") v 38 vtičnikih (Schuber).^^ Mariborsko in celjsko okrožje sta prispevali vsega 511 ovojev (Hefte), v vsakem je gradivo enega kraja. Urejeni so po abecednem redu (nemških) krajevnih imen. Rajni ravnatelj Štajerskega narodopisnega muzeja V. G e r a m b je za muzej — neznano kdaj — dal izpisati vse narodopisno gradivo iz zbirke v obliki kartoteke po geslih. Inštitut za slovensko narodopisje si je za ravnateljevanja dr. Leopolda Kretzenbacherja z njegovim prijaznim dovoljenjem oskrbel prepise slovenskega gradiva. Izkazalo se je pa, da izpiski niso popolni in da tudi vidik izpisovanja ne ustreza več današnjemu širšemu gledanju narodopisja. 24. Gl. Viktor Theiss, Erzherzog Johann, l-l I. Graz 1959. 25. Uradni naziv je „IVlaterialien zur Topographie des Herzogtums Steiermark". Gl. Fritz Posch, Gesamtinventar des Steiermârkischen Landesarchives. Graz 1959 (= Veroffertlichungen des Steiermarkischen Landesarchives 1), 33. 26. Zato iščemo drugo, boljšo rešitev — kopiranje vsega gradiva, kar naj omogoči dokončno obdelavo doma. — Prijetna dolžnost me veže, da za naklonjenost pri mojih obiskih Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu izrečem toplo zahvalo njegovemu bivšemu ravnatelju, dvorn. svetniku dr. Fritzu Poschu, in sedanjemu ravnatelju, dvorn. svetniku dr. Gerhardu Pferschyju, a tudi osebju arhiva, pri katerem najdem vsakokrat vso potrebno pomoč. Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 45 Prvi slovenski narodopisec, ki je zbirko pregledal, je bil rajni Boris Orel. V povojnih letih je izpisal seznam vseh slovenskih krajev, ki jih obsega Gothova serija (en šolski zve- zek), in seznam tistih slovenskih krajev, ki jih vsebujejo kartotečni izpiski v Štajerskem narodopisnem muzeju v Gradcu (drug šolski zvezek). Kaj več ni utegnil in najbrž niti ni nameraval narediti. 2. „Pogatschniggova zbirka" (Sammiung Dr. Valentin Pogatschnigg) \ Deželni muzej za Koroško (Landesmuseum fiJr Karnten) v Celovcu hrani zbirko! narodopisnih zapiskov in izpiskov na listih in lističih, (s svinčnikom) tekoče oštevilčenih ' in spravljenih v ovojih („Band"). Zbirka je znana kot Pogatschniggova zbirka — ; Sammiung Dr. Valentin Pogatschnigg — in, kolikor vem, z naše strani sploh še ni bila pregledana, kaj šele, da bi se bil kdo izmed slovenskih narodopiscev pred menoj okoristil z njenim gradivom. Zbirko sem si ogledal aprila 1977.^^ Žal sem se zavoljo omejenega časa mogel posvetiti samo zbirki gradiva o šegah. Vseh ovojev — vštevši ovoje z gradivom iz ljudskega slovstva ; — je devet. Ovoji 1—5 hranijo gradivo o ljudskem slovstvu, ovoji 6—9 pa gradivo o šegah, i Po zatrdilu v muzeju ndaljevanja (tj. ovoja 10 in si.) ni. Nepregledani del gradiva (1—5) bo j moral počakati na drugo priložnost. I Kdo je bil Valentin Pogatschnigg? Na njegovo ime naletimo v znanem i monumentalnem delu „Die Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild", kjer ^ je prispeval članek o bajki, pravljici, pesmi in rekih koroških Nemcev.^^ Valentin Pogatschnigg se je rodil kot sin kmečkih staršev 7. februarja 1840 v i Goggerwenigu pri Št. Vidu ob Glini v nemškem delu Koroškega. Po gimnaziji v Celovcu je ; študiral pravo na dunajski in graški univerzi ter zraven poslušal predavanja iz zgodovine in | filozofije. Promoviral je iz prava I. 1865. Še prej je v I. 1861—62 poučeval nemščino in | zgodovino na gimnaziji, 1864—65 pa na trgovski akademiji v Gradcu. Po promociji se je ! odločil za politično upravno službo. Bil je konceptni praktikant v Gradcu, konceptni adjunkt pri okrajnih glavarstvih v Deutschiandsbergu in Celju, nato začasni okrajni komisar v Beljaku. L. 1871 je vstopil v uredništvo uradne „Wiener Zeitung", leto nato pa ' sprejel profesuro za nacionalno ekonomijo, ustavno in upravno pravo na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Nazadnje (1884) je postal obrtni inšpektor v| Gradcu in bil I. 1910 kot dvorni svetnik upokojen. Umrl je v Gradcu 24. januarja 1917. ; Pogatschnigg je bil očitno nemiren duh, nihal je skoraj vse življenje med uradniško ini šolniško kariero, zraven pa že zgodaj, vsaj od 1860, zahajal v mitologijo, ljudsko slovstvo in ljudsko življenje sploh. Užival je velik ugled kot nacionalni ekonom in kot strokovnjak v financah in upravi, dobival je celo ponudbe za profesuro na inozemskih visokih šolah, pri vsem tem pa se je, kakor je videti, rad umikal v narodopisje in je svojemu „konjičku", ki pa ni bil samo konjiček, ostal zvest do smrti. Večje in manjše prispevke je objavljal ; zlasti v Carinthii I (prim. register Carinthie I 19111): bajke in povedke, slike iz ljudskega \ življenja, a tudi prispevke k historični topografiji Koroške. Pozornost je vzbudila — poleg zgoraj omenjenega članka v „Die Osterr.-ung. Monarchie" — razprava „Die Walschen in 27. To mi je omogočila prijaznost ravnatelja muzeja dr. Gernotha Picotinija, v pomoč pa sta mi bila" dr. lise Koschier in dr. Kari Eisner. Vsem trem gre moja prisrčna zahvala. 28. Dr. A.v.J(aksch), Dr. Valentin Pogatschnigg. Carinthia 1 107 (Klagenfurt 1917) 158-160. Gl. tudi i Leopold Sc/7m(C/(; Geschichte der osterreichischen Volkskunde. Wien 1951, 102 in 110. 29. „Die Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild" V, Karnten und Krain. Wien 1890, \ 143-150. \ 46 Niko Kuret Dva lističa (7o in 71) iz Pogatschniggove zbirke: slovensko-nemški slovarček ženitovanjskih izrazov na Koroškem. der Sage", ein Beitrag zur Geschichte des Bergwesens und des Hahdels.-'" Z E. Hermannom je izdal zbirko „Deutsche Volksiieder aus Karnten" I—II, Graz 1869—70, ki je doživela več izdaj. Svoje zapiske je začel spravljati verjetno že v dijaških letih. Zapisoval, prepisoval, izpisoval je na liste in lističe vseh vrst in formatov, dostikrat z že popisano hrbtno stranjo. Danes je to gradivo tekoče oštevilčeno in razvrščeno v tematske ovoje. Kaže, da je znal slovensko: izpisoval in prevajal je iz „Slovenske Bčele", morda jo je prebiral že kot dijak (izhajala je v Celovcu od 1850 do 1853). Gradiva, ki zadeva koroške Slovence, je v Pogatschniggovi zbirki razmeroma mnogo. Pregledal sem samo tri ovoje, tiste, ki vsebujejo podatke o šegah koroških Slovencev, Band 6., Band 7. in Band 8., naslovljene „Sitten und Gebrauche". Kar je za nas pomembnega, sem si zabeležil, deloma prepisal, kar je daljšega, dal kopirat. Tako pridobljeno gradivo sem vložil v posebno mapo (Pogačnikova zbirka), ki jo zdaj hrani Inštitut za slovensko narodopisje SAZU. Bant 6. Sitten und Gebrauche: Das creaturliche Leben. - (Prvi list ima pregled vsebine:) Blatt 1—32 a) Geburt und Namensgebung; 33—134 b) Liebe — Ehe — (Hochzeiten, Veribbnisse); 125-163 c) Krankheitund Tod.- (V naslednjem navajam posamezne enote 30. Objavljeno v „Jahresbericht der Akademie fur Handel und Industrie In Graz". Graz 1864, 42 si. Slovensko narodopisno gradivo v zannejskih zbirkah 47 S tekočo številko, naslov ali kratko oznako vsebine, kraj ali pokrajino ter ime avtorja, če je naveden). a) 4: Woher die Kinder komen /sic/ (Ga/7). - 15: Wochenbett [GailthaD. - 22: Taufe {Gai/tal). - 28: (Franziscijev tekst.) - 29: Taufe (Sartorijev tekst). b) 35: Hochzeitsbrauche von Karnten. 2. DasGailtal. (Izvlečki, prepisi raznih avtorjev.) IVIIttelkarnten (isto). Rosental. Slow. Theil u. Bleiburg (Pernhart). - 54: Pernharts Mittheilungen ijber Brautwerbung im windischen Theile. - 64: Brautabholn /sic/ - Jaunthal, Slowenen (anonimno). - 66-68: Hochzeitsbrauch in der Umgebung von Keutschach [Hodiše) (Hobler). - 69: Hochzeit. {Herzog.) - 70: Karntisch /sic) — slovenische Ausdrijcke fur Freien u. Hochzeit. (Anonimno.) — 71: (nadaljevanje.) — 72: (nadaljevanje in konec.) - 73: Manschett (=ženitovanjski posrednik, „mešetar"). - 76: Unteres Geilthal /sic/ & Kanalthal. (Razni prepisi, izpiski.) - 77: (Zapis o bali.) Finkenstein. (Mihol.i - 79: Hochzeiten (prepis iz časopisa „Ausland" 1864, 1102). - 80: [Ziljska nevesta.) (Prevod iz: Gilbert and Churchil, „The Dolomite Mountains", 1861.) - 81: Gostija. (Uggowitz /Ukve), Ferčnik.) — 82: Sitten und Gebrauche von Gailthal (anonimno). - 83: Aus dem Gailtale. (Hubert Leitgeb.) - 84: Slovenische Hochzeiten im Gailthal. (Prevod iz „Kola" 4, 1847, str. 9.) - 85: Slovenischer Brauch bel Hochzeiten. (Mitgetheilt von Matia Majer.) — 86: Hochzeiten. ( Zilja. Schiefler.) - 87: Verlobunsgbrauche /sic/ im wendischen Theile des Ga/Vffta/es. — 88: (nadaljevanje.) - 89: (konec.) (Schlegel 204-210.) - 90: Hochzeiten im Geilthale /sic/. - 91: (nadaljevanje in konec.) (Prepis iz Wernerjevega rokopisnega operata iz 1809, Gradec, Štaj. dež. arhiv v Gradcu). - 93: Hochzeiten im oberen Gailtal. (Franz Fichier.) c) 138: Das Totenmal (die sieben Tage, sedmina) (anonimno). — 146: Begrabnisse im Gailtale. — 147: Reifniz (Ribnica), Maria Werd {Otok), Timenz [Timenica), Ottmanach. [Otmanje) — 152: Begrabnisgebrauche. (Austria 1846, 167). - 159: (Sedmina.) — 161: Gailtaler Begrabnisbrauche. (Anonimno.) Band 7. Sitten und Gebrauclie. Vom Neuen Jahr bis Sommers anfang. Winter und FriJhjahr. 6. Januar bis Ende Juni. — (Pregled vsebine:) Blatt 1—52 a) Festtage im Janner, Feber, Marz. — 53—97 b) Fasching, Faschingsnarr, Faschingsjagen, Blochziehen, Ende Faschings. — 98—150 c) Ostern, Palmsonntag, die Charwoche, Ostersonn— Ostermontag. - 151-168 d) Dreinachtstag; 12. April, Freitag nach Quasimodogeniti. - 159-168: e) St. Georgsfest; 24. April. - 169-179: f) Maifeste. - 180-190: g) Wettstreit des Sommers mit dem Winter. - 191-215: h) Pfingsten; Fronleichnamsfest. — 216-221 : i) Das Kufenstechen im Gailtale. a) 32: Dreikdnignacht. (Izrezek iz „Telegr. Abendblatt" 6.1.1866.) - 33: Koledovanje v Dravski dolini. (Hasslacher.) — 34; Večer pred tremi kralji v Žabnici. (Ferčnik.) — 35: Koledovanje v Žabnici. (Fertschnig.) Sledi vložen fascikel m. 4°: Dreikonigstag. 1. Perchteln. 2. Sternsinger. BI. 2—38. 3: Hrup na večer pred tremi kralji. (Ausland 1864.) 4: Pehtre v Ziljski dolini (Thomas Waldner Rattendorf 4.12.1874.) - 6: Der Perchtentag. (Izpisek iz „Karntnerische Zeitschrift" Vili, 59.) - 9: Vaška šega v Borovljah (1820—1825). - 12: Izpisek (ali prevod? ) članka Matije Majerja (o hrupu pred praznikom treh kraljev) v „Slovenski Bčeli". — 13: Hrup na večer pred tremi kralji v Dropolah. (David Pacher in Tiffen.) - 19: Obdarovanje otrok z orehi zvečer pred tremi kralji - Bilčovs. (Sablatnigg.) — 20: Praznik treh kraljev v Ziljski dolini. (Patikh.) - 21: Pehtrinje na Koroškem. (Sabith.) — 24: Članek o Pehtri iz „Carinthije I" 1866, 353. - 25: Praznik treh kraljev. (P.ov zapis na vrhu: Ouellen. Eigene Aufzeichnungen; Weinhold . . .; Hohenauer , . .; Vernaleken . . .; Slovenska Bčela Jahrg. 1 . . .; Lexer . . .; ,,Carinthia" 1853 . . .) (Nadaljevanje poprejšnjega oddelka — a) 46: Svečnica v Železni Kapli. b) 80: Babo žagati. St. Veit. Ottmanach /Otmanje./ (Pirkenau.) - 87: Ploh v Ziljski dolini. (Anonimno.) - 93: Sredpost. Pritschach /? / ... 1823 bis 1824. (Anonimno.) — 97 Pepelnica. (Pri Gospe Sveti. Anonimno.) 48 Niko Kuret Prof. Franc Ferk (1844-1925) c) 104: Cvetna nedelja v Ziljski dolini (butare!) (Po Bčeli.) — 110: Na vel. četrtek v Zilji zvonove zavežejo. (Anonimno.) - 120: isto za Brdo pri Šmohorju. (Anonimno.) — 123: Boga strašijo. Gospa sveta. (Anonimno.) - 124: Isto. - 126: Velika sobota pri Gospe Sveti (po Carinthiji 1826, 357). - 129: Blagoslov živil v Ziljski dolini. (Anonimno.) — 134: Mlada nedelja (= bela nedelja) v Žabnici. (Anonimno.) — 135: Isto („na mwade ndele"). — 145: Velika noč (po Bčeli). — 146: isto. — 147: Igre s pirhi, slovenski izrazi (anonimno.) d) 152: (Feljton) Der Dreinagel-Freitag. Von Rudolf Walzer. (Izrezek iz časopisa, brez podatkov.) - 153: (Izrezek) Die nachtiiche WalIfahrt. Von Fr. Franzisci. (Iz Carinthie 1863, 28). - 155: Isto. e) 161: Jurjevo pri Mariji na ZilJi in na Kostanjah. (Anonimno.) — 162: Isto v Podravljah. — 163: Georgiblasen am Werther See (po Neue lllustr. Zeitung 1882, II, 515, No. 33). - 165: Jurjevo v Ziljski dolini in v Rožu (po Bčeli). - 166: 166: Isto (po Glasniku I, 158, ,,vide Krek 87"). - 167: Slovensko besedilo jurjevske kolednice („Sveti Šentjuri potrka na duri . . ."). f) 171: Majnik, maj (drevo). - 175: Isto (po Bčeli). - 176: Kaj je maj (drevo). - 177: Urbanovo v Ziljski dolini. (Anonimno.) g) 181: Boj med poletjem in zimo (Carinthia 1813, št. 14, in 1866, str. 358). i) 217: Štehvanje. (Izrezek iz „Laibacher Zaitung" 13.6.1867). - 219: „Geographisch-statistische Bemerkungen uber Oberkarnten" (pasus o Ziljski dolini, prepis Wernerjevega rokopisa 1802 iz graškega Dež. arhiva). — 221: Izpisek (prevod) pasusa o ZilJi iz: Gilbert-Churchill, „The Dolomite Mountains" I. Band 8. Sitten und Gebrauche. Erholung und Andacht; das religiose und festliche Jahr. (Das Bauernjahr.) BI. 1—226. I. Sommer und Herbst. BI. 1—31. a) Johannestag unddie Mittsommernacht. BI. 32-33 b) St. Margarethen. - BI. 36-43 d) Zwischen den Frauentagen. — BI. 44—55 e) Allerseelen und Allerheiligen. — BI. 56—69 f) Martinstag. — BI. 70-76 g) St. Leonhard. - BI. 77-93 h) BartI, Nikolaus. - BI. 94-108 i) Das Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 49 Stefanrelten. - BI. 109-137 k) Das Leasten (28. Dez.). - BI. 138-141 I) Das Windfuttern. - BI. 142-173: m) Christtag. - BI. 174-175 n) Johannjstag (27. Dez.) - BI. 176-193 o) Sylvester u. Neujahrsfest. - BI. 194-206 p) Klockeln. - BI. 207-226: Legseln. a) 3: Ivanjski kresovi, krožci (Radelschiagen). (Anonimno.) - 4: Ivanjski kresovi \i Ziljski dolini. Franz Franziszi. (List tiskane objave, brez podatkov.) - 6 in 7: Kresna noč (prepis feljtona R. Waitzerja, Bilder ausdem kârnt. Volksieben 6, v „Wiener Abendpost" 1874). Na koncu pripis: Auch die Slovenen des Jaun u. Rosenthales haben ihre Sonnwendfeier an diesem Tage. — 16—22: Sibe šajbe, ivanjski kresovi. (Razni zapiski.) - 23: Ivanje (iz Bčele). - 24: Kresni večer v Žabnicah. (Anonimno.) d) 43: God sv. Rozalije vPodjuni. (Anonimno). e) 44: Stručke vernih duš pri Gospe Sveti. (Anonimno.) — 47: Dan vernih duš v Otmanjah. (Anonimno.) - 48: Allerseelen (Članek iz „Grenzbote" 1860, Nr. 46, str. 251). f) 57: Gos — ziljska šega. (Anonimno.) - 64: Kraja gosi ( Žrelec, Pokrče). g) 73: Seznam cerkva sv. Leopolda na Koroškem. h) 78: Šege na Miklavževo. (Carinthia 1854, 154.) i) 94: Literatura o štefanskih pojezdih v Labodski dolini. - 96: Pojezdi pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini. (Anonimno.) — 97: Seznam cerkva sv. Štefana na Koroškem. - 105: Izrezek podlistka: Fritz Pichier, Ueber das ,,Stephen—Reiten", iz ,,Grazer Zeitung" 1861. k) 109: Med nemškimi tudi slovenski reki ob šapanju. (Anonimno.) - 110: „Šapati." — 111: Članek „Der Unschuldigenkindertag" iz „Grenzbote" 1856, 48. — 117: Šapanje v Žihpoljah (Hermaniz v „Carinthiji" 1866, 358). - 118: Šapanje v Podkloštru (izrezek iz „Grazer Tagblatt' 1902, št. 359). - 132: Izrazi schapen, tudi tschapen, slov. šapati ... - 133: Rek pri šapanju (po „Bčeli" 57). — 135: Šapati, šapavec. - 136: Isto. - 137: Isto. m) 148: Weihnachten in Karnten. Članek R. Waizerja v Local Anzeiger „Presse", pril. k št. 354 z dne 23.12.1876. - 149-151: Dr. V.P., Aus dem karntischen Volksieben. Feljton (v 3 nadaljevanjih). („Tagespost", julij 1866, datum neugotovljiv.) - 155: Dvanajstero noči. (Anonimno.) — 157: Sveta noč. (Izrek v slovenščini: „Svetle metne, temne parne, temne metne, svetle parne.") - 158: Blagoslavljanje na sv. večer. (Anonimno.) — 160: Izrezek članka „Wgihnachts—Aberglauben in Untersteier" (iz ,,Tagespost" /? /, datum nedoločljiv.) — 168: Kajenje na sv. večer v Ziljski in Dravski dolini. (Anonimno.) o) 177: Silvestrova ali novoletna noč. (Anonimno.) — 186: Novo leto. (Izpiski tudi iz „Slovenske Bčele" 4.) - 188: Slovensko besedilo kolede. - 189: Koledovauče /sic/ {Podgorje). - 190: Slovenska besedila koled. - 191: isto. - 192: Sveti večer pri Slovencih (po Bčeli 1857, 60? ). - 193: Novoletni dan v Ziljski dolini (Matija Majar, Slovenska Bčela). Band 9. Sitten und Gebrauche. Wirtschaft und Verkehr. - BI. 1-7; Einzelne Blatter. - BI. 8: A. Die Arbeit im Hause. BI. 9-12: 1. Das Spinnen. - BI. 13-44: 2. Das Hanf- und Flachsbrecheln. - BI. 45: 3. Tijrkenschaben - siffeln, Rubenschaben - schiechtigen. - BI. 46: B. Auf der Weide. - BI. 47-52: 1. Auf- und Abtrieb. - BI. 53-57: 5 Zetteln. - BI. 58: C. Erntefeste. - BI. 59-63: 1. Im Wald und Forst. - BI. 64-72: 2. Brauche beim Heumahen. - BI. 73-75: 3. Brauche beim Saen. - BI. 76-92: 4. Ernte, a) Getreideernte. — BI. 93—118: 5. Ernte b) ErntemahI, das Dreschen, — Dreschende. V tem ovoju nisem našel slovenskega gradiva. 3. „Ferkov arhiv" (Ferk—Archiv) Prof. Franca F e r k a (1844-1925) smo se s simpatijami in hvaležnostjo spominjali ob proslavi stoletnice ptujskega muzeja (12. avgusta 1978). L. 1878 je namreč Ferk v svojem 50 Niko Kuret Zadnja stran zapisa Matije Murka (iz 1874—75) povedke o Kralju Matjažu v Ferkovem arhivu. Spodaj — deloma stenografsko - s svinčnikom pripisana opomba (prof. Ferka ? ): „Zu grunde liegt eine uralte Lehre der Druiden, welche ihre Sache noch nicht ganz verloren geben." rojstnem kraju Gomilici (Gamlitz) pri Arvežu (Ehrenhausen) ob štajerski nemško-slo- venski jezikovni meji ustanovil krajevni muzej, katerega zbirke je I. 1895 dal prenesti v Ptuj. S tem je položil temelj današnjemu ptujskemu Pokrajinskemu muzeju. Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah 51 Zanimanje za zgodovino se je Ferl