Cena VSO din # Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6 - Tel. 25-67 - Izhaja vsako soboto Velja letno 36 din, polletno 15 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno 50 din Rokopisi te ne vračajo • Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Etično je demokracija utemeljena kot politično uresničevanje ljubezni do bližnjega. T. G. Masaryk. NAS SLOVENCE so vzbudila in zvarila v narod^ revolucionarna, napredna in demokratična načela; gesla francoske revolucije so oplajala naš narodni preporod, zanos romantike mu je dajal svežega Poleta, mladi in še neizmaličeni naciona-izem s slovansko mislijo ter prvotni liberalizem sta ga sprostila, samoodloči-!ev narodov nam je dala svobodo in nas je pripeljala s Srbi in Hrvati v skupno državo. Narod proletarcev, kmetov in delavcev smo in vsa naša svetla tradicija je upor tlačanov proti tuji gospodi ter boj za slovensko besedo v knjigi. Ali ni v tem ze jasen napotek za vse naše prihodnje opredelitve? In kljub temu smo že tolikokrat omahovali, ko se je bilo treba jasno odločiti, tolikokrat smo zamudili, da pokažemo svojo razgledanost in dejavnost, tolikokrat smo prepozno iskali prave usmeritve, ker nismo znali presojati novi Položaj po svojih, slovenskih vidikih, uinpak smo gledali na svet in življenje skozi nam cesto sovražna očala. Nepripravljeni smo pustili, da so nas dogodki Prehitevali in presenečali. Boj delovnega ljudstva, ki si je po svetu utiralo pot k svobodi in kruhu, smo gledali le od strani, češ, saj imamo doma dovolj nerešenih problemov, kaj se nas Jcf.i° stvari po svetu in se nismo zave-?a*i. da se z morebitnimi porazi demokratskih načel v svetu zamaja tudi naša Svoboda in samobitnost. In še so med nami, ki se v svojem slepem psnemanju y?ega tujega (morda so tudi drugi vzro-ki) zavzemajo in navdušujejo za ideje, ki P°nienjajo smrt malim narodom, dvakrat ?tort malim narodom na križpotju Evrope, kNr se sečejo pota in križajo silnice °vropskih velesil. Cas, v katerem živimo, nosi v sebi kali Pomembnih odločitev, ki bodo morda Prav kmalu zahtevale tudi od nas Slovencev, da se nedvoumno opredelimo in delamo. Ali smo danes na vse, kar pride, b°lj pripravljeni kakor nekoč? Ali se bomo znašli v novih prilikah in novih dogodkih? Zgodovina nam ni bila prijazna: tisoč 'ut smo bili hlapci in malodušje ter prevelika zaupljivost in spoštovanje vsega ‘Ujega sta postali naši glavni narodni 'astnosti. Ali je potem čudno, da se naša Narodna, državna in socialna zavest in samozavest tako počasi in tako šibko razvija? živimo v dobi in ha prostoru, kjer je vse to tako rekoč pogoj življenja 11 obstanka. V teh in takih časih pripada časopisju jjosebno važna naloga. Pokazati mora ljudstvu globlje vzmeti svetovne politike, »leno morda nevidno ozadje, opozarjati »a medsebojno razmerje in sovisnost aznih pojavov in dogodkov ter tako nar°d vzgajati in pripravljati. Naše oficialno časopisje te svoje velike »aloge ni vršilo v listi meri, 1:1 bi odgo-jar.iala njegovi moči in vplivu; preozko Je ujeto v strankarske spone in preveč Muzi interesom posameznih skupin. Pomike v našem časopisju, ki vršičijo v retju udeležencev na prireditvah, že ?avn° niso več načelne; saj sta sl obe 'zmenično vladajoči struji danes že presenetljivo podobni, kajti obema gre pred 'Seni za eno: za oblast. Od takega tiska, p' se krčevito oklepa preživelih miselnosti ln ki svojih ozkih strankarskih koristi ne Zna podrediti koristim celote ter ne more naJ'ti svojih smeri, ampak le posluša in Posnema, od takega tiska pričakujemo blovenei zaman rešitve v zmedi današ "jih dni. Ir> vendar, v nas je trdna, sveža vera v Prihodnost. Kajti narod, ki si j? tisoč let kliub najbolj smotrni raznarodovalni Politiki, kljub nasilju in najtežjim prilikam obdržal svoj jezik in svojo samobitnost, bo zdaj, ko je prebujen in ko se demokratične sile po svetu zopet utrjujejo to urejujejo, vzdržal še nadaljnjih tisoč ln tisoč let. Treba nam je samo, da se strnemo, pa eetudi preko in mimo naših velikih in malih prerokov, da si zagotovimo jasen pogled na vse, kar se godi okoli nas in da izločimo vse, kar ogroža naš obstanek m ovira naš razvoj. V svetu se bije borba med demokracijo in reakcijo, snujejo se fronte in lige, a pri nas na Slovenskem se le iz daljave čuje odmev tega boja. Pri nas »se gremo« še vedno »nacionaliste« in klerikalce. Šele v zadnjih letih je ta borba, ki se bije v svetu, našla odmeve med našimi kulturnimi delavci. V naših vodilnih revijah so nastale krize. Mladi so poslušali svoja srca in razum ter se v boju za resnico niso ustrašili razkola z starimi. Toda duh novega sveta je zajel le elito inteligence in boj je nastal le na kulturnem področ-u. Masa naroda pa je uspavana od sladkih besed in fraz, ki jih čuje na raznih zborovanjih in taborih. A sovražnik svobode in demokracije stoji pripravljen na udar. Borba z njim bo težka. Bojim se, da bo naš narod, ko pride odločilen trenutek, zopet nepripravljen, kot je bil že tolikokrat v zgodovini. Slovensko kmeč-ko-delavsko ljudstvo se mora odločiti, ali hoče služiti interesm mednarodnega velekapitala in njegovemu političnemu eksponentu ali si hoče vladati samo na osnovi demokracije! HM 14 rt 4*1, 1» r n lic» umu.Šj m . *,#, v« idto m seifficn ttiiii šjdura IA mi Je lil »ie v Vetu g im tri UlHU 1/4 Zadnji čas je, da se tudi v Slovenji združijo vsi napredni in demokratski elementi brez ozira na svetovno-nazorsko prepričanje v enoten demokratski blok. Potrebno je, da vsi oni, ki sedaj debatirajo za štirimi stenami, za kavarniškimi Strnimo Proč z romantiko v politiki! mizami in po zakotnih dvoriščih, pridejo na plan, da postanejo agitatorji demokracije, svobode in napredka. Dovolj naj bo lepih sladkih besed o našem dobrem, zdravem narodu, o naših lepih, idiličnih vaseh. Proč z romantiko v politiki! Vsako uspavanje naroda s praznimi frazami je zločin nad domovino. In kaj je slikanje današnjim razmpr kot zadovoljivih drugega kakor uspavanje?! NaŠ kmet se muči in trudi, a uspeh je minimalen. Naš delavec strada in moralno propada. Inteligenca nima sredstev, da bi zadovoljila svoje kulturne potrebe, ostaja nazadnjaška in ni sposobna, da bi izvrševala ono misijo, ki ji je dana. Skupen sovražnik in skupno trpljenje vsega delovnega ljudstva ustvarjata v njemu vse psihološke pogoje za združitev v enoten blok. še predobro občutita kmet in delavec tegobo današnjega časa, le za pot, ki bi vodila k izboljšanju, ne vesta. Mar ni dolžnost onih, ki so imeli prilike, da se bolje spoznajo z zakoni družbenega in gospodarskega življenja, in ki so ravno tako izkoriščani kot njihovi bratje, kmetje in delavci, da organizirajo ves narod in ga povedejo iz današnjega trpljenja?! Treba je samo sposobnih organizatorjev in zrelih mož, ki bi znali narodu pokazati, kje je pravi vzrok bede in neprestanih kriz, v katerih se vrtimo kot v začaranem krogu, mož, ki bi narodu razgalili vso kruto resnico o življenju in mu pokazali pot k boljši bodočnosti. -prt*i»'"čr Ra. cirjev, ki bi si jih lahko vzgojili šele tekom treh do štirih let. —• Tako vsaj sodi znani strokovnjak general A. Niesel. Zdi se torej, da tako dolgo, dokler bodo imeli še nekoliko prevdarnosti, ne bodo tvegali1, kajti morebitni poraz bi pomenil za Nemčijo večjo in usodepol-nejšo pogubo kakor leta 1918. Zdi se, da se vsaj nekateri krogi v Nemčiji tega še zavedajo — vprašanje pa je, ali jih v danem slučaju ne bodo drugi prevpil!... Ali se bomo to volni izognilit Izgledl za mir ali vojno v Evropi Komaj dvajset let je, odkar so utihnili topovi in strojnice in med nami živi še nešteto vojnih invalidov, vdov in sirot, ki jim je zadnja vojna v še predobrem spominu in človek bi sodil, da ni nikogar v Evropi ,ki bi si želel vojne. Toda, če človek čita časopisje in posluša poročila, ki jih pošiljajo radio-oddajne postaje, se mora s skrbjo vpra-šti, ali so bile neštete žrtve zadnje vojne res zaman, ali je človeštvo popolnoma pozabilo na brezmejno gorje, ki ga je pred komaj dvajstimi leti doživelo? Če malo pregledamo položaj po Evropi, moramo s presenečenjem ugotovit!, da so dnevi, ki jih danes preživljamo, čudovito podobni z onimi pred štiri in dvajsetimi oziroma tridesetimi leti. Ko š! je leta 1908. Avstrija vzela Bosno in Hercegovino, je bila Evropa postavljena pred »izvršeno dejstvo« (kakor se take reči v diplomatskem jeziku imenujejo), k! sc je dalo preprečiti samo z vojno. Evropa se je je tedaj sicer izognila, a le za nekaj let . . . Neodločnost zapadnih velesil je tedaj Avstrijo tako opogumila, da je bila prepričana, da ji mora tudi druga taka ekspedicija proti neznatni Srbiji uspet!. V Londonu, Parizu in Petrogradu so tedaj Avstrijo sicer svarili, čaš taka Temu cilju je posvečena »Edinost«, ki bo slej ko prej družila okoli sebe vse, kj se jim zdi to dovolj pomembna in potrebna naloga. Jaroslav Dolar. vojna se ne bi dala »lokalizirati« (omejiti). Tudi na Dunaju in seveda tudi v Berlinu so bili prepričani, da bodo ostale velesile nevtralne in bodo le od strani gledale, kako bo Avstrija Srbijo pohrustala. In prav ta zmota je v veliki meri zakrivila vojno. Tudi danes so v Evropi nekateri krog!, ki so trdno prepričani, da bi v slučaju spopada med Nemčijo in češkoslovaško ostale velesile, posebno Anglija, ob strani, čeprav za to nimajo nobenega jamstva, kajti Anglijo veže pogodba s Francijo, ki je kakpr Rusija češkoslovaška zaveznica. Zelo podobno kakor leta 1914 je tudi razmerje med Nemčijo in Italijo, čeprav druži Italijo in Nemčijo podoben političen ustroj, je Italija več kakor enkrat jasno izpovedala, da bi v slučaju spopada med Nemčijo in češkoslovaško ostala — nevtralna. Kljub tem podobnostim pa je med današnjim stanjem in med stanjem političnih sil pred vojno tudi veliko razlik, ki nam dajejo neko sicer šibko jamstvo, da do vojne ne bo prišlo. Nekdaj mogočne velesile Avstrije, ki je lahko poslala sto-tisoče svojih Slovanov na morišče za svoje habsburško-nemške interese, ni več, In od ostalih zaveznikov je ostala samo Madžarska. Turčije pač ne bi mogli več pridobiti za kako vojno pustolovščino. Tudi vojna sila Nemčije danes ni ista kakor pred vojno, številčno stanje prostakov bi sicer nekako odgovarjalo, toda Nemcem primanjkuje vsaj še 10.00 ofi- 7udi mi moramo zahtevati svoie pravire Časi, v katerih živi danes naš kmet, so res skoraj obupni. Vsi se sprašujemo, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Niti najboljši kmet ne bo mogel obdržati svojega posestva. Vse povsod slišimo, kako naj bi se kmetu pomagalo. A do sedaj smo na to pomoč še zaman čakali. Vsako leto gremo na slabše, vsako leto so naši pridelki manj vredni, a naši izdatki so vedno večji. Tega mora biti enkrat konec! Tudi kmet ima pravico, zahtevati, da živi tako, kakor se za državljana naše države spodobi. A prej tega ne bo, dokler se mi sami ne bomo zavzeli za pravice, ki nam gredo, kakor vsem drugim stanovom. če hopemo nekaj doseči, se moramo združiti vsi, ki pripadamo kmetskemu stanu in ki smo enako prizadeti. Ne smemo več čakati in misliti: saj bodo tudi brez mene lahko opravili. Tudi izgovore, da ni časa, moramo opustiti, če imajo drugi stanovi dovolj časa za svoje organizacije, zakaj bi si ga kmet ne vzel, kadar gre za skupno stvar. Od prvega do zadnjega nas mora prevzeti prava zavednost in stanovski ponos in vsak izmed nas mora vedet.', da se da s skupnimi močmi vse doseči. Zakaj bi si moral ravno kmet vso dobo svojega življenja od otroških let pa do starostne onemoglosti samo pritrgovati? Vsi drugi stanovi imajo danes svoje organizacije, v katerih zagovarjajo svoje pravice in se za nje borijo. Samo ml kmetje nimamo nikogar, ki bi se za nas pobrigal in nas pred oblastmi zastopal. To bi morali biti ljudje, ki poznajo kmetske nadloge in imajo za kmeta tudi pravo srce. Ljudje pa, ki kmeta prezirajo in se bojijo, da bi se pokmetili, če govorijo s kmetom, nas ne morejo zastopati, ker jim gre le za svoj žep, ne pa za upravičene kmetske zahteve. Veršec Miško, Bizeljsko. ČE BI . . . »Če bi bilo jasno, da bo Britanija branila člane DN (Abesinijo) z isto energijo, kakor bi branila teritorij britanskega imperija, ne bi bilo sploh treba vojskovanja in sankcije bi pomenile mir.« (Sir Norman Angeli v »Novi riječi). Zanimiva primeriava »Naš kovinar« poroča v zadnji številki xo češkoslovaškem in jugoslovanskem šolstvu: Jugoslavija: ČSR: osnovnih šol 8.439 17.923 učencev osnovnih šol 1,317.407 2,783.155 meščanskih šol 206 1.911 učencev mešč. šol 33.977 614,726 srednjih šol 170 298 učencev sred. šol 88.689 121.962 učiteljišč 37 62 učencev učiteljišč 5.553 16.026 Da bi naša prosvetna šolska raven dosegla višino ČSR, bi morali zgraditi približno še 8000 novih šol in zaposliti še okrog 30.000 učiteljskih moči. Jnostr, da dobivajo list - lačenii s številko 2«. od 20. Vlil. 1938. - samo tisti, ki so ga naročili In plačali, ali pa se pismeno obvezali, da bodo naročnino poravnali ob določenem roku S Medtem izlile številke še lahko dobilo, dokler Je zaloge. Uprava. 7 dni po svetu □ Nobelovo nagrado za mir v tem letu predlaga norveški list »Aftenpost« angleškemu ministrskemu predsedniku Newillu Chamberlainu. Mi bi preje priznali to čast prezidentu češkoslovaške republike, ki je s svojo odločnostjo in uvidevnostjo morda še največ storil za to, da se mir v Evropi ohrani. □ V Mehiki so si žene priborile popolno politično enakopravnost z moškimi. V parlamentu so že odobrili zakon, po katerem bodo smele voliti in biti voljene. □ Prejšnji avstrijski kancler Schusch- Še nekai o demokraciji ? Mm Gospodarska demokracija prvi pogo) kulturne in politične demokracije Osnovo demokracije je v gospodarstvu ali v materialni strani življenja, ki je prvi pogoj obstoju posameznika, družine, naroda. Pa se vprašajmo: Je li resnična demokracija v sedanjem gospodarstvu, ki nudi često skrajno velike prednosti posamezniku, mogoča in izvedljiva? Na to moremo odgovoriti s kratkim: Ne! Tak gospodarski red in demokracija se izključujeta v toliko, v kolikor je prvo v navskrižju z interesi pretežne večine _ i narodne zajednice. V izredno enostran- nigg je še vedno v' preiskovalnem zapo- i ski in zato prav toliko krivični porazde ru. Pri zasliševanju so ga posebno izpraševali radi njegove zunanje politike. □ Francoski manevri pri Besanconu ns švicarski meji so zaključeni. Na njih so preiskusili nekaj novih vrst orožja. □ Polkovnik Lindberg, ki se je na povratku iz Moskve ustavil v Pragi, je obiskal tudi prezidenta dr. Beneša. Listi zatrjujejo, da mu je prinesel važna politična sporočila. □ Med Poljsko in Romunijo se vršijo razgovori o skupnem postopanju pri češkoslovaškem vprašanju. □ Francoska vlada bo, kakor piše »Le temps«, odprla mejo proti republikanski Španiji, če bo Franco še nadalje odlašal odslovitev »prostovoljcev«. □ V Tokiju so odprli razstavo »Velika Nemčija«. □ Vlada generala Franca je poklicala vse mladeniče, ki so bili rojeni v aprilu, maju in juniju 1920 pod orožje. □ Svetovne razstave, ki jo bodo imeli drugo leto v Newyorku, se bo udeležilo po dosedanjih prijavah 59 držav. □ Poslanstvo poljskih bojevnikov z generalom Starzinskim na čelu je prišlo Skraina meia Berlin. litvi vseh pred vsem materialnih dobrin, je ona usodna krivica, ki razpreda svoje debele korenine tudi v moralno življenje. Ali ni mogoče res, da so socialno slabo stoječi prikrajšani tudi na deležu duševnega življenja, čeravno imajo mogoče za to vse potrebne pogoje — pridnost, dar, voljo, vztrajnost itd.? Ni treba, da gremo po zadevne dokaze kam daleč, ko nam jih v tako veliki meri prožijo naše tako številne viničarske, kočarske, delavske bajte. Moremo torej kratko izvesti, da je ona že danes in prav danes tako nuino potrebna splošna prosvetljenost ljudskih množic, ki ji kratko rečemo demokratična kultura, v obstoječih socialnih razmerah nemogoča. Mi obsojamo pojav zaostalosti z velikim odstotkom nezakonskih otrok, zgražamo se nad tolikimi primeri zelo nizkih gonov, opozarjamo poklicano javnost in objavljamo recepte za zdravljenje — a dogodki nas spet in spet opozore, da so vsa naša pri- zadevanja prst v vodo. Naravno: Veliki socialni bedi se dosledno pridruži prav tolika duševna be- * Kraljev rojstni dan se je proslavlja v naši državi zelo slavnostno. V Beo-gradu na Banjici je bila velika vojaška parada. Tudi po naših mestih smo imeli da. Sicer je to tako na dlani, da bi da- slavnostne defileje in baklade. nes ni bilo treba za to dokazov. A pri nas | * Angleški laburistični (delavski) po- je vendarle še mnogo, ki jim ta resnica' jitik George Lansbury, ki potuje po Jule noče v glavo. Ti naj sc le za Iiip po-1 goslaviji kot gospodarski strokovnjak, globijo v položaj skrajne revščine v tej je bn sprejet na Brdu pri Na' ali oni kalupi in razvozljavajo od te strani: Kdor mora porabiti vse svoje skrbi samo za to. da se ohrani na površju golega skromnega življenja; kdor večer za večerom klone glavo v svinčenih misli na nago, gladno in bolno deco. nima časa, volje, moči. niti smisla, da bi se le trenutek spusti! v globine duhovnega sveta. V njem se kotali samo ena skrb: Kaj ukreniti, da ne propade. Tako daleč rijejo njegove misli, da pozabi na vse zakone, na svojo čast. ponos, pošteno ime in pograbi vsako bilko, da se kakorkoli reši iz obupnega položaja. Taka je resnica in ta resnica ne dovoli, da bi mogli in smeli staviti tem siromakom kake zahteve duhovnega značaja. Ni torej demokracije v gospodarskem in ni je niti v kulturnem življenju. Tukaj pa se kar samo vsiljuje vprašanje: Ali je mogoča brez teh pogojev politična demokracija? Kakor ie gospodarska demokracija ključ v demokratično kulturni svet, tako je ta prvi pogoj politični demokraciji in samostojnosti. Vidite, taki so sadovi naše splošne zmede, in mi se talco trudimo, da bi jo še vedno imenovali »demokracija«. —o—n. v □ Na Japonskem vlada radi neurij velika zaskrbljenost. Cele pokrajine so pod vodo. V samem Tokiju je 6000 hiš pod vodo. □ Mehiški petrolej bi rada kupila Nemčija, plačala bi ga z gotovim denarjem. □ V Združenih državah so zapretili železničarji z generalnim štrajkom. Vlada je posredovala in se razgovori sedaj nadaljujejo. □Med Rusi in Japonci še zdaj ni pri-šlodo popolnega sprazuma glede meje čangkufengu. □ Ameriški zunanji minister Cordell Hull je pred nedavnim v prisotnosti novinarjev ponovno izjavil, da Amerika v slučaju vojne v Evropi ne bi ostala nevtralna. □ Razgovori o trgovskih odnošajih med Nemčijo in ČSR se bodo, kljub napetim političnim neprilikam vršili 15. t. m. v Pragi. □ Vsi uradniki, ki bodo hoteli v Italiji napredovati, bodo morali biti poročeni. Tako je sklenil zadnji ministrski svet pod Mussolinijevim predsedstvom v Rimu. Razen tega se je kurz proti Židom zopet priostril. □ V Palestini so pričeli Arabci veliko gibanje proti fesom. Mesto njih bodo nosili stare arabske kape. Po ulicah se zbirajo navdušenci in snemajo mimoidočim fese z glav ter jih zamenjujejo s kapami. □ Slinavka in parkljevka tudi v Angliji. Kakor poročajo listi se je ta kuga razširila tudi v štirih angleških grofijah. □ V Rio de Janeiro so se spuntali kaznjenci. Ubili so čuvaja in ranili preizko-valnega sodnika, ki je prav tedaj imel z državnim tožilcem v kaznilnici inšpekcijo. Razen 36 so vsi pobegnili. □ Zi Hankau na Kitajskem se vršijo krvave borbe. Japonci napovedujejo skorajšnji padec, Kitajci pa se hočejo še trdno braniti. P Na češkoslovaškem je upravnik policije v Pragi izdal naredbo, da mora vsak poglavar rodbine preskrbeti sebi in članom rodbine potrebno število plinskih mask. — Državna uprava pa je izdala zakon, da se morajo vsi državljani od 14. do 60. leta udeležiti tečajev za zračno obrambo in za obrambo proti kemičnim vojnam. □ V čile so imeli revolucijo, ki pa se je po vladnih vesteh že v enem dnevu končala. Organiziral jo je general Ibanez. □ V Nurnbergu se je pričel kongres Nemške nacionalno socialistične stranke. Hitlerjev proglas, ki so ga radi napetosti med češkoslovaško in Nemčijo težko pričakovali, je prečital okrožni vodja Wagner. Toda proglas govori le o uspehih nacionalnega socializma v Nemčiji. češkoslovaška vlada je pri popušča nju napram zahtevam, ki jih stavi Sudet-sko-nemška stranka že prispela do tiste meje, ki je nobena država ne sme prestopiti, če se noče sama odpovedati vsem bistvenim znakom svoie samostojnosti. Priznali so jim avtonomijo in sploh vse, kar so zahtevali, le tega, da bi lahko Nemci v krajih, ki jih obsega avtonomno ozemlje, uvedli svoj avtoritarni režim, torej nekako nacionalno socialistično državo v državi, jim niso dovolili. Prav tako se niso čehoslovaki odpovedali svoji samostojni zunanji politiki, to je svojim mogočnim zaveznikom Francozom in posebno Rusom, ki so prav v zadnjem času izrekli morda najodločnejše besede, da jamčijo za češkoslovaške meie z vso svojo razpoložljivo vojaško močjo. Pri vsej tej borbi za samostojno odločanje za izbiro prijateljev nam prihaia na misel srbska basen, ki stoji v naših srbohrvatskih čitankah in ki smo jo čitali v šoli. Nekega dne so poslali volkovi k ovcam odposlanstvo, ki naj bi sklenilo z ovcami prijateljstvo. Rekli so, da so edini, ki ovirajo odkrito sporazumevanje med volkovi in ovcami le psi čuvaji, če bi ovce napodile pse, bi bilo vse dobro. Ovce so res v svoji dobrodušnosti te predloge sprejele, a volkovi so imeli odslej lahko delo. Trgali so ovce, kolikor so hoteli. Toda Čehi niso ovce. Lord Rundmmt Morda ga ni imena, ki bi v zadnjih tednih šlo skozi toliko ust kakor ime tega skoraj 701etnega angleškega lorda in bivšega ministra. Vloga, ki jo igra ta mož v današnji svetovni politiki, je edinstvena, kajti še nikoli, kar obstojajo moderne politične metode, niso skušali rešiti sporov na tak način. Lord Runciman stanuje v praškem hotelu »Alcron«, spremlja ga njegova žena, četa sodelavcev in tajnic. Ima lastno telefonsko zvezo v London in Berlin. In vendar ne zastopa nobene vlade, ne uživa nikakih prvenstvenih pravic kakor konzuli, poslanci itd. in nima (vsaj teoretično) nobene plače. Vse, kar v Pragi porabi, mora — tako vsaj pravijo — poravnati iz lastnih sredstev (zdi se, da mu to ne more biti težko, saj je milijonar in lastnik krasne luksuzne jahte, s katero se je pred to misijo vozil po Atlantskem oceanu). Mogel bi se že jutri odpeljati iz Prage, češ, da mu podnebje ne ugaja in da mu hrana ne prija, in nihče na svetu bi ga ne smel zaradi tega klicati na odgovornost, kajti lord Runciman ne odgovarja nikO’ Knezu Namestniku, s katerim se je delj časa pogovarjal. Lansbury je izjavil, da odnaša iz Jugoslavije, posebno iz Slovenije najlepše vtise. * Ministrski predsednik dr. Milan Sto-jadinovid je bil odlikovan s Karadjor-djevo zvezdo 111. reda. isto odlikovanje IL reda je dobil bivši vojni minister general Marič. * Ban primorske banovine dr. Jabla-novic je bil upokojen. * Vodstvo KDK se je odločilo, da bo imelo v bližnjem času več manifestacij-skih shodov. * Državno kovnico kovinastega denarja smo dobili. Odprli so jo v sredo, dne 7. septembra na svečan način, čez malo časa jo bodo tako uredili, da bomo lahko v njej kovali tudi jugoslovanska odlikovanja, s čimer se bo mnogo denarja prihranilo in ostalo doma. * Beograjska državna tovarna sladkorja je že dala v promet letošnji sladkor. Bojazen, da bi ga zmanjkalo, je bilo torej preuranjena. * V Ptuju bo v nedeljo, 11. t. m. 49. redna skupščina CMD. * Proces o trboveljskih dogodkih, pri katerih je bil ubit rudar Fakin se bo, če gre vera beograjski »Samoupravi«, obnovil. Akt o tem procesu so ukradli s sodišča, a to ne bo izpremenilo poteka stvari, ker so vse zopet znova sestavili. * V nedeljo so odkrili v Kamniku spominsko ploščo na rojstni hiši »slovenskega generala« Majstra. * 10. in 11. t. m. se vrši v Beogradu delavski zlet, za katerega je dovoljena polovična vožnja. * V Ribnici na Pohorju stavka v kam- mur, on je v Pragi samo zasebnik, ki ga ie angleški ministrski predsednik Cham-1 noiomi^iniiTenarčičarResaln^Zapečnika: berlain zaprosil, da mu naredi to uslugo 270 delavcev. Simpatije javnosti so že in da posreduje med češko vlado in Su-detsko-nemško stranko. Toda od tega zasebnika je danes neizmerno veliko odvisno, od njegove pravičnosti, vestnosti, spretnosti, pa tudi od njegovega prepričanja zavisi usoda ne le češkoslovaške, ampak usoda evropskega miru. Čeprav poročajo evropski listi o vsakem njegovem razgovoru in celo o tem, kako in kje preživlja svoj prosti čas. nam je o njegovih nazorih in o njegovih načrtih znano le malo zanesljivega. Ali bo spoznal prave vzmeti sudetskega problema, kj ležijo izven ozemlja češkoslovaške republike in bo v tem smislu po- radi narodno obrambnih ozirov na strani stavku jočih. * 14 občinskih svetnikov v Beogradu je bilo razrešenih, mesto njih je imenovanih 18 novih. * Mednarodni kongres za zgodovinsko zdravilstvo, ki se je vršil v Zagrebu, je zaključen. Mednarodni gostje so se odpeljali v Beograd. * Iz Westfalske je prišlo v nedeljo 120 naših rojakov v Ljubljano. 25. t. m. se vrnejo zopet nazaj. * Dr. Izidor Cankar, naš poslanik pri vladah Argentinije, Urugvaja in Brazilije je sedaj predložil svoje dokazilne listine tudi pri brazilski vladi. Ker imamo v ročal v London, ali pa bo nasedel ogrom- ... ., , „ ... . ni propagandi in s tem omogočil to, kar J je bila njegova naloga, preprečiti: vojno, (Po Bartzu). Sudettki iunakl □ Slovaško ljudsko stranko bo po Hlinkovi smrti vodil eno leto kot posle-vodeči predsednik bivši minister dr. Jožef Tiso. Pravega predsednika pa bodo izvolili šele eno leto po Hlinkovi smrti. □ Francoska vlada je na vzhodni meji proglasila vojaško pripravljenost. □ Mesto šefa nemškega generalnega štaba generala Becka so po vesteh, ki jih prinaša francoski list »Oeuvre«, postavili generala Mansteina. njegov posel zelo važen in odgovoren. * Akademska založba je odprla v Ljubljani knjigarno, ki jo bo vodil Silvester Škerl, lastnik -Akademske založbe. Knjigarna bo poleg domačih knjig n v , skušala v prvi vrsti »sistematično utirati /H * -< ,maš slučajno priliko, da p0{ francoski knjigi«, poslušaš nemško radijska poročila ali pa j * v nedeljo, dne 4. t. m. je bil v Koče ti pride tu pa tam kak nemški list čevju slovenski dan, na katerem je go-pod roke, si gotovo ze slišal nekaj o su- f vorjj tudi notranji minister dr. Korošec, detskih junakih, ki z zelezmm samopre- * učiteljska skupščina, ki je bila radi magovanjem Ponašajo strašno nasilje nedemokratskega obnašanja opozicije »zboljsevizirane češke, od sovraštva pi- razpuščena, se bo 25. t. m. v Zagrebu 1P kf.ter,‘ ub.°gL - | nadaljevala. Tokrat bodo imeli pristop ". . Nemci brez moči, kajti niti državna ( samo opolnomočeni delegatje. * Nemški konzulat se je ustanovil v Ljubljani. Vodil ga bo konzul Hans □ Mednarodna zveza odvetnikov ima □ Francoski poslanik v Moskvi je bil; te dm v Budimpešti svoj IX. kongres, odpoklican v Pariz, da poroča Bonnetu Udeležujejo se ga zastopniki 25 držav, o ruskem stališču glede češkoslovaškega ♦udi Jugoslavije. Iz Ljubljane dr. Ska- vorašania. berne. oblast jih ne ščiti. Toda od blizu je videti stvar nekoliko drugačna. Ameriški in švicarski novinarji, ko so v zadnjem času deželo prepotovali, poročajo vse druge stvari. Res je tam mnogo junakov toda ne med tistimi, ki jih ponekod tako velikodušno pomilujejo in jemljejo v zaščito. To so tisti posamezniki češke, oziroma nemške narodnosti, ki se niso hoteli pokoriti Sudetsko nemški stranki, ki že davno ne zastopa več Nemcev, ampak ima pot podružnica nemške nacionalno socialistične stranke v Berlinu važnejše opravke. .Tu je naprimer prišepetavanje. Kadar nikogar ni blizu, ki bi mogel morebiti pričati, stopi takle henleinovec k človeku, ki ni sudetsko »zanesljiv« in pove: čez teden dni bodo Nemci vkorakali in Bernhardt. Naselil se bo v Bleivveisovi c. 34. mo pri šepetanju in pri pretnjah, kako bo, če bodo prišli Nemci, ampak take-mu-le delavcu, kar lepo naravnost povedo, kako in kaj. če si naš — dobro, če pa nisi, poišči si kruha drugod. Delavci se bojijo iti v ponedeljek na delo, saj ne vedo, ali jih ne čaka že odpust, za katerega zadostuje že najneznatnejši povod. Toda kljub temu strašnemu pritisku, ki teži nad sudetskim ljudstvom, kajti vsi veliki podjetniki in posebno veleposestniki, ki jim je češkoslovaška agrarna tiči« 1,1 »i • . 7,,; -.--1 reforma pristrigla nekaj od njihovih služb kfinr na « Z J'i ?tUSiu iz i ogromnih veleposestev, so zvesti in nav-šeira ’ da ie ni zagrešil celo kaj huj- dušeni henleinovci, kljub temu je več zooer »heinlpltmv?£-ITier t°tb ** ‘Ja.stop.‘1 i kakor ena sedmina sudetskih Nemcev čakuie še vse w h ? ,ahkoKTf<:daJ P^‘l vztrajala in se jim ni podala. Nek tak de-kakeea ubežnika 11 fff' lavec l'e iziaviI: »In vendar se ne pu- striie In tn l nf f 3 ' lV§e Av," stimo ukIoniti- mi ostanemo zvesti svoji stokrat din J krat ampak stranki. kaifi dobro vemo, da moremo stokrat, dan za dnem dokler se revež, doseči za svoj narod nekaj le po poti morda V?ek |!» JT- n? zbo]i’ češ medsebojnega sporazumevanja.« JLPL!T- rf [,reS"ice na fem' Ti m°2je so res junaki, kajti na njih SC pr,z[ava|° k ?loni. najtežji del borbe za demokracijo nacionalnemu socializmu ne ostane sa- in mir v Evropi. tedensko zrcalo Alternativa Ali bo prišlo kmalu do vojne — to ni gotovo. Toda nekaj povsem drži: da obstoji samo alternativa: ali mir ali svetovna vojna. (»Nova riječ«). KS" Ze Hus jih je pozna! »Nemški rodovi, ki živijo na češkem, bi morali iti k (češkemu) kralju in mu priseči, da bodo zvesti njemu in zemlji — toda to se bo zgodilo takrat, ko se bo kača na ledu grela.« Jan Hus. Usoda Židov »Slovenec« v svojem nedeljskem uvod niku razpravlja o židovskem vprašanju tako le: »Usoda židovstva je tragična in jo moremo najbolj razumeti kot skrivnost nedolžno prelite krvi, ki je bila klicana nad narod in njegovo potomstvo. Toda tudi zanj še pride ura, ko se vrne k svojemu pravemu poslanstvu. Judje niso bili kot narod za vedno zavrženi iz božjega ■ kraljestva, saj je umirajoči Zveličar z besedami: da ne vedo, kaj delajo, tudi njim prinesel odpuščanje. Tudi katoliška Cerkev moli v svojih cerkvenih molitvah, da bi se čimprej približal dan povratka Judov v Očetovo hišo.« Italijanska rasa Kot idealni tip italijanske rase se odslej ne bo več smatral črnookli črnolasec, ampak blondinec. Tako vsaj predlaga novi časopis, katerega namen je, da propagira rasna vprašanja v Italiji. Sokol in demokraci|a Zadnja številka »Tabora« piše pod naslovom »Boj za Sokola« med drugim: »Danes, ko je vsa slovenska demokracija Pred tem, da složno in enotno nastopi. Sokoli ne moremo ostati ob strani. Zvesti načelom demokracije in slovanstva ter enakopravnosti vseh ljudi in narodov moramo podpreti to narodno demokratično sl°go, ki lahko skupno s Hrvati in Srbi edina ohrani in uresniči cilj vsakega slovenskega Sokola: Srečno svobodno in neodvisno Jugoslavijo.« ‘Iv, •. , ... Ponižne želje slovenskega gospodarja V rubriki »Kmečka trgovina« toži »Slovenski gospodar« z vso ponižnostjo, ki li listu pri vladi spodobi: »Želeti je samo, da bi v bodoče Beograd dajal jasnejše ih točnejše informacije o sadni trgovini, stanju marke in o vsebini sklenjenih pogodb, da bi se temu primerno ravnali. Velika krivica nad našim narodom je tudi v tem, da se ne izdajajo tiskovine v slovenščini, kar dela velike Preglavice predvsem sadnim kontrolorjem. člen 3. ustave se je prezrl.« Unitarizem in politiki »Proboj« piše: »Dejstvo je namreč, da je nudil jugo-slovenski unitarizem že ponovno najrazličnejšim političnim obupancem plašč za izživljanje svojih osebnih ambicij in političnih strasti. Ti naši dnevni politiki so zamazali s svojimi umazanimi rokami jugoslovenski prapor ter ga prignjusili mnogim celo dobrim našim državljanom, k* niso znali ločiti ideje od oseb ter so nasedali gonji iz inozemstva plačanih separatistov.« 3NS In JRZ »Hrvatski dnevnik« prinaša pod naslovom »Bosanski prvaki JNS prehajajo v JRZ iz Sarajevo sledeče poročilo: »Dr. Avdo Hasanbegovič, predsednik srbskega kulturnega društva »Gajreta« je izročil pristopnico za JRZ. Ob tej priliki je Posetil pretekli teden ministra dr. Meh-meda Spaha in mu je stavil sebe in syoje somišljenike na razpolago.« Razen nJega so prešli še drugi veljaki iz JNS • v JRZ. »Hrvatski dnevnik« pristavlja, da je obveščen, da bodo tem prestopom sledili še drugi. Mi smo bili vedno mnenja, da med •INS in JRZ ni velikih bistvenih razlik. Tudi pri nas v Sloveniji bi gotovo prišlo do več takih prestopov, če bi ne živeli v posebnih svojskih razmerah in če bi slovenska JRZ tudi doma boli poudarjala načela, ki jih zagovarja v Beogradu. Maribor na Balkanu - Balkan v Mariboru Pomenek s »Tagespošto** Nemci so dolgo sloveli kot narod, ki ga poleg raznih več ali manj vojaških čednosti odlikuje še prav posebno neka skoro pedantična točnost, ki je dajala nemškim znanstvenim knjigam posebno ceno. Ta točnost se je izražala tudi v nemškem novinarstvu, kjer so bile »race« še precej redke. Tako je bilo. V zadnjem času pa bi človek tega priznanja točnosti nemškemu časopisju ne mogel več brez pridržkov izreči. Tisti zamorci, ki jih je videl nemški novinar v črni gori samo zato, ker se imenuje črna gora po nemško »Montenegro«, so to vero močno omajali, čitatelji so se pri tem odličnem poznavanju rasne teorije tedaj samo smejali, zdaj pa čitamo vesti, pri katerih že ne gre več samo »za špas«. Tako je n. pr. »Tagespost« od 31. avg. prinesla pod naslovom »Die Stimme des Tages« (Glas dneva) poročilo o Mariborskem tednu, ki ga pri najboljši volji ne. moremo več šteti med »nenameravane pomote«. Pisec tega članka izraža v začetku svoje simpatije za Beograd, kjer se lahko govori v katerem koli jeziku in kjer vidiš po knjigarnah nemške, francoske in angleške knjige in časopise. Razen tega so v Beogradu do vseh tujcev izredno prijazni in ustrežljivi. Skratka Beograd ni več Balkan. Balkan je sedaj v. Mariboru. Kajti v Mariboru je bilo za časa Mariborskega tedna knjigarnam strogo jiaročeno, da odstranijo iz izložb vse nemške knjige in časopise ... (Kaj je danes že kriterij za »balkanizem«!) čitatelj, ki si hodil tiste dni po Mariboru in gledal po mariborskih izložbah in si v svoji balkanski zaslepljenosti videl nemške knjige, čitaj »Tagespošto« in takoj te bodo poyčili, v kaki zmoti živiš. Toda vse to morda le ni samo »balkanizem«, za tem se skrivajo morda še neke čisto druge temne sile. Ključ k vsem tem pojavom je našel dopisnik »Tagespošte« v Stalinovi niši na razstavišču M. T., kjer se je prodajala rdeče vezana knjiga o Stalinu (ali bolje: proti Stalinu). Jasno je: kjer se prodajajo take boljševiške knjige, ni prostora za nemške knjige po izložbah ... Ne morem si misliti, da dopisnik ni vedel za vsebino knjige, katere naslov in barva ovitka, sta ga tako dražila. Kajti da bi nemški novinar popolnoma nepoučen napisal takole žolčno poročilo, kljub tisti štoriii z zamorcem v črni gori ne verujem. Tu morajo biti drugi vzroki. In ti vzroki se kaj lepo vidijo v tistem odstavku, kjer je govor o štajerskih nošah in belih nogavicah, ki jih je sedaj tako malo videti v Mariboru. In vsa tista štorija o Stalinu je bila nujna, ker je bilo treba ves odpor proti izzivalni nošnji pripisati komunistom ter na ta način vse to na lahek način diskreditirati. Metoda, ki se je doslej ponekod že čisto dobro obnesla fnterviu s Siak&rskim konjem (Pogovor s kobilo Liziko Izvošokovod Križ je . dandanes, če se hočeš pomeniti z domačim ljudstvom. S prominenco in ,2 višjo gospodo še gre. Radi ti ustrežejo, če jih prosiš za intervju •— sijajna prilika za brezplačno reklamo, si mislijo. Težje je z delovnim ljudstvom. Kmet in delavec, revež in nameščenec —vsak te nezaupno pogleda in rajši previdno molči. »Saj veste, človek tako hitro zine kaj preveč- o temu, kar ga teži, potem pa ste kar ob službo ali še kaj hujšega. Pa brez zamere, saj veste, da vsak rajši dela, -kakor pa sedi...« Pa 'sem stopil h gospej Liziki. Je že nekoliko postarna gospa, stara maribor-čanka, rodom nekje blizu Ljutomera. V zgodnji mladosti se je že z uspehom športno udejstvovala, večinoma na Teznem. Pa kakor se to pač dogaja s športnimi veličinami — danes je bedna iri pozabljena. Izmozgane' ostanke njene delovne sile pa še do skrajnosti izrablja neko izVozniško podjetje. Sedaj je '-ospa •Lizika le še pridna in preskromna delavka. Zato mislim, da sem jo -upravičeno prosil za interviv. »Kako se počutite v svojem sedanjem socialnem položaju?« sem jo najprej vprašal. »Ja.veste, hibi, baha. prav za prav ne odgovarja mojemu žlahtnemu rodu,*; se je nasmehnila š svojimi redkozobimi šta- Končno pa ima vsa stvar tudi marsikaj lierskimi konjskimi čeljustmi. Skušala je dobrega zase. Jasno nam je pokazala |Pri tem posnemati ljubki nasmeh Grete pravo ozadje tistih člankov, ki opisujejo SQarbo na bližnjem plakatu Grajskega ki-boljševiško češkoslovaško, če je bil medfHa- Potem Pa se ]’e zresnila in videl sem, nami morda le še kdo, ki je takim vestem |da ^e bi!a »ovorila prej le s trpkim sar-le nekoliko verjel, je tu tako rekoč sntn I kazrciom. »Težko je, veste, ee se ciovek na sebi spoznal, koliko vere gre takim I muči : Od ranega jutra pozno v noč za .. -.1. • 1.1! ; "M • « Inn irtn v a,Ti-ti fliči DvrAioito irC a-urri O-* »objektivnim« poročilom. jad. Naši kinematografi Kulturnemu Mariboru resnično filmsko kulturo SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE orosimo. da nošliejo s vole prispevke najkasneje do vsake srede v tedou. že mnogokrat je bilo poudarjeno, da bi morali v Mariboru poživiti kulturno življenje, vse delo v to smer pa enotno, smotrno organizirati. V prvi vrsti se poklicane za tovrstno delo kulturne ustanove, pred vsem pa narodnoobrambne organizacije. Doslej pa še nismo imeli sreče, da bi doživeli skupen nastop vseh teh društev! To je za naše razmere kaj značilno, če pogledamo, kako je v tem oziru za našimi mejami, se moramo zresniti. Smotrno in vztrajno delo tam bi nam moralo biti resen opomin za enako akcijo. Vendar se tu ne zganemo, čeprav dobro vemo in vsak dan znova zaznavamo, kakšna mlačnost veje v vrstah našega življja. če bi pregledali, kolikšna je borbena sposobnost za narodne interese, bi morali potegniti prokleto dolg minus. V vsem tem snovanju igrajo civilizacijsko kulturne pridobitve našega mesta — kinematografi kaj žalostno vlogo. Te ustanove bi morale vršiti v naši sredini važno vzogjno oblikovalno nalogo, vzbujati in krepiti smisel za kulturne vrednote, ki jih je pridobila človeška družba v tisočletjih. Na kratko: morale bi izvrševati del tiste naloge, ki jo skupno opravljajo gledališče, Ljudska univerza, najrazličnejša društva itd. Nekaj takega je povsem upravično zahtevati in pričakovati v Sloveniji, saj smo na njeno viso ko kulturo tako ponosni. Pa je žal slika drugačna. Dan za dnem vrtijo kinematografi skoraj samo plažo in le včasih zaide med vso navlako film z umetniško vrednostjo. Občinstvo se zabava s praznimi limonadami. In publika je še vesela, da vsaj za nekaj hipov odtrga svoje misli od bedne in prazne vsakdanjosti, ko jih v kinodvoranah v žaru in čaru prelestnih luči bezajo v oči in ušesa osladnosti, pri kazane vse do zadnjih odtenkov. Resnično, hvaležno nalogo opravljajo naši kinematrografl, saj delijo polna prgišča veselja in raskošja ter zadoščajo v polni meri nenasitni množici, ki vpije kakor nekoč: Panem et circenses! Pa to je v »duhu časa« in bi človek v svoji velikodušnosti še oprostil pregreho. Nikakor pa ne moremo več preko dejstva, da se vsiljuje našim ljudem s filmsko navlako tuja, nam sovražna in naš narodni ponos ponižujoča miselnost. Pri tem se moramo ustaviti in si zastaviti nekaj temeljitih vprašanj. Kako to, da moramo v Mariboru gledati in poslušati večinoma same nemške filme, dočlm vemo, da imajo danes Čehi, Francozi, Rusi in Angleži filmsko produkcijo na zavidanja vredni umetniški ravni. Ali morda radi publike, ki razume sa mo nemški zato, ker je v Mariboru »ve čina« Nemcev?! Zakaj potem vsa, v srbohrvaščini pisana razlaga tekstov? Mi- slimo, da pri filmih z umetniško vrednostjo ne čutimo potrebe, da bi vsako besedo razumeli. In kako naj si razlagamo ono s tedniki? Težki milijoni gredo za mirovno propagando, saj še vedno lebdi nad nami mrtvaški duh 9 miljnov mrličev iz svetovne vojne, mi pa moramo gledati dan za dnem »tedenske slike«, kj prikazujejo manevre, tovarne topov, od parad pijane množice, hura napade na španskih in kitajskih bojiščih, navdušene matere in mladenke, ki pletejo nogavice in šivajo srajce za svoje okrvavljene junake itd. itd. Ironija: tam milijonske žrtve delovnega ljudstva za mirovno propagando, tu pa vsakodnevno zastrupljanje tisočev in tisočev! Mar je v tem zapopadeno kulturno delo, ki ga naj vršijo med nami kinematografske ustanove? Ne in stokrat odločen ne! Kinematografi naj širijo med Slovenci kulturo, naj vzbujajo v slovenskem narodu samozavest z gojenjem smisla za pravilno vrednotenje kulturnih dobrin, zrastlih iz naše in tuje sredine. Posebno je važno to tu na severni meji, kjer so na predku in obstoju našega naroda nasprotne sile vedno na delu! Radi vsega tega zahtevamo Slovenci, ki nam čut za resnično filmskb umetnost ni otopet in ki ne smatramo za nalogo kinematografov prikazovanje plaže: Hočemo videti in slišati češke, poljske, francoske, angleške in ruske filme, kajti prepričani smo, da razumemo tudi češki, ruski, poljski, francoski in angleški jezik, če ga govore umetniki. Predstave filmov druge produkcije naj se zmanjšajo na minimum, ker je nam bližja miselnost, ki preveva filme, prihajajoče iz demokratskih držav! V bodoče želimo gledati filme, ki jih je ustvarila umetnost, kajti vemo, da ima naše občinstvo mnogo smisla tudi za takšne predstave. Ker je kino občečloveška pridobitev, smatramo, da mora biti dostopen vsem. Radi tega naj se znižajo cene, da ne bo obisk kinov privilegij nekaj tisočev! Vabila k predstavam — plakati morajo biti spisani seveda v pravilni slovenščini. Vsej javnosti, vsem narodnoobrambnim ter ostalim kulturnim društvom pa kličemo: Vsai glede tega vprašania se znajdite enkrat na skunnem področju in začnite s temeljitim delom. Erduš. Glasba je razodetje božje. (Beethoven.) Ironija je sirovost omikanih ljudi. Sreča je vsota večkratnega majhnega veselja. Pametna misel: zadnji člen verige. Dober domislek: zadnji člen brez verige. najpotrebnejši minimum svojega vsakdanjega sena-. Težko garam, kadar vlečem debelo gospodo.». Kadar pa je dež in toča in nevihta in strela in grmenje, tedaj zadaj leno udobno sedijo pod streho, jaz pa spredaj crkavam v mrazu, vlagi in neurju...« »Kaj pa pravite o moderni tehniki v službi prometa?« »Mislite na one bencinske smrdljivce?« puhnila je zaničljivo. »Prav dobro bi-lahko opravljali moje delo in jaz bi se lahko umaknila na deželo. Kakor pa je danes položaj, v teh težkih časih je stroj samo konkurenca živi delovni sili namesto da bi ji služil. Sicer pa, da lahko konkurira tem smrdljivcem, me izrabljaj moje podjetje do kostnega mozga.« ' »In ces^e? -Ste zadovoljni , z njimi?« Gospa Lizika je globoko .vzdihnila: »Žalostno, žalostno je to poglavje, še bolj sem pa ogorčena...« Ovila je svojo okorno štajerščino v lahen plašč, kranjskega naglasa, skozi katerega pa ,je včasih sramežljivo pronical kak ljutomerski ii: »Že narodna zavest naših merodajnih činiteljev ne bi smela dopuščati tega škandala. Saj za mene so gotovo-mehke ceste bolje od asfalta... Ampak, ta »šo-der« in blato.!! Ali pa požiranje prahu! Poleti bi bila potrebna plinska maska proti prahu, kadar pa začenja dež bi bile menda še najbolj prikladno . prometno orodje vodne smučke. Potem, -pa, kadar pridete malo bolj ven. na deželo... Ti vratolomni jarki, klanci in ožine z zavoji! če bi bila-~r*=rr - bi pred- lagala slalomski tečaj in izpit iz gozdnega teka za predpogoje za šoferski izpit. Prepričana sem, da se vrača večina za naše ceste netreniranih tujih turistov s strtimi sedali v svoje asfaltirane domovine ...« . »Bi vas smel morda tudi kaj vprašat« glede naših političnih vprašani?« »Boste že oprostili gospod, me kobile smo prepoštene, da bi znale ribariti v kalnem... Vendar pa se rade držimo toplega korita;.. Zato se ne spuščamo ne v ene ne v druge vrste politike....« Spoznal sem, da je gospa Lizka ra--zumna ženska, zato je. nisem hotel dalje dolgočasiti s komunalno politiko. Opustil sem pomenek o stvareh, ki je ne zanimajo. Pogovorila sva se še nekoliko o zasebnih zadevah, povedala mi je, da ima nekaj otrok, slavnih športnikov, g. o varila sva o ljubeznih v obče, ker sva vedela, da je ta snov vedno zanimiva, potem sva se pa poslovila... Iranci. Marsikatera bi rekla: »Kaj še hočemo? Saj govorimo češko in dajemo češko učiti otroka.« To je le taka površna ljubezen, kakor se reče: Jaz imam rada tega človeka, a sama ne vem niti kako nit: zakaj. — S tem ni pomagano domovini. Njo moramo ljubiti iz prepričanja, poznati jo moramo skozi in skozi, vedeti moramo, zakaj in iz katerega namena jo ljubimo, in moramo to -vročo ljubezen vcepiti v srce otrokom. Take ne izruje ne grom ne borja in lahko se nanjo stavijo skale. Božena Netacova. Mariborski sadni trg M«sto in vat ga morata nujno preurediti! Maribor je na glasu, da je eno izmed najlepših naših mest, naš »Jugoslovanski Meran«. Ne toliko zaradi svojih sodobnih mestnih naprav ko — razen ugodnega podnebja — zavoljo svoje krasne okolice, ki vsakega prijatelja prirode navdušuje. Ugodno podnebje kraja se odraža skorajda v nedosegljivi lepoti in dobroti glavnih proizvodov, ki jih rodi ta blagoslovljena zemlja pridnega slovenskga oratarja. Sadje in grozdje dajeta Mariboru s širšo okolico pravo obeležje. Pravkar izvažajo naše sadje. Budno skrbijo, da kakovost ustreza zahtevam tujine. Nadzorstvo po novih predpisih je bolj strogo ko kdaj prej. In kako potrebno je! Smo namreč še preslabi in premalo samostalni, da bi na svetovnem trgu uspeli brez posebnih strokovnih in izvoz-nopolicijskih pregledov. Ko bomo za to vzgojeni, bo šlo brez tega in zato brez stroškov za izvrševanje dotlej pač potrebnih odredb. Za enkrat je glavno: tujina naj dobiva blago, kakršnega zahteva! In takega imamo v rodnih letih dovolj. človek bi mislil, da je sadni trg vsaj doma kolikor toliko urejen po nas samih. Pa ni. Nemara najslabše je urejen mariborski trg, kar nas preseneča. Vprav Maribor bi moral biti prvi, pa je najbrž Čisto zadnji. Kaj mislijo tujci o nas, ko gledajo to sadno revščino na javnem trgu, ni težko uganiti. Pustimo branjevce! Poglejmo, kaj prinašajo in ponujajo okoličani! Sram nas je, da bi vse naštevali. Nekaj pa le moramo povedati! Ponujajo in prodajajo še vedno najbolj po kupčkih. Taka »sadna razstava« se včasi kar valja po blatnih tleh: nezreli, črvivi .krastavi, obtolčeni, sploh neznatni, zakržljavljeni, povrh dostikrat grdo umazani plodovi, ki bi jih bilo boljše doma uporabatii Morda za sadjevec, za sušenje ali za drugačno ohrano. če niso samo še za svinje ali za na gnojišče. Pa nam jih vsiljujejo za drag denar. Najrevnejši sloji jih kupujejo. Kupčke tako postavljajo, da je lepša stran sadu k tebi obrnjena. Grda prevara. Nedavno je vprašala revna mariborska gospodinja: »Ali nimate lepšega sadja? Pa še toliko zahtevate za ta izbirek!« Okoliški prodajalec se ji odreže: »Že, 2c, pa lepše sadje letos lahko doma proda mo.« Pa kaj bomo o tem mnogo govorili 1 Vsakdo se lahko vsak dan — posebno še ob večerih — sam prepriča, kakšen je mariborski sadni trg. In z grozdjem, ki je naš najžlahtnejši sad, ni nič boljše. Krasne sadne razstave so malo zalegle. To je sramota, ki jo moramo odpraviti! Mesto in vas morata mariborski sadni trg nujno preurediti! V korist mestu in meščanom, kakor v korist okoliškim sadjarjem in vinarjem ter ne naposled v prid tujskemu prometu. Podobno ko v Mariboru je po naših drugih mestih in potrošnih središčih. Izjeme so bolj redke. Povsod je treba poskrbeti, da se označene razmere na domačem sadnem in grozdnem trgu temeljito popravijo. Pri tem sodeluje lahko več činiteliev. Za Maribor predlagamo: 1. Ureditev sadnega trga naj izvede mestna uprava po strokovnem tržnem nadzorstvu. 2. Mestna uprava nai povabi na sodelovanje Vinarsko in sadiarsko Šolo v Mariboru, vse Vinarske in Sadiarske podružnice v Mariboru in okoliških krajih, Vinarski in sadiarski zavod v Mariboru, Kmetijsko družbo, uprave naibolj prizadetih občin v mariborski okolici, okrajno glavarstvo, »Putnik«, Olepševalno društvo itd. Nalašč smo navedli toliko činiteljev in bi jih lako še več našteli, ker vemo, da bi vsak mogel na svoj način' nekaj pomoči, da veliko pomanjkljivost skupno odpravimo. Največ pa je odvisno od tistega, ki naj delo smotrno uravna in vodi. To je mestna uprava. Potrebni stroški za to se bodo bogato izplačali. Pomagano bo mestu, vasi, potrošnikom in našemu ugledu. Ko je pisec pred desetletji hodil po Tirolskem, tudi tam okoli Bolcana in Me-rana, je občudoval tamkajšnji domači sadni in grozdni trg. Danes, po toliko letih, zopet misli nanj in želi. da bi mi nič ne zaostajali za tistimi kraji. Da bi naš lepi Maribor prav kmalu zaslovel in postal »Jugoslovanski Meran« tudi v tem pogledu! Andrej Žmavc. Vas potrebuje novih pionirjev Polagoma sprejema tudi vas bogate pridobitve moderne tehnike in znanosti; tudi na vas prodira duh novega časa. Toda naše poljedelstvo je še daleč od tega, da bi bilo deležno vseh ugodnosti, ki so mu dane ob današnjem stanju duhovne in materialne kulture. Vasi manjka pravih pionirjev, ki bi znali in mogli krčiti kulturi pot v njene domove. Z učiteljem je vas dobila pravega znanilca kulture in napredka, prvega boritelja proti duhovni temi. Vsa »gospoda«, ki je pred njim živela med kmetskim ljudstvom, kot n. pr. graščak in dr., je imela edino nalogo, da kmeta izžema in ga drži v pokorščini in ponižnosti. Naselitev zdravnikov v vasi je omogočila, da so se kmetje jeli bolj koristiti tudi s pridobitvami medicinske znanosti. Le ‘žal, da je posel podeželskih^ zdravnikov vse preveč pridobitnega značaja in vse premalo socialnega. Hočem reči, da zdravniki na vsi ne bi smeli samo zdraviti bolnikov, temveč morati bi tudi proučevati zdravstvene razmere na vasi, proučevati kmečko prebivalstvo o zahtevah moderne higiene ter dajati oblastvom nasvete za primerne ukrepe radi zboljšanja zdravstvenih razmer na deželi. Toda vas rabi poleg učitelja in zdravnika tudi agronoma, če hočemo, da bomo s svojimi poljedelskim! pridelki konku rivali na svetovnem tržišču, je neobhodno potrebno, da naše poljedelstvo, če že ne vodiio, pa vsaj nadzorujejo agronomi, število mladih brezposelnih agronomov, ki so dokončali študije na domačih univerzah, narašča iz leta v leto. Po srezih so pa nastavljeni absolventi srednjih kme-•ijskih šol in še ti vršijo večinoma samo pisarniške posle. S tem je kmetom prav malo pomagano. Veliko pa bi se mogli okoristiti naši kmetje, če bi občine najele v službo diplomirane agronome in jim dale v obdelavo primeren kos zemlje ter stalno plačo. Agronomi pa bi bili dolžni dajati kmetom nasvete, voditi poskusne postaje ter vzgajati semena in sadike, v zimskem času pa prirejati predavanja in tečaje za kmečko mladino. Agronomi bi eventualno mogli voditi tudi kmetijske zadruge za nakup orodij in strojev oz. za prodajo kmetijskih produktov. Mogli bi voditi statistiko o poljedelski produkciji ter z rezultati postreči državni oblasti. Z njihovo pomočjo bi se dalo tudi v agrarno produkcijo uvesti gotov red. Agronomi, ki so vešči tudi v gospodarstvu, bi namreč zasledovali prilike na tržiščih ter kmetom odsvetovali gojenja onih vrst pridelkov, katere imajo na trgu slab iz-gled. Tako bi se poljedelci izognili raznim krizam ter nenadnim padcem cen, ker bi se dala že v naprej omejiti produkcija onih produktov, ki jih je v izobilju. Ne bom našteval vseh koristi,' ki bi jih vas mogla imeti od nastavljenega agronoma, a gotovo je. da bi se občini stotero poplačali stroški, ki bi jih imela z njegovim vzdrževanjem. Ra. Nekaj blaga je bilo že prodanega do najvišje cene din 25.— za kg. Vsi pa pričakujejo v tem oziru izboljšanja in višje cene, ker ga bodo tudi v drugih državah malo pridelali. Dobro je to, ker naši hmeljarji blaga ne ponujajo in si vsaj s tem ne kvarijo cene. Hmelj je naš glavni dohodek. ki Je važen za celotno narodno gospodarstvo. 6 Slinavka in parklievka pa še sadni izvoz Strogi predpisi, ki so sedaj tudi v Mariboru v veljavi, da se prepreči širjenje te nevarne kužne bolezni, so našega kmeta, ki prav sedaj spravlja sadje za izvoz, precej zadeli. Kajti radi pomanjkanja konj je kmet prisiljen, da sc s svojo govejo vprego, ki ne sme v mesto, v loku izogne ogroženemu pasu in pelje sadje v Pesnico, kjer seveda nakladanje zastaja. Razen tega je posredništvo prevoznikov s konjsko vprego in z avtomobili prevoz podražilo in tako je marsikateremu kmetu izvoz malone onemogočen. Strogi varnostni predpisi so gotovo potrebni in jih kmetje odobravajo ali všaj razumejo, a tudi oblast bi morala kmetom v njihovem težkem položaju pomagati, da ne bi trpel naš izvoz. Sicer pa se je slinavka in parkljevka že večkrat prenesla k nam iz drugih predelov naše države, zato bi bilo umestno, da bi oblasti tudi drugod obrnile vso potrebno pozornost na zatiranje te nevdrnc živinske kuge. Spoštujmo resnico - hčerko božjo I Laž ne more roditi božjega blagoslova Ugledni sarajevski nadškof dr. Ša rič ima svoje glasilo »Katolički tjednik«. V tem listu razpravljajo iskreno tudi o vprašanjih, ki jih neki naši časopisi kaj radi zatajajo, ker resnice — te hčerke božje — ne spoštujejo. V sarajevskem »Kato-ličkem tjedniku« resnico branijo, laž pa pobijajo in licemerstvo zatirajo tudi pri ljudeh svoje vrste. Razkrivanje takih stvari smatrajo za potrebno in obče koristno. Nedavno je »Katolički tjednik« razpravljal o pomanjkanju avtokritike lastne ocene, presoje samega sebe — v katoliškem življenju. So namreč ljudje, ki odklanjajo in prepovedujejo vsakršno presojo Cerkve same, pa tudi njenih predstavnikov in ustanov. Od drugih zahtevajo samo hvalo in poveličevanje teh stvari. Na njih ne smeš videti ne ugotoviti nobene napake. Škodoval bi ugledu cerkve. Domišljujejo si, da je v katoliškem življenju zmeraj vse v redu in zato vsaka ocena njihovega delovanja krivična. Nasledki takega mišljenja so ahko usodni. Tako mislijo in delajo slepci. Prikrivanje in zatajevanje resnice ie za cerkev kvarno. Odgovornost pred Bogom je velika, ko zapuščajo za seboj sama pogorišča in gnilobo. Morda pri zaprtih vratih še priznavajo pomanjkljivosti in napake v katoliškem svetu, javnost pa ne sme o vsem tem ničesar vedeti ne videti, ker bi to bojda škodilo cerkvenim in katoliškim koristim. O nedostat-kih je pač treba molčati — pravijo ■— in jih zakrivati. Kar koli storijo cerkvene osebe, mora veljati pred svetom za dobro in nezmotljivo. Moraš samo hvaliti in povzdigovati vse, kar je katoliškega. Brez pretiravanja in enostranskega prikazovanja ter brez zavijanja resnice pa to ne gre. Tako še vedno mislijo in delajo neki ljudje okoli izvestnega katoliškega časopisja pri nas. , Ugledni »Katolički tjednik« končno ugotavlja: »Odkrito povemo, da mi drugače mi* slimo. Kaiti tako ravnanje ne koristi dobri stvari ne ugledu cerkvenih naprav, marveč jim škoduje. Moč katoličanstva je v resnici. Dobro in pravilno služi ka* toličanstvu le tisti, ki služi resnici in jo povsod priznava. Laž ne more roditi božjega blagoslova.« Da, resnica je hčerka božja.- Blagot deželi, ki ima take propovednike, kot jih zahteva »Katolički tjednik«! Narod ljubi in spoštuje blagovestnike resnice, sejalce miru in ljubezni. Pravi apostoli, ne sejejo prepira med ljudi in zato ne žanjejo viharja. Nikoli se ne bojijo presoje samega sebe, kakor se ne bojijo čiste resnice. Drugim pa resnica oči kolje. Človek božji, premisli in sodi o tem z jasno svojo glavo! Počkov. Monet hmoHske sezone v Sevinlski dolini Žalec, 5. septembra 1938. Savinjska dolinanje utihnila. Zadnji teden je polegla živahnost, ki jo ustvarijo obiralci poleg pridnih kmetskih gospodinj, ki imajo v tem času ogromno dela. V isti vrsti so tudi dovažalci in sušači hmelja. Vse noči je na hmeljskih sušilnicah luč in ropot. Dela se dan in noč in ie v kurilnicah »večni ogenj«. Tega sedaj ni več in hmeljarji so zopet zaposleni z ostalimi kmetskimi deli. Obiralci so se razšli tja proti Gornji in Šaleški dolini, Prlekiji. Halozah, proti Sotli in Savi do Krškega polja in celo ha našo gorenjsko in hrvatsko stran. Z odhodom obiralcev so utihnile tudi bučne pesmi, zato je naša dolina res nekako utihnila. Kakšen je letošnji hmeljski pridelek? Po kakovosti izvrsten z redkimi primeri. Množinsko pa zelo zaostaja za lanskim. Redki so letos tu hmeljarji, ki so nabrali toliko kot lansko leto, tretjina je nabrala komaj polovico, večina pa manj kot polovico od lanskega pridelka. Imamo mnogo primerov, ko so prišli nekateri komaj na tretjino lanske letine. Tako je bilo v neki vasi lansko leto prodanega 344 metrskih stotov hmelja, letos pa je pridelanega v tej vasi po splošni oceni komaj 70 metr. stotov. Že iz tega vidimo, da bo pridelek zelo pičel. Prodaja še ni razvita in pravijo Židje, ki so glavni nakupovalci za hmelj, da morajo nekoliko počakati, da se razčisti svetovno-politični položai. kar naj bi se zgodilo v teh dneh na hitlerjevskem ■'kongresu v Niirnbergu. Bomo videli. Maše triišle In tene Hmelj. Letošnji pridelek bo do uradnem poročilu znašal okoli 13.000 stotov. Hmelj je letos prvovrsten in se trgovina prav lepo razvija. Doslej je bilo prodanih iz pryc roke že 2.300 stotov. Plačujejo ga kilogram po 22 do 25 din, slabše blago manj. Na Češkoslovaškem je nabiranje prav tako že pred koncem. Cene v 2atcu so 16—21 Kč (24—31 din), Uštek in Roudnice 12—15 Kč (18—22.50 din). L Sadje. Na inozemskih tržiščih se za naše sadje precej zanimajo in so cene precej čvrste. 2.85—2.90 din za kg jabolk. Pšenica: se prodaja po 147—157 din za kg. Koruza: 130 din za 100 kg. V podrobni prodaji so plačevali za kg: krompir 0.75—1.50 din, čebula 2—3 din, kislo zelje 4 din, paradižniki 2—4 diu, jabolka 2—8 din, hruške 5—10 din; jajca komad 0.50—1 din, kokoši po 18—25 din. SEJMI 12. septembra: Loški potok, Kočevje, Št. Vid pri Stični, Veliko Mraševo. Središče, Loka pri Žusmu. 13. septembra: Šmartno pri Litiji. Kamnik, Ormož, Maribor, Dobova, Dolnja Lendava. 14. septembra: Žužemberk, Celje, Ptuj, Trbovlje, Golobinjek, Petrovče, Ščavnica, Vitanje. 15. septembra: Polšnik. Pleterje. Trbovlje, Turnišče. 16. septembra: Rakek, Maribor. Št. Lenart nad Laškim. 17. septembra: Mokronog, Brežice, Ceije, Trbovlje, Kapele pri Brežicah. RADIO LJUBLJANA od 11. do 18. soptembra 1938. NEDELJA, 11. sept.: 8 Pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, vmes plošče. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor. 10 Kvartet mandolin, vmes plošče. 11 Otroška ura. 11.30 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 13 Napovedi. 13,20 Za kratek čas in dobro voljo (plošče) 17 Kmet. ura: Več dobrega semena — več pridelka (ing. Fr. Mikuž). 17.30 Prenos tekme harmonikarjev z velesejma. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Kon cert Radijskega orkestra. 21 Prenos petja in glasbe iz restavracije Ce^ar na velesejmu. 22.15 Citraški duet (gg. Emili Mesgolits in Marijan Hebein). PONEDELJEK, 12. sept.: 12 Vesele pesmi (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Po domače (plošče). 18.40 Duševne bolezni in značaj (g. prof. E. Hrovat). 19 Napbvedi. poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Javornik). 20 Koncert: Sodeluje g. Jean Franci, operni te* norist in Radijski orkester. 21,30 Koncert na vvurliških orglah (plošče). 22 Napovedi, po* ročila. 22.15 Prenos petja in glasbe iz vele* sejmske restavracije Cesar. Konec ob 23. TOREK, 13 sept.: 12 Baletna glasba (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13..20 Pisana Šarca (plošče).' 14 Napovedi. 18 Pester koncert Radijskega orkestra. 18.40 O našem narodno-obrambnem delu, II. del (g. prof. Etbin Bojc). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Polke in valčki (plošče). 20.30 Bachova ura. Sodeujc-ta gdč. Silva Hrašovec (klavir) in Radijski orkester. 21.15 Koncert Radijskega orkestra, 22 Napovedi, poročila. 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. Konec ob 23, SREDA, 14. sept.: 12 Uverture (plošče), 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Somov šramel-kvartct. 14 Napovedi. 18 Operetni napevi (plošče). 18.40 Mladinska ura: Opazuf in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Šahovski kotiček. 20 Večer lahke glasbe. Sodelujeta Pevski jazz-kvartet, citraški duet (gg. Kosi—Skok) in g. Roman Petrovčič (bariton solo).22 Napovedi, poročila. 22.15 Plesna glasba (plošče). ČETRTEK, 15. sept.: 12 Operni napevi (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Harmonika solo. igra g. Lojze Kokalj. 14 Napovedi. 18 Iz Leharjevih operet (koncert Radijskega orkestra). 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 mihut zabave. 20 Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. 20.45 Poskočne in vesele (plošče). 21 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert lahke glasbe. Sodelujeta g. Drago Žagar in Radijski orkester PETEK, 16. sept.: 12 lz naših logov in gajev (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi, 18 Godbe na pihala (plošče). 18.40 Ženska ura: Obvezno ljudska zavarovanje (ga. Cirila Štebi). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti za planince: O letošnjem kongresu slovanskih planincev c Pragi (g. dr. R. Brilej). 20 Koncert. Sodelujejo: gdč. Štefanija Pavovčič. g. prof. Marjan Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester. 21.20 Orglice in harmonika (gg. Avgust Stanko in Franc Petan). 22 Napovedi, poročila. 22.30 Angleška plošče-Konec ob 23. uri. SOBOTA, 12 Malo za šalo, malo za res, pesmi vesele in glasba za ples (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Za delopust, igra Radijski orkester. 18.40 Socialno skrbstvo v Ameriki (gdč. Zlata Pirnat). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki (g dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Malo za šalo, malo za res, pesmi vesele in glasba za ples (plošče). 21 Prenos iz opere »Fal* staff« iz Rima, v odmoru napovedi in poro* čila. Kulturna obzoria Kniiga na vati Pri nas kaj radi povemo, koliko knjižnic je po našem podeželju in po potrebi prinašamo tudi * statistike knjig, ki jih imajo te knjižnice. Naše ljudstvo rado bere; saj težko najdete domačijo, kjer ne bi imeli naročenega vsaj enega lista, kakega mesečnika in knjig ene naših knjižnih založb. Berejo vsi: od pastirice na paši pa do starca, za staro se pravdo bojujmo. ! Lojze zupanc Dvajset dinarjev V letu Gospodovem, ko je pošten človek za dvajset dinarjev dobil pri peku komaj tri kilograme kruha, je mizarski mojster Štefan Goršič lepega dne ostal tako. rekoč brez dela in zaslužka ter se vrinil med tiste milijone brezposelnikov, ki so z zdravimi rokami in željni dela Postali v breme sebi in vsemu za gladno Sorje slepemu in gluhemu svetu . . . Postavati je pričel v prazni delavnici, se dolge, dolge ure naslanjal z upadlimi prsi Pa skobelnik in čakal naročil. Bilo je v Predpustu, v času, ko je vsa leta nazaj zmerom imel dela na pretek, ko so pa mladi ljudje prihajali in. si po navadi že dolge tedne pred oklici pri njem naročili postelje ,omare in mize, tako, da je često on sam vedel preje kakor župnik, koliko Parov bo v tistem predpustu stopilo pred oltar. Toda letošnji predpust je bil zaklet. V fari je bilo resda nekaj deklet, ki so se preko dolge, mrzle zime poredile, a oklicev ni bilo. Končno je prišlo marsikaj tudi župniku na uho. Nič več ni mogel zatiskati oči in mižati in se prenevedati, kakor da ne vidi tistega, o čemer že vsi farani žužnjajo. Zdaj je prišla vrsta nanj. Pričel je klicati dekleta posamič v župnišče. Tamkaj je vrtal in vrtal vanje z vprašanji, vsaka pa je umikala oči pred njegovim strogim pogledom, skrivala zardeli obraz v dlani in hlipala v neutolažljivem joku: »Jezus Marija, saj bi me vzel, verjemite, pa ne more, ko pa nima dela ne zaslužka . . .« »Nemarnical« je renčal župnik in se prestopal z nemirnimi koraki po zadimljeni sobi. Zuljil je med suhimi ustnicami slinasto viržinko, si jo neprestano naži-gal, v misli pa se mu je pletlo grenko spoznanje: »Da, da, prav je povedalo dekle. Dela ni, dela! Le kam naj gresta, vrabca uboga, ko pa nimata niti toliko svoje zemlje, da bi lahko preko noči glavo položila nanjo. Da, da, ti presneti časi...« je godrnjal sam s seboj, na dekleta pa je renčal, kakor da hoče prevpiti vsebi glas, ki mu je prišepetaval črne zgodbe o pomanjkanju, v katerega so zabredli ljudje, ki bi radi delali, pa dela nimajo .... čez čas pa je le sunil v tišino z narejenim, strogim glasom: »Pa kam boš zdaj ... ko si takšna . to mi povej?« »Ne vem, gospod«, je dekle znova zajokalo. Vsega tega Štefan Goršič ni videl, a je tem bolj čutil, da se od dne do dne vtihotaplja v njegovo delavnico mir, tisti gluhi in tisočkrat prekleti mir, ki ga ne moti hreščanje žage in hrustanje ostrega obliča. »Nemarni čas!« je sikal in se zapiral v tiho delavnico, da bi ne gledal žalosti, ki se je zagrizla v ženine objokane oči. Toda potihoma je le še zmerom upal, da se bo obrnilo na boljše, da bo spet prijel za žago in delal zase, za ženo, za sedmero otrok-------------- Ko pa je predpust minil, je bilo končno pri kraju tudi z njegovim upanjem, ko je sanjal in sanjal, da bo sedaj od nekod prišel nevestin oče ter naročil bališ za hčerko. Poslej je občepel ob stružniku v delavnici, se predajal praznemu sanjarjenju, si grizel nohte in zatiskal ušesa, da bi ne slišal presunljivega joka svojega najmlajšega otroka, ki se je v zibelki drl, ker ga mati ni do sitega nadojila. Umikal se je v delavnico iz sobe, v kateri je po vlažnih kotih posedalo sedem njegovih otrok. Bili so kakor piščali na orglah. Vsi so hoteli kruha in kar naprej in naprej so se drli: »Mama, daj kruhaaaaa . . .« Dokler so njega, očeta, pustili v miru, je še prenašal njih obupne klice po življenju. Ko pa se je potlej sredi dopoldneva neslišno priplazil v delavnico za njegov hrbet njegov najstarejši, ki mu je bilo devet let in potegnil očeta za roko, da se je le-ta. zdramil iz vročega razmišljanja, ki mu je nabijalo kri v možgane ter s prosečim glasom izdavil: »Oče, lačen sem. Mama pravi, da nima kruha . . .« Takrat je Štefan Goršič poskočil, kakor bi ga nekdo sunil s pestjo v obraz. Poveznil si je na glavo zamaščeni, posvalj-kani klobuk in brez besede odburil iz delavnice. V bližnje mesto je bilo uro hoda. On pa je hodil skoraj tri dolge ure. Opotekal se je po blatni cesti kakor pijanec, in globoko v popoldan, ko se je pričelo že mračiti, se je ustavil ob skladiščnem prostoru mestne postaje. Po rudniškem tiru je brzela proti postaji črna in od sajastega dima svetlikajoča se lokomotiva. Puhala je težko, kakor da vleče za seboj vso revščino iz rudarske kolonije. Na peronu neprijazne postaje so posedali ira klopeh zdolgočaseni potniki in zehali v megleni* dan. Goršič je gledal okoli sebe kakor izgubljenec. Ni videl skladišča pred ..seboj in zamazanih, prerivajočih se postav, ki so hitele nakladati nekakšno , blago« v Vagone, ki so ždeli na stranskem tirn. »Privzdigni, krota primejduševska!« Star voznik z zariplim, zapitim obrazom je besno kričal na dečka, ki je komaj od-rastel šolskim klopem, a se je popeljal iz daljnega hribovskega kraja na vozu hlodov s svojim očetom v mesto. Zdaj pomaga s svojimi mladimi, zlomljenimi načini očetu rezkladati težke krclje z Wza. Napreza se in napreza, a je prešibek za težko delo. Od dežja moker in špol;:ek hlod se mu izmuzne iz rok, trdo pade :na zmehčnana tla in ga udari v nogo. »0 jej, jej, jej!« zakriči fante in se, •* bolečini povalja po tleh. Konec prih. Za ženo in dom Prva poslanka v Evropi le bila Cehlnla Božena Vikova Kuneticka, ena najzna-nienitejših čeških žen se je rodila 1862. v Pardubicah kot hčerka malomeščanske družine Novotnih. Že v zgodnjih letih je pokazala nadarjenost za umetnost in njena literarna žetev je danes naravnost ogromna. V svojih delih opisuje na realističen način usodo ljudi posebno v obmejnih krajih. Najbolj pa jo zanimajo odnosi med možem ip ženo. Bori se proti dvojni morali in obsoja družbo, ki preganja ženo radi svobodnega materinstva. Njen cilj je, da bi ne iskala lepote in čiste ljubežni samo žena, nego tudi mož in da bi tvorila oba skladno celoto. Nekaj njenih romanov:^ »Minulost«, »Upor«, »Gospod« i. dr. Že od mladih nog je ljubila gledališče, sai je celo nastopala v Narodnem divaidlu v Pragi in je napisala več veseloiger. Zelo zanimive so njene študije o literaturi, gledališču, verstvu in ženskem vprašanju ter govori iz dobe njenega političnega udejstvovanja. V vseh teh delih je pokazala mnogo samoniklih misli. i Solata iz paprike. Lepo svetozeleno papriko prereži in odstrani seme. Potem jo zreži na rezance, potresi s soljo in pusti čez noč. (Drugi dan jo ožmi in naloži v čiste kozarce. Medtem kuhaj 10 minut dva dela kisa in eden del vode. malo, na kolobarčke zrezano čebu- lo, pol lovorjevega lisia in vlij šP vroče čez vložene paprike. Ko se shladi nalij za prst visoko dobrega olivnega olja. zaveži in shrani. Cez 2—3 tedne že lahko solato uporabljaš. Zmešaj jo med zeleno solato, med paradižnike ali pa jo serviraj samo. Dopifi „Edinosti Po zaslugi sedanje senatorice Fran-tiške Plaminkove so češke žene v prvem volilnem boju 1912. dosegle velik uspeh. Plaminkova je namreč že 1907. i liči. na Češkem žene enak^volilno pra-i Velika kmetsko mladinska proslava vico kakor moški, da jih je torej mogoče u Caiijiifelff rfAlfni izvoliti za poslanke. Tako so 14. junija j <9tmwin§9M%š UVfini 1912 izvolili v nimburškem okraju Bože-! Prihodnjo nedeljo 11. septembra t. 1. bo v no Vikovo-Kuneticko kot prvo poslanko, Trnavi velika vaška svečanost s slavnostno na Češkem in tedaj tudi prvo poslanko P°vorko mladinskim zborovanjem in tekmo v vsej Srednji Evropi. To je bila seveda koscev. Za prireditev s„ mrzlično pripravlja-senzacija, ki je šla daleč preko mej stare iioJ? ie organizacija v polnem teku. Seveda Avstrije. Povsod so še zanimali za če- zbu3a proslava veliko zammanje v vseh kro- ški narod, ki se je kulturno tako dvignil, da je priznal ženi enakopravnost z možem. Mandata sicer niso potrdili, toda češke žene so dosegle z izvolitvijo Vi-kove-Kuneticke velik moralni uspeh. Kuneticka je; bila tudi tista žena, ki je na mednarodnem kongresu za žensko volilno pravico v Miinchenu očitala Nemkam brezpravnost slovanskih narodov v predvojni Avstriji in Nemčiji. (Po ž. s.) Zenska volilna pravita Pred svetovno vojno so ženi priznale aktivno volilno pravico (pravico voliti) in pasivno fpravico biti voljen) le Skandinavske države in Danska, samo aktiv no volilno pravico pa Anglija, Po svetovni vojni se je slika izpremenila. V vseh državah Evrope ima danes žena popolno oziroma delno volilno pravico, razen v Jugoslaviji, Franciji, Švici tn Bolgariji. Žene v vseh teh državah se že leta in leta borijo za volilno pravico. Žene, ki morajo danes v vseh službah pokazati iste zmožnosti kot moški, morajo imeti tudi to pravico. V Franciji, kjer se od Napoleonovih časov pa do danes v pravnem oziru položaj za ženo ni izpremenil, imajo žene neštevilno predavanj, v ka- gih našega podeželja in bo to letošnja največja kmetska prireditev v Savinjski dolin' lie samo po svojem obsegu, temveč tudi po pestrosti sodelujočih skupin. Pričetek proslav,, bo ob 2. uri popoldne ko bo krenila slavnostna povorka od Petkr v Št. Rupertu, tik drž. ceste, kjer bo zbirališče. na prireditveni prostor in tekmovališče g. Cizeja iz Prekope v Trnavi. Sprevod bo do tvorili konjeniki, kosci, grabljice kole sarjl, mali kosci in grabljice z mičnim orodjem iri druge skupine, ki bodo pestrost že povečale. Pri vsej proslavi bo sodelovala godba na pihala iz Vranskega. Manjkalo tudi torij* , ne bo zastav tako državnih in zelenih s šti- zahtevajo popolno enakopravnost riperesno deteljico, simbol kmetsko-mladin-z moskimj. Tiska se poslužujejo, letake skega gibanja. trosijo z vsebino: »Da se onemogoči voj- Po prihodu povorke bo otvoritev in kmetij mora žena na volišče«, »Da se do- sko-mladinsko zborovanje, na katerem govo-seže enakost plač, mora žena na voli-lrii° zastopniki Zvez,. kmetskih fantov in de-šče«, »Da se odpravi drairinia mora že- kIet iz Ljubljane in celjskega okrožja. Nato na na VOlišče« »^Lcoz1n"L mora vi f,di tekma koscev za prvenstvo Savinjske liti« L 19% if franmci/o niči««!« idolnie kjer bo sodelovalo nad 30 koscev, nica’ i7pla^nvala I Prireditev organizira Društvo kmetskih vinJ™!.* » popolno politično ena- fantov in deklet Orla vas in lahko pričaku-Kopravnost zen z aktivno in pasivno vo-' jemo. da bo, kakor vedno doslej, kos svoji lilno pravico, toda kljub vsem prizade- nalogi in obsežnosti prireditve. Ze dolgo ča-vanjem ženskih društev ta zakon še ni - prišel pred senat. Francoskim ženam, ki se že leta in leta z enako vztrajnostjo Hrastnik bore za svoje politične pravice, se se-| , . veda z velikimi simpatijami pridružuje-', K,lc T. »ovanstva.. Kakor je znano so be-mo tudi m P tlk« t l°nogavičarji tudi pri nas prav pridno na ^ niiimm I prepričane, da bo- delu. Največja njihova živahnost je opaziti mo z njihovo zmago tudi mc bhzje na- med steklarsko mladino. Steklarska mladina šim ciljem. sa pripravljajo dekleta zelenje; pletejo vence in skrbijo za vse, Jcar je potrebno za okras slavolokov, šotorov, govorniškega in veseličnega prostora. Naši mali kosci in : grabljice imajo pa zopet svoje skrbi in že z nestrpnostjo čakajo na izgotovitev malih grabelj in kos, da se bodo v povorki tem bolje postavili. Že po dosedanjih prijavah se lahko računa na veliko udeležbo iz vseli krajev Savinjske doline in izven • nje. Prišli bodo tekmovalci in gostje od sosednjih Društev kmetskih fantov in deklet in od drugih organizacij. Glavna udeležba pa bo iz sosednjih krajev,: sai so te vrste prireditve najbolj priljubljene i« obiskane. Po tekmi koscev bo ocenjevanje in razdelitev nagrad da imajo tekmovalci svojo veselje in trajen spomin na ta dogodek. Isto-* časno pa se prične prosta zabava na prosto rih g. Fonde istotam. kjer bodo prišli do svojega vsi gostje in posetniki ob sviranju godbe na pihala. Ob sličnih prireditvah lahko brez okleva-1 nja povdariino, da je naša mlada kmetska generacija na pravi poti. Sama se organizi-1 ra. sama Sp. Izobražuje in vzgaja in se tako uvršča v vrste pozitivnih elementov našega naroda. S svojimi izrazito narodnimi in kmetskimi proslavami pa gradi in goji našo kmetsko kulturo, ki .je osnova narodne kulture. Želimo, da bi tudi proslava v Trnavi uspela v tem oziru čim bolje in čim uspešneje! Vrtna dela v septembru Do meseca septembra dozori že mno go vrtnih pridelkov in jih je treba spraviti. Tako pridemo do praznih gred Grede, ki so postale prazne, prekoplje mo in jih v slučaju, da je zemlja bol slaba, a imamo na razpolago gnoj, pogno jimo. V predelane grede sejemo prve dni septembra motovilec, zimsko solato, endivijo za zimsko uporabo, redkvico, špinačo, zelje, ohrovt in karfijol za po mladno oziroma zgodnjo poletno upora bo. Sadimo pa endivijo in zimsko solato. V ugodnih legah se lahko še sad tudi jedilna pesa za zimo. To pa samo tedaj, če imamo močne sadike. Endivijo sadimo tako gosto, da se naslanjajo dozorele sadike druga na drugo in jih potem ni treba povezovati. Rastline paradižnikov moramo privezati, vrhove s cveti poščipati ali porezati, liste po pustiti, ker samo s pomočjo listov morejo tvoriti rastline v zadežih sok in sladkor. Vrtnim jagodam porežemo trte ali vitice. Močnejše in pa na njih zrastle mlade rastline s koreninicami pa presadimo na novo gredo. Isto naredimo s starimi rastlinami ako rastejo ie več kot tri leta na istem mestu. Pri tem grmiče raztrgamo. Vse, kar je strikavega, zavržemo in sadimo samo zdrave in bujno rastoče rastline. Ako jagodam še nismo pognojili, storimo to sedaj, in sicer na ta način, da nadevamo med rastline drobnega, če le mogočej starega hlevskega gnoja. Pravtako pognojimo beluše ali sparglje. Stare (enoletne) grmiče marjetic izkopljemo, jih raztrgamo in posadimo male grmiče v nanovo pripravljeno gredo. Vse novo presajene rastline moramo ob suhem vremenu dobro zalivati. Cvetice, ki jih nameravamo prezimiti, presadimo v lonce in druge posode, ki pa morajo imeti luknjo v dnu, da se voda lahko odceja. Odcvetelo lepotično in obrano sadno grmičje otrebimo suhih in nalomljenih vej in vejic ter grme po potrebi razredčimo. Pri tenj odstranimo zlasti starikavi les. Premočno rastoče veje in vrhe (vodne poganjke) pa prikrajšamo za eno tretjino, izjemoma tudi za polovico ali celo dve tretjini. Enako ravnamo pri sadnem drevju. Pri jalovih ali že obranih drevesih storimo takoj, pri ostalih pa, kakor hitro jih oberemo. Odpadajoče sadje pobiramo vsak dan sproti, ga pokrmimo prašičem, posušimo, namočimo za žganjekuho, stisnemo ali pa uničimo. Z okrog ležečim sadjem, ki je večinoma črvivo, se samo širi golazen, ki je sadju škodljiva. Prav tako se žiri tudi gniloba. ima sicer svoj športni klub SK Hrastnik, katerega funkcionarji so pa kakor je videti že po nošenju belih nogavic bolj naklonjeni tujim strujam. Dva funkcionaria tega klu- sebno pomladi vsajenemu drevju in gr- . r , . , f&JfiJS, “KV1 A?, X ° *K3STSU* J SUft vr«.n?pnf. A« r za*lvatl- V1? mokrem imata do vodstva steklarne kakšno prošnjo, vremenu pa zalivamo z gnojnico. Prav- pa seveda spet z belimi dokolenkami, to pa tako moramo ob suši dobro zalivati no-. najbrž zato. ker pričakujeta, da se njuna pro-vim setvam in nasadom. Setve motovilca gnja tam uspešneje reši. in endivije moramo vrh tega pokriti še Tudl raed starejšimi osebami se nekako s. starimi vrečami, cunjami, cejicaini ali ^udno s“5®; m°E°če radi morebitnega bolj-listjem vse dotlej, dokler ne ozžleoe. •fcgSfS' *g SftSSPBTSL.? Ne slišite klic slovanstva, ali ne vidite kako se med delom v tovarni pred vašimi očmi šopirijo belonogavičarji, se vam posmehujejo, vas denuncirajo in izzivajo, vsepovsod hočejo le oni biti prvi, vas pa odrivajo v Praktični nasveti Vkuhavanie sadja. Hruikov kompot. Drobne hruške oluoimo oza^e- Dvignite že vendar enkrat ponosno •n tierarrezane kuhamo v vodi! da se zme^- diup §ave-.pa Stoj! Niti koraka čajo. Nato jih poberemo iz vode in kuhamo ale' sloVani s™0, ‘“kaJ Iztrebite iz svojih to_hruškovo vodo z nekaj žbicami (klinčki), vanltv^f' VaS ln umčlti sl°* 125 flfamnv vtuiMV!?. V slovanstvu ja moč! Slovani. 125 gramov sladkorja, koščkom cimeta ln sokom od polovice citrone toliko časa, da ostane za vsak literski kozarec X litra soka. Ta sok zlijemo na vloženo sadje in steriliziramo (kuhamo v pari) pri 90°' C. Kompot iz sliv. Trde, zrele slive odrgnemo Dol pri Hrastniku P*ito luč. Skozi ob cesti od Bezjakove ka-s čistim prtičem in jih s koščicami vredno- p£} do, Krpanovega kozolca, kjer se pri-žimo v kozarce. Na vsak literski kozarec * t hrastniška obcestna razsvetljava, je mersK1 Koza”c speljana tudi obcestna razsvetljava za Dol. Ta pa na žalost V zgodnjih jutranjih urah nasujemo med nje 150 gramov sladkorja. Nato napolnimo kozarec do roba s svežo vodo, ga zapremo do roba z gumastim obročkom in pokrovom ter ga steriliziramo. Jabolčni kompot. Za ta kompot je dobro tudi- sadje, ki pada ž dreves. Jabolka skrbno olupimo in skuhamo s sladkorjem in čimeto- nikdar ne sveti. Delavci. ki gremo ob 3. uri zjutraj v steklarno na delo, moramo ob sedanjih temnih, poleg tega pa š* deževnih nočeh hoditi po veliki temi tako. da često drug drugega ne vidimo vse dokler ne pridemo do Sadni sokovi vo skorio- natn '"‘"»Vil ' RT0 žarnice hrastniške cestne razsvetljave, jem os sok orn i n ^ t erUiJiTnrri n k°ZarCe- Za,,'l0d *u naprej nam gori luč tako, da se lahko VrnAincV« * -j ,llzir0mo- svobodneje gibljemo, prej pa moramo po tL„ ŽZT „J,n čas prl sterlliziraniu ce a dva kilometra tavati po temi. Mnogo sadje 80° C — 20, delavcev nas je, ki hodimo zjutraj na delo, fn °Jlrx0^ n? to sadi’e 15?ed njimi največ mladoletne mladine mo- mj?s a$e 80® c " i ^®2a in ženskega spola, ne gremo pa tudi minut. Jagodasto sadje 75^ C — 15 minut, ne skupno, ker naši domovi so bolj raztre- -seni. Težko nam je hoditi po dva do tri kilometre po tej temi, pa še po slabi cesti. Zato apeliramo na merodajne kroge, da naj nam °“ sedaj naprej izvoli tudi še ta. ptbJ omenjeni del električnega omrežja v jutranjih urah razsvetliti. Za to bomo zelo hvaležni, Delavci. I* Pesniške doline Najdbe premoga. Po‘naši lepi dolini kroži vesela vest, da so na Gor- Sv. Kungoti na Kurnikovem sadonosniku našli črni premog ln da se Pesničanom obeta velik preobrat v gospodarstvu in sploh y socialnem življenju. Kes je da Je oblast že dovolila rudosled in da so prvi poskusi že storjeni, s kakšnim uspehom, o tem pa prihodnjič kaj več. Sv. Krit na Kozlaku Šolska vprašanja. Letošnje šolsko leto srno pričeli veselo in žalostno. Veselo, ker Jagode 75® C — J8 minut. 75° C — 20 minut. Goba v kliu. Majhne trdo jurčke osnaži, operi in pusti 5 minut v vreli slani vodi. ki pa ne sme zavreti. Med tem kuhaj 10 minut /sl kisa. /sl vode, košček zrezane čebule, strok česna, vršiček oehtrana. kolobar limone, lavoriev list. sol in nekaj zrn popra. Potem odcedi, stresi v zmes tudi odcejene Kobe in jih pusti v vreli tekočini zopet 5 minut ne da bi zavrele. Se vroče napolni v P°l-llterske kozarce, neprodušno zaveži in kuhaj v sopari 35-40 minut. T„ gobice niso tako kisle kot običajno in jih lahko rabiš za dodatek k omakam ali za rižoto Slane kumare. Za 5 literski kozarec Pripravi približno 37* kg za ped dolgih zdravih, lepo zelenih kumar, Jih dobro operi in vsako; 3-4 krat prebodi s čisto pletilko. Potem jih skrbno- vloži v kozarec. Vmes pa po-a«a| liste vinske trte. koper in kolobarčke hrena. Potem skuhaj 21 vode. 12 dkg soli, lekaj stolčenih zrn popra in eden lavorjev »st- Vr? naj počasi 10 minut. Ko se shladi, K sdo‘£ tvko8ino na k«»«are. | imamo za šolo doraslih blizu 200 otrok, in tako oa so lepa pokrite. Kozarec samo rahlo za naše razmere lepo Narodno šolo name. zaveži in postavi na topel, vendar senčnat njeno kot štiriragrednlco. 2al«tn0 £a le to prostor, da kumare povro. To traja 8-14 šolsko leto. ker imamo m toliko otrok samo -Ve?*,zraenL ,neh,l,r: ^e.,u£ni mo? na razpolago - torej tako- Ob suši moramo po- SrlbT* 2aVCŽI in shrani d° [rrtfčIT n? cSh štirih'T^S T ss**it-Vr.SAV.. na našem obmejnem Kozjaku! Ker se pripravlja posebna deputacija s pritožbo h g. banu, odložimo za danes še natančnejši opis naših šolskih razmer sploh. Rodovnik za Kobante v Avstrlll Rodovnik zahteva Hitler tudi za vse našo Kobance. ki so se izselili preko državn* meje. Izvzeti niso tudi ne oni, ki so se tja naselili še pod staro Avstrijo. V glavnem gre za uradno poverjene dokaze, da naši Ko-banci vsaj do četrtega kolena niso. — Židje. Zahteva po teh dokazih itna poleg tega, da prihajajo izseljenci zelo pogosto zopet v svojo staro domovino po dokumente, tudi ta dobri vpliv, da marsikateri tistih, lil «n|ti. M* ii H tu j i ji AtVttttuu t-Mu -tki 1! fr Mil K Braslovče Na rojstni dan našega mladega kralja Petra II. je bila v tukajšnji župni cerkvi sv. maša, katere so se udeležili zastopniki raznih organizacij. Najštevilnejše je bil zastopan braslovški in orlovaški Sokol. Še posebna proslava kraljevega rojstnega dne pa Se ic vršila v Sokolskem domu. Svečanost je otvo-ri! g. Lušin s primernim govorom. Nato so deklamirale male Sokolice in maji Sokoliči več prigodnih pesmi, ob zaključku pa so številni udeleženci skupno zapeli državno himno in »Hej Slovani«. S tem je bila lepa domoljubna proslava zaključena. Braslovška agilna gasilska četa priredi v nedeljo 11. sept. t. 1. svojo tombolo v Sokolskem domu. Za glavne dobitke ima pripravljenih več koles in drugih primernih nagrad. Po tomboli se vrši vrtna veselica na istem prostoru. Rogaška Slatina Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. smo' proslavili nadvse veličastno. Na predvečer so je vršila bakljada, ki so se je udeležili vsi sloji in vsa društva iz Rogaške Slatine in okolice. Korporativno so se udeležili povorke tudi naši steklarji, kar ie dalo inani-festacijskemu obhodit, še poseben poudarek. Vse hiše, koder se je pomikala povorka, so bile okinčane od stotine sveč. Slovesnost je stopnjevala iluminacija, ki jo je priredilo zdravilišče. Po svečanem govoru in petju pred Zdraviliškem domom, kateremu je prisostvovalo razen gostov tudi nekoliko sto manifestantov domačinov, se je vršila v veliki dvorani še proslava gasilske čete. Samostojno proslavo je dne 6. tm. priredilo tudi Sokolsko društvo. Dan je potekel kljub slabemu vremenu v vedrem razpoloženju. Cirll-Metodarjl v Rog. Slatini se bodo u-deležili velike skupščine CMD v Ptuju v lepem številu. Letos poteka 30 let. kar je nem-čurska drhal v Ptuju z nasilno janičarsko pestjo udarila mirne slovenske družbenike v obraz in povzročila preganjanje Slovencev in prelivanje slovenske-krvi po vsei ožji domovini. Zanimiva je obletnica in še zanimivejše so okoliščine, ko skušajo slovenski janičarski pajkovci, »ohrabreni« po dogodkih minulih mesecev, zopet piti dobro slovensko prišel je čas, ko je postala tudi zopet aktualna naša narodno-obrambna Ciril-Mc-todova družba! SIRITE ..EDINOST'* Tmm Pravice angleškega kralja Angleški kralj bi smel razpustiti parlament. Toda parlamentarizem je v Angliji preveč zakoreninjen, da bi se lahko kralj brez vsega poslužil te pravice. Ta pravica je prav za prav le na papirju. Če bi se je v resnici poslužil, bi prav gotovo izbruhnila revolucija. Tudi zakon, ki ga izglasuje parlament, bi lahko bil brez veljave, če ga angleški kralj ne bi hotel podpisati. Te svoje pravice se angleški kralji že dolgo niso poslužili. Brodovje je privatna lastnina angleških kraljev. Če bi se komu izmed angleških kraljev zljubilo, bi ga lahko prodal Hitlerju ali komurkoli. Vsakokratni angleški kralj je župnik kate- V škotski luki Clydebank končujejo zadnja dela na novi oriaski ladji, katere nosilnost bo 85.000 ton. Imenovala se bo »Oueen Elis abeth« in sama kraljica ji bo 27. sept., ko jo bodo izpustili v morje, kumovala >Edinost« štev. 31. Zanimivo štivo Kraljica Viljemina holandska Pravkar so se vršile v Haagu in Amsterdamu velike svečanosti o priliki 40-letnice vladanja kraljice Viljemine, ki je obenem praznovala tudi svoj 58. rojstni dan. Kraljica Viljemina, ki so ji parade in razkošje tuja stvar, pa ne uživa vsega spoštovanja samo na Nizozemskem, ampak tudi po svetu. Kraljica Viljemina se je rodila 31. avg. 1880 kot hčerka kralja Viljema III. in kraljice Eme. princese \valdeckpyrmontske. Kralj Viljem -11- je bil v prvem zakonu oženjen s princeso Zofijo wurttemberško, ki mu je podarila prestolonaslednika Viljema in Princa Aleksandra. Oba princa sta zaporedoma umrla, tako da je mala, jedva štiriletna Viljemina postala prestolona-slednica. Sprva je vladala kraljica Ema kot njen varuh do polnoletnosti. Dne o. sept. 1898. je slovesno prišla v Amsterdam. V oktobru 1. 1900 se je zaročila 2 vojvodo Henrikom meoklenburškim Poroka je bila 7. februarja 1901. Iz zakona kraljice Viljemine s princem Henrikom se je rodila 30. aprila 1909 princesa Julijana, sedanja naslednica holandskega Prestola, ki se je nedavno poročila z nemškim princem Bernhardom Lippe-Biesterfelda. Kraljica Viljemina je vzor demokratične vladarke. Njen upliv je po ustavi zelo omejen in zato zrcalijo njeni prestolni govori politiko vsakokratne vlade. Njena skromnost in plemenitost sta še bolj utrdila idejo demokratske ustavne monarhije na Nizozemskem. Država sem faz Dne 5. septembra je poteklo 300 let, odkar se je 1638 v St. Germain en Laye 'odil dauphin (kraljevič) Ludvik, sin Ludvika XIII. in Ane Habsburške. Po imenu se je pričela njegova vladavina, ko mu je bilo jedva pet let. Regentstvo je bilo tedaj v rokah njegove matere in kardinala Mazarina, ki je slovel kot takratni Pravi vodja francoske politike. V osemnajstem letu kraljeve starosti je umrl kardinal Mazarin in tedaj je Ludvik XIV. zasedel prestol. Neomejeno gospodstvo je bil ideal častihlepnega in moči žejnega vladarja. Stanovi so bili kljub vsemu odporu brez moči. Kralju sonca — »le roi soleil« — je bila narodna volja in želja deveta briga. Francija takrat ni imela samostojno mislečih in delujočih ministrov. Vladal je samo eden: kralj. Plemstvo se je vdalo blesku, časti, sijaju kraljevskega dvora. Dvor pa je postal tudi zatočišče trotov, šepetalcev, delamrznežev in intrigantov, ki so se veselili v Trianon in Versailles. Lov za službami in zlatom jim je bila edini namen. Toda Ludvik je posedoval pogled za prave sotrudnike. Colbert je bil njegov genijalni finančni minister. Louvois se je izkazal kot vojni minister. Vojskovodje kakor Taronne, Conde, Catinat, Villars, Vendome in Vau-bon so dvigali Ludvikovo bojno slavo in gradili njegove trdnjave. Narod je stradal, dvor je prirejal bajeslovne veselice. Kralj se je popolnoma odtujil narodu, država mu je postala sama sebi namen. »L’ etat — c est moj« je bila edina vodilna ideja v vsem delovanju Ludvika XIV. Bil je tako eden najsmotrnejših pripravljalcev na francosko revolucijo. Strupeni plini V zadnji številki »Vazdušne odbrane« ie izšel zanimiv članek o bojnih strupih. Prvo uporabljanje strupenih plinov pada še v dobo pred Kristusovim rojstvom. Okoli leta 431 do 404 pred Kristosovim rojstvom so šparianci v borbi proti sovražnikom uporabljali strupene oblake in dime, ki so jih proizvajali s, sežiganjem lesa, namočenega v smoli in žveplu. Strupeni plin, ki se je, p,ri tem razvijal, je bil žvepleni dvokis in'ta je skoro tisočdevet-sto let bil edini strup,, ki so ga uporabljali v vojnah. Pozneje so od uporabe dušljl-vih oblakov prešli na sestavljeno uporabo dušljivih in zažigalnih snovi. Tak napad so prvi izvršili Bizantinci leta 665 po Kr., ko je arabsko brodovje napadlo Carigrad. V najnevarnejšem trenutku so se Bizantinci rešili s pomočjo takozvanega »grškega ognja«. Glavne sestavine tega ognja, ki so se dolgo čuvale kot velika tajnost, sta bila : soliter in žveplo. Ta ogenj je uničil skoraj vse leseno brodovje. velik del ljudstva pa se je zadušil, švedski kralj .Karl XII. je dosegel zmago proti poljsko-saksonski vojski z pomočjo Plinskega vala ter so .zanj uporabili po-'“bnb pripravljeno snov, sestavljeno v 0. a vnem iz slame, smole in žvepla. — Niso pa samo kulturni Evropejci poznan strupenih plinov. Poznali so jih tudi prebivalci Južne Amerike. Znanstveno so pa te pline proučevali v Evropi že v 16. stoletju. Leonardo Fiorovanti iz Bologne go- vori v svojem delu »Uvod v tajne« tudi o posebni vrsti smrdljivega plina, sesto-ječega iz terpentina, žvepla, krvi in drugih snovi. V začetku dvajsetega stoletja za časa rusko-japonske vojne 1904 do 1905 so tudi uporabljali strupene pline. že pred svetovno vojno so se mnoge dr- žave bale kemične vojne in so s pomočjo mednarodnega dogovora dosegle, da je bilo uporabljanje strupenih plinov prepovedano. Svetovna vojna pa je pokazala, koliko so se posamezne države držale tega dogovora. V vojni, ki je morda pred durmi, pa nas niti dogovori niti razlogi humanitete ne bodo očuvali pred strupenimi plini. Slika z Ljubljanskega velesejma, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralia Petra v Ljubljani. Posebno pozornost vzbuia poleg obrtnih in industrijskih raztav velika mednarodna fotografska in slovenska umetnostna razstava drale sv. Davida in ima pravico, tamkaj enkrat na leto pridigati. Nima pa angleški kralj nekaterih pravic, ki jih ima vsak njegov državljan. Brez dovoljenja londonskega lordmera župana — ne sme vstopiti v notranje mesto Londona, tako imenovani City. Baron Kinsale pa je edini človek v Britaniji, ki mu pred kraljem ni treba sneti klobuka. Pred Jurijem III., ki je bil v družbi kraljice, je baron res obdržal klobuk na glavi. Pa mu je kralj dejal: »Milord, res imate pravico, da pred menoj obdržite klobuk na glavi, toda gentle-man nasproti dami ne pozabi svoje dolžnosti.« Kovinasta zaščita na Mont Blancu Pred nekaj dnevi so otvorili francoski planinci na Mont Blancu najvišjo planinsko kočo na svetu. Znano je, da je masiv Mont Blanc-a že od nekdaj cilj vseh plezalcev. Najvišja postaja pred vzponom na vrh Mont Blanc-a je bila Vallotova koča, preprosta hiša iz kamna, ki sta jo 1893 zgradila brata Joseph in Henry Val-ot. Celih 45 let je kljubovala ta koča v višini 4262 m ter je zvesto služila svojim namenom. Toda strašna neurja so Val-lotovo kočo oglodala tako temeljito, da je spričo premajhnega prostora, ki ga jc nudila alpinistom, itak moralo priti nadomestilo. Nova koča, ki so jo zgradili na mestu stare »refuge«, nudi prostora 80 planincem. Zgrajena je najmoderneje in sicer popolnoma iz kovine, da les ne bi nudil bliskom netiva in goriva. Ker je bil transport gradbenega materijala zelo težaven — ves materijal so znosili ljudje v to višino — so izbrali lahko kovino. Vsekakor pa tehta vsa konstrukcija koče 7200 kg. Ogrodje koče je iz duraluminija. Zunanje in notranje stene so zgrajene prav tako iz duraluminijaste pločevine. Streha in strop sta zgrajena s snovmi, ki kljubujejo vodi in slabo prevajajo toploto. Poseben problem te zgradbe je bil v tem, kako zasidrati kočo, da jo ne bi odnesel vihar. To vprašanje je arhitekt rešil tako, da so fundament koče postavili na kovinaste škatlje, ki so napolnjene vsaka s 15 do 20 kubičnih metrov granita. Spričo uprabe lahke kovine se ta problem drugače ni dal rešiti. Kje vlada največji mraz na svetu . Znanstveniki so doslej smatrali sibirsko mesto Verhojansk za kraj, kjer vlada najnižja temperatura na obljudenem svetu. Najnižja temperatura, ki so jo merili v Verhojansku, je znašala 70 stopinj pod ničlo. Sovjetski učenjak Obručev je sedaj odkril še bolj mrzlo točko. To je mesto Ojmiekon v Vzhodni Sibiriji. Svoja opažanja je zgradil omenjeni profesor na podlagi dvanajstletnega merjenja temperatur. Od 1. 1925 do sedaj so bile v Ojmiekonu temperature za 4 do 7 stopinj nižje kakor v Verhojansku. Toplomer je kazal včasih do 78 stopinj pod ničlo. V Ojmiekonu živi okrog tisoč ljudi. Klima jim prav nič ne škoduje. Tudi severni jeleni, konji in goveda so se navadili na mraz, ki si ga v Srednji Evropi še predstavljati ne moremo. KRALJICA FARIDA — STAVKA. Kakor poročajo iz Kaire, mlada kraljica Farida ni samo izredno lepa, nego tudi energična in smotrna. Nedavno je njen soprog, kralj Faruk, odkril blizu Aleksandrije nek spomenik. Povabljena je bila tudi kraljica, toda po islamski šegi ji je bil za časa svečanosti odrejen prostor v kraljevem spremstvu. Kraljica torej ni smela ali ne bi smela stati poleg kralja. Prišlo pa je iznenadenje. Kralj Faruk je prispel sam v Aleksandrijo. Kraljica Farida je ostala sama v prestolnici ter je izjavila, da v znak protesta ni hotela sodelovati, in sicer protesta proti starim verskim predpisom, ki dodeljujejo ženam podrejene vloge. Ta dogodek je vzbudil pri konservativnih Egipčanih pravo senzacijo. Kakor domnevajo, se bo kraljica Farida potrudila izvojevati ravnopravnost ne le za sebe, temveč za vse egiptovske žene. Tu na bodočem letališču za hidronlane tekmujejo evropski veslači za prvenstvo Evrope Monolog pri brivcu V pozni predpoldanski uri je vstopit v brivnico gospod, ki se mu je očividno zelo mudilo. Nejevoljno je sedel na ponujeno mesto. «Lase rezati!«, je dejal v poveljujočem tonu. »Pa brez!« »Pa brez vsake besede in razgovora!« »Jaz vem sam, da mi lasje izpadajo In da bom že skoraj plešast, če proti temu ničesar ne podvzamem.« »Ne rabim nikake pomade, vode, tudi ne mila, česalnika itd.« »Ničesar nočem slišati o vremenu in gospodarskih stvareh.« »Tudi o politiki in religiji mi ni treba prav nič pripovedovati, ker me take stvari pri rezanju las strahovito jezijo.« , Nato pa je dejal drug gospod, ki jc čakal: »Moj dragec, to morate vse lepo napisati, če želite kaj od njega, kajti brivec je — mutast.« S 1. septembrom Je pričela nova filmska sezona 1938/1939 Splošno znižane cene! GRAJSKI KINO ^ Do vklfutno torka, 13. sept. Čarobna Sgra v glavnih vlogah: Marta Eggerfth, Hans Moser, Paul Hčrbiger, Lucie Engllsch, Theo Llngen Od srede, 14. sept. do 16. sept. Kirchfeldski župnik UNION KINO Do vkliuino ponedeljka, 12. semolembra nainapete ši velef .lm Orkan-Hurikan Od torka, 14. do vključno nedelje, 18. sept Sestra Mariia film nepozabne lepote Predstave v obeh kinih: Ob delavnikih ob 16., 18'45. in 20‘45. url Ob nedellah In praznikih ob 14a30.v 16*30., 18*45., in 20*45., uri ^ telovniki in pulovri, Macco in volneno perilo, no* JLD^jOJLž 8av’ce vseh vrst za dame, gospode in deco, kakor 6^6* SWWrUwrWO tudi flaneli za perilo, najceneje pri F. KramarSii, Maribor, Gosposka 13 modna trgovina za parilo In olotanlna FoX Kvalltatno Ustilo srn fosila In usnja Is nalllnalilh voskov In orlglnalnaga Irantoskaga kal-sam tarpantlna Zahtevajte in uporabljajte samo Meso se v vsaki boi trgovini 2500 Din rabite, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. D o p I « •: „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priloiit, znamko! KAROL USSAR MARIBOR PLINARNIŠKA ULICA št 17 Prevzem vseh popravil In ponovnega cementlranja TOVARNA TEHTNIC Šiviljam raznovrstno svilo p o c e n i po 8, 10, 12 din meter se priporoča P” I. Maribor, Vetrinjska ul. 15 I. Trpin-u AUGUST GAIL1T: Potepuhovi letni časi »Veš kaj, Loki«, vzklikne Nipermaadi, »zdajle odrinem splav in te malo popeljem. »Ti ne veš, kako je to! Kakor na pravljični preprogi vzplavaš po zraku. Okoli tebe šumi in grgota črna voda. Videti ji ne moreš — ničesar ne vidiš razen zvezdnega neba, če ležeš čisto nazaj. Morebiti se bojiš? Dobro te bom držal!« Zavzdihnil je: »Ne verjameš, da se vrnem?« Pokimal je z glavo. Ko pa je hotel vstati, je začutil okoli vratu dve močni roki. »Verjamem ti, verjamem«, — in krepak poljub in sunek, in Loki ni bilo več. Nipernaadi je stal na mestu ig si tri. brado. »Za vraga!« pravi. Potem je še dolgo begal po gozdu z zaprtimi očmi, majal z glavo in mrmral: »Verjamem ti, verjamem!« — Udari! je s pestjo po drevesu in se smejal ko pijan. Ko se je drugega jutra prebudil, je stal pred vrati bogati sosed Habahannes. Med zobmi mu je tičala pipa, ki je niti med govorjenjem ni vzel iz ust. »Silver, hej, ti stari! Pri tebi je bojda na obisku neki splavar«, je zaklical čez prag v izbo. »Tega kar verjeti nisem mogel. Dejal sem sl: Kdor je razumen splavar ,ne stopi skozi Silverova nizka vrata tudi če je grbast. Mali pa je vztrajali pri tem, da je pri tebi že delj časa neki človek in da ni ne grbast ne hrom.« Ko ni nobenega odgovora, zakliče razdraženo: »Kaj ni nikogar tu?« »Dš, dš«, odgovori Nipernaadi in se dvigne s tal. »Ali si ti splavar?« vpraša Habahannes. »Doslej so imeli splavarji navado, da so prihajali vedno le k meni.« »Kdo pa si ti?« vpraša Nipernaadi prijazno. Habahannes je krepko vlekel dim. »Habahannes se imenujem. Ali nisi od Kudisiima nikdar slišal tega imena?« »Ne«, je rekel Nipernaadi veselo. »Toda tvoje ime poznam od prej. Ali nisi ti tisti, ki si v svojih mladih letih večkrat odjezdil na tujih konjih? Ali nisi ti tisti, ki si ponoči brskal po tujih s hrambah?« Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS ust. Habahannesu je padla pipa iz Niti pobral je ni. »Zblaznelo si, človeče, zblaznelo!« je hripavo zahrekal v prekipevajočem srdu in odbrzel ko veter proti svoji hiši. Ko ga je njegova hči Mali pogledala strogo in ukazujoče, je prenehal kričati in groziti. Do zadnje podrobnosti natanko ji je vse povedal. »Ta se mi pa zdi kaj krepek dečko!« je rekla Mali. »To vendar ni nikak splavar!« »Misliš?« je vprašal Habahannes bojazljivo. »Od teh današnjih ljudi pa človek res ne postane moder. Videti so kakor pastirji, v žepih pa imajo zlata ko plev, Saj drugače mož ne bi zasmehoval mojega bogastva in čepel pri onem siromaku. Na vse zadnje so ti hlodi, ki so letošnjo pomlad pripluli mimo, še njegovi! Najprej splavarji, potem pa še lastnik sam na zadnjem splavu za njimi! Bo že tako, dž, da, najbrž bo tako. Zato sfe pa tudi splavarji niso upali nič ustavljati In so drveli mimo ko neumni.« In Habahannes je sklenil, da se bo s splavarjem pomiril. Mali ni rekla še nič, toda on ve, da Mali ne bo pustila te stvari pri miru. Tega tiča mora vsekakor izvabiti sem, četudi le za hip, da ga bo Mali videla, z njim malo posedela in pustila njega, Habahannesa, pri miru. Nemudoma vzame čepico in gre. To pot je že od daleč vzel čepico v roke, se smehljal in govoril: »Pri nas je ta navada: kadar vidimo tujca, ga na moč ozmerjamo, potem pa gledamo, kaj bo. Toda pri tem ne mislimo nič slabega.« Nipernaadi je prijazen, in ko ga Habahannes na koncu povabi, naj ga obišče, se tudi ne brani več resno. Prijateljsko korakata drug ob drugem proti Habahan-nesovemu domu, kjer ju nališpana Mali že čaka pred odprtimi skrinjami in orna rami. Nipernaadi sl vse ogleda, kima in molči. Na temno, postavno Mali ne pazi nič bolj kakor na služkinjo, ki sprevaja gosta po hiši. Nazadnje strogo vpraša Haba-hannesa: »Ali je to vse tvoje?« »Kako bi ne bilo«, jeclja Habahannes in si misli: »Mali ima prav, to ni nikak splavar.« »Prehodil sem čeden kos sveta«, nadaljuje Nipernaadi zelo mehko, »ali tako beraško ubogega gospodarja kakor si ti, še nisem našel. Gotovo si tako zadolžen, da ni tukaj niti kamen več tvoj. Kajti drugači bi gotovo daroval svojemu ubogemu sosedu Kudisiimu kdaj kako živin-če. Niti ene suknje nimaš odveč, ki bi mu jo lahko dal.« »Ali si ga slišala, Mali?« kriči Habahannes, »on želi, da bi delil vse, kar imam, s tem starim revčkom!« Mali mimo pogleda predrznega človeka. Ta pa nadaljuje: »Bog varuj! Narobe! še jutri na vse zgodaj pojdem k pastorju in ga poprosim, da bi v cerkvi nabiral zate. Glado-vati ne smeš! Drugače se ti trebuh posuši do hrbtenice. Potem ga ni mogoče več omehčati niti z oljem niti s kako drugo mažo.« Zdaj se zasmeji Mali. — Ko je Nipernaadi odhajal iz hiše, je nosil čez roko veliko culo in vlekel na vrvi telico za seboj. živalco pelje v Silverov hlev, culo pa odveže na trati in kliče: »Loki! Loki! Hitro šemi Poglej no, kaj nam je prinesel Habahannesov čarobni ptič; za tebe tri nove volnene jopice, za očeta pa lepo teličko! Dober ptič, vrag ga vzemi! Gledam in strmim, kdo lomasti s tako silo sem, da trepeče zemlja in se vrtinči prah, z rdečimi očmi in velik kakor voz! Kaj misliš? Ptič!« Loki leta zdaj k volnenim jopicam, zdaj k telički. V lice je ognjeno rdeča. Neprestano se mora smejati, najbolj pa se smejijo njene oči. »Res ptič?« vprašuje. »Takoj bi ga vzela v naročje in ga pošteno poljubila.« Le stari Kudisiim maje z glavo, ne-zaupno gleda telico in mrmra sam pri sebi: »To ne pomeni nič dobrega, to res ne "'•••oni nič dobrega!« »In zdaj«, pravi Nipernaadi, »zdaj pa moram proč.« Loki ni pogledal, toda čutil je, kako se je zdrzpila. »Drugi so s svojimi splavi že davno na svojem mestu. Čudim se, da mi še niso poslali policajev ha vrat. še nocoj se odpeljem I« Kudissim pohrkuje in prerokuje dobro plovbo. Nebo je jasno. »Vrnem se spet«, reče Nipernaadi. »DS«, dahne Loki. Vzel je njeno glavo med svoje dlani in vprašal vnovič- svoj »Mi ne verjameš?« Povesila je oči in nagubala čelo. »Zakaj si nam tako veliko dal?« »Zakaj?« se je zasmejal in jo spustil. »Ker se mi gabi nepravičnost, da bi ta slepar Habahannes imel vse, vi pa nič.« »DS«, vzdihne Loki, mu pokima in se obrne. Toda Nipernaadi vč: Loki bo zdaj jokala, in iz njenih oči bodo kapale solze kakor iz ranjenih brez. Pred odhodom ima še mnogo opravkov in letanja. Mora v gozd, v zalive — vse hoče še enkrat videti. Tudi k Habahannesu gre po slovo. Ko se vrne, je že globok mrak. Veter goni krpe oblakov pred seboj — nebo ne bo čisto jasno. Toda Kudisiim je že porinil slav na vodo in ga privezal h kolu. On sam sedi v temnem kotu svoje izbe in spi, sive obrvi ko venec pred očmi. Male Loki ni najti nikjer. Tedaj Nipernaadi gre. Po temi tava proti bregu. Na splavu nekdo sedi na culici, zavit v velik prt. Nipernaadi plane k njej. »Ali si vendarle prišla, Loki! Tega res nisem hotel, ne, res ne! Toda zdaj si tu . . .« Sklonjen nad njo stoji s povešenimi rokami. Ona pa se samo smeji. »TSk odpelji žel« Nipernaadi odrine splav. Na temnem nebu migotajo temne zvezde. Drevje in grmovje naglo drsi mimo. Tu in tam vzleti s travnika preplašen ptič in vreščeče izgine v goščavi. Nipernaadi stoji velik in slok na splavu. Naravnava ga kakor kak čoln. Na ovinkih skače zdaj naprej, zdaj nazaj, in daje slavu smer. Potem gre počasi k dekletu, sede in vzame njene roke. »Zakaj nič ne govoriš« vpraša. »Ah, Loki, bodi vesela! Ali ni lepo, ko se takole pelješ?« »Dobro voziš«, reče dekle. Nipernaadi prisluhne. Spusti njene roke. Njen glas se je že izpremenil, si misli — to ni več glas otroka, temveč glas majhne žene, ki že ve, za kaj gre.« »še lahko pristanem k bregu, Loki«, šepeta Nipernaadi. Dekle potegne robec i glave, obme svoj obraz proti možu in -.e zasmeji.« »Jaz nisem Loki!« (Dalje prih.) Izdaja konzorcij »Edinosti* .v. Mariboru, Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar« Tiska Mariborska tiskarna d, d„ predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.