Dopisi. Iz Celja. (Obsojeni) pri okrožni sodniji bili so: 1) Franc Zakšek i* Šedama in Jožef Požnn iz Brezja, Sevniškega okraja, vsaki na 1 leto težke ječe, Miha Zakšek iz Šedutna pa na 15 mescev težke ječe. Ti trije so namreč 26. a^gusta t. 1. Martina KozoleU, posestuika na Dovškem, 8 kamenjem tako silno po glavi tolkli, da je vsled tega 6. septetnbra vmrl. Miha Zakiek, kakor začetnik zločinstva, je dobil 3 mesce 7eč, kakor njego^a tovarSa. 21. oktobra 1876. so Anton, Jožef iii Franc Mulec, iz Št. Lenartskega okraja, mesarskega hlapca Antona Piatija iz št. Jurija tako pretepali, da dolgo ni mogel nič delati. Zato eta bila Jožef in Franc M. na 3 mesce ječe obsojena. Antoa M. pa je bil za nekrirega spoznan. Anton Bonaja iz Pefte^nika pri Celju je 22. junija 1877. Aotona Guzeja y mestni hosti z pestmi in nogaiui 7 prsa suval, ga za noge več »ežnjev daleč vlačil ter ga 8 palico tako pretepal, da so se mu 2 rebri vlomile. Zločinec je prejel 6 mesce^ ječe. Franc Brantuša in Jožef Karneža iz Vrbja, stoprčke okolice, sta Miklavžu Mozorn, ki na prevžitku živi, vkradla 12 gld. 7 srebrn. Obsojena sta prvi na 2 mesca, drugi na 3 mesce ječe. Marija Muc iz BBettheima", marib. okraja, je 31. a7g. t. 1. v Doki štacuni 7 Ptajem vkradla uekove robe v 7rednosti 10 gld. Bila je pa že popre.j 5krat kaznovana zaradi tatvine. Dubila je 18 mescec težke ječe; tudi jo naj v pribodnje policija opazaje. Karl Plešnik je 7. januarja t. 1. na celjskem kapucinaiskem mostu najšel 120 gld., ktere je doma med sabiij in Bvojim toraršem Anton Uršičem razdelil. Re6 se je pozneje z^edela in sta bila Karl Pl. na 4 mesce, Ant. U. na 3 mesce, mati Plešniko^a Katarina tudi na 3 mesce ječe obsojena, ker 80 najdene reči zakmali. Iz Šmartna v Rožni dolini. 8. novembra zjuti-aj je naš stari nčitelj gosp. Juiij Torinek 7 Gospodu zaspa]. Ta smrt je goto^o */3 farano^ s sočutjem raznenadila, ker je bil rajni gospod obilej 7ečini učitelj. Rodil se je aprila 1790. Od nekega pastirja se je čitanja naučil, sam vadil Jd pozneje 7 celjski pripra^nišnici izšolal. Tu 7 Šmartnu je tako rekoč celino oral, ker ni bilo še organizirane šole. Brezplačno je to službo z yelikim ^eseljem pa še z 7ečjira trudom opra^ljal, ne glede na časni, osebni dobiček. Rajni nam je lep ifgled neutrudlji^e dela^nosti. Bil je 78led tega tudi dekoriran od svitlega cesarja z zlatim križcem. Kar pa posebno naj bo pojrdarjeao, bil je rajnki nzor krščanskega nčitelja. Še zdaj — zadnje mesce in dni s^ojega ži^ljenja, ko je že silao opešal, hodil je 8koraj 7saki dan 7 cerkeY loveč se kakor senca, a njego^a železna volja, njego^o žlahno srce bilo je močneje, nego 786 drugo. 0 njem smem reči je zgubilo učiteljst^o neumornega delalca, farani blagega gojitelja, kat. cerke^ na zemlji pridnega kristijana, žena 7rlega moža, otroci njego^i pa skibnega oSeta. Pri pičli plači prejSnjih časo7 je bil si rajni toliko pribranil, da je vse otroke dobro oskrbel, enega icš<dati dal, ki kot moder in učen mož velja in je zdaj okr. šolski nadzornik na Ko- roškem. Zgnba rajnega je obSntljiva, a Gotpodn se je zljubilo z^estega hlapca k sebi poklicati. Bog mu stotero naj po^rne, uaj poči^a 7 mirn!