LISTEK. Halleyev komef. Halleyevega kometa ne pričakujemo tako željno zaraditega, ker je najnenavadneji komet ter ker je praznoverna preteklost združila z njim velik strah, marveč zategadelj, ker ima zgodofino, ki je tesno spojena z razvitkom znanosti iu Ijudskega mišljenja. Svetil je na nebu, ko je bil Egipet še mlad ter Grška divja; rračal pa se bo brez dvoma tudi še takrat, ko pos'arata Evropa in Amerika ter se necivilizovana Afrika in barbarska Sibirija dokopljeta do prvenstva na svetu. Eot nebesni stražar bodi redno svojo pot tpr 8e nam pojavlja vsakib 75 let. Nad Bimom se je prikazal komet leta 11. pred Eristom pa so rekli, da ta komet naznanja smrt Agrippinu. Drugim se je zdel komet svetla nožnica ostrega meča, ki preti obsojenemu mestu Jeruzalemu. Atila, nb\i božji", ga je moral videti 1. 451. ter se mu je čudil prar pred bitko pri Chalonsu, ko so se Bomani postavili na pot DJe- goyemu prodiranju in pustošenju po srednji Evropi. Viljemu Normandskemu se je zdel komet ^vezda-iTodaica, glasnik zmage, ki je imela priti njegovemu nayalu na Angleško 1. 1066. Yse krščanstvo je prestrašil komet leta 1456., to je v času, ko so Turki vse opustožili pred seboj. Vsak pravi Mobamedanec je mislil, da je komet pravi znak polumeseca, ki naznanja dopadajenje in ljubezen Alahovo. Pojavil ee je komet 1. 1607., ko so naseiili Jamestown, torej ob početku poroda močnega naroda ameriškega. Shakespeare in Galileo Galilei sta ga morala tudi videti ter ga pozdraviti po svoje. Eadarkoli se je prikazal, so se narodi bojevali, kuga je ugonabljala prebivalstvo, princi so umirali, povodDJi so pustošile zemljo. Ali je torej čudno, da je njegova zgodovina zgodovina krvi, kuge, lakote in smrti ? Ako komet nam sedaj ne prinaša strahu, je vzrok ta, ker ga je podvrgel Edmund Hallej dokazu o zakonu teže, pa dokazal prvikrat, da ima solnce več opraviti s kometi nego z zemljo in drugimi planeti. Hallev je bil dober prijatelj in svetovalec Izaka Newtona. Oeprav ni bil bogat, je vendar poskrbel izdanje Newto- novih nPrincipov", kjer so natisnjeni prvikrat sedaj zoani zakoni teže. S svojo izredao matematično sposobnostjo se je zavzel za to, da se razširi med učenjaki sedemnajstega veka Newtonovo. odkritje. Newton je razjasnil, da se morajo kometi, ako so podvrženi zakonu teže, gibati po krivih potib, znanib kot parabole, hiperbole ali elipse. Hallev je izrabil ta princip na velikem kometu, ki je zasijal 1. 1682., pa je matematično in zgodovinsko dognal, da je bil ta komet isti, ki se je pajavil v letib 1607., 1531.. 1456. in 1378. S s-fojim matematičnim, umnim očesom je videl, da se giblje ta komet daleč za Neptunora 2.991,600.000 milj od solnca, da se premika naokolo ter potem biti proti zemlji. Bil je star okolo 50 let, ko je končal proučevanje tega kometa; vedel je, da ne doživi poTrnitve tega kometa. Tako se je zgodilo. V patriotičnem pozivu prari: BPa če se po tem, kar smo rekli, komet povrne 1. 1758., to sijajno napredovanje ne odbije priznanja, da ga je prvi odkril Anglež". Na Božič 1. 1758. je zapazil komet Saksonec astronom George Palitzsch. Odtakrat naprej imenujejo ta komet Halleyey komet. S točnostjo ure se je pojavil komet zoppt leta 1835., in sicer prav na onem mestu neba, kjer so ga pričakovali na podlagi raatematičnih računo?. Hallejev komet se razlikuje znatno od drugib kometoy. Njegor obseg je ogromna elipsa s solncem blizu enega kraja. Večina drugib kometov se giblje t parabolah ali hiperbolab. Taki kometi enkrat krožijo okolo solnca, potem preidejo v zunanji prostor, da se ne vrnejo nikdar yeč. Eo se komet približuje solncu, postaja njegov rep daljši in svetlejši. Očitno je, da so svetli žarki kometa v nerešeni zvezi s solncem, ta zveza pa je še očitneja, ako se ima pred očmi, da nanje vpliya solnce, ko se komet premika proti selncu ali pa od njega. Videti je, kakor da bi močan veter odpihaval goreče lase kometa. Ali mi yemo, da je prostor med zvezdami brez zraka, da torej komet ne gori, čeprar je yroč, ter da samo neka posebna sila, ki izhaja iz solnca, more prorzročati ono svetlobo. Po onem zakonu teže, ki ga je Hallej tako populariziral, bi moral rep yleči proti solncu, ne pa da bi ga soluce odbijalo. Ali odbojna sila, kakršna pač je, mora biti močnejša od privlačnosti solnca, privlačnost solnca pa je taka, da bi se mogli mi težko premikati brez poraoči parne uprege, ako bi bili prenešeui na solnčno površino. Vidi se, kakor nekaka znanstvena šala, ko se trdi, da iii ona tajna sila, ki se po svojih ufiukih pokazuje močaejšo od najraočnejše privlačne sile v našem solnčnem sistemu, nič drugega nego pritisk svetlobe. Ali s poizkusi se da dokazati, da to ni ža!a, maireč istina. Glava kometa, s preraerora od 20.000 do 1,000.000 milj, je sestavljena iz meteorskih ali zrnatih tvariu, ki so pod vplivom soln&ne toplote podvržene preraembam. Ko se komet približa solncu, se opazi prempmba kemične sestave. Tvarina kipi kakor vulkan ter pod vplivom svetlobe ae oddaljuje iz glave ter ustvarja ono, kar imenujerao rep koraeta. Skozi privesek Halleyevega kometa, ki je lep, a strupen, pojde zemlja y noči 18. maja t. 1. Eaj se zgodi? — Nič! V preteklem stoletju je bila zajeta zeralja dvakrat od kometovega repa, in sicer y letih 1819. in 1861., ali to so zapazili sarao astronomi. Na dan 18. maja bomo mogoče tfideli na uebu neobičajno svptlobo, morda bomo yideli padauje meteorov, a drugib pojavov ne bo. Rep iii tako strašan, kakor bi se moglo misliti zaradi kemične njegove sestave ali zaradi njegove daljaye, ki znaša 20—120 milijonoy milj. Zrak, ki ga udihavamo, je gost kot žpIpzo y primpri s tankostjo kuinetovega repa. Skozi rep se more videti zvpzde z enako njihovo svptlobo. Atraosfera zpmlje ne bo trpela na nikakih posledicah y noči 18. maja. Ako bi bil rep gostpjši nego je y resnici, bi moglo biti to usodepoloo za zpmljo Recimo. da se nahaja y rppu veliko vodika. Atmosfera bi postala mphur plina, ki bi se v dotikanju s plampnom zsžgal ter pror/ročil strašno pksplozijo. Vzemirao, da bi bilo mnogo takegaplina, kakršnega rabirao mi: zaduš>lo bi se vse, kar je živega na svetu. Sedaj pa ne bo nič hudpga.