INTERVJU NASA TEMA Resnica Darka Zupanca Smučarija brez str. 12-13 »mariborskih travm« RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let □ ШШ V Novem tedniku novice iz 33 občin ZELENI MINAS PONOVNO V PRODAJI CT KAVA d.o.o. ДОШД87/А 3310 ŽALEC Št. 47 / Leto 69 / Celje, 20. november 2014 / Cena 2,50 EUR Za zdaj bolj sekamo kot sadimo! KMETIJSTVO Cena mleka naj bi se znižala str. AKTUALNO Rakušev mlin bodo Ozaveščeni državljani, ki so tudi v Radečah sadili drevesa, in najbolj skrben rušili. Kdaj in kako? str. 3 lastnik gozda na Celjskem so svetla izjema današnjega časa. Mnogi se namreč sprašujejo, ali se v ozadju različnih dogodkov »za ljudstvo« resnično dogaja že SLOVENSKE koi\uice tretja, divja privatizacija; tudi v primeru laške Thermane? str. 2, 28-29 Športna Dobrava je v razsulu str. 8 ŠENTJUR - Reki so nadeli uzdo str. 7 MOZIRJE Kar dva smučarska sejma str. 6 ŠOŠTANJ Imeli bi jezerski turizem str. 9 SPORT »Neptunovci« optimistični po mitingu str. 16 KRONIKA Nasilni policist v hišnem priporu str. 15 Knjige brez bralcev so mrtev kapital str. 26 Najprej je bila kalobška »plehmuzika« str. 32 AKCIJA Foto: GrupA Naj ljubljenček tik pred finalom str. 42-43 2 AKTUALNO UVODNIK Kotaleči kamni Če smo se še pred tednom v Naši temi spraševali, kakšna bo usoda celjskega Rakuševega mlina, nekoč mogočne rdeče opečnate stavbe ob Mariborski cesti, in upali, da bodo vpleteni našli rešitev, kako ohraniti duh in dediščino požganega velikana, se je te dni izkazalo, da pri tem ni več veliko prostora za filozofijo. Gradbeni inšpektor je Mestni občini Celje naložil odstranitev nevarnih ostankov industrijskega TATJANA CVIRN mlina, in to pod strokovnim nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine. V dveh mesecih naj bi prostor počistili. Nenavadna stavba bo tako ostala le še v spominih in na fotografijah, čeprav je mogoče slišati predloge, da naj bi občina ohranila vsaj del objekta. Bomo kdaj izvedeli vsaj to, zakaj je zagorel in tako žalostno končal? Sicer pa se zdi, da se zadnje čase ruši večina stvari okrog nas. Podjetja, nekoč steber našega gospodarstva, propadajo ali so v tujih rokah oziroma na poti, da to postanejo. Samo po sebi tuje lastništvo ne pomeni nič večjega tveganja kot domače. Oboje je lahko dobro ali slabo. Vprašanje je le, kaj bo ostalo po nebrzdani prodaji vsega, kar je v državni lasti, in kaj se bo zgodilo, ko ne bo več česa za prodati. Vsak dan prinese tudi kakšno vest o novih stečajih. Mozirska zadruga je tak postopek predlagala kar sama, potem ko se očitno ni uspela rešiti izgube in prevelike zadolženosti. Na spisku potencialnih kandidatov je po zadnjih informacijah celo laška Thermana. Usodo ji kroji Abanka in z njo »slaba banka«. Thermana bi morala takoj vrniti večmilijonski dolg, zato se upravičeno zastavlja vprašanje, ali ni v ozadju želja po čim cenejšem nakupu tega znanega zdraviliškega središča. Je bankam res vseeno, kakšno škodo delajo, samo da bo nekdo po njihovem izboru poceni prišel do premoženja? Tako govori v intervjuju tudi Darko Zupanc, Celjan, ki je za mnoge grobar celjskega mestnegajedra in mnogih podjetij. Za Novi tednik je prvičpovedal svojo zgodbo o tem, kako je po letih gradnje poslovnega imperija končal v stečaju - menda predvsem po zaslugi bank. Kakorkoli, tudi če vse skupaj jemljete kot njegove izgovore za zavožene projekte, je vendarle zaskrbljujoč občutek, da se nekaterih kotalečih kamnov v tej državi ne da več ustaviti in da meljejo vse pred seboj. Kot žled, ki je pred pol leta polomil cele dele gozdov in bodo prizadevanja za obnovo trajala še dolgo. Taborniki in prostovoljci, ki so minule dni sadili nova drevesa, so to počeli za svoje otroke, da bodo lahko tudi oni uživali v zelenem bogastvu. Toda vreme je nepredvidljivo in od njega je odvisno marsikaj, tudi vsakoletna smučarska sezona. Pomanjkanje snega je zadnja leta na številnih smučiščih prekrižalo načrte o dobrem zaslužku. Dodatno jim ga zmanjšujejo vse slabše socialne razmere, saj si marsikatera družina, ki je še pred leti redno hodila smučat, danes tega ne more več privoščiti. Običajno se le za za kakšen dan odpelje na najbližje smučišče, potem ko na smučarskem sejmu čim ceneje kupi kakšen kos opreme, ki jo je otrok prerastel. Tisti, ki še imajo, gredo raje v tujino, kjer so daljše in lepše smučarske proge in se lahko naužijejo snežnih radosti. Za mnoge druge, ki jim je sneg le nadloga, je branje eno najbolj dostopnih razvedril. Hvala bogu za knjižnice, bo ob današnjem dnevu splošnih knjižnic rekel marsikdo, ki si lahko s plačilom letne članarine privošči neomejeno branje. Morda res berejo predvsem ženske in otroci, ki morajo, ampak v knjižnicah ne opažajo, da bi bilo izposoje manj, kvečjemu obratno. Je pa res, da imajo za nakup knjig tudi knjižnice vse manj denarja in da postajajo vse bolj informacijska in kulturna središča, mesto za klepet in druženje ter za nabiranje novih spoznanj. Brez bralcev ne bi bilo avtorjev in njihovih knjig. Celjski odvetnik Igor Karlovšek, ki pravi, da je raje pisatelj, ustvarja od mladih let in je izdal že trinajsto knjigo. Morda ga imajo bralci radi tudi zato, ker je vedno aktualen, saj se dotika našega časa in problemov ljudi v tem okolju. In še glede nečesa je poseben. Za vsako pisanje se pripravi, poišče informacije o področju, ki ga obravnava. Res nenavadno za te čase, ko si mnogi domišljajo, da se na vse spoznajo, rezultati takšnega razmišljanja pa so žal povsod okrog nas. »Thermana nikakor ni zrela za stečaj, saj ima pozitiven finančni tok in redno poravnava vse svoje obveznosti,« opozarja prisilna upraviteljica Milena Sisinger. Abanka odpoklicala posojilo Thermani Laško zdravilišče bi moralo takoj vrniti 22 milijonov evrov dolga - Grozi podjetju stečaj? Dogajanje z laško Ther-mano, ki je od oktobra v prisilni poravnavi, se vse bolj zapleta. Abanka, ki je največja upnica podjetja, je te dni odpovedala kreditno pogodbo, kar pomeni, da bi ji moralo zdravilišče takoj vrniti okrog 22 milijonov evrov dolga. Prisilna upra-viteljica je zaradi takšnega ukrepa presenečena in tudi ogorčena, predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak pa meni, da je to odziv Abanke na izpodboj-ne in druge tožbe, ki jih po zadnjih skupščinah in uvedbi prisilne poravnave vlagajo manjši delničarji. »Vse, kar lahko ta hip oziroma do naslednje seje upniškega odbora naredim, je, da vprašam Abanko, zakaj se je tako odločila, ter preverim, ali odpoklic kredita pomeni, da Abanka in z njo Družba za upravljanje terjatev bank dvomita v izvedljivost in uspešnost prisilne poravnave,« je povedal Andrej Bošnjak. Kot pravi, bo o vseh nadaljnjih korakih odločalo sodišče. Po njegovi oceni ukrep Abanke nikakor ne pomeni stečaja Thermane, je pa banka s tem svojim dejanjem zagotovo prilila še več olja na ogenj odnosom med malimi delničarji in upniki. Krivi mali delničarji? Kot je znano, so manjši delničarji po seji skupščine, ki je bila avgusta, vložili nekaj izpodbojnih tožb, na septembrski seji pa so preprečili sprejem sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala in o do-kapitalizaciji, s čimer bi zdajšnje delničarje skoraj v celoti razlastili. Večinske lastnice bi pod vodstvom Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) postale banke upni- ce. Poleg tega je družba KM Inštalacije, ki ima v lasti dobrih 11 odstotkov laškega zdravilišča, na sodišče vložila tudi pritožbo zoper sklep o začetku prisilne poravnave. Po njenem prepričanju je bila insolventnost Therma-ne ustvarjena računovodsko oziroma umetno. Thermana je namreč insolventnost razglasila na podlagi prevrednotenja osnovnih sredstev, podlaga temu prevrednotenju pa je bila nova cenitev, ki je vrednost nepremičnin drastično zmanjšala. Upraviteljica presenečena Bolj kot Andrej Bošnjak je nad odločitvijo Abanke o odpoklicu posojila presenečena prisilna upraviteljica Milena Sisinger. »Abanka se je še pred dvema mesecema strinjala s predlaganim načrtom finančnega prestruk- turiranja Thermane, zato ne razumem, kaj pomeni ta preobrat,« pravi Sisingerjeva in se sprašuje, ali je v ozadju želja DUTB, da laško zdravilišče spravi v stečaj. Da pomeni odpoved kreditne pogodbe in vse, kar naj bi temu sledilo, resno nevarnost za stečaj Thermane, se strinja tudi zastopnik nekaterih manjših delničarjev Borut Soklič. Prepričan je, da gre za usklajeno ravnanje uprave zdravilišča in DUTB. »Očitno so ugotovili, da bodo mali delničarji uspeli s pritožbo na sklep o uvedbi prisilne poravnave. Zaradi odpoklica posojila pa bo družba res postala insolventna,« pravi Soklič. Kako se bodo mali delničarji odzvali na te zadnje dogodke, še ne ve, vsekakor pa bodo o vsem dobro razmislili, saj zdravilišču nikakor ne želijo škodovati. JANJA INTIHAR Gorenje krepi dobičkonosnost Kljub politični krizi v Ukrajini, padcu vrednosti rublja in zmanjševanju povpraševanja po beli tehniki v Rusiji, ki je njen pomemben trg, je Skupina Gorenje v prvih devetih mesecih v primerjavi z lani izboljšala svoje poslovne rezultate. Za 1,3 odstotka na več kot 909 milijonov evrov je Gorenje povečalo prihodke, čisti dobiček je znašal 4 milijone evrov in je bil za 22,2 milijona evrov boljši kot lani, ko je prvih devet mesecev leta zaključilo z več kot 18-mi-lijonsko izgubo. Na poslovanje Skupine Gorenje v prvih devetih mesecih letošnjega leta so negativno vplivale predvsem negotove politične razmere v Ukrajini, kar je vplivalo tudi na krčenje povpraševanja po beli tehniki na tem trgu. V tretjem četrtletju je bilo znake močnega gospodarskega ohlajanja in tečajnih sprememb mogoče zaznati v Rusiji, ki je tako kot Ukrajina za poslovanje Gorenja zelo pomemben trg. S prodajo aparatov v Rusiji je lani Gorenje ustvarilo dobrih 11 odstotkov vseh prihodkov. Zmanjšali tudi zadolženost Prihodki Skupine Gorenje od prodaje aparatov za dom so se glede na prvih devet mesecev lanskega leta povečali v Nemčiji, kjer je skupina lani ustvarila približno 10 odstotkov vseh prihodkov, a tudi na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Veliki Britaniji, Bosni in Hercegovini, Romuniji in Bolgariji. Povečali so se tudi prihodki skupine na trgih izven Evrope, in sicer na Daljnem vzho- du, v državah Kavkaza, predvsem pa v ZDA, kjer nastopa z blagovno znamko Asko. Prihodki na neevropskih trgih so se povečali za 14,9 odstotka glede na primerljivo obdobje lani, kar je skladno s strateškim ciljem skupine, da bi okrepila prisotnost na teh trgih. »V letošnjem letu so se razmere na nekaterih za nas pomembnih trgih dramatično spremenile in so bistveno slabše od sprva predvidenih. Temu navkljub smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta močno izboljšali ekonomiko poslovanja glede na primerljivo obdobje lani. Doseženi rezultati so odraz strateškega prestrukturiranja, ki smo ga izvedli v zadnjih dveh letih,« je poslovne rezultate Gorenja ocenil predsednik uprave Franjo Bobinac. ROBERT GORJANC Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih letošnjega leta z boljšim denarnim tokom iz poslovanja, manjšim obsegom investicij in uspešno izvedenimi dokapitalizacijami zadolženost znižala za 49,6 milijona evrov. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA тша mm mm тша POMMUH TOREK SREDA ČETRTEK mm ШВ9П mm NE PREZRITE Nogometni strateg v ospredju Trener celjskih nogometašev Simon Rožman ugotavlja: »Šesto leto spremljam motorični razvoj v šoli. Ni težko ugotoviti, da se povečuje povprečna telesna teža otrok in da upada moč rok.« Z njim se je pogovarjal Dean Šuster. stran 27 NA KRATKO Župani »zapuščajo« komunale ŽALEC - Komisija za preprečevanje korupcije je na pobudo žalskega svetnika Lojzeta Posedela na podlagi novih predpisov v začetku poletja ugotovila, da se morajo župani vseh šestih občin v Spodnji Savinjski dolini v treh mesecih umakniti iz skupščine Javnega komunalnega podjetja Žalec. Žalski župan Janko Kos pravi, da bodo to lahko storili, ko bodo občinski sveti šestih občin sprejeli nove odlo- AKTUALNO 3 Območje ob Rakuševem mlinu, vključno z Lidlovo trgovino, ostaja še naprej začasno zaprto, v mestni občinipavtem času zagotavljajo 24~urni nadzor varnostne službe. Kdaj in kako rušiti? V odločbi gradbenega inšpektorja je kot skrajni rok za odstranitev požganega Rakuševega mlina naveden 11. januar Minuli četrtek je gradbeni inšpektor izdal odločbo, s katero mestni občini nalaga odstranitev nevarnega Rakuševega mlina. To bodo morali v mestni občini, ki je lastnica požgane stavbe, opraviti pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD). A kot sporočajo iz mestne občine, Rakuševega mlina ne smejo in ne bodo rušili brez kulturnovarstvenega soglasja ministrstva za kulturo. Kakšno bo to soglasje - ali bo dovoljevalo rušenje in odstranitev zidovja v celoti ali pa morda lastnici naložilo ohranitev dela stavbe - naj bi bilo znano v prihodnjih dneh, kdaj natančno, pa tudi v ministrstvu ne želijo napovedati. Kot zagotavljajo v mestni so jo izdelali v ZAG, vendarle občini, so ministrstvu poslali vse dodatno zahtevane dopolnitve vloge za izdajo kul-turno-varstvenega soglasja za raziskavo in rušitev v požaru poškodovane stavbe. V ponedeljek so predali še tretjo študijo gradbene oziroma statične ocene poškodovane stavbe. To je na zahtevo zavarovalnice Adriatic Slovenica izdelal Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, se prvi dve statični oceni - sodnega izvedenca gradbene stroke Ivana Ramšaka, ki jo je naročila mestna občina, in Zavoda za raziskavo materialov po naročilu bližnjega trgovca, družbe Lidl Slovenija - med seboj ne razlikujeta in obe predlagata rušenje stavbe. Medtem pa naj bi tretja, ki - čeprav ne z gotovostjo - dopuščala tudi morebitno sanacijo stavbe, a najprej bi bile potrebne še dodatne analize. Reševanje na papirju Reševanje Rakuševega mlina oziroma tistega, kar je od njega ostalo, zaenkrat torej še vedno ostaja le na papirju. Čeprav veljavna zakonodaja jasno predpisuje, kako je treba ravnati s kulturnimi spomeniki, črke na papirju vendarle ne morejo pokriti vseh različnih situacij. Tako zdaj gradbeni inšpektor občini kot lastnici nalaga odstranitev nevarne stavbe, občina pa čaka na soglasje ministrstva, za katero je zaprosila že pred več kot mesecem. V ministrstvu pojasnjujejo, da je tudi sama kriva, saj vse zahtevane dokumentacije v Ljubljani niso prejeli pravočasno. Na prvi poziv so namreč iz Celja v Ljubljano romali le zapisnik gradbenega inšpektorja o opravljenem ogledu požarišča, poročilo gasilcev po požaru ter celotna dokumentacija z dokazili, kako je občina - vključno s poskusi prodaje - doslej ravnala z Rakuševim mlinom. V ponedeljek in zatem še v torek so potem pošiljali še dodatne dokumente. Kako naprej? Iz gradbenega inšpektorata so do srede zjutraj na vprašanja, kako bo ravnal inšpektor v primeru, če se rok za odstranitev nevarne stavbe izteče preden bo mestna občina prejela soglasje ministrstva za rušenje in ali je zahteval rušenje stavbe v celoti ali pa morda odločba le dopušča možnosti, da se je vsaj del ohrani, le skopo odgovarjali. Da je namreč inšpektor »po zaključku ugotovitvenega postopka izdal odločbo«, a ker vročitev še poteka oziroma v inšpektoratu še niso prejeli dokazila o vročitvi, vsebine odločbe in drugih pojasnil ne morejo posredovati. Kakšen bo nadzor? Gradbeni inšpektor v svoji odločbi mestni občini nalaga odstranitev Rakuševega mlina pod strokovnim nadzorom ZVKD, za to pa je postavil dvomesečni rok. Glede na dan izdaje odločbe to pomeni, da bi morala biti nevarna stavba odstranjena do 11. januarja. V mestni občini poudarjajo, da bodo pri vseh nadaljnjih postopkih pazili, da bosta v ospredju varnost ljudi in premoženja - pri tem pa bi radi ohranili vsaj del stavbe kot spomin na pomembno obdobje v industrijskem razvoju mesta. Kaj več od tega pa spet še ni znano. V uredništvu iz ministrstva nismo dobili odgovorov na vprašanja, kdaj nameravajo podati soglasje k vlogi za rušitev in ali bodo kasneje sodelovali tudi pri določanju nadzora nad »odstranitvijo nevarne stavbe«, kar od celjske območne enote ZVKD terja odločba gradbenega inšpektorja. Prav tako zaenkrat tudi še ni znano, ali so v spomeniškem varstvu že dorekli način, kako bodo nadzorovali dela ob odstranjevanju nevarnih ožganin oziroma izpolnjevanju zahtev odločbe gradbenega inšpektorja. IVANA STAMEJČIČ Foto: Aero klub Celje Smrtna žrtev v velenjskem premogovniku Delovna nesreča kot potrdilo navedb iz anonimke? V delovni nesreči, ki se je v sredo okrog polnoči zgodila v Premogovniku Velenje, je življenje izgubil rudar. Nesreča se je zgodila v jami Pesje na trasi glavnega odvoza približno 200 metrov pod površino zemlje. Do nezgode je prišlo, kot so sporočili iz premogovnika, zaradi nepazljivosti delavca pri čiščenju premoga pod obratujočim transporterjem z gumijastim trakom. Prizorišče nesreče sta si ogledala tudi rudarska inšpektorja, proizvodnjo so zaustavili do zaključka ogleda mesta nezgode, potem pa je z delom spet začela prva izmena. Vzroke nesreče še preiskujejo. Ferdo Žerak, predsednik sindikata v Premogovniku Velenje, podrobnosti nesreče ne pozna, kot je povedal, pa je šlo za starejšega, izkušenega rudarja. Kot je še dodal, se je podobna nesreča v velenj skem premogovniku zgodila že leta 1983, spomni pa se tudi podobnega primera v trboveljskem rudniku. Nesreče ne gre povezovati z anonimko Na naše vprašanje, ali lahko gre ta nesreča v prid tistim, ki so v anonimki pred časom opozarjali na slabše varnostne razmere v premogovniku zaradi ste-brnih udarov v jami, pa je Žerak povedal, da te nesreče ni mogoče povezovati z navedbami iz anonimke. »V tem delu jame, na glavnem izvozu, kjer se je zgodila nesreča, se namreč pogoji ne spreminjajo, gre za utrjen del jame, kjer ni steber-nih pritiskov,« je še povedal Ferdo Žerak. Iz uprave velenjskega premogovnika so sporočili, da jih je tragični dogodek pretresel. Varstvu in zdravju pri delu in osve-ščanju delavcev v zvezi s tem sicer posvečajo veliko pozornost, še dodajajo. ROBERT GORJANC Število delovnih nezgod v premogovniku se sicer zmanjšuje. Še pred dvajsetimi leti so imeli več kot tisoč nezgod na leto, v zadnjih letih pa precej manj kot sto, so sporočili iz PV. Zadnja nesreča s smrtnim izidom v Premogovniku Velenju se je zgodila leta 2003, ko sta zaradi vdora plina v jami življenje izgubila dva rudarja. NE PREZRITE Resnica Darka Zupanca Je grobar podjetij ali žrtev zarote? Eno izmed vprašanj novinarke Janje Intihar Darku Zupancu, ki je v ekskluzivnem intervjuju za Novi tednik dejal tudi: « Bankam na čelu z DUTB je prav vseeno, kakšno škodo delajo, samo da bo nekdo po njihovem izboru poceni prišel do premoženja.« strani 36-37 ^wntaUfk ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN ke. V starih namreč piše, da župani z izvolitvijo avtomatično postanejo člani skupščine žalske komunale. »Osnutek odloka so morale najprej uskladiti vse strokovne službe občin. Protiko-rupcijski komisiji smo sporočili, da je tri mesece premalo za njegovo sprejetje, saj so bile vmes tudi volitve,« je pojasnil Kos in dodal, da je komisija njihovo pojasnilo razumela. Občinski svet žalske občine - 49-odstotne lastnice komunale - bo imela odlok v prvi obravnavi na dnevnem redu današnje (četrtkove) seje. Občina bo predlagala, da župana v skupščini nadomesti strokovnjak iz vrst gospodarskih javnih služb, ki ga mora potrditi občinski svet. ŠO Še vedno brez rešitve PODČETRTEK - Grad Podčetrtek, katerega solastnica je Občina Podčetrtek, že desetletja žalostno propada. Lastniška razmerja so že nekaj časa urejena, a kupca še vedno ni na vidiku. Občina Podčetrtek je 20-odstotna lastnica gradu Podčetrtek. 80-odstotni delež je v lasti treh solastnikov. Skupaj prodajajo grad, vendar se vedno nekje zaplete, pravi župan Peter Misja. Občina je sicer pred leti prekrila streho na stolpih, ki so bili močno poškodovani. S tem je vsaj delo zaustavila propadanje gradu. Vendar večji fizični posegi v grad niso možni, saj bi morala občina zanje pridobiti soglasje preostalih solastnikov. Misja je pred lokalnimi volitvami napovedal, da bo naredil vse, da bo rešil status gradu. A konkretne rešitve kljub temu še ni na vidiku. JP Kmalu po železni cesti ROGATEC - Po 20 letih, odkar je bila prekinjena železniška povezava med Svetim Rokom in krajem Džurmanec, bo vlak spet povezoval ljudi. Proga naj bi bila vzpostavljena do 14. decembra, ko bo v veljavo stopil nov vozni red. Potniški vlak naj bi med omenjenima krajema vozil dvakrat na dan v popoldanskem času. Rogaški župan Martin Mikolič je pojasnil, da so hrvaške železnice svoj del proge začele obnavljati konec lanskega leta, pri čemer se dela končujejo. Obnova, vredna približno šest milijonov evrov, je zajemala menjavo tračnic, pragov in ureditev pol kilometra dolgega predora. Na slovenski strani so bila nujna nekatera vzdrževalna dela, saj je bila proga popolnoma obnovljena, preden je bil promet po njej ukinjen. TV 4 GOSPODARSTVO HSE v Velenju proti, v Trbovljah za likvidacijo V Premogovniku Velenje prejeli plače - Drugi odkop spet obratuje Ponedeljkovi skupščini dveh energetskih družb, na katerih so odločali o njuni likvidaciji, kot večinski lastnik pa je bil jeziček na tehtnici HSE, sta se končali s pričakovanim izidom: v Premogovniku Velenje poslujejo naprej, Termoelektrarna Trbovlje (TET) pa mora v likvidacijo. Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) po dveh letih pogajanj TET ni uspelo pro- dati ruskemu oligarhu Olegu Burlakovu, po zaprtju Rudnika Trbovlje-Hrastnik pa proizvodnja elektrike v TET z uvoženim premogom ni več ekonomična. V Šaleški dolini je strateško stanje, kljub trenutnim težavam v poslovanju Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj (Teš), drugačno: velenjski rudarji še kopljejo lignit, ta pa naj bi še v naslednjih desetletjih poganjal novi šesti blok Teša. Glede na to, da HSE obvladuje skoraj 78-odstotni delež v Premogovniku Velenje, novi manever dveh manjšinskih delničarjev, MP Naložb in Towre iz Luksemburga, ki naj bi bila povezana z nedavno pridržanim borznikom Bogdanom Pušnikom, ni uspel. S predlogom o likvidaciji se manjšinska delničarja, ki predstavljata okrog 7 odstotkov kapitala, želita izviti iz lastništva PV in ob likvidaciji priti do poplačila nedonosne naložbe. Delničarji proti tožbam Na seji je bil zavrnjen tudi predlog sklepa o vložitvi odškodninskih tožb v višini 17 milijonov evrov proti nekdanjemu vodstvu in nadzornikom Premogovnika Velenje, HSE in Teš zaradi škode, ki naj bi jo povzročili v obdobju od 2005 do 2009. Na tem spi- sku je nekaj znanih imen, na primer Milan Medved, Simon Tot, Jadranko Medak, Franc Žerdin, Borut Meh, Damjan Koletnik itn. Prav tako so delničarji zavrnili sklep, da bi iz istih razlogov na skupščini vložili tožbe proti vodstvu in nadzornikom premogovnika in HSE, ki so to funkcijo opravljali od začetka leta 2010, na podlagi revizije poslovanja, ki jo je opravila revizorska družba Ernst&Young. Plače v premogovniku brez zamika Ob ponedeljkovi skupščini premogovnika so se v nekaterih medijih pojavile navedbe, da je zaradi težkih likvidnostnih razmer ogroženo izplačilo plač. Iz vodstva Premogovnika Velenje so nam sporočili, da so plače izplačali v torek. Tudi predsednik sindikata v premogovniku Ferdo Žerak nam je potrdil, da so prejeli plače v skladu s kolektivno pogodbo. Kot so še povedali v vodstvu Premogovnika Velenje, je na poslabšanje likvidnostne situacije precej vplival daljši izpad proizvodnje na enem izmed odkopov zaradi poškodbe na odvozni progi. To so zdaj uredili in na tem odkopnem mestu od 10. novembra ponovno pridobivajo premog v skladu z načrti. ROBERT GORJANC Po novih lastnikih še nova uprava Aero bo še letos dobil novo upravo. Zvonko Žepič, ki je podjetje vodil od leta 2008, konec novembra odhaja in kot pravi, njegov odhod ni povezan s spremembo lastništva. Odstopil je sam, odstopno izjavo pa je napisal že konec julija. Predlagal je sporazumno predčasno razrešitev, ki pa je nadzorni svet ni sprejel, zato zdaj čaka, da potečejo štirje meseci odpovednega roka. Zakaj odhaja iz Aera, Žepič ni razkril, in kot trdi, tudi ne ve, kdo bo novi direktor podjetja, saj postopek izbire še ni končan. Od prejšnjega meseca je večinska lastnica Aera Družba za upravljanje terjatev bank. Potem ko je Aban-ka nanjo prenesla vse svoje delnice celjske družbe, obvladuje neposredno dobrih 35 odstotkov kapitala, preko Probanke in Poštne banke pa še enkrat toliko. Banka Celje ima 27-odstotni lastniški delež. Banke so v Aero vstopile potem, ko so na skupščini avgusta letos dotedanji lastniki sklenili, da bodo zaradi pokrivanja visoke izgube skoraj v celoti zmanj šali osnovni kapital ter prepustili bankam upnicam, da del svojih terjatev pretvorijo v lastniški kapital. Med prvimi ukrepi novih lastnikov je bila zamenjava nadzornega sveta, v katerega so imenovali Gregorja Krajnca iz Probanke in Bora Vošnjaka iz Družbe za upravljanje terjatev bank, prva naloga novih nadzornikov pa je bila iskanje novega direktorja. Po neuradnih informacijah naj bi ožji izbor kandidatov že naredili. Visoka zadolženost odvrača snubce Aero v prihodnjih mesecih čaka korenita finančna in poslovna sanacija. Doka-pitalizacija namreč ni edini ukrep, s katerim podjetje rešuje svojo visoko zadolženost. Še letos naj bi zaključili prodajo programa samolepilnih laminatov ter nepremičnin hčerinskega podjetja v Beogradu. Kdo so kupci in kolikšna bo kupnina, v Aeru ne razkrivajo, Zvonko Žepič pa je pred časom dejal, da se bo s prodajo zadolženost podjetja občutno znižala. Aero je tudi na seznamu podjetij, ki jih prodaja država, vendar je tako domače kot tuje vlagatelje do zdaj od nakupa odvračala visoka zadolženost te celjske družbe. JI Več kupcev, večji promet V upravi celjskega Citycentra so kljub obnovi približno 7 tisoč kvadratnih metrov površin v najstarejšem, vzhodnem delu nakupovalnega središča, ki je ocenjena na 5 milijonov evrov in traja že štiri mesece, ob koncu oktobra beležili 1-odstotno rast števila kupcev in 3-odstotni porast ustvarjenega prometa glede na lansko primerjalno obdobje. S poslovnimi rezultati so zelo zadovoljni, saj je center do konca oktobra obiskalo 4 milijone kupcev, glede na to, da sta »najmočnejša« meseca v letu november in december, pa jih do konca leta pričakujejo še milijon oziroma skupaj 5 milijonov. Glede na dosedanji celo 3-odstoten porast prometa vodja centra Darja Lesjak ocenjuje, da naj bi se ta konec leta ustavil pri številki sto milijonov evrov. Dobri poslovni rezultati pa zaenkrat še niso odraz tega, da se nakupne navade Slovencev spet krepijo, pač pa bolj posledica premišljenega izbiranja novih partnerjev ter novih blagovnih znamk, ki so jih letos pripeljali v skoraj že povsem prenovljeni celjski center. Prav ta konec tedna bodo s pozno v noč podaljšanimi ugodnimi nakupi prenovljene prostore tudi prvič predstavili svojim obiskovalcem. Kot meni vodja slovenskih Sparovih centrov Boštjan Brantuša, pa 5 milijonov evrov vredna naložba v celjsko nakupovalno središče ni pomembna le za zanje, ampak tudi za celjsko gospodarstvo, saj so pri lastnikih uspeli izpogajati, da vsa dela izvedejo, domača, lokalna podjetja. Uspešno zaključena prenova centra bo do konca leta prinesla tudi 50 novih delovnih mest. Tako bo v vseh trgovinah in lokalih skupaj zaposlenih 650 ljudi, kar nakupovalno središče uvršča med večje delodajalce v Celju. IS ENERGIJSKO VARČNI APARATI IN DARILO OB NAKUPU Akcija traja od 10. 10. 2014 do 31. 12. 2014! sensocare technology Generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenje SensoCare črpa navdih iz potreb uporabnikov, vodijo pa jo mnoga leta izkušenj. Vrhunsko tehnologijo povezuje z estetiko in rezultat je popoln gospodinjski aparat. Zahvaljujoč naprednim tehnološkim rešitvam ter senzorskemu upravljanju smo našli odgovor na ravnanje z različnimi vrstami perila, osredotočeni na varčevanje z energijo ter zaščito naravnih virov pa smo ponosni na visoko energijsko učinkovitost SensoCare aparatov gorenje www.gorenje.si Mozirska zadruga v stečaj Celjsko sodišče je v torek začelo stečajni postopek v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje. Stečaj, ki ga vodi stečajna upravite-ljica Alenka Krivec Naber-nik, je predlagala zadruga sama. Junija, ko smo se pogovarjali s takratnim direktorjem zadruge Stankom Zagožnom, se je skupnih dolgov nabralo že za 9 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje so se od leta 2011, ko so znašali še dobrih 22 milijonov evrov, do leta 2013 zmanjšali za okrog 5 milijonov evrov. Zagožen je napovedal odpuščanja zaposlenih in zapiranja poslovalnic in trgovin, zadružne bifeje pa je zadruga dala v najem. Zadnja dva meseca je zadrugo vodil vršilec dolžnosti Uroš Grešak, ki je bil na to mesto postavljen na predlog Mercatorja in bank. Kot je pojasnil, so se v zadrugi za stečaj odločili zaradi močne prezadolženosti, prevelikega števila zaposlenih in trajno blokiranih transakcijskih računov. Skupnih obveznosti je več kot 11 milijonov evrov. Največji upnik so banke in Mercator, ki imajo okrog 80 odstotkov vseh terjatev. JERICA POTOČNIK Bo »prisilka« v Klasju padla? Celjsko sodišče je za 9. december razpisalo že drugi narok, na katerem bo obravnavalo ugovor proti vodenju prisilne poravnave v Klasju. Da podjetje posluje slabše kot je napovedalo v načrtu finančnega prestrukturiranja, upravitelj Kristijan Anton Kontarščak in nekateri upniki opozarjajo že skoraj od začetka prisilne poravnave. Prvi narok za uvedbo stečaja je bil septembra lani, a je sodišče takrat verjelo zagotovilom uprave, da prisilna poravnava lahko uspe. Upravitelj Kontarščak je julija letos ponovno vložil ugovor, vendar ga je sodišče zavrnilo, češ da je ugovor vložil prepozno. Kontarščak je na takšen sklep vložil pritožbo. Kot trdi, so možnosti, da bi prisilna poravnava uspela, manjše od 50 odstotkov. Poslovanje Klasja je slabše od načrtovanega, saj iz meseca v mesec ustvarja manj prihodkov kot je predvidelo v načrtu finančnega prestrukturiranja. Tudi iz zadnjega poročila uprave je razvidno, da je podjetje septembra imelo manj prihodkov od načrtovanih, namesto dobička pa je ustvarilo izgubo. V Klasju tudi zamujajo z ukrepi poslovnega prestrukturiranja. Tako med drugim do konca preteklega leta števila zaposlenih niso znižali na 120, poravnali tudi še niso prednostnih terjatev. Velik problem Klasja je tudi dejstvo, da mu ni uspelo rešiti zapletov s Probanko, ki je v času uvedbe prisilne poravnave zasegla terjatve, ki jih ima celjsko podjetje do svojega večinskega lastnika podjetja Toming Consulting. Gre za več milijonov evrov, ki jih je Klasje v načrtu finančnega prestrukturiranja predvidelo kot glavni vir za poplačilo navadnih upnikov. JI GOSPODARSTVO 5 Po ruskem embargu, ki med drugim prepoveduje uvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Evropske unije in s tem tudi iz Slovenije, bo za slovenske kmete velik izziv predstavljala tudi odprava mlečnih kvot v prihodnjem letu. Kakšne bodo posledice, še ni povsem jasno. Cena mleka naj bi se znižala Vse bliže odpravi mlečnih kvot - Je slovenski kmetijski sektor sploh pripravljen? V kvotnem letu 2011/12 je deset držav članic izkoristilo nacionalno mlečno kvoto 90 odstotkov ali manj, v to skupino sodi tudi Slovenija. Nacionalno kvoto so prekoračile Nemčija, Irska, Nizozemska, Avstrija, Ciper in Luxemburg, za kar so morali proizvajalci mleka v teh državah članicah plačati 79 milijonov evrov dajatev. Najbolj goreči nasprotnici mlečnih kvot sta prav Nemčija in Avstrija. V letu 2015 bo odpravljen sistem mlečnih kvot, ki je več kot trideset let omejeval proizvodnjo mleka v državah članicah Evropske unije. Med kmeti in stroko se pojavljajo različne interpretacije, kako bo odprava kvo-tnega sistema vplivala na trg z mlekom. Vsi se bolj ali manj strinjajo, da bo vplivala na tržno ceno mleka. V prihodnje naj bi se znižala. Nekatere države članice vidijo v odpravi mlečnih kvot posebne izzive in tudi priložnosti. A kmetje, vsaj slovenski, v tem ne vidijo nič dobrega. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kako je slovenski kmetijski sektor sploh pripravljen na odpravo mlečnih kvot. Proizvodnja kravjega mleka je najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. Po podatkih Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije letno proizvedemo približno 500 milijonov litrov mleka. Tretjino ga izvozimo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. Na širšem celjskem območju pod okriljem Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje se s tržno pridelavo mleka ukvarja približno 1.200 kmetij. Tem kmetijam predstavlja prireja mleka pomemben oziroma edini vir prihodka. Struktura teh kmetij je, kot pravi Mitja Dimec iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje, izredno pestra. Gre za specializirane in mešane kmetije, ki nikakor niso majhne. Mnoge med njimi so se ukvarjale s tržno prirejo mleka, a so jo opustile že pred več kot desetimi leti. Usmerile so se v rejo krav dojilj, nekatere pa so hleve tudi povsem izpraznile. Kmetje zaskrbljeni Dimec glede odprave mlečnih kvot in njihovega vpliva na slovensko kmetijstvo ni optimističen. »Z odpravo mlečnih kvot bi nas lahko velike proizvajalke dobesedno zalile z mlekom povprečne kakovosti,« je zaskrbljen. Rešitev vidi v prireji mleka višje kakovosti, kot so mleko brez gensko spremenjenih organizmov, pašno, seneno ali ekološko mleko. Zaskrbljen je tudi predsednik Govedorej-skega društva Celje Marjan Turnšek, ki se boji, da bo v prihodnje odkupna cena mleka padala. Pričakujemo lahko, da bodo nekatere, posebej manjše kmetije, ki mleku ne bodo dale dodane vrednosti, prirejo le-tega opustile. Zavezujoče pogodbe za odkup Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovora, kakšen bo mlečni sektor po odpravi mlečnih kvot, še nima. Slovenski mlečni sektor je namreč del evropskega in tako se vse spremembe in nihanja v sektorju prej ali slej odražajo tudi pri nas. V marcu je ministrstvo pripravilo mlečno konferenco, ki so se je udeležili tako stroka kot predstavniki kmetov. Na njej so poudarili, da bo treba graditi na partnerskih odnosih v mlečni verigi. Slovenija je na podlagi evropske zakonodaje s spremembo Zakona o kmetijstvu predpisala zavezujoče pogodbe za odkup mleka do predelave. Zavezujoča pogod- bena razmerja bodo veljavna s 1. januarjem prihodnje leto. Med odkupovalcem in proizvajalcem mleka bodo morala biti sklenjena za najmanj 12 mesecev. Skupen nastop na trgu bo nuja Povezovanje in skupen nastop na trgu, tako domačem kot tujem, sta dva od možnih izhodov iz krize, ki se lahko pojavi po odpravi mlečnih kvot. V skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo se lahko ustanovi organizacija proizvajalcev. Ustanovita jo lahko vsaka pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe na pobudo proizvajalcev mleka. Lahko pa jo ustanovi tudi najmanj dvajset proizvajalcev mleka, ki oddajo najmanj dva tisoč ton mleka na leto. Ključen namen takšnih organizacij je pogajanje z mlekarnami o odkupni ceni mleka. Kmetijska zadruga Šmarje, kot ena večjih odkupo-valk mleka na Celjskem, je v lanskem letu odkupila 12 milijonov litrov mleka. Mleko prodaja Mlekarni Celeia. Sodeluje s približno dvesto rejci. Direktor Vinko But pravi, da bo cena mleka nihala znotraj mlekarn, kot je to že zdaj. Mlekarne, ki bodo bolj dobičkonosne, bodo za mleko lahko plačevale več, če bo to v strateškem interesu lastnikov. Kot pravi, je v primeru zadružnih mlekarn ta interes zagotovo na prvem mestu. Butu nikakor ni jasno, zakaj in v čigavem interesu je odločitev o odpravi mlečnih kvot, saj bo negativno vplivala na mnoge države članice. Ukrepi za blažitev V primeru nestabilnih razmer na trgu z mlekom ima Evropska komisija na voljo različne tržno-cenov-ne ukrepe, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Mogoča bo tudi državna pomoč, tako imenovana »De minimis«. Ukrep, v letu 2010 namenjen za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka zaradi krize v mlečnem sektorju, ki se je začela leta 2008, bo možen tudi v letih 2014-2020. Kar se tiče neposrednih plačil v obdobju 2015-2020, se je Slovenija zavzela za podporo v višini 3,5 odstotka nacionalne ovojnice kmetijskim gospodarstvom, ki proizvajajo mleko v hribovito-gor-skem območju. Rešitev v dodani vrednosti V največji organizaciji kmetov, Kmetij sko-gozdar-ski zbornici Slovenije, menijo, da bo odprava mlečnih kvot vplivala na tržno ceno mleka. Viški mleka naj bi bili najvidnejši v drugi polovici prihodnjega leta. Ob tem opozarjajo, da se bo cena mleka v prihodnje nižala, cena krme pa bo, kot kaže, ostala nespremenjena. Predvidevajo se tudi uvedbe taks v povezavi s toplogrednimi plini. Zbornica vidi potencial predvsem v boljši povezanosti celotne mlečne verige. Priložnost naj bi bili tudi drugi trgi, ne zgolj evropski. Manjši kmetje bi lahko dodano vrednost mleku dali predvsem z uvedbo dopolnilnih dejavnosti za predelavo mleka v izdelke, kot so siri, jogurti, skuta. Preusmeritev pa je ekonomsko vprašljiva in odvisna od finančne sposobnosti posameznega kmetijskega gospodarstva. Od teorije do prakse Kmetijska stroka se strinja, da bi bilo treba več poudarka nameniti znanju, izboljšanju konkurenčnosti, prilagajanju zahtevam potrošnikov in inovacijam. Posebno pozornost bo treba nameniti prireji mleka na območjih z omejenimi dejavniki v smislu finančnih podpor, več delati na politiki kakovosti in razvijanju blagovnih znamk ter proizvodov z višjo dodano vrednostjo, za katere je možno iztržiti višjo ceno. Kako se bo vse to preneslo v prakso, bo pokazal čas. Čeprav Evropska komisija v svojih poročilih o odpravljanju mlečnih kvot ugotavlja, da te kot zaščita trga nimajo več pomembnega vpliva, se slovenska stroka in kmetje, vsaj v večini, s to tezo ne strinjajo. Kdo ima prav, bo kmalu pokazal trg. JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA Evropska unija je uvedla sistem mlečnih kvot leta 1984, Slovenija pa s pristopno pogodbo s kvotnim letom 2005/06. V letu 2003 sprejeta reforma skupne kmetijske politike Evropske unije predvideva ohranitev sistema mlečnih kvot še vsaj do leta 2015. POLNA NOC POPUSTOV ni. »NOČNO NAKUPOVANJE Stop za trgovske posrednike Dobro obiskan prvi smučarski sejem v sezoni CELJE - Smučarsko društvo Snežak je minuli konec tedna kot prvega na Celjskem pred letošnjo zimsko sezono pripravilo tridnevni sejem rabljene smučarske opreme in opreme za druge športe, na katerega so tako kot je v navadi že nekaj zadnjih let, povabili tudi proizvajalce in prodajalce nove opreme. Zanimanje za sejem je bilo med ljudmi zelo veliko, že dan pred začetkom trgovanja, ko so v sejemski dvorani šele zbirali rabljeno smučarsko opremo in opremo za druge zimske športe, pa je le-to v prodajo ponudilo tudi izjemno veliko trgovskih posrednikov. Ker so ti prinesli kar 600 parov smuči, so se po besedah predsednika Boštjana Jeraše v vodstvu Snežaka odločili, da v prodajajo sprejemajo le še opremo od meščanov. Rabljeno opremo so trgovski posredniki na sejem prinašali že prejšnja leta, a v veliko manjšem obsegu. Sicer pa je bilo zanimanje za prodajo na sejmu tudi med meščani zelo veliko, saj so med drugim prevzeli kar 1.805 parov smuči, 1.640 parov smučarskih čevljev, 852 kosov oblačil in 326 drsalk. Dokončnih podatkov, koliko od tega je zamenjalo lastnike, v društvu še niso zbrali, saj je razvrščanje neprodane opreme in čakanje, da jo lastniki znova prevzamejo, kar precej zamudno. Vseeno pa Jeraša ocenjuje, da je bilo zanimanje za prodajo bistveno večje kot za nakup. Tako so prodali še največ V dvorani A celjskega sejmišča Golovec je bila letos z rabljeno smučarsko opremo in opremo za druge zimske športe dobro založena vsa tribuna. Največ povpraševanja je bilo po rabljeni opremi za otroke, saj jo ti najhitreje prerastejo in je, kot so povedali starši, nakup na sejmu ugodnejši tudi zato, ker so smuči skoraj takšne kot nove, a vseeno cenejše. parov smuči in smučarskih čevljev, najbolj pa so kupci povpraševali po opremi za otroke. Ob tem pa so bili s prodajo v Celju zadovoljni tudi proizvajalci oziroma prodajalci nove smučarske opreme in opreme za druge zimske športe, saj se je zaradi ugodnih sejemskih cen za nakup novih smuči oziroma druge opreme odločilo kar precej ljudi. Smučarski sejmi po regiji Že ta konec tedna pripravlja tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme Smučarski klub Gozdnik. Sejem bo v telovadnici UPI ljudske univerze Žalec odprt v petek od 16. do 18. ure, v soboto od 9. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 16. ure. V Preboldu in na Vranskem bosta sejma rabljene smučarske opreme prihodnji konec tedna. V telovadnici OŠ Prebold bo odprt v petek, 28. novembra, od 16. do 19. ure, v soboto, 29. novembra, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 30., novembra, od 9. do 12. ure, v Športni dvorani Vransko pa v soboto, 29. novembra, od 9. do 17. ure ter v nedeljo, 30. novembra, od 9. do 13. ure. Smučarski klub Rogaška sejem rabljene smučarske opreme pripravlja v nedeljo, 7. decembra, med 8. in 13. uro v avli poslovnega centra Sonce. Predsednik kluba Leopold Fürlinger je povedal, da je sejem najpomembnejši zato, da mlajši smučarji zamenjajo svojo smučarsko opremo. Nove lastnike dobi vsako leto okoli 100 parov smuči. Obenem je sejem priložnost za vpis otrok v tečaje smučanja in za nakup sezonskih vozovnic za smučišče Janina. V Velenju bo sejem rabljene smučarske opreme od 5. do 7. decembra v Rdeči dvorani, začel se bo v petek ob 12. uri, končal pa v nedeljo ob 18. uri. IS, ŠO, TV, RG Foto: SHERPA Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. V DVO]E JE LEPŠE! Hitri kredit ® Plačilna kartica Activa/MasterCard Najhitreje lahko svoje želje uresničite s hitrim kreditom Banke Celje. Hitri krediti do 10.000 ali celo 15.000 € so vam zdaj na voljo po občutno znižanih obrestnih merah! Ugodnejše so tudi ročnosti kreditov in olajšani pogoji za pridobitev. In da bodo lažji tudi nakupi, izberite še plačilno kartico z odloženim plačilom Activa/MasterCard ali katero drugo od plačilnih kartic, ki jih ponujamo. Zraven svetujemo še varnostne storitve, kot sta Varnostno SMS sporočilo in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Da bo manj stresa... 150 let banka celje www.banka-ceije.si Naredite korak, obiščite najbližjo poslovalnico in hitro lahko uresničite načrte! In iz enega sta nastala dva Sezona smučarskih sejmov - Ponekod tudi ostra konkurenca? MOZIRJE - Krajani Mozirja in širše okolice so vsako leto, ko se je približeval december in je zadišalo po zimi, z nestrpnostjo pričakovali sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki ga je Gornjesavinj-ski smučarski klub (GSK) tradicionalno organiziral zadnji konec tedna pred Miklavžem. Tako je bilo do letos, ko so začeli plakati vabiti obiskovalce na dva smučarska sejma, ki bosta v dveh zaporednih koncih tedna. Zgodba spominja na tisto o dveh zakoncih, ki se ob ločitvi ne moreta dogovoriti, kako bi razdelila premoženje, saj sta prepričana, da jima pripada v celoti. Gornjesavinjski smučarski klub sejem letos organizira že sedemnajsto leto zapored, edina sprememba je, da so pred nekaj leti prostore telovadnice Partizan zamenjali z večjo in novejšo Športno dvorano. V letošnjem letu se je zaradi razprtij in različnih pogledov na delo v klubu del članov GSKja odločil, da se razide z matičnim klubom in ustanovi svojega - Daski team. Kot pravi predsednik novonastalega društva David Paulič, je bil on z nekaj sodelavci tudi znotraj GSK eden od pobudnikov in glavnih organizatorjev sejma in zato ni videl razloga, zakaj ne bi dobro delo nadaljevali. Na naše vprašanje, kako to, da bosta letos v Mozirju dva smučarska sejma, pa nam Mojca Griž iz GSK ni odgovorila oziroma se je odgovoru izognila s pojasnilom, da organizirajo letos tradicionalni, že 17. sejem smučarske opreme, ki bo tako kot vsako leto potekal zadnji vikend v novembru. Oba, tako Daski team kot GSK, želita s sejmom pridobiti nekaj dodatnih sredstev, s katerimi bi otrokom, ki trenirajo v klubu, lahko vsaj malo finančno pomagali pri športu, ki je sicer zelo drag. Na obeh sejmih lahko poleg osnovne ponudbe, rabljene in nove smučarske opreme, pričakujemo še veliko dodatne ponudbe. Predstavili se bodo različni proizvajalci smučarske opreme, ki bodo svoje proizvode ponujali po akcijskih cenah, po nekaj letih premora so k sodelovanju spet pritegnili podjetje Golte z akcijsko prodajo smučarskih vozovnic. Daski team obljublja še smučarski servis, otroške delavnice, možnost varovanega plezanja na plezalni steni, GSK pa vseh svojih adutov ne želi razkriti in obljublja številna presenečenja za obiskovalce. O (ne)škodljivi konkurenci Kljub temu da se morda marsikdo sprašuje o smiselnosti tega, da sta v manjšem kraju, kot je Mozirje, dva sejma s podobno vsebino, Pau-lič pravi, da v klubu o tem ne razmišljajo na tak način. Poudarja še, da verjamejo v svojo zgodbo in imajo vizijo za prihodnost, ki jo z njimi deli 45 otrok. Meni, da je konkurenca dobrodošla, saj tako ene kot drugi sili k temu, da so še boljši, imajo še več ponudbe, obiskovalcem pa omogoča večjo izbiro. V preteklih letih so bili organizatorji navajeni, da je bil sejem zelo dobro obiskan. Kot pravi predsednica GSK Mojca Križ, je o številkah nehvaležno govoriti, prišli pa so obiskovalci iz celotne Zgornje Savinjske doline, a tudi iz Šaleške in Spodnje-savinjske doline, s Koroške, z Notranjske in Dolenjske. Tudi letos pričakujejo, da se bo ta trend nadaljeval in bo obisk sejma še večji, izkupiček pa še višji kot prejšnja leta. Paulič je v pričakovanjih bolj pesimističen, saj glede na gospodarsko situacijo ne pričakuje tako dobrega obiska. Oboji so prepričani, da obisk na njihovem sejmu zaradi konkurence ne bo nič slabši, saj se trudijo z dodatno ponudbo in številnimi aktivnostmi pritegniti čim širšo množico, ljudem predstaviti svoja kluba in ob tem zbrati nekaj prepotreb-nih sredstev za prihajajočo zimsko sezono. HELENA ŽAGAR Med kluboma GSK in Daski team kot kaže vendarle ni vse tako rožnato in nekatere konkurenca očitno moti. Plakate, ki vabijo na sejem, ki ga organizira GSK, je čez noč nekdo porisal, na njih spremenil datum in človek se nehote vpraša, kdo bi imel največ od takega dejanja in v čem je njegov smisel. Križeva pravi, da takšnih stvari do zdaj niso bili navajeni in jih je dejanje zelo negativno presenetilo. Paulič je dejal, da je bil nad dejanjem zgrožen in ga najostreje obsoja. Prepričan je, da tega ni storil nihče iz njihovega kluba, saj vizija njihovega dela ne temelji na medsebojnem kljubovanju ampak na dobrem delu, s katerim želijo prepričati. Poziva tiste, ki na družabnem omrežju facebook pišejo, da se ve, kdo je to storil, le-tega prijavijo pristojnim organom, saj gre za kaznivo dejanje, ki mora biti sankcionirano. Ob tem pa je dejal, da se boji, da gre za zrežiran incident, katerega namen je blatenje Daski teama in njihovih trenerjev. Da ukročena delala škode reka ne bi več Za obvladovanje poplavne Voglajne s pritoki več kot poltretji milijon evrov Ker je zelo prometna cesta proti naselju Hruševec pri mostu čez Kozarico trenutno zaprta, so uredili obvoz s pontonskim mostom po Cesti Leona Dobrotinška, mimo trgovine Jager in centra Aspara do obstoječe javne ceste pri Osnovni šoli Hruševec. Dela naj bi predvidoma zaključili do konca novembra. (Foto: arhiv Občine Šentjur) ŠENJTUR - Pod okriljem projekta gradnje protipo-plavnih ukrepov v Šentjurju te dni obnavljajo most čez Kozarico na cesti v naselje Hruševec. To je trenutno zadnje gradbišče protipo-plavnih ukrepov ob naselju Hruševec. Dela na najbolj izpostavljenih delih nabrežja Kozarice in Voglajne so namreč končana. Jutri, v petek, bodo s slavnostno otvoritvijo na mostu pri Bohorju poskrbeli še za piko na i. Industrijska cona v središču kraja je bila ob vseh večjih deževjih bolj ali manj poplavljena. Poleg vsakokratne materialne škode na industrijskih in tudi zasebnih objektih je bilo močno degradirano tudi širše območje, predvideno za širitev gopodarskih in poslovnih dejavnosti. Ob Voglajni je industrijska cona Šentjur -jug že komunalno opremljena, razvoj gospodarske osi vzhodnega dela mesta pa je vezan predvsem na gradnjo predvidene navezovalne ceste Dramlje-Šentjur. Občina ni stala križem rok Čeprav je protipoplavna zaščita načeloma stvar države, v Šentjurju uspeh na tem področju pripisujejo predvsem lastni proaktivno-sti. Tako so levji delež predpriprav zajeli že v strategiji prostorskega razvoja občine z urbanistično zasnovo. Pri tem so izdelali tudi ustrezne strokovne podlage za izdelavo vodnogospodarske presoje. Posledično so k akciji spodbudili pristojno ministr- stvo in v Hidrološko študijo visokih voda Voglajne in Hu-dinje je bilo vključeno tudi območje občine Šentjur. Vključno z vsemi potrebnimi odloki je Občina Šentjur tako izpolnjevala pogoje za pridobitev sredstev iz progra- ma Vodni sklad v letih 2013 in 2014. Celotna investicija je v tej fazi vredna kar 2,6 milijona evrov, od tega bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje zagotovilo skoraj dva milijona evrov. SAŠKA T. OCVIRK NA KRATKO Na promenadi že vandalizem VELENJE Po komaj dobrih dveh mesecih odkar so predali namenu prenovljeno mestno središče Promenado, so tam že opazili poškodbe zaradi vandalizma. Kot pravi Maks Arlič, svetovalec velenjskega župana, so zaradi tega početja na promenadi, ki je po njegovem mnenju v času po odprtju lepo zaživela, na občini precej razočarani. Predvsem pa niso pričakovali, da bodo poškodbe povzročali tudi rolkarji, ki imajo svoj rolkarski park pri Rdeči dvorani. Ocenjena škoda zaradi poškodb na različnih delih promenade sicer še ni tako visoka, a tudi zanemarljiva ne. Maks Arlič jo ocenjuje med dva in tri tisoč evrov. Poškodbe bodo sanirali, problematično pa je po njegovih besedah to, da poškodbe kazijo videz promenade, kjer opažajo prebivalce tudi iz drugih krajev in tuje turiste. Maks Arlič pravi, da imajo že od odprtja promenade okrepljeno redarsko službo tako podnevi kot ponoči, vključno z obhodi Gorenjevih varnostnikov, s katerimi sodelujejo. RG Za vračanje stavbnih v kmetijska zemljišča ŠOŠTANJ - Na občini Šoštanj še vse do konca tedna zbirajo pripombe in predloge občanov v okviru javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta (OPN). Kot je povedala Veronika Hajnrihar, višja svetovalka za arhitekturo na Občini Šoštanj, velik delež občanov odobrava spremembe stavbnih zemljišč nazaj v kmetijska, predvsem na strmih pobočjih ali v drugih varovanih območjih izven obstoječih strnjenih naselij. Po mnenju Hajnriharjeve je po eni strani razlog za to napovedani davek na nezazidana stavbna zemljišča, po drugi pa zavedanje občanov o vedno večji poplavni ogroženosti in nevarnosti plazov v nekaterih delih občine Šoštanj. Veronika Hajnrihar še meni, da se ljudje tudi vedno bolj zavedajo, da razpršena gradnja ni racionalna in da za svoj obstoj ter višjo kakovost bivanja potrebujemo tudi kmetijske površine. RG Šopek ljudskih za Dobrnčane DOBRNA - Kvartet Grče, ki ga sestavljajo Franci Špegelj (prvi tenor), Ivo Krivec (drugi tenor), Jože Čerenak (bariton) in Matevž Švent (bas), deluje že od leta 2010, pred dnevi pa je izdal svojo prvo zgoščenko Šopek ljudskih, na kateri je zbranih 12 pesmi. Predstavitvenemu koncertu, ki so ga s svojim nastopom popestrili tudi pevci velenjskega ansambla Podkrajski fantje s citrarko Urško Vedenik in harmonikar Dejan Krivec, je v nedeljo v dvorani kulturnega doma prisluhnilo kar 300 Dobrnčanov. »To je približno sto več, kot smo jih pričakovali. V povprečju pa prihaja na podobne prireditve na Dobrni približno 150 ljudi,« ne skriva zadovoljstva vodja kvarteta Ivo Krivec. Pod strokovnim vodstvom Janeza Koleriča dobrnski Kvartet Grče neguje ljudske pesmi, pred časom pa se je lotil tudi priredb napevov Lojzeta Slaka. IS Na zofi z Nežo Maurer PREBOLD - Na Večeru na zofi je drugi torek v novembru Marko Repnik v preboldski knjižnici gostil pesnico Nežo Maurer. Tokratni pogovor je spremljalo odprtje razstave o življenjski poti Neže Maurer, ki v sliki in besedi predstavlja bogato ter razgibano življenje in delo te znane slovenske umetnice, rojene Polzelanke, ki zadnja leta živi v Škofji Loki. Gre za gostujočo razstavo, katere avtorica je Stanka Ledinek iz Knjižnice Velenje, nastala pa je pred štirimi leti, ko je Neža Maurer dopolnila 80 let. Voditelj večera Marko Repnik je zbranim predstavil Nežine številne iskrive misli, s knjižničarko Leo Felicijan pa sta prebira- la njeno svojstveno poezijo. Na zofo je kot pobudnica razstave v Preboldu sedla tudi Manuela Fonda. ŠO Pot domov bo še lepša LAŠKO - Laščani so se v minulih dneh veselili obnovljenih javnih poti med kraji Mala Breza-Modrič, Trobni Dol-Bratec in Trobni Dol-Tovornik ter med Lahomnim, Stopcami in Vrhom nad Laškim. V krajevni skupnosti Šentrupert so pred dnevi namenu predali približno dva kilometra obnovljenih cest. Pri naložbi, vredni približno 160 tisoč evrov, so sodelovali krajevna skupnosti in krajani, ki so pripravili podlago, odvodnjavanje in uredili bankine. Obnovljena javna pot Lahomno-Stopce-Vrh nad Laškim je dolga približno kilometer. Omenjeni odsek je bil prej v makadamski, zdaj pa dobil asfaltno prevleko. V sklopu obnove, vredne skoraj 200 tisoč evrov, so cestišče razširili, ob ostrejših ovinkih in strmih nasipnih brežinah pa postavili varnostne ograje. Na enem delu ceste so sanirali tudi plaz. TV Uporaba: vinska trta, jablane in hruške, breskve, marelice in nektarine, oljke, iglavci, orehi, jagode na prostem, koruza, žita, korenje, čebula, travniki. AGRO NASVETI 31 504 512 (Nande Osojnik) 051 367 008 (Vili Kurnik) www.cinkarna.si Nimajo primernih pogojev za trening Zaenkrat zgolj najnujnejša obnova SLOVENSKE KONJICE - Starši otrok, ki trenirajo nogomet v športnem kompleksu na Dobravi, so ogorčeni nad stanjem objektov na omenjeni lokaciji. V kompleks se, kot pravijo, naj ne bi vlagalo več kot trideset let. Garderobe so v zelo slabem stanju, omet odpada, pojavlja se plesen. Zaradi premajhnih prostorov si želijo, da bi občina pristopila k širitvi kompleksa. Župan Miran Gorinšek se omenjenih težav zaveda, vendar vsega ne bo mogoče urediti naenkrat. V kompleksu na Dobravi trenira približno dvesto otrok. Kot pravi predstavnik staršev Janko Dover, otroci trenirajo od štirikrat do petkrat na teden. Za to naj ne bi imeli niti najosnovnejših pogojev. Objekti na Dobravi naj bi izgledali enako kot pred tremi desetletji, pri čemer naj bi bili takrat precej bolje vzdrževani, pravijo starši. Najhuje naj bi bilo v zadnjih desetih letih. Kompleks propada Okoli pomožnega igrišča so raztrgane mreže za lovljenje žog, v garderobah odpada omet, okvarjenih je ogromno tušev, iz nekaterih že leto pušča voda, prav tako tudi streha na objektu že dlje pušča, žlebovi prav tako, po stenah se razširja plesen. V eni od garderob se je pred kratkim udrl strop, so v sporočilu za javnost zapisali starši. Bojijo se, da se bo to zgodilo tudi v drugih garderobah. Težavo predstavlja tudi pomanjkanje prostora za trening. »Imamo igrišče, ki je preobremenjeno, na igrišču z umetno travo, ki je pod reflektorji, pa se izmenjujejo vse selekcije,« je potarnal Dover. Pomožno igrišče naj bi bilo v dežju neprimerno za V garderobah odpada omet, zaradi zamakanja se je pojavila tudi plesen. (Foto: arhiv Janko Dover) trening, saj se spremeni v »njivo«, dodaja. Od občine pričakujejo, da se bo čim prej lotila obnove in širjenja kompleksa. Otroci v drug klub Janka Doverja kot predstavnika ogorčenih staršev smo povprašali, ali so se starši z zahtevami obrnili tudi na župana. Odgovoril nam je, da ne. Naj bi se pa nanj večkrat obrnil Nogometni klub Dravinja. »S sporočilom za javnost smo želeli klubu pomagati, da bi se ta problematika čim prej premaknila z mrtve točke,« je pojasnil Dover. Če občina ne bo pristopila k reševanju težav, se lahko zgodi, da bo staršem »prekipelo« in ne bodo več vozili svojih otrok na Dobravo. Kot je še dodal Dover, so nekateri starši otroke zaradi nevzdržnih razmer že prepisali v druge klube. Starši so bili pripravljeni z »udarniškim« delom sami obnoviti prostore, vendar nova zakonodaja tudi tega ne dopušča več, je razočaran Dover. Najprej preprečiti zamakanje Župan Miran Gorinšek pravi, da je dobro seznanjen z razmerami v športnem kompleksu. Na stavbi, kjer so garderobe, so pred desetimi leti zamenjali streho. »Očitno nekakovostno, kajti po desetih letih za moje pojme takšna streha ne more zamakati tako, da bi mavčne plošče začele razpadati,« je povedal. Zaveda se, da bo treba na hitro obnoviti streho, da ne bo več puščala. Širitev zaenkrat ni možna Širitve, ki si jo tako zelo želijo starši, zaenkrat še ne bo mogoče izpeljati. Pred štirimi leti, ko se je občina želela prijaviti na razpis Fundacije za šport, se je namreč izkazalo, da je igrišče dimenzijsko premajhno, še večja težava je, da je po prostorskem načrtu igrišče še vedno kmetijsko zemljišče, pojasnjuje Gorinšek. Občina zaradi napak oziroma »polovičarskega« dela - kot se je izrazil župan - v preteklih obdobjih ne more dobiti gradbenega dovoljenja. Dokler ga ne bo pridobila, tudi korenite spremembe niso možne, še dodaja. Prednostna naloga tako ostaja čim prejšnja obnova strehe in prostorov, da bodo služili svojemu namenu. Vse ostalo naj bi bila, tako pravi Gorinšek, stvar idejnih projektov, kako naj bi ta športni center izgledal čez pet ali deset let. Idejna zasnova sicer predvideva širitev garderob in pokrite tribune ter obnovo bazena. JERICA POTOČNIK Občina napreduje SLOVENSKE KONJICE - Prejšnji teden so podelili nazive in priznanja občinam, ki so sodelovale na letošnjem vseslovenskem natečaju Planetu prijazna občina. Občina Slovenske Konjice je prejela posebno priznanje za zvestobo natečaju z oceno napredka. Občina Slovenske Konjice na natečaju v organizaciji društva Planet Zemlja sodeluje že od začetka akcije leta 2010. Priznanje je prejela, ker je napredovala na področju turizma z izdelavo zemljevida, v zadnjem letu pa je veliko več pozornosti namenila ekološkim proizvodom ter njihovi promociji. Obenem v občini spodbujajo ekovrtove in sadovnjake v vrtcih ter osnovnih šolah. JP Novi pridobitvi v Šmartnem ob Dreti NAZARJE - V okviru praznovanja Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so pripravili slovesnosti ob odprtju čebelarske oglasne table in nove učno-sprehajalne poti. Oglasno tablo so v središču Šmartnega postavili člani Čebelarske družine Kokarje. Njihov predsednik Franjo Podrižnik je povedal, da so v njihovi družini združeni čebelarji celotne nazarske in tudi dela rečiške občine, zato z namenom boljše promocije njihovega dela postavljajo informativne table na več strateških točkah. Iz središča Šmartnega ob Dreti so se udeleženci peš podali po sprehajalno-učni poti na Brdo. Ob trasi nove krožne poti, ki se vrača nazaj v Šmartno, so nedavno namestili več klopi za počitek in tri informativne table. Prvi dve sta namenjeni opisu kraja Šmartno ob Dreti, tretja, ki se nahaja ob poti pri domačiji Brezovnik, pa opisuje lipo. Ta je tako simbol slovenstva kot tudi krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti. HŽ Namenu predali cesto Urmoher-Detmar LJUBNO OB SAVINJI - S krajšo slovesnostjo ob odprtju so začeli uporabljati prenovljeno cesto na odseku Urmo-her-Detmar. Kot je povedal domačin Janez Lenko, ki je povezoval prireditev, so si domačini že od leta 2011 želeli novo asfaltno preobleko za cesto in občina jim je prisluhnila ter projekt prenove uvrstila v načrt razvojnih programov do leta 20l5. Na omenjeno cesto je vezanih 21 lastnikov. V sklopu del je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela, po oceni Lenka skupno približno tisoč ur. Domačini so z donatorji in sponzorji za financiranje sanacije zbrali tudi 28 tisoč evrov. Občina je financirala in izvedla ureditev odvodnjavanja ob cesti, varovalne ograje, fin ustroj cestišča in asfZGODBESra^ј^ш№пСЕ№Ј33ЈШш§1@г' HŽ NA KRATKO Ostaja v začasnih prostorih ŠMARJE PRI JELŠAH - Upravna enota se do februarja, ko ji bo potekla najemna pogodba za začasne prostore, zabojnike, najverjetneje še ne bo preselila na novo mesto - v stavbo na Aškerčevem trgu. Stavbo na Aškerčevem trgu 12 bo najprej treba še obnoviti, zaradi česar bo upravna enota pogodbo o najemu zabojnikov verjetno podaljšala še za nekaj mesecev. Treba bo urediti prostore v pritličju in nadstropju, kamor se bo preselila upravna enota, prav tako pa stavbo v celoti energetsko obnoviti. Direktor šmarske upravne enote Vincencij Habjan je povedal, da naj bili vsi posegi plod javno-zasebnega partnerstva. Kmalu naj bi sledili prvi pogovori s potencialnim soinvestitorjem. Kdo naj bi to bil, Habjan še ne želi razkriti. TV Evropski denar le za vodovod DOBJE - Po konstitutivni prvi seji občinskega sveta so zastavili nadaljnje delo. Pri tem pa Dobje, kot manjšo občino, še bolj kot druge pesti pomanjkanje investicijskih sredstev. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, si bodo v prvi vrsti prizadevali dokončati navezovalno cesto Repuš - Jezerce in prizidek h gasilskemu domu. Večji projekt, za katerega so Dobjani namenili svojo kvoto evropskih sredstev, je vodovod. Tega v sodelovanju s sosedjo občino Šentjur, dokončujejo v teh dneh. Voda je že pritekla skozi sistem, pridobiti pa bodo morali še uporabno dovoljenje. V prihodnje za investicije evropskih virov žal ne bo napretek. Kot se zaveda Leskovšek, bodo podeželska območja pri razpisih še bolj zapostavljena. Občina Dobje že v tej finačni perspektivi evropskih sredstev ni mogla nameniti za izgradnjo omenjene povezovalne ceste. Kot je znano, je bil projekt ocenjen na milijon evrov, v fazni gradnji z lastnimi sredstvi pa bo za dokončanje potreboval več let. StO Sodelovanje med generacijami VOJNIK - Občanom vseh generacij bo v prostorih stare pošte čez 14 dni odprl svoja vrata Medgeneracijski center Vojnik. Po slovesnem odprtju s prireditvijo v kulturnem domu bo po 5. decembru center dnevno odprt med 11. in 17. uro, v času popoldanskih delavnic ali prireditev pa še dlje. Kot poudarja Nataša Kveder, medgeneracijski center nastaja v sodelovanju občine in Centra ponovne uporabe Vojnik. K sodelovanju bi radi pritegnili čim več društev, sicer pa bo že vse od začetka njegov osrednji namen prenos znanj in izkušenj med občani različnih starosti. Tako načrtujejo različne tečaje, od šivanja do pridelave, predelave in priprave hrane, Vojničani se bodo lahko učili obnavljanja pohištva, v centru pa bodo gostili tudi ustvarjalne rojstnodnevne zabave za otroke. Ob tem se bodo lahko starejši od mlajših učili, kako ravnati z računalniki ali sodobnimi telefoni, načrtujejo pa tudi osnovna jezikovna in finančna izobraževanja. IS Zreče planetu prijazna občina ZREČE - Naziv planetu prijazne občine 2014 je prejšnji teden na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prejela tudi občina Zreče. S celjskega območja si je ta naziv prislužila še občina Žalec. Komisija je izbrala občine, ki so s svojim delovanjem na področju varovanja gozdov, lokalne oskrbe, onesnaženja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike in okoljskega komuniciranja zaslužile najvišje ocene. Planetu prijazna občina Zreče si je tak naziv prislužila, ker sorazmerno veliko sredstev namenja in pridobiva za okoljske naložbe. Novost letošnjega natečaja je nabor okoljsko-družbenih pobud. Gre za neobvezujoče pobude, ki jih je pripravilo društvo Planet Zemlja. Občina Zreče jih je zaznala kot pomemben prispevek pri razvoju kakovosti bivanja občanov. Tako bodo v omenjeni občini izvedli različne okoljske in socialno obarvane projekte. JP mi П n 95.1 95.9 100.3 90.6 > MHz Tudi šoštanjsko jezero za turizem? Ureditev rekreacijskih površin predvideva tudi OPN ŠOŠTANJ - Ob turistični oživitvi Velenjskega jezera se marsikomu poraja vprašanje, ali bi podobnega razvoja lahko bilo deležno tudi Družmirsko jezero v sosednji občini Šoštanj. To vprašanje je bilo mogoče zaslediti tudi na kateri od sej šoštanjskega občinskega sveta. Na eni od njih ga je postavil svetnik in kandidat za župana na zadnjih lokalnih volitvah Boris Goličnik, ki je med drugim dejal, da ureditvi šoštanjskega jezera, kot se še drugače imenuje, občina namenja premalo pozornosti. In da bi se občina morala lotiti postopne ureditve jezera za njegov turi- stično-rekreativni razvoj, kot zgled pa postavlja Velenjsko in šoštanjsko jezero. Pobudo za ureditev plaže na šo-štanjskem jezeru je dal tudi svetnik Janko Zacirkovnik. Zaradi rudarjenja se jezero še spreminja Kot pravi Veronika Haj-nrihar, višja svetovalka za arhitekturo v Občini Šoštanj, občina dolgoročno načrtuje ureditev območja ob Druž-mirskem jezeru v smislu zelenih rekreacijsko-športnih površin, kar predvideva tudi občinski prostorski načrt. Po razgrnitvi načrta, ki se končuje prav jutri, je predvidena izdelava podrobnega pro- Najgloblje jezero v državi Družmirsko jezero je nastalo kot zadnje med Škal-skimi jezeri, in sicer leta 1975 kot posledica ugrezanja tal zaradi rudarjenja. Velikost in globina jezera se ves čas spreminjata. Jezero obsega več kot 60 hektarjev površine, ima dve kotanji, osrednja v globino meri približno 70 metrov, zaradi česar je Družmirsko jezero po nekaterih podatkih najgloblje jezero v Sloveniji. Padavine in Velunja kot pritok reke Pake so vodni vir Družmirskega jezera, ki je ob nizkem pretoku Pake tudi vir tehnološke vode za Termoelektrarno Šoštanj. storskega načrta, v katerem bodo natančneje opredeljene vsebine umeščanja v prostor. Ob tem Veronika Hajnrihar opozarja, da gre za jezero, ki se še spreminja zaradi vplivov rudarjenja na tem območju: zemljišče bregov se namreč še vedno ugreza, teren je trenutno stabilen le na delu južne in zahodne obale. Povezava s turizmom v Topolšici Turistično-rekreacijski del ponudbe Družmirja bi bil del celovite ponudbe na področju turizma v Topolši-ci s širšo okolico, hotelskim kompleksom v območju vile Široko v Šoštanju ter športnim parkom Metleče v neposredni bližini jezera, ki ga trenutno prav tako urejajo. V občini razmišljajo tudi o ureditvi plaže, pomola in adrenalinskega parka. Poleg tega je predvidena tudi ureditev spominskega parka na zemljišču, kjer je nekoč (pred ugrezanjem zemljišča zaradi vplivov rudarjenja) stala cerkev s pokopališčem in pripadajočimi objekti. »Namembnost objektov je lahko različna, lahko služijo kot čolnarna, hostel, muzej, center obšol-skih dejavnosti ... Odvisno od dokončnega celovitega koncepta ureditve,« je še povedala Veronika Hajnri-har iz Občine Šoštanj. Parkovne površine nameravajo urediti sonaravno kot javne zelene površine, enako tudi parkirišče, ki bo delno služilo obstoječim prebivalcem. Ohraniti želijo obstoječi ribiški dom in ga dopolniti še z drugimi vsebinami. Tudi za protipoplavne ukrepe Na drugi strani so na tem območju predvideni tudi protipoplavni ukrepi, kot je na primer zadrževanje Velu-nje, ki ima največje porečje od vseh pritokov Pake, na delu območja jezera bi bila morda možna še postavitev prostostoječih sončnih elektrarn. »Ocenjujemo, da bo OPN sprejet v približno letu, potem se bomo lotili podrobnejše prostorske ureditve na območju Družmirskega jezera,« je še povedala Veronika Hajnrihar. ROBERT GORJANC NA KRATKO Bočna pleše GORNJI GRAD - V dvorani kulturnega doma v Bočni so člani folklorne skupine, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Bočna, v nedeljo pripravili plesno prireditev Bočna pleše. Na njej so nastopili pevci in plesalci iz bližnjih in tudi malo bolj oddaljenih krajev, in sicer folklorna skupina Korenine, Ljubenski ljudski godci, Bistriški tamburaši, folklorna skupina Trzinka, folklorna skupina Facki in domača Folklorna skupina Kulturnega društva Bočna. Nastopajoči so navdušili polno dvorano obiskovalcev, ki so se z njimi pozibavali v ritmu in ploskali, organizatorji pa verjamejo, da tokratna, že druga prireditev Bočna pleše ne bo zadnja, ampak bo postala tradicionalna. HŽ Povrnjen nasmeh ROGAŠKA SLATINA - V dvorani knjižnice so pred dnevi predstavili knjigo domačinke Vide Hustić z naslovom Povrnjen nasmeh. Vida Hustič je 36 let delala kot zobna tehnica, poleg tega sodeluje pri številnih kulturnih dogodkih v občini. Na njeno pobudo je v Rogaški Slatini nastalo Likovno društvo Mavrica, ki ga je tudi uspešno vodila. Dala je idejo za ustanovitev literarne čajnice pred 14 leti, pomembno vlogo je imela tudi pri snovanju univerze za tretje življenjsko obdobje pri slatinski ljudski univerzi. V knjigi, ki jo je ob svojem življenjskem jubileju izdala v samozaložbi, je opisala svoje pestro življenje. TV Šola dobiva lepšo podobo RADEČE - Osnovna šola Marjana Nemca dobiva novo podobo, pri čemer bodo izboljšave prispevale tudi k zmanjšanju stroškov energije. Stari del šole je star 109 let in je spomeniško zaščiten, novi del šole pa je bil zadnje temeljitejše obnove deležen ob koncu sedemdesetih let. Višji svetovalec za projektno delo in investicije v radeški občini Matjaž Šušteršič je pojasnil, da je glavnina del energetske obnove končana, prihodnje leto pa bodo v šoli obnovili še kotlovnico. Vrednost naložbe znaša 488 tisoč evrov. Naložba je 100-odstotno financirana iz evropskega kohezijskega sklada, tako da bo Občina Radeče plačala le strošek davka na dodano vrednost. TV Energetsko obnovili vrtec VITANJE - V kraju so pred kratkim končali energetsko obnovo Vrtca Vitanje. Vrednost del je znašala približno 66 tisoč evrov. Obnova je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi iz kohezijskega sklada. Glavna razloga za energetsko obnovo vrtca sta bila zmanjšanje porabe energije za ogrevanje objektov in zmanjšanje okoljskih obremenitev. Izvajalec del, podjetje Oder iz Škofje vasi, je izdelal toplotno zaščito ovoja stavbe, izoliral podstrešje, zamenjal izolacijsko neustrezno stavbno pohištvo in vgradil termostatske ventile. JP V prihodnje asfalt ŠTORE - Na območju Šentjanža urejajo cesto, ki jo uporabljajo prebivalci naselij Javornik in Šentjanž. Gre za približno osemsto metrov ceste, ki je na zelo strmem in plazovitem območju. Cesta je bila doslej makadamska, po novem bo asfaltirana. Zanjo znaša pogodbena vrednost 48 tisoč evrov, izvajalec jo mora dokončati do konca tega meseca. Cesto bodo uredili s pomočjo denarja, ki pripada občini po Zakonu o financiranju občin. BJ Lumar - odličen spoj arhitekture, tehnologije in znanja Nakup hiše ni enostaven proces. Tega se ne lotevamo pogosto in največkrat nimamo vseh potrebnih informacij. V Lumarju se zavedamo, da gre za življenjski projekt posameznika in njegove družine, zato kupcem v vseh fazah gradnje hiše nudimo celovito in strokovno svetovanje. Ob tem s partnerji in podizvajalci zagotavljamo preverjeno Lumarjevo kakovost. Za vrhunsko bivalno ugodje in zadovoljstvo strank dodajamo kakovostnim gradbenim komponentam vrhunsko znanje, večletne izkušnje, pravilno načrtovanje in izjemno obvladovanje podrobnosti. Hiše Lumar so najboljši spoj odličnega oblikovanja, odlične arhitekture in najboljše tehnologije. S tem presegamo standardno hišo, ki je ali samo lepa ali samo dolgočasna. Danes kupcem nudimo odlično, racionalno in dobro zasnovano energetsko učinkovito tipsko arhitekturo. Glede na hiter razvoj in visoke standarde pasivne in nizkoenergijske trajnostne arhitekture je ključnega pomena hitro odzivna ter investicijsko in izvedbeno učinkovita podpora v okviru tehnološke projektne skupine arhitektov Lumarjevega biroja. Izčrpen nabor preverjenih podrobnosti in sistemskih rešitev pri takšni obliki projektiranja zagotavlja učinkovito, varčno in dolgoročno brezhibno obratovanje objektov, posledično pa predvsem dosledno izpeljavo osnovne arhitekturne ideje. V Lumarju sodelujemo tudi s številnimi neuveljavljenimi mladimi in že uveljavljenimi slovenskimi arhitekti in biroji, ki z nami razvijajo naše tipske hiše ali uresničujejo individualne idejne zasnove naročnikov. Rešitve za jutri že danes Pasivna oziroma zelo dobra nizkoenergijska hiša bo po našem mnenju postala standard gradnje, saj se bodo stroški vzdrževanja zgolj večali in bo hiša z minimalnimi obratovalnimi stroški naložba v prihodnost. Korak naprej bi lahko predstavljale plus energijske hiše, ki smo jih kar nekaj že zgradili. S pomočjo foto-voltaike omogočajo izrabo sončne energije za pripravo električne energije, potrebne za delovanje hiše. V Lumarju smo tehnološko pripravljeni tudi za gradnjo aktivnih hiš, ki z vgrajeno fotovoltaiko in s pametnimi inštalacijami predstavljajo dodatno nadgradnjo optimizacije porabe električne energije in izboljšanja bivalnega ugodja. Znanje in izkušnje z delovanjem s pomočjo vgra- jenih 64 senzorjev zbiramo v Aktivni hiši Lumar. Zanesljiv in varen partner za gradnjo V podjetju Lumar se trudimo biti najboljši. Zato že več kot 15 let sodelujemo z istimi podizva-jalci in partnerji, s katerimi razvijamo tehnologijo in podrobnosti. Takšen odnos je osnova za odlično izvedbo in končno zadovoljstvo kupcev. Ob tem z najvišjo bonitetno oceno, s poslovno stabilnostjo in z garancijami predstavljamo zanesljivega in varnega partnerja za gradnjo vaše sanjske hiše. Certificirano in preverjeno Pokazatelj našega razvoja, arhitekturne dovršenosti, kakovosti in energetske učinkovitosti so prejete domače in mednarodne nagrade. Ponosni smo na nagrado Hiše awards 2011, ki jo Zavod Big podeljuje za kakovostno arhitekturo na področju gradnje hiš po vsem svetu. Nagrajena hiša Lumar Avant 169 dokazuje, da je lahko tudi tipska pasivna hiša arhitekturni dosežek. Nagrado Hiše awards je leta 2013 prejela tudi Hiša RE iz družine BlackLine, ki se je uvrstila med 50 najlepših z vsega sveta, zgrajenih v zadnjih treh letih. Leta 2014 je nagrado revije Hiše prejela še Aktivna hiša Lumar, ki je bila uvrščena med 50 najlepših lesenih hiš sveta, zgrajenih v zadnjih dveh letih. Aktivna hiša Lumar se ponaša tudi z nagrado zeleni svinčnik, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V oktobru 2014 smo zanjo prejeli še nagrado Jožefa Mraka za inovativnost pri gradnji objektov, ki jo je prvič podelila Inženirska zbornica Slovenije. Promocijsko besedilo Obnovili šolo in vrtec KOZJE - V kraju so pred kratkim končali energetsko obnovo osnovne šole in enote vrtca Zmajček. Občina je za obnovo pridobila dobrih 340 tisoč nepovratnih evropskih sredstev. Celotna naložba je bila vredna približno 427 tisoč evrov, od tega je občina prispevala skoraj 87 tisoč evrov. V okviru del so energetsko obnovili ovoj stavbe, izboljšali energetsko učinkovitost ogrevalnega sistema ter vgradili priključek na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Namestili so tudi toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode na obeh objektih. JP ENERGETIKA CELJE Družili so se upokojenci PREKLOPITE na PLIN S prvim letošnjim rebalansom VRANSKO - Svetniki so se v torek zvečer sestali na drugi redni seji v novem mandatu. Na dnevnem redu so imeli med drugim odlok o prvem letošnjem rebalansu proračuna. Po novem znašajo občinski odhodki malo več kot 2,1 milijona evrov, prihodki pa 2,3 milijona evrov. Proračunski presežek zaradi najetega dolgoročnega posojila znaša malo manj kot 170 tisoč evrov. Obenem so se svetniki seznanili z osnutkom proračuna za prihodnje leto in razpravljali o letnem programu športa in letnem programu kulture. ŠO TABOR - Člani društva upokojencev in ostali starejši občani so se drugi konec tedna v novembru tradicionalno zbrali na martinovanju v Domu krajanov Tabor. Več kot sto Taborčanov, kolikor se jih je udeležilo srečanja, je najprej pozdravil predsednik društva Milan Blatnik. V kulturnem programu so nastopili harmonikarji Glasbene šole Rista Savina Žalec, učenci POŠ Tabor in taborske pevke, povezane v skupino Sekstete. Zbrane je nagovor tudi novoizvoljeni župan Anton Grobler. ŠO Razstava o martinovanjih ŠMARTNO OB PAKI - V okviru občinskega praznika v Šmartnem ob Paki, ki ga bodo z različnimi prireditvami zaznamovali skozi ves november, so v dvorani Marof v Mladinskem centru pripravili tudi razstavo o martinova-njih v Šmartnem ob Paki. Ne po naključju, saj ima Šmartno ob Paki svoj občinski praznik prav na martinovo, 11. novembra. Na razstavi so predstavljene fotografije martinovanj iz preteklih let, na odprtju pa so predvajali tudi kratek film o martinovanju iz leta 2011. V Hiši mladih bodo v okviru občinskega praznika 29. novembra odprli še eno razstavo, ob 10. obletnici Fan kluba Ane Drev. RG _ V ■ ■ V V ■ I Tržnica prvič zaživela BISTRICA OB SOTLI - Prva pokrita tržnica v občini je prejšnji teden prvič zares zaživela. Odprta bo ob vseh pomembnejših dogodkih v občini. Vrednost pokrite tržnice v Bistrici ob Sotli, ki je del širšega projekta šestih posavskih občin Posavska špajza, znaša približno 125 tisoč evrov. 80 tisoč evrov je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Namenjena je lokalnim pridelovalcem in obrtnikom, tistim, ki od kraja niso oddaljeni več kot 50 kilometrov. V njej lahko stoji do deset stojnic, ob njej pa je mogoče postaviti tudi prireditveni šotor, tako da se lahko število ponudnikov ob večjih prireditvah še poveča. Pokrita tržnica bo ponovno zaživela za predbožični Lucijin sejem. JP Selitev pred zimo CELJE - Vprašanje, kam preseliti stanovalce iz dotrajane hiše na Mariborski cesti 36, je zaenkrat še vedno le delno rešeno. Potem ko je po požigu hiše Ob Hudinji 16 v začetku aprila lastnikom v manj kot pol leta uspelo obnoviti hišo, je nov dom v Trnovljah dobila družina Koprivšek. Koprivškovi, ki so že spomladi začeli urejati okolico novega doma v Trnovljah, so od 1. oktobra najemniki hiše Ob Hudinji 16. Kot je v imenu lastnikov hiše pojasnil Jani Ulaga, je poletje minilo v znamenju temeljite obnove pogorišča, saj je bilo treba poskrbeti za novi medetažni plošči, zamenjali so tudi večino stavbenega pohištva in zgorelega ostrešja, prav tako so nove tudi inštalacije in kritina. Z mestno občino zdaj nadaljujejo že spomladi začet postopek za prodajo oziroma odkup hiše. V vmesnem času so v družbi Nepremičnine Celje za hišo sklenili najemno pogodbo, kot pravi direktor družbe Primož Brvar, pa se zdaj trudijo, da bi še pred začetkom zime nadomestno stanovanje našli tudi za 6-člansko družino Šarlija, ki zaenkrat še ostaja v hiši na Mariborski cesti 36. IS Srkali so čaj POLZELA - Na gradu Komenda so se v ponedeljek popoldne družili ob srkanju čaja. Zavod za kulturo, turizem in šport je pripravil tretjo Malteško čajanko. Potem ko sta bila prva gosta župan Jože Kužnik in malteški vitez Stanko Novak, je Dragica Sternad Pražnikar tokrat v goste povabila domačega župnika. Jože Kovačec, ki se je rodil in odraščal na Forminu na Ptujskem polju, na Polzeli mašuje od leta 1990. Pred tem je kot diakon deloval v Gradu in kot kaplan v Brežicah in Mariboru. ŠO Zaključena obnova ceste BRASLOVČE - Gradbeno podjetje Peor iz Celja je končalo obnovo ceste na odseku med Malimi Braslovčami in Zgornjimi Gorčami. Cesto je začelo obnavljati pred približno dvema tednoma, končalo pa je v teh dneh. V okviru obnove, vredne približno 60 tisoč evrov, je s povozno bankino obnovilo približno 400 metrov ceste v širini treh metrov. ŠO podjeGrnBk V Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) uspešno izvajajo projekt Podjetno v svet podjetništva, ki je namenjen mladim brezposelnim osebam z najmanj 6. stopnjo izobrazbe. Njihovo podjetniško usposabljanje traja štiri mesece. Trenutno ga končuje že četrta generacija. V tem obdobju dodelajo svojo podjetniško idejo, poslovne produkte in pripravijo poslovni načrt, z izobraževanjem in delavnicami pa dobijo osnovno znanje za zagon lastnega podjetja. Usposabljanje brezposelnih mladih omogočata evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pisanje, organizacija in zabava MAJ univers, blagovna znamka, s katero se bo Maja Horvat predstavljala na trgu, je besedna igra, ki lahko pomeni njeno ime, lastnino, vesolje in univerzalnost. Označuje različne storitve, ki bodo na razpolago. Njen slogan se glasi: »Ustvarjamo zgodbe, ustvarjamo doživetja.« Svoje novinarske izkušnje, znanje s področja organizacije dogodkov in ljubezen do pisanja je prepoznala kot poslovni izziv. Organizacija dogodkov bo zajemala osebna praznovanja, zabave, delavnice in predavanja tako za odrasle kot za otroke. Poleg tega trenutno piše dve knjigi, ki ju je izpostavila kot knjigo in projekt. Pri prvi gre za knjigo z delovnim naslovom Venečanski grad in ima zgodovinsko osnovo. Zanjo je porabila precej časa za raziskovanje. Drugi projekt je sklop desetih fantazijskih knjig z delovnim naslovom 9 svetov. Za komunikacijo s strankami ima na razpolago elektronski naslov maj.univers@gmail.com. Storite kaj zase Znanje ekonomije in trženja je osnova, a se je Aljaž Plavsteiner odločil, da bo svoj poslovni izziv poiskal v masažah. Športnik, nogometaš, ki se še kako zaveda njihovega pomena - lahko so terapevtske, za regeneracijo ali le za odganjanje stresa - je znanje pridobival z različnim izobraževanjem, na tečaju in ima opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserja. V Studiu PA na Mestnem trgu 2 v Šentjurju nudi različne vrste masaž, od klasične, anticelulitne, delne masaže na najbolj izpostavljenih delih telesa, kot so na primer križna hrbtenica, vrat, roke, pri čemer nudi tudi Bownovo terapijo, specializiral se je tudi za športne masaže. Za masažo se lahko naročite na info@studiopa.si ali po telefonu 031 574 310, spletna stran je www.studiopa.si. Pisano in unikatno Koži prijazne kreme in mila je Jasna Simončič najprej začela izdelovati zase, ker zaradi vseh škodljivih snovi in dodatkov ni želela uporabljati na trgu dostopnih izdelkov. Pri preizkušanju se je veliko naučila in tako so mila zdaj del njenega poslovnega programa. Narejena so iz naravnih snovi, brez barv, parfumov in palmove masti, zapakirana v stoodstotni recikliran papir. Mila so del njene blagovne znamke Jaya, pod katero na trgu ponuja še ročno izdelane dodatke, kot so na primer denarnice, torbice, »oblekice« za Z leve: Maja Horvat, Jasna Simončič, Aljaž Plavsteiner in Barbara Mikuš Marzidovšek, vodja projektov v RASR telefone ... Zanjo velja ročno, unikatno, pisano in po željah, saj izdelke naredi tudi po naročilu. Za informacije in še veliko več so na razpolago različne možnosti: elektronski naslov jasna@ jayagoodies.si, facebook.com/jayagoodies in blog.jayagoodies.si. KULTURA 11 Predstavljajo dela mladih skladateljev Člani Janus Ensemble po Celju nastopili še v Rogatcu Mladi glasbeniki skupine Janus Ensemble, ki so se občinstvu v tej zasedbi premierno predstavili septembra v Celju na glasbenem dogodku Atrium, so se v okviru turneje Arhi-texture ustavili tudi v naši regiji. V torek zvečer so nastopili v koncertni dvorani Glasbene šole Celje in v sredo zvečer še v Dvorcu Strmol v Rogatcu. Namen slovensko-avstrij-ske turneje Arhitexture je predstavitev istoimenske zgoščenke, ki jo je založba Janus Atelier izdala prejšnji ponedeljek, na dan, ko so mladi glasbeniki tudi začeli niz petih predstavitvenih koncertov. Na zgoščenki je predstavljen skladatelj ski opus mladega slovenskega skladatelja in violinista Matije Krečiča, ki se pri skladanju osredotoča predvsem na godala. Skladbe na turneji izvaja glasbeni sestav Janus Ensemble, ki ga je ustanovila založba Janus Atelier prav z namenom predstavljanja glasbe sodobnih skladateljev mlajše generacije. Med njimi tudi Celjan Ansambel sestavljajo vrhunski mladi slovenski in avstrijski umetniki, izkušeni solistični in komorni glasbe- niki, med njimi tudi celjski kontrabasist Miha Firšt, ki trenutno študira na graški univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost in obenem poučuje na Glasbeni šoli Celje. Ob njem v ansamblu poustvarjajo še violinista Nejc Avbelj in Elisabeth Wöhrer, violist Klemen Bračko, violončelist Zoran Bičanin in pianist Davorin Mori, vodi pa jih Matija Krečič. Repertoar, s katerim se predstavljajo na turneji, obsega Krečičeva dela, in sicer dve skladbi za godalni komorni ansambel, sonato za violino, sonato za violončelo in dve skladbi za violino. Med turnejo zasedba v vsakem mestu k sodelovanju povabi tudi perspektivnega lokalnega mladega glasbenika. V Celju je kot gost na koncertu nastopil dijak umetniške gimnazije, klarinetist Filip Brezovšek. S Firštom je izvedel duet za klarinet in kontrabas celjskega skladatelja Nenada Firšta. V Rogatcu je s člani Janus Ensemble nastopil pianist Ermin Tkalec. Matija Krečič, ki na koncertih s komentarji predstavlja nastajanje vsake zaigrane skladbe, kot violinist sodeluje z Magnificom, Galom Gjurinom, Mladimi ljubljanskimi solisti, s Terra-folkom in Simboličnim orkestrom, priredbe pa je, poleg Članom glasbenega sestava Janus Ensemble se je v Celju pridružil dijak umetniške gimnazije, klarinetist Filip Brezovšek (levo). Z Mihom Frištom je zaigral skladbo celjskega skladatelja Nenada Firšta. že omenjenih, pisal tudi za Siddharto in več oddaj na RTV Slovenija. Nazadnje se je kot aranžer podpisal tudi pod Magnificovo glasbo za film Montevideo, vidimo se! ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Prizor iz predstave Češpe na figi (Južič in Juča) v režiji Sergeja Verča Preplet glasbe in kulinarike Da je lahko preplet vrhunske glasbe in odlične hrane recept za čudovit večer, se je prejšnji četrtek zvečer v Grajski Megi ob Dvorcu Novo Celje prepričalo sto ljubiteljev glasbeno-kulinaričnih užitkov. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Hiša kulture Celje in Festival Velenje, povezani v regionalno kulturno navezo Triangel, so za Jesenski večer skupaj z Galerijo okusov pričarali glasbeno-kulinarični večer. Večer je nastal, kot pojasnjujejo organizatorji, po navdihu glasbenega in kulinaričnega mojstra Giacoma Rossinija, ki se je glasbeni in kulinarični ustvarjalnosti posvečal z isto strastjo, ju prepletal, okušal glasbo in kom-poniral hrano ter s svojimi kreacijami razvajal elito tedanjih umetnikov. Glasbeni poklon Rossiniju so ustvarili Nuška Drašček, Matjaž Stropinšek, Domen Križaj, Simon Dvoršak in Gregor Deleja, za razvajanje brbončic pa je poskrbel kuharski mojster Borut Jovan. ŠO, foto: TT Novačanova gledališka srečanja se zaključujejo Gledališko dogajanje bodo s premiero sklenili člani KUD Zarja Trnovlje Gledališki konci tedna v kulturnem domu v Trnovljah se počasi približujejo h koncu. Pred ljubitelji gledališke umetnosti, ki jih glede na obisk Novačano-vih gledaliških srečanj v Celju in njegovi okolici ni malo, je še zadnja tekmovalna predstava in zaključna prireditev, ki jo bodo organizatorji, člani KUD Zarja Trnovlje, popestrili s premierno uprizoritvijo burke Triko. V petek so se na trnoveljskem odru kot četrti v tekmovalnem delu programa s komedijo Niti tat ne more pošteno krasti predstavili člani Dramske skupine KUD France Prešeren iz Vojnika. Komisija občinstva je za igralca večera izbrala Uroša Krivca, ki je za nagrado prejel sliko celjskega slikarja Božidarja Ščurka. Jutri (v petek) zvečer se bodo za najboljšo predstavo letošnjega sre- čanja potegovali še člani Gledališke skupine KD Brce iz Gabrovica pri Komnu. Uprizorili bodo komedijo Češpe na figi (Južič in Juča) v režiji Sergeja Verča. Predstava, kot utemeljujejo njeni ustvarjalci, govori o času, ko gre vse k vragu, kar je bilo prvenstveno značilno za obdobje socializma in komunizma, a na žalost ni nič drugače tudi danes, ko oblasti preproste ljudi spet vodijo žejne preko reke in lačne mimo pravkar pečenega kruha. Za konec še burka Vrhunec letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj bo v soboto. Po popoldanski okrogli mizi, ki jo bo vodil gledališki kritik Slavko Pez-dir, namenjena pa bo pogovoru o letošnjih tekmovalnih predstavah, bo zvečer v kulturnem domu sledila še sklepna slovesnost. Najprej bodo domači gledališčniki, ki v tekmovalnem delu programa že tradicionalno ne sodelujejo zaradi prednosti domačega občinstva, premierno uprizorili predstavo Triko v režiji profesionalnega gledališkega igralca Vojka Belša-ka. Čeprav jo je avtor Milan Jesih označil kot burko, se v predstavi prepletajo elementi različnih gledaliških žanrov. V zgradbi zgodbe ni mogoče razbrati klasičnega dramskega trikotnika z zapletom, vrhom in razpletom, ampak je ta sestavljena iz na prvi pogled popolnoma nepovezanih prizorov. Skupno jim je, da s svojo intenzivnostjo gledalca silijo k razmišljanju in ga obenem šokirajo. Po uprizoritvi bo sledila razglasitev najboljše gostujoče predstave po oceni občinstva. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv KD Brce Z leve Matjaž Stropinšek, Nuška Drašček in Domen Križaj zvočne slike kulture vsak četrtek ob 14.10 in 19.15 raciiocelje iiocelic.c< 12 NAŠA TEMA Golte Začetek sn na Celjskev »mariborsl Obisk smučišč bo krojilo vreme »Seveda je obisk v veliki meri odvisen od tega, kakšno je vreme: če so lepi dnevi, lepi konci tedna, je tudi več obiskovalcev, tudi od 2 do 3 tisoč smučarjev. V primeru slabega vremena pa je izpad obiska lahko tudi 50- ali večodstoten,« poudarja Mitja Škra-bl, vodja marketinga v podjetju Golte. Za obogatitev obstoječe ponudbe Če bo vreme, se bo nova smučarska sezona na Golteh začela 5. decembra Smučarska sezona na Golteh naj bi se začela 5. decembra, ko naj bi ponudili smučanje po promocijski ceni 5 evrov. Če vremenske razmere ne bodo dovoljevale smuke, bodo sezono odprli takoj, ko bo dovolj hladno in bo mogoče izdelati umetni sneg. »V širitev žičniške infrastrukture in hotelskih zmogljivosti letos nismo vlagali, smo pa opravili vsa vzdrževalna dela. Letos se bomo posvetili predvsem bogatitvi spremljevalnega, zabavnega programa na smučiščih. Zadovoljni smo tudi s prodajo smučarskih vozovnic v predprodaji,« je povedal Mitja Škrabl, vodja marketinga v podjetju Golte. Povečali prodajo sezonskih vozovnic Na Golteh so smučarske vozovnice začeli prodajati že junija in so jih, kot pravi Mitja Škra-bl, glede na enako obdobje lani doslej prodali 350 ali od 10 do 15 odstotkov več kot lani. Pri rezer- vacijah hotelskih zmogljivosti je stanje podobno lanskemu v tem času. »V hotelu na Golteh imamo 60-odstotno zasedenost za novoletni termin, za katerega vemo, da je najdražji. Glede na rezervacije se obeta tudi dobra zasedenost januarja in februarja ter med počitnicami. Prosto je še predvsem v decembru, ker ljudje še vedno malo oklevajo, saj ne vedo, ali bo primerno vreme za smuko,« je še povedal Mitja Škrabl. Od tujih je največ hrvaških in madžarskih gostov, število slednjih močno narašča. K večjemu obisku hrvaških smučarjev pa je pripomogla avtobusna povezava med Roglo in Zagrebom vsako soboto v času smučarske sezone. Osredotočeni na alpsko smučanje Naložb v širitev smučarskih prog in žičniško infrastrukturo letos ne bo. Čeprav opažajo porast zanimanja za smučarski tek, nimajo v načrtu, da bi širili te proge. Ostajamo osredotočeni na alpsko smučanje, pri čemer želimo dati poudarek na poučevanju otrok in z našimi smučarskimi tečaji in šolami vzgojiti smučarsko populacijo za naslednjih petdeset let, še dodaja Mitja Škrabl. Letos bodo nadaljevali z nočnim sankanjem, več pozornosti bodo posvetili tudi zimskim pohodnikom, za katere opažajo, da jih je ob tem, da smučanje postaja drag šport, vedno več. Poudarek bodo dali tudi zabavi na snegu pred in po koncu smuke. Pomoč zunanjih sodelavcev Podobno kot na drugih smučiščih po Sloveniji se bodo pred novo sezono tudi na Golteh kadrovsko okrepili s pogodbenimi sodelavci: 23 redno zaposlenim naj bi pomagalo še približno deset zunanjih sodelavcev, predvsem pri delu na žičniških napravah in v gostinstvu. Morebitne mile zime, podobne lanski, se ne bojijo. Občutili so jo predvsem v smislu, da so se morali bolj potruditi za kakovostno pripravo smučarskih prog. Minulo sezono od začetka decembra do konca marca niso imeli nobenega dneva, ko ne bi obratovali. »Lani smo v celi sezoni imeli 60 tisoč smučarjev, letos jih pričakujemo še več,« sklene Mitja Škrabl iz podjetja Golte. ROBERT GORJANC O spremembi lastništva in vzdušju v podjetju Zaradi poslovnih težav Premogovnika Velenje (PV), ki je preko svojih hčerinskih družb PV Invest (59,03 odstotka) in HTZ Velenje (16,4) večinski lastnik podjetja Golte, se smučarskemu centru verjetno v prihodnje obeta nov lastnik. Skupina Premogovnik Velenje želi v skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja odprodati vso poslovno nepotrebno premoženje v skupini. Ali negotovost glede prihodnjega lastništva kaj vpliva na ozračje v družbi? »Nikakor ne vpliva in s tem se ne ukvarjamo. Smo manjši kolektiv, skupaj moramo dihati kot eden in dobro delati. Gledamo naprej, kajti če stopicaš na mestu, ni perspektive. Razvijamo nove produkte, že razmišljamo o tem, kaj bomo ponudili poleti, pripravljamo traso za kolesarki park, obogatili bomo wellness storitve,« se prihodnosti za Golte ne boji Mitja Škrabl. Celjska koča Več umetnega snega Smučišče na Celjski koči, ki med Celjani in okolišani velja za »smučišče nad mestom«, obsega več kot štiri hektarje zemljišča in ima dve urejeni smučarski progi. Smučarje na 834 metrov visok vrh Tolsta pripelje posodobljena vlečnica, že nekaj let imajo zgrajen sodoben sistem umetnega zasneže-vanja, ki je od letos v celoti opremljen z novo, močnejšo razsvetljavo. Popoldanska oziroma večerna smuka na nezahtevnem smučišču je med meščani priljubljena prav zaradi bližine, zato si jo v s snegom bogatih zimah privošči veliko rekreativnih smučarjev. Vlečnici na obeh progah lahko v eni uri prepeljeta 900 smučarjev, za otroke je urejen otroški poligon s 60-metrskim tekočim trakom, ob tem pa je v ugodnih snežnih razmerah po položni gozdni cesti od odcepa za Lovski dom Grmada pa vse do lovske preže nad Vipoto urejena tudi 2.500 metrov dolga tekaška steza, ki jo vsako jutro pripravijo za smučarje tekače. Kot pravi Maja Voglar iz podjetja ZPO Celje, ki upravlja s smučiščem, so se na smučarske sezone na Celjski koči pripravljali vse letošnje poletje. V tem času so opravili vsa potrebna vzdrževalna dela in predpisane tehnične preglede, da naprave na smučišču ustrezajo predpisom. Z dodatno razsvetljavo Glede na to, da dajejo velik poudarek varnosti smučarjev, so na delih smučišča, ki so bili doslej slabše razsvetljeni, namestili še dodatno razsvetljavo. Ena izmed letošnjih naložb je bilo tudi povečanje dotoka vode za potrebe za-sneževanja. To bo upravljavcu smučišča ob ustreznih vremenskih pogojih omogočalo, da izdela večje količine umetnega snega. Smučarjev druge novosti letos na Celjski koči ne bodo pričakale, so se pa v podjetju ZPO Celje odločili za nekoliko spremenjen sistem predpro-daje smučarskih vozovnic. Letos bodo namreč smučarske vozovnice za Celjsko kočo s popustom prodajali le v času decembrskega Pravljičnega Celja, sicer pa cene vozovnic glede na lansko leto ostajajo nespremenjene. Enako kot zadnja leta, bo za smučarske tečaje -ob začetnih, nadaljevalnih in individualnih tečajih alpskega smučanja za otroke in odrasle ponujajo tudi šolo deskanja na snegu za vse starostne skupine in posameznike - skrbelo Športno društvo Skinaut, vse tečaje pa bodo po nacionalnem programu Šole smučanja Slovenije vodili licencirani smučarski učitelji Zveze učiteljev in trenerjev smučanja. IS Ob dogajanju na Mariborskem Pohorju, kjer se je pred začetkom smučarske sezone v stečaju znašel Športni center Pohorje, smo v celjski regiji morda lahko veseli že zaradi tega, da podobne zgodbe pri nas ne bo. In da uvod v novo zimsko sezono na bo tako travmatičen kot v Mariboru. Na srečo je mariborska občina premogla toliko modrosti in poslovne iznajdljivosti, da bo prek svojega občinskega prevoznega podjetja Mar-prom le pognala žičniške naprave, uredila smučišča in rešila sezono. In s tem verjetno tudi Zlato lisico. Ob tem, da tudi letos ne bo smuke na Kaninu, bi mrtva sezona na Mariborskem Pohorju pomenila pravo katastrofo za slovenski smučarski turizem. Rogla in Golte poslujeta solidno Ključni smučarski središči v naši regiji, Rogla in Golte, na srečo nimata podobnih težav, kot jih imajo v Mariboru, čeprav ju morda v prihodnosti tudi čakajo sprememba lastništva in novi gospodarji, ker se morajo družba, ki upravlja smučišče, oziroma njeni večinski lastniki dezinvestirati zaradi zadolženosti oziroma slabšega poslovanja (Unior, Premogovnik Velenje s svojima hčerinskima družba PV Invest in HTZ, ki je večinski lastnik podjetja Golte). A kljub krizi na Rogli in Golteh poslujejo solidno in mariborski scenarij se verjetno ne more ponoviti. V obeh naših najvišjih gorskih središčih zaradi kriznih časov večjih investicij v novo ■ a Če bo letos dovolj snega, na Rogli ne bo težav z zagotavljanjem nekajmesečne smuke. Sicer obljubljajo vsaj sto dni. Foto: arhiv NT (GrupA) Tudi od vremena bo odvisno, ali bo na Golteh v novi se- : zoni več »martinčkanja« ali več smučanja. (Foto: GrupA) Шг^ Smučišče Janina leži za G razlika znaša 112 metrov. 1 NAŠA TEMA 13 lucarije n brez kih travm« Rogla Ker Unior zaradi zadolženosti prodaja RTC Krvavec ter skupaj Roglo in Terme Zreče, nas je zanimalo, v kateri fazi je ta postopek. Iz Uniorja so nam odgovorili, da še vedno iščejo potencialne kupce, kar pa ne vpliva na priprave na novo sezono. Obljubljajo vsaj sto snežnih dni Imajo nov wellness center smučarsko infrastrukturo ne načrtujejo. Bolj se bodo posvetili spremljajočim dogodkom, predvsem zabavnim, da bi smučarjem za vozovnice, ki so glede na rast življenjskih stroškov vedno težje dosegljive, ponudili še kakšen bonus. Skratka, krepili bodo wellness na smučišču, a tudi izven njega. Vpliv vremena na dnevne smučarje Podatki o predprodaji smučarskih vozovnic in hotelskih zmogljivosti kažejo, da navdušenih smučarjev tudi nepredvidljivo vreme ne more odvrniti od zimskih užitkov. A pomemben segment obiska, po katerem se bo tudi meril uspeh sezone, so seveda tudi dnevni smučarji, ki bolj redno pogledujejo v nebo in spremljajo vremenske napovedi. Ob slabem vremenu se namreč dnevni obisk lahko tudi več kot prepolovi. Podnebne spremembe in negotove zimske razmere upravljavce smučišč silijo, da so že pozimi pripravljeni tudi na letno sezono, saj prihodek iz poletnega gorskega turizma predstavlja vedno pomembnejši delež v bilanci poslovanja. Ob muhastem vremenu, ki povzroča precej negotovosti v gorskih centrih in na višje ležečih smučiščih, je toliko bolj spodbudno, da tudi upravljavci nizko ležečih smučišč niso vrgli puške v koruzo. To kažeta primera Celjske koče in Janine v Rogaški Slatini, ki je sploh eno najnižje ležečih smučišč v državi. ROBERT GORJANC Na Rogli, enem največjih smučarskih središč pri nas, so v prejšnji sezoni našteli 127 smučarskih dni, ko so gostili dobrih 151 tisoč smučarjev in opravili več kot 2,2 milijona prevozov z žičniškimi napravami. Glede na lanskoletno pomanjkanje snega in težave z vremenom so jo kar dobro odnesli in pričakujejo, da bo letos sezona boljša. Na 1500 metrih nadmorske višine, kjer je približno 100 ha urejenih smučiščih in več deset kilometrov urejenih prog za smučarje tekače, načrtujejo začetek sezone za konec novembra oz. začetek decembra, odvisno od vremenskih pogojev. Ob upoštevanju različnih dejavnikov, kot so lega, kli- ma ter oprema, znanje in izkušnje, na Rogli tudi v prihajajoči zimski sezoni zagotavljajo najmanj sto snežnih dni. V času sezone dodatno zaposlijo več deset sodelavcev za različna področja, največ v okviru gostinstva in žičnic. Cena vozovnic enaka lanski Do konca meseca so smučarske vozovnice na voljo v predprodaji in v tem okviru so cene do 20 odstotkov ugodnejše. Sicer pa cene vozovnic niso spreminjali in so enake lanskim. Konkretnih številk, koliko vozovnic so na ta način že prodali, ne navajajo, saj imajo predprodajo tako v Zrečah kot Ljubljani, pa tudi prek spleta in nekaterih poslovnih partnerjev. Novost za sproščanje Najpomembnejša novost prihajajoče zimske sezone niso nove proge ali naprave, pač pa nov wellness center v Hotelu Natura na Rogli. Na 400 kvadratnih metrih ponujajo sprostitev v masažnem bazenu, v topli in hladni kopeli za regeneracijo in odpravo bolečin v mišicah in v različnih savnah ter ob masažah. Pomembna pridobitev je tudi odprtje zadnjih dveh kilometrov ceste Mislinja-Rogla, ki je dokončno povezala smučišča s Koroško in potovalni čas skrajšala kar za polovico. Kam po smučanju? Poleg smučanja bodo na Rogli obiskovalcem od četrtka do sobote po 14. uri ponujali zabavno dogajanje pri Smučarskem baru Uniorček. Čakajo jih »pancer« plesi, vesele urice s hostesami in barmani, posebna kulinarična ponudba za vesele družbe ... Najpomembnejša konkurenčna prednost smučišča pa je po oceni turističnih delavcev na Rogli kombinacija s termalnim zdraviliščem Terme Zreče, kjer niso na voljo le različne oblike sprostitve, pač pa ponujajo tudi program za predpripravo telesa na zimske športne podvige, športno diagnostiko in medicinsko rehabilitacijo. S posebno ponudbo S smučin v termalne bazene omogočajo smučarjem, da lahko ob predložitvi vozovnice za smučanje na Rogli kupijo cenejšo vstopnico za termalne bazene in savno. TATJANA CVIRN Smučišče Janina Ostaja kljub milim zimam... Janina je najnižje ležeče smučišče v naši državi. Spodnja postaja leži na nadmorski višini 250 metrov in zgornja 112 metrov višje. Smučišče je v belih zimah obratovalo tudi do 96 dni, lanska zelena sezona pa je bila s šestimi smučarskimi dnevi najslabša doslej. Smučarski klub Rogaška, ki upravlja s smučiščem in z napravami, kljub temu ni vrgel puške v koruzo in se na sezono pospešeno pripravlja tudi letos. Predsednik omenjenega vezani na turizem, na primer rand hotelom Donat. Dolžina smučarske proge je 400 metrov, višinska Vlečnica lahko prepelje 640 oseb na uro. Foto: Smučarski klub Rogaška kluba Leopold Fürlinger je povedal, da je smučišče v Rogaški Slatini nastalo zato, da bi bila turistična ponudba v občini še bolj pestra. V veliki meri bele strmine danes uporabljajo domačini. Prve zavoje na smučeh tam vsako leto naredi od 100 do 120 otrok, včlanjenih v smučarsko šolo. Slatinčani in okoličani imajo od doma do smučišča le nekaj minut, tudi cene vozovnic so ugodne. Smučarske užitke jim lahko pokvari le vreme. Smučarje lani pregnal dež Lanska sezona je bila po besedah Fürlingerja katastrofalna. Kljub temu da je bilo smučišče umetno zasneženo, so našteli le šest smučarskih dni. Smučarji so se po belih strminah prvič spustili šele 1. februarja, nato jih je pregnalo štirinajstdnevno deževje. Predsednik Smučarskega kluba Rogaška je poudaril, da žičnice same po sebi nikjer po svetu niso rentabilne. »Gradijo jih in zanje skrbijo različni posamezniki, ki so tudi gostinci. Vidijo namreč, da je pametno vlagati v takšno ponudbo.« Tudi do 5 tisoč vozovnic Medtem ko lani niso izdali skoraj nobene smučarske karte, so pretekla leta prodali od dva do pet tisoč vozovnic. Če bo letošnja zima spet zelena, to za smučišče Janina ne bo prineslo večje katastrofe, saj člani društva od njega niso odvisni. Če ne bo pogojev za zasneževanje, tudi ne bo stroškov. Je pa po besedah Fürlingerja najhuje to, da smučišče zasnežijo, kar pomeni teden intenzivnega dela za ekipo in velike stroške električne energije, nato pa vreme onemogoči smuko. Nastale stroške je tako težko povrniti. Vlagajo v posodobitve Člani smučarskega kluba si želijo, da bi smučišče v občini obstalo, zato veliko prostovoljno delajo. Najpomembneje se jim zdi, da se lahko v domačem kraju nau- či smučati veliko otrok. »Kdor smuča v Rogaški, lahko smuča na vseh smučiščih po svetu, saj je smučišče dokaj zahtevno,« meni Fürlinger. Veliko naložbo v lanskem letu je predstavljala posodobitev objekta za prodajo kart in napitkov. Zahvaljujoč tej pridobitvi, se bodo lahko otroci, predvsem malčki, preoblekli in preobuli na toplem in tam shranili svojo opremo. Letos ima Smučarski klub Rogaška obilo dela s celovito obnovo žičniške naprave. Smučišče je nedavno prestalo pregled in popravilo vlečne vrvi, elektromeritve ozemljitve, sledil bo še strokovnoteh-nični pregled, da bodo v klubu pridobili novo obratovalno dovoljenje za naslednji dve leti. Spomladi bodo morali naročiti še pregled vseh osi. Vprašanje lastništva Zemljišča, kjer je smučišče Janina, so v lasti družbe Hypo Leasing. Občinski svet Rogaške Slatine je že podprl namero, da bi jih odkupila občina. Župan mag. Branko Kidrič je pojasnil, da se o odkupu obe strani dogovarjata že več kot leto. »Dobili smo se na nekaj sestankih, nazadnje smo družbi poslali kompromisni predlog. Če bi odkup zemljišča uspel, bi lahko dolgoročno rešili smučišče, kar bi pomenilo tudi boljše pogoje za delo Smučarskega kluba Rogaška.« Potrdil je, da obstajajo ideje za ureditev pogojev za druge oblike rekreacije, ki bi za športni utrip skrbele tudi ob pomanjkanju bele odeje. Ker država občinam krči za naložbe in sprotno porabo, bodo pri porabi denarja morali biti še previdnejši, meni Kidrič. Najprej bodo morali zagotoviti denar za obvezne naloge občine in šele potem za nadstandard, kamor po njegovih besedah sodi tudi oprema smučišča za uporabo v poletnem času. TINA VENGUST To, da je smučišče Janina lani obratovalo le šest dni, je po prepričanju slatinskega župana Branka Kidriča eden upravičenih pomislekov o tem, ali je obratovanje smučišča smiselno. Vendar želi občina po najboljših močeh pomagati smučarskemu klubu in vsem navdušencem. Ti so ne glede na negotove zimske razmere, ki se jih ne da oceniti vnaprej, pripravljeni delati v klubu in vzpostavljati pogoje za smučanje na tako nizki nadmorski višini. Kraja otrok kot oblika ponemčevanja ŠOŠTANJ - Med drugo svetovno vojno ukradeni šo-štanjski deček Ivan Pirečnik je delil usodo drugih ukradenih otrok v Sloveniji. Kot del širšega projekta, posvečenega Ivanu Pirečni-ku, ki sta ga pripravili Knjižnica Velenje in Vila Mayer, so britanski film v kulturnem domu v Šoštanju ponovno predvajali po šestdesetih letih. Ob tem so v Vily Mayer pripravili okroglo mizo in v šoštanjski mestni knjižnici razstavo o ukradenem Ivanu. Dramatična zgodba o Ivanu Pirečniku je posebna tudi zaradi tega, ker so jo »zagrabili« domači in tuji mediji, o njej pa je bil posnet tudi britanski igrani film Razdvojeno srce (Divided heart, 1954). Toliko kot je ukradenih otrok, toliko je tudi osebnih pretresljiv usod, je na okrogli mizi povedala filmska režiserka Maja Weiss, avtorica novega dokumentarnega filma o ukradenih otrocih »Banditen-kinder«. RG NE PREZRITE O ukradenem dečku, ki je omrežil fil-marje in medije stran 34 Na okrogli mizi v Vili Mayer v Šoštanju so spregovorili o usodi ukradenega šoštanjskega dečka Ivana Pirečnika, usodi drugih ukradenih otrok in britanskem filmu Razdvojeno srce. Udeleženci okrogle mize z leve: Špela Poles, Vlado Vrbič, Maja Weiss, Janez Žmavc in Tone Kregar (manjka Štefan Szabo). NA KRATKO Več uporabnih znanj ŠENTJUR - Aktiv šolskih svetovalk občin Šentjur in Dobje je ta teden v Osnovni šoli Hruševec že šestič pripravil prireditev Pred izbiro poklica. Projekt je odmeven tudi zato, ker se je vanj povezalo sedem osnovnih šol, namenjen pa je tako učencem višjih razredov kot staršem, gospodarstvenikom in šolam iz vse Slovenije. Na prireditvi so se predstavile šentjurska šola in vse celjske srednje šole. Srednje šole iz Portoroža, Maribora in Ljubljane so predstavile nekatere programe, ki jih v Celju ni, svoj pogled na zaposlovanje v prihodnosti pa še predstavniki obrti in gospodarstva ter zavod za zaposlovanje. Kot je povedala Kaj je Alliance? ALLIANCE Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enol večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna ječmen, rž, tritikali in jarem ječmenu in jari pšenici) Vsebuje dve aktivni snovi: Metsulfuron - methyl 60 g/kg Diflufenican(DFF) 600 g/kg Uporaba: max. 0,1 kg/ha Uporaba Kako uporabimo Alliance? količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 4001 Л SPEKTER PLEVELOV v ^ Џ t\ Nufarm Vanja Hriberšek, svetovalka iz OŠ Hruševec, je opazno zmanjševanje zanimanja za gimnazijske programe, pri strokovnih poklicnih usmeritvah pa otroci in starši želijo čim boljši uvid v šolanje in kasnejše opravljanje poklica. Prireditev Pred izbiro poklica se je izkazala za eno najbolj celovitih predstavitev na tem področju. Glede na pomembnost teme ni naključje, da je tudi tema letošnjega otroškega parlamenta vezana na izobraževanje in poklicno orientacijo. StO Ob koncu projekta Cavetours SOLČAVA - Na novinarskih konferencah v Solčavi in Železni Kapli so sodelujoči v projektu Cavetours ob koncu predstavili njegov potek in pričakovanja za prihodnje. V čezmejnem projektu Podzemne jame v vzhodnih Karavank so sodelovali podjetje Obirske iz Železne Kaple, Center Rinka, Občina Solčava ter turistična kmetija Rogar iz Podolševe. V projektu, sofinanciranem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so oblikovali pakete, ki vključujejo čezmejne pohode, kolesarske ture, uredili spletne strani, izdelali katalog. Postavili so tri infotočke, posodobili razsvetljavo v Obirskih jamah v Avstriji, razširili muzejsko zbirko o jamah in fosilih v Solčavi, pripravili šotorišče ledenodobnega človeka na kmetiji Rogar in uredili medvedovo pot. Vrednost projekta znaša 377 tisoč evrov. HŽ Še vedno prehitri vozniki REČICA OB SAVINJI - Ob cesti skozi Spodnjo Rečico v smeri proti Mozirju so postavili radarsko tablo za obveščanje o hitrosti vožnje ter zbiranje podatkov o obremenitvi ceste. V podjetju Intermatic so pripravili analizo teh podatkov za določeno obdobje. Kot kaže je na cesti največja gneča v jutranjih urah, najhitrejši voznik pa je skozi Spodnjo Rečico vozil kar s 128 kilometri na uro (km/h). V enem tednu je bilo zabeleženih 57.233 meritev oziroma 24.545 vozil (eno vozilo je lahko izmerjeno večkrat). Nekoč in danes LUČE - V nedeljo so člani Kulturno-ume-tniškega društva Raduha Luče v kulturni dvorani v Lučah premierno predstavili gledališko igro z naslovom Nekoč in danes. Igra, katere scenarij in režija sta delo Adri-jane Supin, govori o razlikah med starejšo in mlajšo generacijo, o odnosih med starši in otroki nekoč in danes. Igralci predstavijo dve družini iz popolnoma različnih obdobij, na eni starni Aliso in Tobiasa, sestro in brata, ki veči- Frekvenca vozil med delovnimi dnevi je med 200 in 250 vozili na uro. Odstopanje je opazno v jutranjih urah, ko je mogoče zaznati tudi do 350 vozil v eni uri. Ponoči med 22. uro in 3. uro zjutraj lokacijo prepelje manj kot 20 vozil na uro. V soboto in nedeljo sta opazni povečanji okoli 15. ure, ko je zaznanih med 250 in 300 vozil. Povprečna hitrost vozil na tem odseku je 51 km/h, najvišja izmerjena pa je bila 128 km/h. Maksimalne hitrosti so razmeroma visoke, skupno jih je bilo kar 11 nad 100 km/h. HŽ no časa preživita na računalniku, pri čemer ju starša razumeta, saj komunikacije med njimi skoraj ni. Na drugi strani je edinka Marija, ki prvič odide na vaško veselico. Tam spozna mikavnega mladeniča, ki ukrade njeno srce. A starša imata zanjo drugačne načrte. Komična predstava, polna nepričakovanih zapletov, v katerih lahko prepoznamo kar nekaj prizorov iz marsikatere slovenske družine. Igralci so tako z zgodbo kot z igro navdušili nabito polno dvorano obiskovalcev. HŽ Začetek pustnega časa MOZIRJE - Na martinovo, 11.11., ob 11. uri in 11 minut so mozirski pustnaki s pokom iz »gromoglasnega topa« na trgu osamosvojitve v Mozirju označili začetek pustnega časa. Pustno gobezdalo Robert Klemenak je navzočim razložil potek dogajanja od tega dne pa vse do pokopa pusta na pepelnično sredo, pustni župan Drago Poličnik je oznanil, da dovoljuje začetek pustovanja, nekaj besed je spregovoril tudi župan občine Mozirje, Ivan Suhoveršnik. Na prireditvi so pustnaki odstranili tudi tančico skrivnosti o tem, kdo bo nova pustna princesa. Kot kaže, se je Ana Verdev, ki je ta naziv nosila v preteklem pustnem letu, tako izkazala, da so ji mandat podaljšali še za eno leto. V skladu z datumom so pustnaki izvedli tudi krst mladega vina. Škof Martin je mošt spremenil v vino, pustni viničar Miha Fajfar je zabil pipo v sod in ga natočil, vsi prisotni pa so z njim nazdravili. HŽ KRONIKA 15 Nasilni policist v hišnem priporu Njegovo dejanje razočaralo vodstvo in ostale policiste, ki imajo do nasilja ničelno toleranco Po naših podatkih naj bi celjski kriminalisti ovadili policista, sicer zaposlenega na Policijski postaji Velenje zaradi nasilja in mu tudi odvzeli prostost. Informacije so nam potrdili tudi na celjski policijski upravi. To je letos že drugi primer, ko so kriminalisti zaradi družinskega nasilja pridržali policista. Oba policista sta delo opravljala na Policijski postaji Velenje. Prvi policist, ki je bil do svoje partnerke nasilen pred meseci in so ga policisti takrat obravnavali, je že ostal brez službe. Zaradi nasilja je namreč dobil izredno odpo- ved. Toda takšno jasno sporočilo, kaj se lahko zgodi, ko tudi modra uniforma ne upošteva tisto, čemur je zavezana, očitno ni zaleglo pri njegovem sodelavcu. Drugega policista so namreč ovadili pred dnevi in ga zaradi nasilja do svoje partnerke najprej pridržali, da pa je stvar resna in da je šlo za resno kaznivo dejanje, kaže dejstvo, da je preiskovalni sodnik po zaslišanju zanj odredil hišni pripor. Podrobnosti primera niso znane, niti to, ali je partnerka policijo poklicala sama ali kdo drug. Zadevo zdaj preiskuje posebna ekipa Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva. Policisti namreč v primerih, kadar je storilce kaznivega dejanja policist, predajo zadevo temu oddelku, ki postopke vodi naprej. Nesprejemljivo Dva takšna primera v letu dni na isti policijski postaji sta zelo negativno presenetila tudi direktorja Policijske uprave Celje Jožeta Senico: »Tudi en sam primer je preveč.« Zaveda se, da je policija kot taka prevelik kolektiv, da se znotraj lastnih vrst ne bi zgodilo kaj takega in da se je treba soočiti, da se takšne stvari na žalost dogajajo tudi v policiji. Gre za zelo redke primere, toda zelo jasno pove: »Policija podpira ničelno toleranco do nasilja in temu morajo slediti vsi policisti. Zato je tak dogodek še bolj nesprejemljiv in zato smo na odkrivanje tovrstnih primerov v lastnih vrstah še toliko bolj pozorni.« Tudi velenjskemu policistu, ki je zdaj v hišnem priporu, grozi odpoved delovnega razmerja. Vodstvo celjske policije je od specializiranih tožilcev že zahtevalo potrebno dokumentacijo za, kot dodaja Se-nica, »morebitne delovno pravne postopke zoper njega«. Je pa nasil- no početje policista med njegovimi kolegi povzročilo val ogorčenja in tudi jeze. Dejstvo je namreč, da je nasilja v družini veliko, a kljub temu je število takšnih primerov lani upadlo za 21,6 odstotkov, ravno zaradi tega, ker so policisti v zadnjih letih še ostreje in brez tolerance ukrepali, kadar je prišlo do nasilja. »Tak primer, ki ga stori policist, na naše delo in trud, da bi bilo nasilja manj, vrže temno liso, tak človek si ne zasluži policijske uniforme,« je bil eden izmed komentarjev njegovih policijskih kolegov. SIMONA ŠOLINIČ Po Moriju Debelak Policijska postaja Velenje bo 15. decembra dobila novega komandirja. V začetku novembra smo že poročali, da je dosedanji komandir Iztok Mori bil imenovan za direktorja velenjske občinske uprave. Na njegovo delovno mesto v policiji pa bo prišel dosedanji komandir Policijske postaje Rogaška Slatina Boštjan Debelak. Policija je sicer za komandirja velenjske postaje objavila interni razpis, kar pomeni, da so se nanj lahko prijavili že zaposleni na policiji. Med več kandidati je ožji strokovni kolegij direktorja Policijske uprave Celje generalnemu direktorju policije predlagal Debelaka. Ta je v policiji zaposlen že od leta 1996, svoje delo pa je vsa ta leta opravljal na Celjskem. Med drugim je v preteklih letih bil tudi kriminalist in pomočnik komandirja Policijske postaje Šmarje pri Jelšah in komandir policijske postaje Bistrica ob Sotli. Njegovo področje dela so bile predvsem mejne zadeve in problematika tujcev, s čimer se je kot komandir največ ukvarjal zadnja leta v Rogaški Slatini. SŠol Takole sta Konjičana »poskrbela« za drogo. Drogo skrivala v vinogradu Celjski, nizozemski in hrvaški kriminalisti so končali obsežno kriminalistično preiskavo preprodaje mamil. Prijeli so več članov mednarodne kriminalne združbe, ki je iz Nizozemske proti Hrvaški tihotapila amfetamine, heroin pa v nasproti smeri. V Sloveniji sta bila ključna člena v tej verigi 38-letni Konjičan in njegova 27-letna partnerka, ki pa sta drogo skrivala na nevsakdanjem mestu - v vinogradu. Kriminalna združba naj bi preko Slovenije uspela pretihotapiti, nekaj od tega pa tudi prodati pri nas, okoli 50 kilogramov amfetaminov, zasegli pa so 12 kilogramov. Za dogajanje v Sloveniji sta skrbela Konjičana, ki sta tesno sodelovala še z 44-letnim Hrvatom. Tega so na Hrvaškem že prijeli in je v priporu. Odkril jo je službeni pes »Osumljenca z območja Slovenskih Konjic sta drogo skrivala v vinogradu v bližini svoje stanovanjske hiše. Drogo sta zapakirala v PVC zabojnike in steklenice ter jo zakopala v zemljo in zakopano prekrila s travo ter odpadnim listjem. Službeni pes, specializiran za iskanje prepovedanih drog, je v enem primeru nakazal, da je zaznal sumljivo snov. Kriminalisti so nato z vilami in drugim orodjem prekopali večji del vinograda in našli še ostalo zakopano prepovedano drogo in elektronsko tehtnico. V stanovanjski hiši so našli še manjši zavitek prepovedane droge konoplje,« je povedal namestnik vodje Sektorja kriminalistične policije PU Celje Aleš Slapnik. V hišni preiskavi pri njima so našli tudi kreatin, ki je sicer dovoljen dodatek v športu, a sumijo, da sta osumljenca mislila, da bosta s tem odvrnila policiste, češ, da droge nimata. Preiskava še ni končana, saj policisti še zbirajo podatke, za koliko naj bi se osumljenca s početjem okoristila. SŠol Foto: PU Celje IZ SODNIH DVORAN Trinajst let za umor Popolnoma prišteven nad svojega soseda Na Celjskem okrožnem sodišču so pretekli teden izrekli sodbo 27-letnemu Zarifu Rizviću. Ta je oktobra na predobavnavnem naroku priznal krivdo za kaznivo dejanje umora. Kriminalisti so ga prijeli junija, ko so dva meseca iskali pogrešanega 62-letnega Alojza Podlogarja iz Šentjurja, nato pa njegovo truplo našli v kleti stanovanjskega bloka, v katerem je živel. Rizvić ga je umoril po sporu, njegovo truplo pa kar dva meseca skrival v kletnih prostorih, saj je domneval, da ga tam ne bodo našli. Rizviču je grozilo kar 15 let zapora, a je tožilstvo zanj predlagalo nižjo kazen 13 let, ker je obtoženi krivdo priznal. In toliko mu je sodnica Cvetka Posilovič tudi izrekla. Rizvić je v Sloveniji je živel zadnja tri leta, pred tem pa v Bosni in Hercegovini, ker ima tam tudi družino, sodišče sumi, da bi lahko, v primeru, če bi ga do pravnomočnosti sodbe izpustili na prostost, lahko pobegnil. Zato ostaja v priporu. Podlogarja je umoril - tako je dejal v svojem oktobrskem zagovoru - ker naj bi ga ta besedno žalil, kar naj bi ga razburilo. Zanikal pa je, da mu je pred tem ukradel več tisoč evrov denarja. To so mu namreč očitali tožilci, saj so umor označili kot kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubja. Podlogar je nekaj tednov pred smrtjo namreč policiji prijavil tatvino 8.300 evrov, denar pa naj bi mu izginil ravno, ko ga je obiskal Rizvić. Zato mora obsojeni ta denar tudi vrniti. Gre za enega najbolj brutalnih umorov v zadnjih letih na Celjskem, saj je imel Podlogar hude poškodbe glave, storilec naj bi ga namreč večkrat po telesu udarjal z gasilnim aparatom. Truplo pa so našli s pomočjo stanovalcev bloka, ki so policijo poklicali, saj se je iz kletnih prostorov širil neznosen smrad. Z Rizvičem je v sodni preiskavi govoril tudi psihiatrični izvedenec, ki pa je presodil, da je bil storilec v času umora popolnoma prišteven. Sodnik mora v zapor Točen datum začetka prestajanja kazni bo znan v teh dneh Celjski okrožni sodnik Milko Škoberne bo moral na prestajanje zaporne kazni, saj je v preteklih dneh dobil sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero so ga zaradi jemanja podkupnine obsodili na pet let zapora, je postala pravnomočna. Škoberne sicer odločitve višjega sodišča, ki je prvostopenjsko sodbo potrdilo pred tedni, ni komentiral. Je pa takrat s svojim odvetnikom Tomažem Bromšetom vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in predlog za odložitev izvršitve izpodbijane sodbe. Točen datum, kdaj bo moral sodnik oditi na prestajanje zaporne kazni, še ni znan, bo pa Škoberne to izvedel v teh dneh. Naj spomnimo, da mu je višje sodišče sicer znižalo kazen za šest mesecev (prvotna kazen je bil 5 let in šest mesecev zapora), naložilo pa mu je še plačilo nekaj več kot 19 tisoč evrov kazni. Toliko naj bi znašala podkupnina, ki naj bi jo prejel za odpravo tiralice in pripora za Esada Čehajića. Ta ga je namreč zaradi jemanja podkupnine prijavil. Škoberne bo ostal tudi brez sodniške funkcije. Žagarjeva krivde ni priznala Kmalu začetek sodnega postopka Pretekli teden je bil na Okrožnem sodišču v Celju predobravnavni narok zoper nekdanjo direktorico Gradisa Lidijo Žagar. Tožilstvo ji očita poslovno goljufijo. Pred leti naj bi preslepila dva podjetnika, ki naj ne bi nikoli dobila poplačan najem gradbenega stroja. Žagarjeva krivde ni priznala. V sodnem postopku, ki se bo začel, ker obtožena krivde ne priznava, naj bi zaslišali številne priče, ki so sicer svoje izjave že podale v sodni preiskavi. Kot dokaz je njen odvetnik Tomaž Bromše predlagal tudi seznanitve s poslovanjem Gradisa v času, ko naj bi Žagarjeva domnevno kaznivo dejanje storila. Je pa v sodni spis dal tudi izvedensko mnenje finančnega strokovnjaka, ki se nanaša na Gradis. To mnenje je pridobila obramba Žagarjeve, saj obrambo stranke gradi na mnenju, da je bil v Gradisu v času kaznivega dejanja že nelikviden. Žagarjeva je bila do zdaj že večkrat ovadena, nazadnje spomladi letos, ko so celjski kriminalisti končali preiskavo, v kateri so več osebam iz vodstva Gradisa očitali kar 35 kaznivih dejanj, predvsem zlorabo po- ložaja in pravic, goljufije in poslovne goljufije ter ponarejanje listin. Vsi ovadeni naj bi s kaznivimi dejanji, storili kar za 7,7 milijona evrov škode. Sporne slike in pohištvo? Žagarjeva naj bi bila torej ena izmed ovadenih, okoristila pa naj bi se - tako ji očitajo kriminalisti - pri nakupu umetniških slik in pohištva. To naj bi od nje odkupil Gradis, vrednost predmetov pa naj bi bila za okoli 21 tisoč evrov višja od dejanske vrednosti, so razlagali na policiji. Očitali so ji še zlorabo položaja pri izvajanju pogodbe med Gradisom in podjetjem iz Mozirja, v katerih je prav tako kot odgovorna oseba bila Žagarjeva. Kot vodilna v Gradisu naj bi istočasno priznavala in poravnala vrsto računov mozirskega podjetja. Računi naj bi bili izdani za neopravljene storitve, navidezno opravljene storitve in navidezno dobavo materiala. Žagarjeva je spomladi za Novi tednik zanikala, da je šlo za fiktivnost poslov in je poudarila, da so bila vsa dela opravljena. SIMONA ŠOLINIČ 16 ŠPORT »Napredek ne bo izostal« Strokovne okrepitve navdajajo z optimizmom predsednika PK Neptun Mitjo Ručigaja Plavalni klub Neptun Celje je na bazenu Golovec organiziral že 29. miting Pokal mesta Celje. Udeležilo se ga je 18 slovenskih klubov in štirje klubi iz sosednje Hrvaške. Vse je minilo brez težav, bilo je sila množično. Organizatorji so zabeležili preko 1.800 nastopov. Plavalci kluba gostitelja so v soboto osvojili sedem zlatih, pet srebrnih in pet bronastih medalj. Najuspešnejša je bila Anemari Košak s štirimi zlatimi medaljami, ki jih je osvojila v disciplinah 50 in 100 m hrbtno ter 50 in 100 m prosto, a norme za SP v Dohi ni izpolnila. Hana Firšt je bila prva na 100 m prsno in 400 m mešano ter druga na 50 in 200 m prsno. Jana Sinožić je bila druga na 50 in 100 m delfin. Gašper Frece je zmagal na 100 m prosto, Julijan Jug je bil trikrat tretji, Luka Nosan enkrat drugi in Mihael Strnad tretji. V nedeljo so nastopili mlajši plavalci, izkazali so se Taja Gerčer, Izza Vodenik in Jan Vodenik. Skratka, predstavila se je celjska plavalna mladost. Pred dvema letoma je klub, ki je bil pred finančnim zlomom, kot predsednik prevzel 45-letni Mitja Ručigaj. Odnosi med starši plavalcev so sedaj dobri, dolgovi so po- »Neptunovci« plačani. Ste zadovoljni z izvedbo mitinga? V smislu številčnosti je popolnoma uspel. Razočarani smo, ker nas niso obiskali članski reprezentanti, veseli pa smo dosežkov naših tekmovalcev. Izkupiček je bil zelo dober, izstopali so Anemari Košak, Hana Firšt in Gašper Frece. Ste imeli smolo, ker je večina članskih reprezen-tantov imela potrjene norme za nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju? Obiskal nas je selektor Miha Potočnik in pravzaprav opravičil najboljše, ki so si privoščili počitek. Normo je lovila le naša Anemari Košak, toda v oslabljeni konkurenci ni bila uspešna. Z leve stojijo trenerji Martin Karlin, Robert Kekec in Franc Božiček, pred njimi sedi predsednik Neptuna Mitja Ručigaj. Kako izvedete dvodnevni miting? Pomagajo nam skoraj vsi starši plavalcev, zato težav nimamo. 40 ljudi mora sodelovati. Kdo skrbi za napredek vaših plavalcev? Prenovili smo domala celotno strokovno zasedbo. Iz Ljubljane je v Celje prišel Martin Karlin, ki vodi prvo ekipo. Za drugo skrbi naš bivši plavalec Robert Ke-kec, ki je zaključil študij na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Vodja strokovne ekipe je Matjaž Kolčan, eden izmed najuspešnejših celjskih plavalcev. V klubu sta ostala Franc Božiček in Matej Čretnik, ki vodi plavalno šolo. Vseh pet trenerjev odlično sodeluje, zato menim, da napredek ne bo izostal. Redna letna skupščina bo 3. decembra. Ali pričakujete spremembe? Pretresljivih že ne. Skupščina je sicer najvišji organ kluba, pa vendar menim, da bistvenih zamenjav ne bo. So še trije klubi v Celju? So. Neptun bo naslednje leto dopolnil 65 let. Tu sta še Posejdon in Športno rekreativni klub Celje. S slednjim zelo dobro sodelujemo. Vzgaja triatlonce. Za plavalni del poskrbimo mi. Kaj bo sledilo v nadaljevanju zimske sezone? Konec januarja bo državno prvenstvo, pred njim pa več kontrolnih tekem. Naša pričakovanja rastejo iz dneva v dan. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv PK NEPTUN Na SP v Doho bo odpotovalo sedem slovenskih reprezen-tantov, tudi Nastja Govejšek iz Griž, članica velenjskega kluba. Bo Rudar prekinil celjski niz? Nogometaši Celja so zadnjič v Velenju zmagali pred poldrugim letom (0:1), ko je edini gol dosegel Gregor Bajde, ki ga pojutrišnjem še ne bo v moštvu, čeprav je že zacelil poškodbo in intenzivno trenira. Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala zadnjo letošnjo tekmo in v prijateljskem obračunu pred 15 tisoč gledalci v Sto-žicah izgubila s Kolumbijo z 1:0. Žal je celjski napadalec Benjamin Verbič le opazoval spodobno predstavo naše izbrane vrste. Še pred 21. rojstnim dnevom se mu je obetal nastop za člansko selekcijo. Selektor Srečko Katanec ga je namreč povabil na priprave s ciljem, da mu nameni vsaj nekaj minut proti eni najboljših reprezentanc na svetu. Verbič se je celo zelo dobro odrezal na treningu. Tik pred koncem vadbe pa je nanj naletel branilec Maribora Stojanovič. Verbič je navkljub zvinu gležnja želel igrati, s čimer pa se ni strinjal Katanec. »Beni« ni zapustil reprezentančnega tabora, v katerem so mu nudili terapije. Bile so uspešne, pa vendar se po zadnjih podatkih nesojeni reprezentant ne bo aktivno udeležil lokalnega derbija. 65. lokalni derbi Celjani so med premorom zaradi reprezentančnih tekem odigrali prijateljsko tekmo v Radomljah in izgubili z 2:0. Navkljub porazu v moštvu ni bilo slabe volje. Igrali so večinoma rezervisti, na razmočenem igrišču so imeli pobudo, a priložnosti niso izkoristili. Velenjčani so odpotovali v hrvaško prestolnico, kjer so s 3:2 premagali Zagreb, ki je na šestem mestu v DP. Za Rudar so gole dali Dalibor Radujko, Mario Babić in Nikola Tolimir. Prvi jesenski lokalni derbi se je v Areni Petrol zaključil z 1:1. V prejšnji sezoni so »knapi« dobili vseh šest dvobojev, štiri prvenstvene in oba pokalna! S sobotno tekmo se bo zaključila prva polovica prvenstva. Celje je na lestvici drugo s 33 točkami, Rudar jih ima 11 manj na šestem mestu. V 64 medsebojnih obračunih so Velenjčani zbrali 22 zmag, Celjani pa eno manj. Slednji bi bržkone bili zadovoljni tudi s točko, samo da ne bi prekinili niz tekem (19) brez poraza. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA NA KRATKO Oboji v nedeljo Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 10. krogu 1. slovenske lige še desetič zmagali, v Novem mestu proti Krki z 28:21. Hkrati so malce varčevali z močmi za tekmi v dvorani Zlatorog: sinoči so gostili Gorenje, v nedeljo bodo pričakali še Rhein-Neckar. Razveselil jih je izid iz Montpellierja, kjer so Čeho-vski medvedi v 5. krogu lige prvakov iztržili točko. Francozom ni dovolj pomagalo deset golov Velenjča-na Vida Kavtičnika niti devet Celjana Dragana Gajiča. Velenjčani bodo po lokalnem derbiju odpotovali v Perm, kjer bo prvi obračun v pokalu EHF prav tako v nedeljo. Ta mesec najvišje Sharm El Sheikh: Nova svetovna teniška ženska lestvica ni prinesla bistvenih sprememb, saj je večina igralk že končala sezono. Druga najboljša Slovenka ostaja Celjanka Nastja Kolar, ki je v začetku novembra dosegla svojo najvišjo uvrstitev v karieri, ko je bila 178. Zdaj je tri mesta nižje. Zapored je nastopila na dveh turnirjih v Egiptu z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na zadnjem je izpadla v osmini finala, med dvojicami v četrtfinalu. Poračun s Slavijo? Celje: Mladi celjski hokejisti so v ligi INL dvakrat gostovali. S Zeel am Seejem so izgubili s 6:3, na Jesenicah pa z 8:5. Zadnjo tretjino so dobili s 3:1, ko so gole dali Nejc Kastelic, Nik Grahut in Miha Mercina, v 2. tretjini pa sta bila uspešna Žan Jezovšek in Aljaž Ogrizek. Celjani so sedmi med dvanajstimi moštvi, v soboto (18) bodo gostili Slavijo, s katero so v Zalogu izgubili s 3:2. (DŠ) ŠPORT 17 Rekord Gajićeve in trenerjevi novi čevlji Celjske košarkarice slavile tudi v Skopju Patricija Juren se je vrnila na led po neugodni poškodbi in med mladinkami osvojila dvanajsto mesto. Množično na celjskem ledu Celjski drsalni klub je gostil štiridnevno prireditev za mlajše selekcije, na kateri je nastopilo 241 tekmovalcev iz 17 držav. Na evropskem kriteriju, najmnožičnejši tekmi za mlade drsalce na stari celini, so Celjani osvojili osmo mesto med 41 klubi. Med fanti do 13. leta je bil Luka Logar peti. To je bila najboljša posamična uvrstitev gostiteljev. V različnih starostnih kategorijah so Logarju sledile Nina Polšak, Anja Knez in Ema Vidovič Hrustl - vse so se uvrstile na osmo mesto, Maša Doler je bila deveta, Nina Pušnik in Maja Logar sta bili deseti, Larisa Šafarič je bila enajsta, Patricija Juren in Nika Ožek Bela pa sta zasedli dvanajsto mesto. Januarja bo tekma v Beogradu, februarja na Češkem, marca na Madžarskem, zaključek pa bo v aprilu v italijanskem Canazeiju. DŠ, foto: arhiv DK CELJE Po poškodbi in operaciji ahilove tetive je kaj kmalu postalo jasno, da trener Athleta Damir Grgić ne bo odpotoval na tekmo Jadranske lige v Skopje. Potovanje v kombiju ali avtu bi bilo prenaporno. Trajalo je namreč kar 11 ur. Grgić je vodenje zaupal pomočniku Žanetu Bortku. Ta je svoje delo opravil z odliko, več preglavic je imel izven igrišča oziroma dvorane. Pravila namreč narekujejo, da mora glavni trener ekipo voditi v obleki. Prvič po letu 1999 »Obleko sem nazadnje nosil pred petnajstimi leti na valeti. Ostala je v omari. Hitro sem jo našel, na srečo mi je še vedno prav. Spomnim se, da sem jo kupil v Italiji. Še vedno je odlična,« je pripovedoval bolj v šali kot Nasmejanih celjskih deset v Skopju Z evropskega prvenstva v judu za mlajše člane in članice v Wroclavu se je Slovenija vrnila s tremi odli-čji. Dve sta priborila člana celjskega kluba Z dežele Sankaku. Klara Apotekar je postala celo evropska podprvakinja. V kategoriji do 78 kilogramov je bila od nje boljša zgolj Nemka Maike Ziech. Klara -njena sestra Ana Velenšek prav tako uspehe dosega v kategoriji do 78 kilogramov - v finalu ni imela možnosti za presenečenje, prej pa je ugnala Srbkinjo Žabićevo in Poljakinjo Pacut. To je njen največji uspeh. Zabeležila ga je kot kadetinja! 2. avgusta je dopolnila 17 let ... Mihael Žgank pa je med borci do 90 kilogramov osvojil bronasto medaljo. Po dveh zmagah (Slovak Hegedus, Avstrijec Boehler) je v polfi-nalu izgubil z Nizozemcem Korrelom. Pred njim je bila nato sila težavna naloga oziroma visoka ovira - Madžar Krisztian Toth. Celjske judoiste je v Wroclavu spremljal Igor Trbovc: »Toth se je na zares. Vselej nosi trenirko in športne copate, zato primernih čevljev ni imel. »Pred odhodom v Skopje sem jih moral kupiti. Vse skupaj mi je vzelo kar nekaj časa, ko je bilo treba misliti predvsem na taktično pripravo. Vse se je dobro izteklo.« Celjanke so namreč premagale makedonskega prvaka Badel z 82:55. »Čestitam dekletom za zmago. Po začetnem krču smo se v drugem polčasu sprostili in tekmo mirno pripeljali do konca,« je zaključil 30-letni Ljubljančan, ki je ustrezno reagiral pri vodstvu Makedonk z 8:0 in že v 3. minuti zahteval time-out ter »streznil« svoje varovanke. Marica najbolje skače Celjski Athlete je v 4. krogu Jadranske lige še četrtič zmagal. Desetkratni državni svetovnem prvenstvu za člane senzacionalno uvrstil v finale. Toda Miha je bil proti njemu odličen. Po polfinal-nem porazu je zmogel dovolj moči in boj zaključil predča- prvak z vsemi štirimi zmagami ostaja na vrhu lestvice skupine B. V Skopju je bila najučinkovitejša Marica Gajić, ki je vpisala 27 točk in 18 skokov. Postala je najboljša skakalka v zgodovini Jadranske lige. Mlada repre-zentantka Bosne in Hercegovine je s 453 skoki prehitela dosedanjo rekorderko Ano Radović (442). Za rekord je potrebovala 40 tekem, Rado-vićeva 59. »Nisem vedela, da se potegujem za rekordno znamko. To je bilo dobro, saj bi morebiti o tem preveč razmišljala. Sem pa vesela, da se lahko pohvalim z rekordnim dosežkom. Moram dodati, da je k temu pripomogla celotna ekipa, pa tudi trenerja Damir Grgič in Žane Bortek. V Celju se resnično odlično počutim. Ko se ozrem nazaj, je očitno, da sem naredila velik korak naprej v svoji karieri,« je povedala Marica, ki je v Celju že četrto sezono. MITJA KNEZ Zasedba Athleta je bila v Skopju nastanjena v hotelu Vip ob nacionalni televiziji. V bližini je bilo v večernih urah na ulici ogromno prodajalk ljubezni. Cene v trgovinah, na tržnicah in v lokalih so v primerjavi z našimi izjemno nizke. Bivanje v hotelu s polnim penzio-nom stane le 26 evrov. Cene pijač in hrane so skoraj za dve tretjini nižje. sno, z iponom.« Na Poljskem je bil tudi Rok Plešnik, ki je dobil uvodno borbo, a kljub temu ostal brez uvrstitve. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Žane Bortek s staro obleko in z novimi čevlji Panorama MALI NOGOMET Pokal, 2. krog, prva tekma: Dobovec Pivovarna Kozel - Litija 8:2 (3:1); Simeunovič (5), Marot (10), Kroflič (14), Vojsk (21, 24, 37-10 m, 40-10 m), Mordej (28). NOGOMET 2. SL, 14. krog: Dravinja -Šenčur 3:1 (2:1); Brglez (38), Alenc (45-11 m), Vezjak (70), Šmartno - Ankaran 0:5 (0:3). Vrstni red: Krško 30, Triglav 28, Tolmin 25, Aluminij 24, Dob 22, Veržej 21, Ankaran 20, Šenčur 14, Dravinja 13, Šmartno 7. 3. SL - sever, 13. krog: Šmarje - Drava 0:3 (0:1), Korotan - Mons Claudius 3:0 (0:0), Šampion - Šentjur 3:0 (0:0). Vrstni red: Maribor B 33, Drava 26, Podvinci 23, Dravograd 19, Šampion 18, Radlje, Fužinar 17, Korotan, Mons Claudius 16, Lenart 15, Šmarje 14, Šentjur 13, Maleč-nik 9, Bistrica 6. KOŠARKA 1. SL, 6. krog: Hopsi - Elek-tra 89:85; Udrih, Jagodnik 20, Mikulič 16; Bajramlič 19, Bukovič 12, Zagorc 10, Rogaška - Grosbasket 91:77; Ferme 31, Mijovič 17, Čebu-lar 15; Tomič 18, Zagorac 17, Šenčur - Tajfun 57:78; Kosec 14, Eržen 13; Lelić 21, Bratož 15, Drobnjak 9. Vrstni red: Tajfun 12, Krka, Zlatorog 10, Grosbasket, Portorož 9, Maribor, Helios, Rogaška 8, Šenčur, Hopsi 7, Elektra 5. 2. SL, 4. krog: Hrastnik -Terme Olimia 56:94; Požin 18, Durnik 12; Kavgič 24, Štruc 21, Spešič 16, ECE Celje - Ajdovščina 85:76; Gobec 15, Krasniči 14, Kobale 12; Rebec 29, Čretnik 12. Vrstni red: Lastovka 4-0, LTH Castings, Podčetrtek, Parklji 3-1, Celje, Triglav, Ajdovščina 2-2, Plama Pur, Hrastnik, Litija, Črnomelj, Slovan 1-3. 1. SL (ž), 5. krog: Athlete Celje - Konjice 97:39; Dojkić 19, Lisec 17, Gajić 16; K. Klanč-nik 14, Zdovc 7, Božičevič 6. Vrstni red: Athlete 10, Gros-basket 9, Triglav 8, Konjice 7, Maribor 6, Domžale 5. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 5. krog: Rhein Neckar - Celje Pivovarna Laško 31:27 (13:15); Petersson 6, Gen-sheimer 5; Zarabec 5, Ivić, Janc 4. Vrstni red: Veszprem 10, Vardar 7, Rhein Neckar 6, Montpellier 4, Celje 2, Čeho-vski Medvedi 1. 1. SL (ž), 7. krog: Naklo - Zelene doline Žalec 24:40 (9:22), Krka - Celje Celjske mesnine 22:23 (11:16), Velenje - Zagorje 25:33 (9:15). Vrstni red: Krim 14, Piran 13, Zagorje 12, Žalec 11, Koper, Ajdovščina 6, Celje, Krka 5, Branik, Ljubljana 4, Velenje, Naklo 2. ODBOJKA 1. SL, 12. krog: Šoštanj To-polšica - Salonit 3:2. Vrstni red: ACH Volley 36, Calcit 30, Panvita, Salonit 22, Krka 15, Šoštanj Topolšica 13, Triglav, Fužinar 12, GO Volley 10, Maribor 8. 1. SL (ž), 9. krog: Formis - Braslovče 0:3, GO Volley -Aliansa 3:2. Vrstni red: Koper 27, GO Volley 18, Vital 15, Braslovče, Puconci 14, Aliansa 9, Slovenj Gradec 6, Formis 5. (MiK) Športni koledar Petek, 21. 11. MALI NOGOMET 1. SL, 7. krog, Rogaška Slatina: Dobovec Pivovarna Kozel - Velike Lašče (21). Sobota, 22. 11. NOGOMET 1. SL, 18. krog, Velenje: Rudar - Celje (16). KOŠARKA 1. SL, 7. krog, Šoštanj: Elektra - Rogaška (17), Šentjur: Tajfun - Hopsi (19). 2. SL, 5. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - ECE Celje (19). 1. SL (ž), 6. krog, Celje: Athlete - Maribor (17). ROKOMET 1. SL (ž), 8. krog: Celje Celjske mesnine - Ljubljana, Novo mesto: Krka - Velenje (19), Žalec - Krim Mercator (18). ODBOJKA 1. SL, 13. krog: Šoštanj To-polšica - Panvita (17). 1. SL (ž), 10. krog, Šempeter: Aliansa - Vital (17.30), Braslovče - Koper (19). Nedelja, 23. 11. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Rhein Neckar (17). Sreda, 26. 11. ROKOMET 1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Sevnica (18), Velenje: Gorenje - Krško (19). Ni naključje, da je Klara Apotekar že vrhunska judoistka. Njena trenerka je olimpijska prvakinja Urška Žolnir. Srebro Klari, bron Mihaelu 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA KUPIM KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, dobro ali slabše ohranjen, bencin ali diesel, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 3172 STROJI PRODAM I Ш TRAKTOR Zetor 47-12, s plugi in prikolico, prodam, menjam tudi za traktor Tomo Vinkovič. Telefon 041 574-009. 3273 LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje začetnike, prodam. Telefon (03) 5461-764. 3281 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana. mm te Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC TRAKTOR, lahko je slabše ohranjen, poškodovan ali v okvari, do 90 KM, kupim. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 040 507-060. 3172 PRODAM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTORJE: Imt, Zetor, Dojc, Ursus, Univerzal, Štore ali podobne kupim. Informacije po telefonu 031 851-485. DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2 za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika za 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med letoma 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo, zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2 kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9 b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajočim zemljiščem: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n ШЈШШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE 6SM 041404 935 ŠENTJUGERT. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Šentjungert 23, 83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 77.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n HIŠO v Rimskih Toplicah, vseljivo takoj, velikost 160 m2 + klet, prodam za 49.000 EUR. Telefon 040 569-300. 3282 ODDAM ДГШПШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STANOVANJE PRODAM ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veiege operaterja CELJE, Cigaletova. Prodamo stanovanjsko hišo v Celju, Cigaletova 2, 145 m2 uporabne površine, leto izgradnje 1964, z odprtim balkonom 5,00 m2, kurilnico 6,30 m2, kletno shrambo 7,80 m2, garažo 16,50 m2, centralno ogrevanje (na trdo gorivo in plin), dvorišče s stavbo skupaj 323 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon. Cena 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZVAHEGAKRATA ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA | NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev 171 PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupate nam že 69 let novi tednik TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ! stähli personal za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre cm/a dipl. zdravstvene tehnike im/ži PRIČAKUJEMO: slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) PONUJAMO: takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stähli Personal / Irls Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehlipersonal.ch STAREJŠO stanovanjsko hišo v Šmarjeti 18, Rimske Toplice, z možnostjo kasnejšega odkupa, oddam. Telefon 041 661-987. GARAŽA 3246 ODDAM GARAŽO v Vrunčevi ulici, pri blokih, oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041 818-899, popoldan.3261 PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54 m2, Na zelenici v Celju, prvo nadstropje, prodam za 59.900 EUR. Telefon 040 637-031. 3187 KAVČ, še neuporabljen, hladilnik, majhen pralni stroj, vse za 250 EUR in dve omari, cena posebej, ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 031 729-910, 548-3849. 3136 PEČ na olje, kompletno z gorilcem, prodam. Telefon 041 740-934. 3262 KUPIM ODDAM STANOVANJE, enosobno, opremljeno, lokacija Proseniško, večstanovanjska hiša, oddam v najem. Telefon 041 612-477. 3220 V CENTRU mesta oddamo ali prodamo enosobno stanovanje s parkiriščem, delno opremljeno (kuhinja, spalnica, dnevna soba). Telefon 031 358-098. 3230 LAŠKO, Debro. Garsonjero, 28 m2, opremljeno, oddam. Telefon 031 766-239. 3285 OPREMLJENO stanovanje, za eno ali dve osebi, oddam. Telefon 041 650-737. 3289 HLADILNIK, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo ali omaro, štedilnik, sedežno in kuhinjo kupim. Telefon 070 332210. 3263 AKUSTIKA KUPIM DIATONIČNO harmoniko (frajtonarico), lahko nekoliko starejšo, kupim. Telefon 030 414-476. 3172 PRODAM PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, ter izločene svinje, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 PRAŠIČA, težkega 200 kg, polovico prašiča, domača kuhana hrana in teličko, težko 100 kg, prodam. Telefon 041 478-455. 3166 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, tik pred nesnostjo, prodamo. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČA za zakol, kuhana domača hrana, prodam. Telefon 781-0536. 3229 BURSKO kozo, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 793-958. 3236 PRAŠIČA, 180 kg ali polovice, krmljenega s kuhano hrano, ter pave, samca in samico, stara leto in pol, prodam. Telefon 031 509-687. 3239 OSLA, dalmatinske pasme, starega tri leta, prodam za 350 EUR. Telefon 031 766-620. 3245 KRAVO, staro 8 let, brejo 7 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 544-268. 3244 VEČ telic od 220 do 460 kg, simentalke, pašne, prodam. Telefon 041 480-486, (03) 781-8171, Dobrna pri Celju. 3252 V OKOLICI Laškega prodam pujske, težke od 20 do 50 kg. Telefon 040 361-449. 3255 LEPO teličko simentalko, težko približno 220 kg, prodam. Telefon 041 222-375. 3256 PRAŠIČA, težkega 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo. Koline lahko opravite pri prodajalcu. Telefon 031 858-014. 3264 KRAVO in bika prodam ali menjam. Telefon 040 980-686. 3272 BIKA, bbp, 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 256 TRI bikce simentalce, težke 200 kg, prodamo. Telefon 031 621-055. 3268 PRAŠIČA, 220 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5821-738. 3275 BIKCA, čb, težka 160 do 180 kg, prodam. Telefon 041 654-729. 3276 BIKCA in teličko, ls, stara 10 in 14 dni ter teličko simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 3279 DVE telici za zakol ali nadaljnjo rejo, težki približno 550 kg, prodam. Telefon 051 470-362. L 159 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 070 445-858. 3283 BIKCE simentalce, težke od 140 do 180 kg, prodam. Informacije po telefonu 070 207-449, po 14. uri. 2002 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 537774. 3 2 8 7 DVA prašiča, težka od 10 do 140 kg, kr-mljena z domačo kuhano hrano, možen zakol pri nas, prodamo. Telefon 582-3185 ali 070 808-560. 3292 TELIČKO simentalko, brez številke, staro 1 leto, prodam. Telefon 041 833-765. 3291 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 6 47-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 TELIČKO simentalko, staro od 6 do 12 mesecev, kupim. Telefon 031 725-025. 3267 TELICO simentalko, lahko tudi brejo, kupim. Telefon 031 725-025. 3267 BIKA, težkega 300 kg, mesnate pasme, kupim. Telefon 041 530-885. 3260 PRODAM OKROGLE suhe bale sena prodam. Telefon 031 512-346. 3205 SUHE jurčke in lisičke, cena po dogovoru, prodam. Telefon 041 210-119. 3227 SENO v kockah ali rinfuzi prodam. Kličite po 17. uri, telefon 040 234-633.3231 MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric VLADIMIR DORNIK iz Udmata 4 a pri Laškem Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena soža-lja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma starejših Loka pri Zidanem Mostu. Posebna hvala kaplanu gospodu Klemnu Jagru za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala tudi govornicama za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Neža, sinova Janko in Rafko z družinama ter ostalo sorodstvo JEČMEN, oves in luščeno, naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 031 209-011. 3270 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 ZIMSKE gume, 175-65-14, motorno žago Stihl, štedilnik na drva in trajno gorečo peč prodam. Telefon 051 344-245. 3217 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. telefon 040 211346. p DESKE in plohe, parjenega in neparjene-ga oreha, bukve, javorja, češnje, lipe in hrasta, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p BUTRNIK za izdelavo kurilnih butar prodam. Telefon 031 611-745. 3278 V SPOMIN Vse prehitro, hitro mine čas ... Minilo je že eno leto žalosti, odkar je za vedno odšel od nas BERNARD ŽLIČAR -NARČEK lesarski rokodelec, obnovitelj cerkvenih zvonikov in znani jasličar (5. 8. 1926 - 20. 11. 2013) Vsem, ki se ga spoštljivo spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. V globoki bolečini in samoti ga pogreša sin Janko. TEHTNICO Libela, 300 kg, pajek na dve vreteni in puhalnik Tajfun na traktorski pogon prodam. Telefon 041 261-676. 3234 STAREJŠO harmoniko Melodija, 8 registrov, 96-basno, potrebno manjšega popravila, za 200 EUR, sobno kolo za 20 EUR in magnetofon, star nad 60 let, izpraven, prodam za 50 EUR. Telefon 031 475-194. 32 3 8 MEŠANA drva, kratko nažagana, prodam ali menjam za mlado živino ali armaturno železo. Telefon 031 251-363. 3242 10-colski obračalni plug, »trage«, »šragn« in prikolico za traktor, v solidnem stanju, ugodno prodam. Vse ostale informacije dobite po 20. uri, telefon 031 838-499, 031 890-183, (03) 5414-185. 3240 KOVINSKA platišča z zimskimi gumami Sava eskimo, velikost 165/70/14, prodam. Telefon 031 807-420. 3250 ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, slamo in seno v okroglih balah prodam. Telefon 070 878-225. 3253 ZIMSKE verige za traktor, 38 col, skoraj nove, A plug za pluženje in posipa-lec Riko Ribnica, Dobrna pri Celju, prodam. Telefon 041 480-486, (03) 781-8171. 3252 DRVA, bukova, Dobrna pri Celju, prodam. Telefon 041 480-486, (03) 781-8171. 3252 Saj eden od naju je moral oditi prvi, saj eden od naju je moral skoz' vrata prvi, kajti preozka so vrata smrti za več kot eno breme življenja. (Lojze Krakar) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija VINKA UŽMAHA iz Gorice pri Slivnici 91 (1935 - 2014) se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje, svete maše in za vse besede sožalja. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za opravljen obred, pevcem, PGD Slivnica pri Celju in pogrebni službi Zagajšek. Vsi njegovi ZIMSKE gume z originalnimi alu platišči za vozilo golf 5, velikost 195/65 R1591T, prodam. Telefon 031 625384. 3274 ODLIČNO ohranjeno prikolico za prevoz živali Euroweld in cisterno Creina, 2.200 l, prodam. Telefon 031 209-011.3271 TRI tridelna okna, zastekljena, opremljena s plastičnimi roletami, barvana z osnovno temeljno barvo, okna so velika 1550 * 1500 cm, in tri okna, enodelna, velikost 1550 * 600 cm, z roletami, ugodno prodam. Prodam tudi sobna vrata z okvirji ( »štoki«), štedilnik na trdo gorivo, trajno gorečo peč kuppersbusch, električni in plinski štedilnik in kavč. Telefon (03) 5771387. 32 7 7 KUPIM HLODOVINO iglavcev, sušice in hrast kupim. Telefon 031 649-201. 3173 ZAPOSLITEV NATAKARICO zaposlim za delo v lokalu, Milan Obrez, s. p., Žegar 2, Prevorje. Informacije po telefonu 041 248-034. 3286 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold mm* PODJETNIK, malo čez 40, išče žensko med 25 in 45 let, ki bi začela znova v Ljubljani. Sem športni tip, možnost sodelovanja (delo) v podjetju. Bodi modernih pogledov, prijetnega videza. Telefon 031 695-370. p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je . ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube TEREZIJE SELES iz Levca 9 a (8. 10. 1941 - 3. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki Ropotar in gospodu Marjanu Petanu za ganljive besede slovesa, kvartetu Žarek za odpete pesmi, članom PGD Levec in župniku Vančiju. Žalujoči vsi njeni, ki jo močno pogrešamo. Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi PAVEL BOLČINA iz Radobelj 4 b pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala osebju ZD Laško za vso nudeno pomoč v času bolezni ter duhovnikoma gospodu Roku in gospodu Klemnu za besede tolažbe in lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi IŠČEMO gospo, ki bi bila pripravljena živeti skupaj z gospo, staro 84 let predvsem zaradi osamljenosti in manjše pomoči v gospodinjstvu. Nudimo brezplačno stanovanje in hrano. Več po telefonu 041 538-859. 3293 Poroke Celje Poročili so se: Alenka JEZERNIK iz Žalca in Anel ČAUŠEVIĆ iz Velenja, Julija HRIBERŠEK in Ferid ILJAZI, oba iz Velenja. Največ informacij s Celjskega 95.1 95.9 100.3 90. STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEM pomoč na kmetiji. Dobrna pri Celju, telefon 041 480-486. 3252 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3288 I Smrti Celje Umrli so: Rudolf GRIL iz Celja, 65 let, Marija PODČE-DENŠEK iz Šentjurja, 82 let, Jožef RECKO iz Celja, 85 let, Ana PŠENIČNIK iz Vojnika, 93 let, Avgust PRAZNIK iz Celja, 70 let, Barbara ROZMAN iz Šempetra v Savinjski dolini, 93 let, Dragutin HORVAT iz Štor, 86 let, Jožef MLAČNIK iz Gornjega Grada, 59 let, Marija ŠUPER iz Žalca, 88 let, Marija ZOR-KO iz Petrovč, 86 let, Marija KRAJNC iz Celja, 85 let, Karolina DEŽELAK iz Celja, 83 let, Franc KOLAR iz Štor, 74 let, Jožef STROJANŠEK iz Prebolda, 73 let, Anton PŠAKER iz Braslovč, 86 let, Hermina NOVAK iz Šentjurja, 85 let, Anton OBERŽAN iz Celja, 83 let, Stanislav BRU-MEC iz Celja, 85 let. Laško Umrli so: Anton MEDVED iz Velenja, 82 let, Pavel BOLČINA iz Radobelj, 74 let, Roman ŠELIGO iz Celja, 73 let. Žalec Umrli so: Štefan PODME-NIK iz Trbovelj, 89 let, Marija ANDREJC s Polzele, 104 leta, Ivan JURAK iz Letuša, 72 let. Mozirje Umrl je: Vincenc PEČOV-NIK iz Solčave, 72 let. Velenje Umrli so: Olga COCEJ iz Celja, 80 let, Aleksandra SADJAK iz Kamnika, 83 let, Janez GLUK iz Gornjega Grada, 84 let, Maks NOVAK s Prevalja, 79 let, Julija MO-ČILNIK iz Topolšice, 77 let, Terezija RABUZIN iz Celja, 82 let, Ivan PERNOVŠEK iz Celja, 77 let, Marija VIDETIČ iz Celja, 89 let, Nikolaj PIR-TOŠEK iz Štor, 76 let, Anton PIRNAT iz Šoštanja, 71 let, Milena ZALEZNIK iz Šoštanja, 57 let. p 3226 L 160 p 20 VODNIK / INFORMACIJE Spored od 20. 11. do 26. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Amazonija - dokumentarni, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.10 sobota: 15.00, 16.15, 18.10 nedelja: 15.00, 16.15, 19.00 Bes - akcijski, drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 sobota: 21.50 Butec in butec DA - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.45, 17.45, 20.00, 21.10 petek: 15.30, 16.45, 17.45, 20.00, 21.10, 22.15 sobota: 13.15, 15.30, 16.45, 17.45, 20.00, 21.10, 22.15 nedelja: 13.15, 15.30, 16.45, 17.45, 20.00, 21.10 Faranova hči - balet nedelja: 16.00 Igre lakote: Upor, 1. del - akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 19.00, 20.30 petek: 15.30, 18.00, 19.00, 20.30, 21.30, 22.20 sobota: 13.00, 15.30, 18.00, 19.00, 20.30, 21.30, 22.20 nedelja: 14.10, 15.50, 18.00, 19.00, 20.45 Medzvezdje - znanstvena fantastika od četrtka do srede: 18.10, 20.20 Pingvini z Madagaskarja - animirani, 3D nedelja: 17.00 Seviljski brivec - opera sobota: 18.55 Skoraj policaja - akcijski, komedija četrtek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.15 petek: 18.20, 20.15, 21.50 nedelja: 18.20, 20.30 Vloga za Emo - romantični, drama četrtek, petek: 16.20, 18.50, 19.45 sobota: 14.20, 16.20, 19.45 nedelja: 14.20, 16.20, 20.15 ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.50, 19.45 Čebelica Maja - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50 sobota: 14.50, 17.50 nedelja: 13.20, 18.20 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Škatlarji - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota: 14.15, 16.50 nedelja: 14.15, 18.55 Škatlarji - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota: 13.50, 15.50 nedelja: 13.50 ČETRTEK 19.00 Še žal ti bo - drama PETEK 18.00 Še žal ti bo - drama SOBOTA 18.00 in 20.00 Še žal ti bo - drama NEDELJA 19.00 Še žal ti bo - drama SREDA 19.00 Karpopotnik - dokumentarni KINO VELENJE PETEK 18.00 Škatlarji - animirana avantura, sinh. 3D 20.00 Sprehod med nagrobniki - kriminalni, triler 20.00 Alabama Monroe - ljubezenska melodrama SOBOTA 18.00 Škatlarji - animirana avantura, sinh. 20.00 Butec in butec DA - komedija 20.15 Preusmerjeni - akcijska komična drama NEDELJA 16.00 Škatlarji - animirana avantura, sinh., 3D 17.00 Alabama Monroe - ljubezenska melodrama 18.00 Butec in butec DA - komedija 19.00 Preusmerjeni - akcijska komična drama 20.10 Medzvezdje - znanstvena fantastika PONEDELJEK 20.00 Razdvojeno srce - drama PRIREDITVE ČETRTEK, 20. 11. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Dan splošnih knjižnic: V deželi raznolikih zgodb srečanje s pisateljico Tatjano Kokalj 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Brlog igrač brezplačno javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Dr. Strangelove ali kako sem vzljubil bombo predava Matic Majcen 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Vedno te ima nekdo rad dramsko-lutkovna predstava; Mestno gledališče Ptuj, Potujoča hišica in Gledališče Lalanit, za otoški abonma in izven 17.00 Dom krajanov Skorno -Florjan Svetovni dan otroka prireditev ob dnevu otroka 18.00 Fakulteta za logistiko Celje Skrivnost življenja predava Breda Žagar 18.00 Dvorana grajske pristave v Rogatcu Beremo ob kozarcu slat ne odprtje sezone bralne značke za odrasle; gost Matjaž Župančič 18.00 Knjižnica Podčetrtek Panama in Kostarika potopisno predavanje z Manco Čujež 19.00 Osrednja knjižnica Celje Dan splošnih knjižnic večer z Lilo Prap in Borijem Zupančičem 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zgodovinska dogajanja med in po drugi sv. vojni, ki so pripeljala do razkola v slovenskem narodu predava: dr. Milko Mikola, zgodovinar 19.00 Galerija Mozirje Mozirski gaj 2014 odprtje likovne razstave 20. slikarskih študijskih dnevov ex-tempore 19.19 Mestna knjižnica Velenje Hišne zgodbe -Aleksandra Dolenec Gojević in Gregor Gojević predstavitev knjige in odprtje razstave 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert pihalcev nastop učencev Glasbene šole Velenje 20.00 Plesni forum Celje Vlatko Stefanovski trio koncert PETEK, 21. 11. 18.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Cvetka Bevc pogovor s pisateljico vodi Ana Lamut 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Aktivno in odgovorno starševstvo predava Drago Jerebic 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Kompulzije naključne mladosti odprtje samostojne prodajne razstave Milana Đakovića 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Klapa Šmarnica: Z glasbo med prijatelji koncert 19.00 Dom kulture Velenje Mojih prvih 60 koncert ob jubileju Rajka Djordjevića 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Marjan Tomšič: Češpe na figi (Južić in Juća) Novačanova gledališka srečanja; komedija v izvedbi Gledališke skupine KD Brce, Gabrovca pri Komnu 19.30 SLG Celje_ Slawomir Mrožek: Policaji abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center Laško Vokalna skupina Vodomke letni koncert 20.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it Krčmar-Repar-Rošer Trio; večer džez standardov 20.00 Rdeča dvorana Velenje Spev po Slakovi poti tradicionalni koncert ob 12-letnici ansambla Spev z gosti 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Jasmina in Mateja ob citrah koncert 21.00 eMCe plac Velenje DJ Mrak klubski večer SOBOTA, 22. 11. 10.00 do 14.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Primerjalni študij med znanostjo, religijo in filozofijo simpozij iz sklopa Ni višje religije od resnice 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Glasbene sobotnice: Med struno in lokom gostuje: Godalni kvartet Maxima z motivi iz Griegovega Peera Gynta 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Gospa Pehtra v izvedbi Gledališča iz desnega žepka 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.30 Celjska kulturnica Okrogla miza pogovor o predstavah XXII. Novačanovih gledaliških srečanj 19.00 Celjski mladinski center Kletka intermedijska gledališka predstava TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 20. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 21. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (doma- ča, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 22. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 23. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tomo Korošec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 24. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tomo Korošec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 25. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Sklad- bi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 26. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) Po slovensko s Katrco 1. Katrca: Zakaj tajiš 2. Jurij Zrnec, Ans. Saša Avsenika: Cuzi muzi popek špric 3. Veseli svatje: Preden grem 4. Ans. Roka Žlindre: Le tvoj parfum 5. Čar: Zate le 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO (3) 2. GLOW - ELLA HENDERSON (5) 3. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN (4) 4. SHOWER - BECKY G (2) 5. YOU'RE NEVER FULLY DRESSED WITHOUT A SMILE - SIA (1) 6. FADE OUT LINES - THE AVENER (4) 7. SOMETHING NEW - FAUL (5) 8. PLAY BALL - AC/DC (3) 9. THE ONLY WAY OUT - BUSH (2) 10. SMILE - MIKKY EKKO (1) DOMAČA LESTVICA 1. ČISTA JEBA - MI2 (5) 2. HULA HOP - 6PACK ČUKUR (4) 3. NOVO SONCE - NIJE (3) 4. ZAPRISEŽEN - ZLATKO (3) 5. TISTE SNOVI - BILBI (5) 6. KLIČEM TE - ALENKA GODEC (4) 7. ČAKAM - JACKSON (2) 8. JEBIVETER JUNIOR - LAČNI FRANZ (2) 9. IDEALNO SLOVO - FLIRRT (1) 10. PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: BABY DON'T LIE - GWEN STEFANI LET YOUR HAIR DOWN - MAGIC! PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: POL - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE KRILA - 3SOMS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. St. 47, 20. november 2014 VODNIK 21 PRAVLJICA O SNEGUROČKI Petek, 28. november, ob 19.30 Dom II. slov. tabora Žalec Baladna izpoved Svetlane Makarovič, svetlobna, temačna pravljica o ^ Sneguročki, zgodba o silni ^SsflWriS bridkobi in grozi pa obenem neprekosljivi lepoti, hrepenenju in razočaranju ... Ob zgodbi bodo zaživele in se iskrile Čudovite ruske jt baladne pesmi. f M' j16Г- ' Vstopnice TIC Žalec, 710 04 34, BÖ in zkst-zalec.kupikarto.si TT1 =, "S" M4™™" K Me Varuhinja človekovih pravic v Celju Sreda, 3. 12. 2014 Pogovor z varuhinjo in svetovalci ter prijava kršitev Kje: Mestna občina Celje Prijave na pogovor na 080 15 30 do 2. 12. 2014 do 12. ure 19.00 Anin dvor Rogaška Slatina Vokalna skupina Vitis letni koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Spomin na Malgaja koncert domoljubnih pesmi oddelek Glasba - film Četrtek, 20. november, ob 17. uri Matic Majcen: Življenje in delo Stanleyja Kubricka študijska čitalnica Četrtek, 20. november, ob 19. uri Praznujte z nami Dan slovenskih splošnih knjižnic Večer z Lilo Prap in Borijem Zupančičem knjižnica pri Mišku Knjižku Četrtek, 20. november, ob 10. uri Praznujte z nami Dan slovenskih splošnih knjižnic Tatjana Kokalj: V deželi raznolikih zgodb Univerza za tretje življenjsko obdobje Ponedeljek, 24. november, ob 17.30 Kdo so moji predniki in kaj izraža moja moja pisava. Predava: Marjana Jazbec knjižnica pri Mišku Knjižku Torek, 25. november, ob 18. uri Predavanje za starše: Svoboden, a ne razvajen otrok. S starši se bo pogovarjala univerzitetna diplomirana psihologinja Alenka Tacol. knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 26. november, ob 17. uri Pravljica pri mišku knjižku, pravljične dogodivščine z Mojco Levstikova dvorana Četrtek, 27. november, ob 17. uri Delavnica izdelovanja prazničnih voščilnic (Društvo upokojencev Teharje) oddelek Glasba - Film Četrtek, 27. november, ob 17.30 Dr. Dušan Rutar: Psihoanaliza in film 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Milan Jesih: Triko, ena dejanska burka zaključna predstava v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 19.30 Kulturni dom Vransko Češpe na figi komedija za gledališki abonma in izven 20.00 Celjski dom_ Ples knežjega mesta plesni večer z izbrano plesno glasbo v živo 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Damir Kukuruzović Django group džez koncert 20.30 Krčma TamKoUčiri Celje She & The young ones koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Recycleman (ex AliEn) koncert 20.30 Terme Dobrna Stand up večer smeha z Lucijo Čirovič 21.00 Dvorana Golovec Celje Kad bi bio Bijelo dugme z Alenom Islamovičem koncert 21.00 Rdeča dvorana Velenje Skupina Tabu tradicionalni koncert 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Džez večer s skupino Sekstakord NEDELJA, 23. 11. 15.00 Slomškova dvorana Dobrna Mož moje žene komedija, Gledališka skupina KUD Šmartno v Rožni dolini 18.00 Dom kulture Velenje Vabilo na ples z Bosno in Hercegovino multimedijsko-glasbeno-plesna prireditev PONEDELJEK, 24. 11. 16.00 Knjižnica Podčetrtek Ustvarjalna delavnica za otroke praznično ustvarjanje za otroke 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kdo so moji predniki in kaj izraža moja pisava predavata: mag. Marijana Jazbec in Rajmund Lampreht 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev Access Bars tehnike predavanje z delavnico bo vodila Daria Doreni TOREK, 25. 11. 15.30 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje ter komornih skupin 18.00 Osrednja knjižnica Celje Svoboden a ne razvajen otrok predava: Alenka Tacol, dipl. psih. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pogum in svoboda predstavitev filmskih in literarnih del učencev osnovnih šol Šentjur in Dobje 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Divji vzhod Indije in živahna Kolkata potopisno predavanje Jerice Koren 19.19 Mestna knjižnica Velenje Sanjski dnevnik knjigo bo predstavila prevajalka Mea Valens 19.30 Dom kulture Velenje Boris, Milena, Radko beli abonma in izven; SNG Drama SREDA, 26. 11. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Srčni pozdrav iz bojniga polja brezplačno javno vodstvo avtorjev po razstavi 17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Ustvarjalne delavnice za otroke 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vojna po vojni -begunstvo Hilarija Tofana predavanje dr. Mateje Ratej 18.00 Kulturni dom Liboje Hop v pravljico lutkovna predstava Kulturnega društva Smeško 18.00 Velenjski grad_ Razžarjeni pogled odprtje fotografske razstave Tihomirja Pinterja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pravljični večer za odrasle z gostom iz Švedske 19.30 Narodni dom Celje Klavirski trio Cleonice koncertni abonma 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec 1002 Vrtiljak polk in valčkov koncert s predstavitvijo knjige Toneta Vrabla 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov 19.30 Kulturni center Laško Moški pevski zbor Laško letni koncert 20.00 Thermana Park Laško Pianino večer z Georgom Društva vabijo ČETRTEK, 20. 11. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepši kraj, hiša, kmetija v Občini Žalec zaključna prireditev projekta; igra ansambel Donačka PETEK, 21. 11. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 20-letnica društva Savinjskih vinogradnikov PONEDELJEK, 24. 11. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Tečaj čudežev vodi: Aristid Havliček-Tili TOREK, 25. 11. 10.00 in 16.00 Galerija Velenje Arhitekturni kotiček brezplačno svetovanje s področja arhitekture Dobrodelne prireditve 20.00 Narodni dom Celje Dobrodelni ples Rotary kluba Celje sredstva so namenjene za štipendije ter za pomoč ranljivim skupinam in posameznikom 20.00 Dvorana Golovec Celje Klic dobrote dobrodelni koncert; sredstva so namenjena za družine v stiski po vsej Sloveniji Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Vidno nevidno: sodobni viri tesnobnega v fotografiji, do 30. 11. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 29. 11. Galerija Kvartirne hiše Celje: likovna razstava Jane Kvas O, krasni dnevi, do 30. 11. Galerija AQ Celje: razstava slikarskih del Jureta Cvitana, do 4. 12. Galerija Plevnik - Kron-kowska Celje: razstava Land of dreams umetnice Bojane Križanec in kitajskega umetnika Wan Li Ya, do 27. 11. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Slehernik v fotografiji različnih avtorjev, do 30. 11. Teozofska knjižnica Alme Karlin: razstava del Nickolasa Roericha, do 15. 12. Galerija Mercator centra Celje: razstava del Amine Kolarič, članice likovne skupine »Prijatelji« iz Celja, do 17. 12. Galerija Železarskega muzeja Teharje: slikarska razstava Konrada Topolovca, do 30. 11. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Kola-reka Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Maestral Tine Konec, do 21. 12. Galerija Velenje: Distinkcije, prostorska postavitev, Anže Jur-kovšek in Jure Markota, do 29. 11. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez Jovan, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Zidovi iz mešanice gline, peska, slame in vode Ta način gradnje je preizkušen že skozi tisočletja. Požarno in potresno je mešanica gline, peska, slame in vode zelo odporen material, saj slama deluje kot armatura. Cela zgradba je narejena v »enem kosu«, med seboj je povezana, tako ni šibkih točk in stikov, kot na primer pri gradnji z opeko. Bivalno ugodje je izjemno, saj je stavbni ovoj paroprepusten, glina pa uravnava vlago, deluje pa tudi antialergeno. Poleti masivni zidovi čez dan akumulirajo toploto, zato je v stavbi prijetno hladno. Čez noč pustimo okna odprta in zidovi oddajo toploto nazaj. Pozimi pa masivni zidovi akumulirajo toploto nizkega južnega sonca ali od peči in jo potem počasi oddajajo spet nazaj v prostor. V taki stavbi nas ne greje toliko topel zrak, temveč toplotno sevanje ogretih masivnih sten. Zrak v prostoru je hladen, zato lažje dihamo, a nam je še vedno lepo toplo. Vidimo, da je bivanje v taki hiši v vseh letnih časih res izjemno. Kdo bi si mislil, da imamo najboljši material za gradnjo in bivanje marsikje kar pod našimi nogami in to v izobilju. Omenjena gradnja nam omogoča nešteto možnosti, saj lahko zmes poljubno oblikujemo, to je hiša - skulptura. V notranjosti lahko iz zmesi naredimo niše, konzole za sedenje, postelje, okraske in umetnije. V primeru, da si čez čas zaželite novo okno, vrata ali dodati stavbi še en prostor itd., je izvedba enostavna: del zidu namočite, da se zmehča in naredite želeno spremembo. Ko se posuši, bodo zidovi spet trdni kot beton. Ima pa ta način tudi nekaj slabosti, gradnja je nekoliko počasnejša. Taka gradnja je ena najstarejših in najbolj razširjenih na planetu. Najdemo jo skoraj povsod, še posebej v Afriki in Aziji. V Sloveniji se je na ta način gradilo predvsem v Prekmurju - butana hiša. Postopek gradnje_ Na temeljih gradimo zidove iz mešanice gline, peska, slame in vode; zmes zmešamo v mešalcu ali steptamo z nogami. Izdelujemo zidove debeline 30 cm do 90 cm. Ko se zmes strdi, postane trda kot beton. Gradimo lahko na več načinov: - Zmes enostavno nalagamo pest za pestjo in tako gradimo zidove, na dan lahko sezidamo do 30 cm višine. Čez noč se zid nekoliko posuši in naslednji dan lahko nadaljujemo. Zid z rezilom nato po zunanji strani porežemo, da je bolj raven. - Zmes lahko tudi nabijamo v leseni opaž. Ko opaž zapolnimo, ga premaknemo višje in tako naprej, takšni zidovi so bolj ravni. - Če hočemo boljšo toplotno izolativnost, lahko zidove gradimo z vmesnim praznim prostorom, v katerega damo žago-vino ali slamo. Okna in vrata vgradimo sproti. Na vrh nosilnih zidov se postavi poljubno ostrešje in streho. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato-apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Na ta način se lahko gradi tudi večeta-žne stavbe. Energijska varčnost S pravilno mešanico, pri kateri se doda več slame ali z gradnjo zidov z vmesnim izolativnim slojem se lahko doseže nizko-energijske ali pasivne zahteve. Ilovica in slama ter lesena nosilna konstrukcija Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj kombinacija ilovice in slame uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo. Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več ravneh in na več načinov: telesno, umsko, čustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves čas bivanja v takšni stavbi. Možne so vse oblike gradnje, z različnimi strehami, ravnimi ali poševnimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, ga teriale, ki jih imamo v izobilju: les, slamo, ilovico itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostrešje, pode, pohištvo. Ilovico lahko uporabimo kar iz gradbene jame na parceli, samo presejemo jo ter po potrebi dodamo mivko. Po preteku življenjske dobe, ki za tak objekt preizkušeno znaša stoletja, ne bo težave s reciklažo. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji - tako jih vrnemo naravi brov, nosilcev. Uporabi se lahko masivne ali lepljene lesene elemente, med te lesene elemente pa se po obodu stavbe položi slamnate bale v obliki kvadrov. Ponavadi se uporabi slamnate bale širine 40 cm. Pusti se odprtine za okna in vrata, omete pa se izvede na slamnate stene. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato-apneni. da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko naredi ročno ali strojno. Postopek zidave pa se potem na gradbišču z dvigalom enostavno zloži in med seboj poveže. Elemente lahko pripravljamo na toplem in suhem in v bližini gradbišča (premična delavnica), tako pridobimo tudi pri natančnosti in hitrosti. Na ta način se lahko gradi tudi večnadstropne stavbe. Gradnja se lahko izvaja tudi montažno. V tem primeru v delavnici pripravijo lese- V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo. Energijska varčnost je odlična in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske VSI NAŠI MOJSTRI 23 Če želite oglaševati % v rubriki B/ Vsi naši mojstri, % p°Wičite: 031692-860 ?MLjfld SERVIS PLIlCCA Td.: 011 m 029 \)L. M. Qrwenirouh 1, Nova vas, 3000 Cdje www.sivil^^yisflito SOLNI Јшлггдотш^н in van jenih okLacil Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITI/I GROBOV, DELO BREZPLAČNO! OGRAJE KOCEVAR ww.ograje.com ((080 23 02 PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ujujuu.strüjeplastika.SL ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7481 031 +386 3 7481 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET Terapija traja eno uro. Predhodno se je potrebno naročiti na tel. 031566 262 vsak dan med 17.00 in 20.00 uro. www.centerzdravja.netprodaja@centerzdravja.net Lepota varnosti, j fALACUE VERHOV "4 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti vezava dokumentov. izdelava vizitk. izdelava koledarje»,_ termična obdelava (plastificiranje) formata do širine A3 in dolžine po želji. TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na najnovejšem stroju KIP NOVO! П Z vami že 20 LET. nnn"3t IZVEDBA VODOVODNIH IN GENTRAIMIH UUU I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC MSnUCUE VERHOVŽEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov AVTO M E H AN IK A - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesto v Debro 1,3270 Laško IZPUŠNIH SISTEMOV na/ 734 26 61 HITRO KVALIIbINU" П11 «w» • 11ПППМП1 ^OPRAUNKA ZVESTOBE: lMß/ШШШ dj.00-1 jlOOsobotaod 8Ј0-12.00 r "N ш\ harmani iadama ' *___S salon оргвтв in storituB Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčii, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, siikopieskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic -lo% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 I 031 311 640 | info@iarmonijadoma.si Sveti EnB Organizira zaključke leta za manjša podjetja in zaključene družbe do 20 oseb Vsak petek prekajene krače in kranjske klobase s prilogo Naročila sprejemajo osebno alf po tel.051250 717 24 ZANIMIVOSTI Prepričala National Geographic Zaradi enorogega srnjaka ji je zvonil telefon brez predaha ... Avtoportret iz časov, ko je Eva Klevska že davno zamenjala svojo prvo minolto s canonom. V Sloveniji imamo odlične fotografe, ki posnamejo veliko čudovitih fotografij, a kaj, ko doma njihovo delo ni cenjeno, saj skoraj ni medija ali založbe ki bi imela ustrezen proračun za plačilo fotografij. »Še več, fotografije preprosto spregledajo. Tako je bilo pred kratkim, ko je kolega posnel odlično fotografijo nevihte, a smo Slovenci izvedeli zanjo šele, ko so jo objavili mediji v tujini,« pravi Celjanka sredi 30. let, ki dela in objavlja pod imenom Eva Klevska. Tudi njen posnetek lobanje enorogega srnjaka je dokaz za to. Ko ga je National Geographic (NG) prejšnji teden objavil na svoji spletni strani, ji je naenkrat telefon zvonil brez predaha ... A sicer je življenje drugačno. Eva vse življenje živi s fotografijo, in če ji je bila v otroštvu zgolj v veliko veselje, kot odrasla od fotografiranja živi. »Je eden od mojih treh poklicev, preostala sta pisanje in ilustratorstvo.« Eva na trgu Ko vzame v roke fotoaparat, je najraje portretna fotografinja. Samokritično pravi, da najboljše portretne fotografije posname na ulici, v parku, na delovnem mestu ... skratka v okolju, kjer se ljudje počutijo domače in se tako tudi vedejo. Znajde se kot reporterska fotogra-finja, uživa, ko spremlja in v objektiv lovi kulturne dogodke, precej manj - a tudi tega se loti - ob športnih igriščih. Med njene delovne naloge sodi tudi izdelava katalogov, čeprav priznava, da se je ob njih drži smola. »Če bi jih v celoti lahko naredila sama, bi bilo to idealno delo.« Eva je namreč tudi oblikovalka, svoja besedila in fotografije pa dopolnjuje še z risbami. A pri katalogih se takšna priložnost pojavi le redko ... Bolj vsakdanje je namreč, da naročnik ne ve natančno, kakšen izdelek si želi, potem pa vselej kdo iz ekipe poda novo, drugačno idejo in na koncu je celota takšna, kakršna pač je. Eva priznava, da ni človek za skupinsko delo. Zadnje čase najraje dela za enega naročnika, pred začetkom dela pa se z njim temeljito pogovori o tem, kaj želi, do kdaj morajo biti fotografije narejene in kakšni so plačilni pogoji. »A žal tudi ustni dogovor ni dovolj, zato je najbolje vse zapisati,« še pravi in dodaja, da so jo do tega, da je zdaj na trgu povsem samostojna, pripeljale slabe izkušnje. Tudi po nasvetu soproga, ki ji po- maga pri urejanju poslovnih zadev, se zanjo delo začne šele, ko ima pisno potrditev, kaj naročnik želi od nje. Eva in Japonci Eva se fotografiranju ne bi nikoli odrekla. Pravi, da je fotoaparat njen stalni spremljevalec vse od predšolskih let, ko je doma v predalu odkrila prvega. »Če danes pomislim, je bila tista minolta pravzaprav majcena, a ko sem si jo obesila okrog vratu, me je vlekla k tlom,« se nasmeje. Brez nje ni šla nikamor več in tudi mamine pripombe, češ »poleg Japoncev toliko in na tako različnih krajih fotografira le še naša Eva«, nanjo niso vplivale. A ne le v družini, že kot šolarka je vestno dokumentirala tudi dogajanje v razredu in na šolskih izletih, fotoaparat pa je postal njen zvesti spremljevalec za vse življenje. Eva in enorogi srnjak Čeprav bo fotografija eno-rogega srnjaka v slovenski izdaji revije NG objavljena šele v decembrski številki, močno odmeva že vse od objave na spletni strani. Enorogi srnjaki so namreč zelo, zelo redki, takšnega, kakršen je ta, doslej še ni bilo. Rogovje si je verjetno poškodoval, ko sta bila rogova šele v nastavku, v »mahu«, kot pravijo lovci, saj se sicer ne bi tako lepo zarasla. A srnjaki s polomljenim enim rogom oziroma poškodovanim rogovjem vseeno niso redkost. Do poškodb najpogosteje pride med prskom, v času gonitve, ko se srnjaki borijo za naklonjenost samic. »Če pogledamo malo po stenah lovskih sob, je med raz-obešenimi trofejami precej lobanj srnjakov z >zanimivim< rogovjem,« pravi Eva. Svet zelene bratovščine ji je približal soprog, ki je tudi lovec, sama pa ga, ob tem da je vodnica lovskega psa, spremlja skozi fotografski objektiv. In od tod do fotografije, ki zadnji teden odmeva v slovenske javnosti, je bil le korak. Na terenu posneta fotografija lovca, ki v rokah drži enorogo lobanjo avgusta ustreljenega srnjaka, je navdušila urednika NG. Eva je zatem prvotnemu posnetku dodala še studijske fotografije lovske trofeje. Te nazorno prikazujejo, kako se je krona odlomljenega roga skoraj povsem zrasla s krono preostalega in je z leti - ustreljen srnjak je bil verjetno star tri leta - postopoma postala enovita, le rahlo ovalna. IVANA STAMEJČIČ Foto: EVA KLEVSKA Nogometni strateg v ospredju stran 27 Zgodbe s Celjskega -Št. 47 Gf 20. 11. 2014- Igor Karlovšek tudi o knjigi Odvetnik strani 34-35 PORTRET Smučarska družina Zgoznik se že nestrpno ozira za snegom. Z leve: Alenka, Evgen, Vera, Slavko, Vita in Lovro Včasih smučam hit', včasih pa počas' Družina Zgoznik iz Celja: pravi smučarski odvisniki Ena od dragocenih popotnic, ki jih starši lahko dajo svojim otrokom, je zagotovo veselje do gibanja. A ne takšno, da sami ležijo doma na kavču, temveč da so za zgled, da skupaj z otrokom preživljajo ure v naravi, med rekreacijo. Če je tako »zastrupljena« že tretja generacija, je to vsekakor vredno občudovanja, sploh za nas, ki ne vidimo nobenega veselja v vijuganju po belih poljanah. Za družino Zgoznik iz Celja pa je to nujna sestavina življenja. Zato ne preseneča, da si Vera in Slavko Zgoznik, ki je letos dopolnil že osmo desetletje, vsako leto kupita sezonsko karto za smučanje na Rogli. S »ta mladimi« - sinom Evge-nom, njegovo ženo Alenko ter z otrokoma Vito in Lovrom -se med počitnicami odpravita še na tedensko smuko v tujino. Dokler bo zdravje, se zimskim radostim ne bosta odpovedala, pravita dolgoletna smučarska navdušenca, učitelja smučanja in sodnika, ki sta prvih spretnosti na snegu naučila številne mlade, tudi sina, kasneje še vnukinjo in vnuka. Evgen pravzaprav ni imel veliko izbire, še povsem majhnega sta ga postavila na smuči. Prve tovrstne korake je delal na Muti, saj je bila Vera tam učiteljica. S Slavkom sta bila pionirja smučanja v kraju in mnogim za zgled. Poškodbe ga niso ustavile Ko sta si zgradila hišo na Polulah, sta se leta 1966 preselila nazaj v domači kraj. Oba namreč izvirata iz bližnjega je tekmoval na tekmah in bil v raznih društvih, od železničar-skega, Izletnika do Uniorja, kjer je še danes. »Kot mlad tekmovalec sem bil v začetku 50. let republiški prvak v smuku. Od takrat se še vedno vidijo poškodbe obeh palcev na rokah. Proga je bila namreč zelo ledena in s številko 127 sem pridivjal na cilj, zato se nisem mogel ustaviti. Imel sem najboljši čas, toda podrl sem leseno ograjo in padel čez nasip ter si izpahnil oba palca. Ker se nisem zdra- Evgen: »Če prekle padajo, ravno ne gremo, če je minus, pa ni težav...« Pečovnika in se poznata že iz otroštva, povezalo pa ju je tudi smučanje. Slavko se spominja, da mu je brat pri petih letih naredil prve smučke iz delov soda. Na deščice je pribil gumijaste trakove, smučal pa se je v gumijastih škornjih. »Brat je videl, da hitro napredujem, zato je na Grmadi posekal javor, ki je rasel v smeri krivin, in mi naredil smučke.« Po vojni vil, sta ostala deformirana. To me ni ustavilo, tekmoval sem naprej, nato opravil še izpit za vaditelja in učitelja smučanja ter za sodnika.« Še lani je sodil na tekmah. Otroke navduševala za smučanje Vera je tudi zgodaj začela in bila med petimi fanti edino Slavko: »V Kranjski Gori smo v začetku 70. let sodelovali na prvem družinskem tekmovanju. Vero sem podučil, kako naj pelje, da bo čim hitrejša. Oba z Evgenom sta herojsko zvozila progo, sam pa sem pogrnil, se hitro pobral in kljub temu smo bili sedmi. Kaj bi šele bilo, če ne bi padel?« dekle, ki je bilo vedno dobrodošlo na belih strminah. Kljub zelo enostavni opremi je znala dobro smučati. »To me je vedno veselilo. Kasneje sem otroke v šoli učila smučanja na okoliških gričih in naučila tudi Vito in Lovra.« Ko je naredila vaditeljski izpit, je kot učiteljica v polulski šoli prevzela tudi šolo v naravi. Najprej so skupine šolarjev hodile na domače terene, potem tudi za cel teden na večja smučišča. Po opravljenem sodniškem izpitu sta s Slavkom hodila na tekme. »A ne zato, ker ne bi smel sam hoditi okrog,« hitro doda. Bele planjave so bile pač privlačne za oba in še danes na kakšni tekmi pomerita svoje moči. Na smučarskem dvoboju mest Celje in Zagreb, ki bo prihodnje leto že 80., bosta zagotovo spet na progi. Pionirski prvak Po prihodu v Celje so Evgena poslali na tečaj Smučarskega društva Izletnik na Celjsko kočo. »Učil me je Jože Švegl, prvi profesor smučanja v Celju. Naučil me je tehnike in ko sem na koncu tečaja zmagal, so me povabili v klub. Nato sem tekmoval in bil večkrat občinski prvak.« Zmagoval je na mnogih tekmah, bil je tudi jugoslovanski pionirski prvak v veleslalomu. Ko je šel v srednjo šolo v Maribor, je nehal tekmovati. Na ta čas spominjajo le še diplome in pokali. Z Alenko sta bila takrat že skupaj in ker je znala le osnove smučanja, je Evgen mislil, da je za poučevanje dovolj, če zna sam dobro smučati. »A sem videl, da ne gre. Domače je najtežje učiti,« pravi. Zato je kmalu opravil tečaj za učitelja smučanja in danes je aktiven v društvu Snežak, čeprav ima kot podjetnik in predavatelj na dveh fakultetah že sicer veliko obveznosti. Padanje in plug »Najprej so me naučili, kako se moram pobrati, ko padem. Cel dan sem padala in se pobirala, saj je bil Evgen strog učitelj,« se skupnih smučarskih začetkov spominja Alenka. Nato so jo učili vsi trije Zgozni-kovi vsak po malem in z vztrajnostjo je razvila »svoj slog«, kar pomeni, da se zna lepo počasi peljati po vsakem terenu. »Kaj mi je preostalo drugega, če pa sem prišla v družino, kjer za smučarijo vstanejo ob treh zjutraj! Če kdo od njih kritizira mojo vožnjo, jim povem, da so bili oni moj učitelji in da je to rezultat. Potem so kar tiho,« malo za šalo, malo zares pove Alenka. Morda je bilo zato pri Viti, ki študira na filozofskih fakulteti v Mariboru, drugače, saj je šla po dodatno znanje v tečaj. Kljub temu brez očetovih glasnih navodil, ki so odmevala čez celo smučišče, ni šlo. »Naučila sem se kar fino smučati in to rada počnem. Ko sem imela poškodbo kolena, mi je manjkala ta aktivnost,« priznava in dodaja, da je najlepše zgodaj zjutraj, ko si prvi na smučišču. Sicer pa je bila od nekdaj v gibanju: več kot 10 let je plesala balet, zdaj pa jo je zasvojilo poučevanje skupinske vadbe, in to bi rada počela v prihodnje. »Be-ka-ka« Zdi se, da se osmošolec Lovro še najmanj zanima za smučanje. »Bolj ko se je ata drl, bolj je on šel po svoje,« opiše njegovo učenje Vita. Hitrostno drsanje ga precej bolj zanima, saj je uspešen v celjskem klubu, edinem tovrstnem pri nas, in zato se udeležuje tekmovanj tudi v sosednjih državah. Od vsega smučanja ima Lovro še najraje družinska druženja popoldne in zvečer. Sploh ko so vsi člani družine treh generacij na tradicionalnem smučanju v avstrijskem »Be-ka-kaju«, kot sami pravijo smučišču Bad Kleinkirchheim. Ta jim je še posebej ljub, saj ima odlične proge, a tudi terme ter wellness. Sicer pa prednost tujih terenov pred domačimi vidijo v daljših in širših progah, kjer se resnično naužiješ smuke. Pa četudi si kot Vera, ki jo morajo kakšen dan vsi čakati, da ima tudi ona dovolj ... To so trenutki, ko se družina še bolj poveže. V vsakodnevnem tempu je namreč premalo časa za pogovor ob dobri hrani in pijači, za partijo taroka ali večerni sprehod. Za vse to pa se splača naučiti tudi smučati . TATJANA CVIRN Foto: GrupA Vera: »Če ne bi imeli veselja, ne bi vztrajali. Resda je smučanje v tujini šek, če ti to nekaj pomeni, pa to odtehta. Malo varčuješ, pa je...« Alenka: »Ali pa imaš 20 let is vo bundo...« 26 PORTRET Knjige brez bralcev so mrtev kapital Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo poklepetali z bibliotekarko Ireno Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec 20. novembra že tradicionalno praznujemo dan slovenskih splošnih knjižnic. Zadnja leta ob njihovem osnovnem poslanstvu - posredovanju in izposoji knjižnih in neknjižnih gradiv - vedno bolj postajajo informativna in kulturna središča. Živahnega dogajanja pa ne bi bilo brez strokovno usposobljenih knjižničark. Med njimi je tudi bibliotekarka Irena Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki svoje znanje in ljubezen do knjig med obiskovalce prenaša že trideset let. Knjižničarsko pot je začela v Osrednji knjižnici Celje, kjer je po študiju opravljala pripravništvo. Po devetih mesecih usposabljanja na prav vseh oddelkih, kar ji je prineslo ogromno znanja in izkušenj z različnih področij, se je kot prva poleg takratne direktorice zaposlila v povsem novi žalski knjižnici. Žalčani so občinsko matično knjižnico, kot se je takrat imenovala, ravno v sredini 80. let prejšnjega stoletja iz skromnih prostorov v stanovanjskem bloku preselili v nove, večje in svetlejše prostore Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer domuje še danes. Kartončki in police Knjižničarska dejavnost se je v zadnjih treh desetletjih močno razvila. Napredek, ki ga nikakor ni mogoče prezreti, še posebej občutijo knjižničarji. Če je bilo njihovo delo nekoč, kot se spominja Štusejeva, fizično precej naporno, je danes njihova po- zornost v prvi vrsti usmerjena v številne storitve. V prvih letih službovanja Štusejeve knjižničarski računalniški sistemi še niso bili razviti, zato so ključno vlogo imeli kartončki članov in evidence izposoje. »Knjižničarji nismo imeli nobenega pravega nadzora, katera knjiga je izposojena in katera ne. Med policami smo tekali sem in tja ter iskali gradivo,« pravi. Danes je delo v knjižnicah zaradi podpore knjižničarskega računalniškega sistema, katerega zametki v Sloveniji segajo v konec 80. let oziroma začetek 90. let prejšnjega stoletja, povsem drugačno. Člani lahko iz domačega fotelja brskajo po knjižnih policah v vseh slovenskih knjižnicah in si v njih rezervirajo gradivo, če so seveda njihovi člani. In prišli so računalniki Prehod na računalniško podprt sistem je bil za knjižničarje vse prej kot lahek, saj je od njih zahteval ve- liko znanja in potrpljenja. Prav vsak izvod gradiva so morali v računalnik vnesti ročno. Zametki aktivnega ukvarjanja z računalniško obdelavo gradiva v žalski knjižnici segajo v leto 1990. Sprva je bilo to v zasebno izdelanem programu, ki ni bil uspešen, kasneje v programu Vir, od oktobra 1994 v programu Molj in od leta 1995 v Cobissu, ki ga danes uporabljajo vse knjižnice po Sloveniji, uporabniki pa si brez njega ne znamo več predstavljati iskanja želenega gradiva. »Knjižničarji smo naenkrat postali vsevedni. S pomočjo obstoječega programa lahko pridobimo številne različne izpiske, ki pomagajo tako nam pri našem delu kot uporabnikom«, še dodaja Štusejeva, ki poleg tega kot njegovo glavno prednost izpostavlja preglednost vsega gradiva. Knjižnice zaradi tehnološkega napredka vse bolj postajajo informacijska središča. Kljub temu da glavnino dela, tako kot tudi na drugih področjih sodobne družbe, opravijo računalniki, je po besedah Štusejeve pri vsem tem še vedno ključna vloga knjižničarja. »Ljudje potrebujemo stik s sočlovekom bolj kot kadarkoli prej. Bralci v knjižnico ne prihajajo zgolj zaradi izposoje knjig, temveč tudi, da poklepetajo, poiščejo nasvete in izmenjajo izkušnje. Knjižničarji se jim z veseljem posvetimo, če le imamo čas. Pripravljeni »Knjige, če so zgolj na polici, so mrtev kapital. Knjižnice se zato vedno bolj trudijo postajati informacijska središča in kulturni centri ter želijo pritegniti vedno več uporabnikov,« pravi bibliotekarka v katerih se skrivajo neštete zgodbe. Z nekoliko manj navdušenja se lotevajo administrativnih nalog, ki jih je vse več. »Nekoč so bile knjižnice financirane na podlagi števila prebivalcev, danes se morajo za finančna sredstva potegovati z različnimi projekti in se neprestano dokazovati, v kolikšni meri jim je uspelo uresničiti zastavljen program. Vse to za sabo potegne goro administrativnih postopkov.« Knjižnice se v zadnjih letih vse bolj zaradi gospodarske krize soočajo z zategovanjem pasu. Pred dvajsetimi leti so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec kupovali po pet izvodov posameznih leposlovnih knjig, zadnjih in pisateljica Irena Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. moramo biti tako na uporabnike, ki brskajo zgolj po elektronskih bazah, kot na tiste, ki ostajajo zvesti klasičnim izdajam knjig.« O redu in varčevanju Ena glavnih prednosti dela knjižničarjev po besedah Štusejeve je prav delo z ljudmi in seveda s knjigami, nekaj let po tehtnem premisleku knjižnico bogatijo s po enim naslovom oziroma v primeru mehke vezave s po dvema. Neizogibno varčevanje pomeni, da so čakalne dobe za posamezno gradivo daljše, kot so bile pred leti. V knjižnici je bolj kot karkoli drugega pomemben red, saj le tako lahko gore različnega grdiva ostanejo pregledne in obvladljive. In prav zato ni nenavadno, da nemalo sivih las zaposlenim povzročajo uporabniki, ki po prebiranju knjige malomarno odložijo na napačno polico. Knjige so namreč po vsem svetu v knjižnicah urejene po UDK-sistemu oziroma univerzalni decimalni kvalifikaciji. Obiskovalec tako lahko najde knjige tudi, če ne razume jezika, saj so te razporejene na podlagi desetiškega sistema, pri čemer vsaki vrsti gradiva pripada druga številka. Bralna kultura vedno boljša Nemalokrat se v javnosti pojavljajo trditve, da ljudje beremo vedno manj. Irena Štusej pravi, da tega v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ne opažajo. Vsako leto imajo namreč več izposojenih knjig in obiskovalcev tako v čitalnici kot na prireditvah. Srednješolci največ posegajo po knjigah za domače branje in gradivu za seminarske naloge, med vsemi generacijami pa prevladuje predvsem izposoja leposlovja. Knjižnice želijo svoje uporabnike pritegniti na različne načine. V žalski je eden najbolj razširjenih in uveljavljenih bralni projekt Savinjčani beremo. Letošnja osma sezona bralne značke za odrasle, v kateri vsako leto pri prebiranju knjig sodeluje vedno več Spodnjesavinjčanov, se je že tradicionalno začela danes, na dan slovenskih splošnih knjižnic. Po uspešni bralni znački za odrasle so k sodelovanju lani prvič pritegnili tudi vrtčevske otroke in njihove starše. V bralnem projektu, namenjenim otrokom od dveh do šestih let, letos sodeluje kar 570 najmlajših iz Spodnje Savinjske doline. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Njena je tudi Ela Bibliotekarka Irena Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec se v prostem času ukvarja tudi s pisanjem. Leta 2009 je izdala zbirko kratkih zgodb za odrasle z naslovom Punčka in lani še otroško slikanico z naslovom Nikolika. V njeni beri literarnih del ne manjkajo niti eseji. Prav zaradi tega ima še poseben posluh do slovenskih avtorjev, katerih dela obiskovalcem knjižnice poskuša še posebej približati. V zadnjem času je poskrbela tudi za to, da na račun dogodivščin v knjižnici ne manjka smeha. Napisala je vsem dobro znano mo-nokomedijo Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici, v kateri na zabaven način skozi čistilkine oči prikazuje dogajanje v ustanovi knjig. INTERVJU 27 Nogometni strateg v ospredju Trener celjskih nogometašev Simon Rožman je povezal izkušnje in mladostno zagnanost varovancev Redkost je, da v ospredje stopi trener, ki ima zgolj 31 let. To je uspelo nogometnemu strategu Simonu Rožmanu. Njegovo moštvo ni osvojilo nobene lovorike, toda trenutno celo blesti v 1. slovenski nogometni ligi, v kateri zaseda drugo mesto. Še v prejšnji sezoni se je otepalo zadnjih mest in se krčevito borilo za obstanek, poleti pa je - ob le nekaj spremembah - postalo povsem drugačno: poletno, hitro, igrivo, a obenem odločno, agresivno, trdno in nenazadnje, kar je najbolj pomembno, uspešno, seveda kar se tiče osvajanja točk. Trenutno je hit državnega prvenstva. Simon Rožman je pred začetkom sezone pohvalil pogoje za delo, izpostavil dobro načrtovano vadbo, ki je minila brez poškodb, poudaril, da je ekipa za 30 do 40 odstotkov boljša, kot je bila v prejšnji sezoni, in napovedal, da bo presenečenje sezone. Dodal je, da bi bilo preveč drzno pogledovati proti najvišjim mestom. Morda je izkoristil tudi dobro delo predhodnikov, Miloša Rusa in Marjana Pušnika, ki sta bila neizprosna do mladih nogometašev in njihovih kapric. Izkušnje in mladostno zagnanost svojih izbrancev je spretno povezal v celoto. Celjski klub je po dveh uvodnih porazih sezono nadaljeval z 19 tekmami brez poraza! Na I. gimnaziji v Celju ste bili z Zoisovo štipendijo dvakrat odlični in nato dvakrat prav dobri. Zakaj ste se s temi ocenami odločili prav za fakulteto za šport in ne katero drugo? Od rane mladosti sem bil vpet v šport in moja želja je bila, da bi postal športni pedagog. Res je, imel sem lepe ocene, toda z Zoisovo štipendijo sem jih bil prisiljen dosegati. Denar mi je prav prišel za nakup nogometne opreme. Po diplomi ste se tudi zaposlili kot športni pedagog. Še opravljate to delo? Še, toda zdaj s polovičnim delovnim časom. Vodstvo Osnovne šole Ljubečna mi je šlo na roko, dogovor mi je ustrezal. Pri trenerskem delu nimam ovir. Sodelavci in sodelavke z zanimanjem spremljajo nogometna dogajanja in mi često čestitajo. Kako navdušeni so učenci? Brez pogovorov o nogometu med odmori seveda ne gre. Zelo pestro je. Raziskave o fizičnih sposobnostih slovenskih otrok niso spodbudne. Kakšne so vaše izkušnje? So osnovnošolski otroci še prizadevni, so še primerno razviti za razliko od večine srednješolskih? Še vedno imajo željo po vadbi. Šesto leto spremljam motorični razvoj v šoli. Ni težko ugotoviti, da se povečuje povprečna telesna teža in da upada moč rok. Trend gre zagotovo v negativno smer. V srednjih šolah je, kot mi povedo kolegi, še slabše. Dijaki se želijo izogniti telovadbi. Odraščali ste v specifičnem okolju glede športa, v Štorah, kjer je bila žoga zakon in kjer se je bilo zahtevno uveljaviti v košarki, rokometu, odbojki, kaj šele v nogometu. Je še tako? S prijatelji in z znanci iz več generacij smo zrasli na igrišču. Vsi smo začeli pri Nogometnem klubu Kovinar. Kot otroci smo čakali ob igrišču za mali nogomet, da je bilo odigranih nekaj tekem, šele potem smo lahko stopili na asfalt. Ko se dandanes sprehajam po Štorah, opažam prazna igrišča. Marsikaj se je spremenilo, nogometni klub pa navkljub vsemu Simon Rožman še deluje z vsemi selekcijami. Zelo sem vesel, ker nogomet tam še živi, toda ob pogledu na nekoč polno asfaltno igrišče sem žalosten. V Celju je klubov ogromno, nogometna sta dva, z veliko malčki, kadeti, mladinci. Kakšni so pogoji? Ena večjih pomanjkljivosti Nogometnega kluba Celje, ne le glede vadbe mladih, temveč tudi članov, je zagotovo infrastruktura. Igrišče z umetno travo bi zdržalo tri, štiri ekipe, ne pa osem, devet na dan. Člani uporabljamo igrišče na Skalni kleti, redko Areno Petrol, ki je predvidena le za tekme. Družba, ki skrbi za objekte, se sicer trudi, a moramo razmišljati stopničko višje. Klub že stremi k napredku v tem pogledu. Čeprav ste zelo mladi, za trenerja članskega moštva kajpak, je za vami že dolgoletna nogometna kariera, kajne? V NK Celje sem že deveto leto. Začel sem trenirati najmlajše, selekcijo U6, nadaljeval z U8. Hitro sem se preselil k malo starejšim fantom, pa napredoval še h kadetom in k mladincem. Bil sem tudi vodja Šolskega nogometnega centra Celje. Zelo dobro poznam ustroj kluba glede mlajših selekcij. Obenem sem spremljal delo članskega moštva. Močno sem vpet v delo kluba. Vadili ste torej pravzaprav vse starostne selekcije v celjskem klubu. Ali nekatere fante, ki zdaj še igrajo, poznate do potankosti? Drži. V selekciji do 12 let sem spoznal Benjamina Verbiča. Najina pot se je prepletala, ko je dozoreval. Tadej Vidmajer je prišel v klub pri 14 letih. Malce starejši je bil Andraž Žurej. Če že nisem bil njihov trener, pa sem z razdalje opazoval njihov razvoj. Pot nas je združila v članski ekipi. Imam prednost, ker jih dobro poznam, ne le po nogometni plati, temveč tudi po osebnostni. Prevzeli ste - za tri leta - tudi vodenje Šolskega nogometnega centra Celje. Je postal valilnica talentov? Ob mojem prevzemu je v klubu vladalo slabo finančno stanje. Tudi kadrovska osi-romašenost je bila prisotna. V treh letih je sledil napredek. Vzpostavili smo rdečo nit glede strokovnosti, tudi organizacijsko smo se dvignili. Talenti iz širše okolice in njihovi starši so to spoznali in se nam pridružili. Na podlagi dobrega vadbenega procesa so nekateri že pri članih, nekateri pa trkajo na vrata članskega moštva. Se v Celju dovolj govori o nogometu, razpravlja, »filozofira in debatira«? Ne vem, kako je bilo v prejšnjih letih. Zdi se mi, da so poleti ljubitelji nogometa začeli v nas prepoznavati energijo, željo. Vse bolj so nam naklonjeni, pravijo, da smo hit. Želimo, da bi jih bilo še več na štadionu. Ostajamo skromni. Smo pa veseli, ker smo opazili, da se je okolica odzvala. Drži, da je vzdušje boljše. Toda dvakrat ste premagali Maribor, tudi Olimpijo v Ljubljani, nakar se je na tekmi z Gorico zbralo le 700 gledalcev. Športni prenosi na številnih televizijskih postajah, slabo vreme ali kaj tretjega? Vse skupaj, kajti ob sobotah je na športnih programih kopica vrhunskih tekem, tako nogometnih kot v drugih športih. Med tekmo z Gorico je bilo vreme že hladno, obenem pa je obračun prenašala ena izmed televizijskih postaj. Sto ali dvesto gledalcev več bi že lahko bilo, ne glede na zgoraj našteta dejstva. Želimo pa si povprečje približno 1.500 obiskovalcev. »Šesto leto spremljam motorični razvoj v šoli. Ni težko ugotoviti, da se povečuje povprečna telesna teža otrok in da upada moč rok.« »Pred začetkom priprav smo se z vodstvom kluba odločili, da bomo začeli novo zgodbo. Končno nisem bil le >gasilec<. Prvič sem samostojno vodil ekipo od začetka priprav in sem lahko postavil pravila.« »Bil sem vesel, da mi je tedanji trener Nikola Ilie-vski namenil približno štiri minute. Ob prihodu na zelenico sicer nisem prav dobro vedel, proti kateremu golu napadamo ...« Poudarili smo, da imate le 31 let. A vendar pravkar teče že vaše četrto obdobje na klopi članskega moštva NK Celje. Kako so si sledile vaše priložnosti? Po odhodu Slaviše Stojanoviča sem vskočil za 14 dni in pripravljal ekipo pred prihodom Milana Đuričića. To je bil moj prvi stik s članskim moštvom. Drugi je sledil po odhodu Staneta Bevca. Vodstvo kluba je sestavilo triumvirat z Matejem Vidovičem, Damjanom Romihom in mano. Reševali smo zadevo. V prejšnji sezoni sem po odhodu Miloša Rusa prevzel ekipo in jo obdržal v prvi ligi. Pred začetkom priprav smo se z vodstvom kluba odločili, da bomo začeli »Več kot imaš znanja, lažje pravilno reagiraš,« je prepričan trener celjskih nogometašev Simon Rožman. novo zgodbo. Končno nisem bil le »gasilec«. Prvič sem samostojno vodil ekipo od začetka priprav in sem lahko postavil pravila. Menim, da nam zelo dobro uspeva. Na zadnji tekmi ste premagali Gorico z 2:0, ki jo je vodil Miran Srebrnič, nato pa odstopil. 2. maja leta 2000 ste zabeležili edine prvoligaške minute. Se spominjate tekme v Novi Gorici? Vsekakor. Čeprav sem kot mlad igralec že dve leti treniral s člansko ekipo, sem priložnost dobil šele proti koncu sezone 1999/2000. Vseeno sem bil vesel, da mi je tedanji trener Nikola Ilievski namenil približno štiri minute. Ob prihodu na zelenico sicer nisem prav dobro vedel, proti kateremu golu napadamo ... Trema pri debitantih je povsem logična. Je bilo še kaj »nepozabnega«? Zdi se mi, da ni minilo niti 15 sekund, pa mi je Srebrnič stopil na stopalo. Do konca tekme nisem čutil prsta in sam pri sebi sem si dejal, da tole pač ne bo zame in bolje, da me ni zraven. No, če bi več igrali, morda Celje ne bi izgubilo s 4:0. Vaši soigralci so tedaj bili Križnik, Šumolikoski, Mitič, Bogatinov, Štancar, Goršek, Gorenak, Beranič, Rado-savljevič in Beršnjak, pa tudi Amel Mujči-novič in Sebastjan Gobec, ki sta starejša od vas in sta še vedno v moštvu. Gre za tako pozitivni osebnosti, da težav preprosto ni, čeprav skoraj nič ne igrata? Točno tako. Pred sezono smo z njima sklenili posebna dogovora. »Mujke« je rezervni vratar, pa tudi trener vratarjev, moja »desna roka«. No, »Gobi« je podoben primer, moja podaljšana roka v moštvu, v slačilnici. Mnogim soigralcem je vzor, obenem pa nam, članom strokovnega štaba, precej svetuje. S komunikacijo nimamo prav nobenih težav. Kje bo, s precej ugibanja, Celje na lestvici, ko bo konec sezone? Zastavili smo si uvrstitev na vsaj peto mesto, ne čutimo nobenega pritiska. Igralcem sem dejal, da bomo na lestvico pogledali konec meseca maja. Če se bo ponudila priložnost za najvidnejša mesta, jo bomo, bodite prepričani, vsekakor čvrsto zgrabili. Ste kdaj začutili drobceno težavo pri vodenju nogometašev ali učencev? Zadeva ni preprosta. Hitro se moramo odločiti, nepredvidljive situacije so pogoste. Gre za interakcijo. Skupinska dinamika je nekaj posebnega. Več kot imaš znanja, lažje pravilno reagiraš. Izkušenj še nimam dovolj, zato skušam črpati še več znanja. Fakulteta ponudi določeno znanje, vendar pri pedagoškem delu je odločilna značajska moč. Očitno jo imate. Kaj pa časa za nadgrajevanje? Vzamem si ga. Ko se ne posvečam delu, si ponoči privoščim literaturo. Zanimajo me knjige o psihologiji nasploh, pa tudi izkušnje uspešnih trenerjev, denimo nogometnega Josepa Guardiole in košarkarskega Pata Rileya. Kako je z gledališčem, ki ste ga kot gimnazijec morali obiskovati? Tudi zdaj je tako, ko sem spremljevalec učencev. Sicer pa sem medtem postal ljubitelj stand-up komedij. Kaj pa slovenski filmi? Hit je bil Outsider, nostalgija pa prikliče spomin na Poletje v školjki in na Srečo na vrvici. Od igralcev mi je všeč Tadej Toš, veliko potenciala ima Klemen Slakonja. Ste na svetovnem prvenstvu v Braziliji od katere reprezentance pričakovali več? Sem pristaš nemškega sloga. Iz tistih koncev dobim največ koristnih informacij. Mislil sem, da bodo več postorili Italijani. Ostalo je bilo po pričakovanjih in napovedih. Mora petletni sin Tai, ki že brca za NK Celje, navijati za isti nogometni klub kot vi? Da mora? Morda pa res. No, sva pristaša Barcelone. Včasih sem bil goreč navijač Milana. Je za rdeče-črne igral idol? Celo dva, Ruud Gullit in Frank Rijkaard. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA »Zdi se mi, da so poleti ljubitelji nogometa začeli v nas prepoznavati energijo, željo. Vse bolj so nam naklonjeni, pravijo, da smo hit. Želimo, da bi jih bilo še več na štadionu.« 28 REPORTAŽA Človekova roka blaži urok ledenega oklepa Akcija Obnovimo slovenske gozdove je bila minulo soboto še na 16 lokacijah. Na Celjskem so drevesa sadili tudi na Svetem Jerneju r, . i. . . j v v občini Slovenske Konjice. Prostovoljci po vsej državi posa- Tam so taborniki, prosto- dili na tisoče dreves voljci in gozdarji posadili 1.500 sadik hrasta, oreha in češnje. Konfucij je zapisal, da človekovo življenje izpolnijo tri opravila. Da poskrbi za potomstvo, napiše knjigo in zasadi drevo. Slednjega so se minulo soboto lotili prostovoljci po vsej državi z namenom, da bi obnovili del gozdov, ki so bili poškodovani v letošnjem žledolomu. Akciji, ki sta jo organizirala Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, so se med drugim pridružili v Radečah. Na Magolniku nad Svibnim so pridne roke v zemljo zasadile približno dva tisoč sadik. Vožnja do gozda na okoli 850 metrih nadmorske višine je spominjala na reli tekmovanje. Kolesa avtomobilov so kopala po razmočenem terenu, blato je brizgalo do stranskih ogledal in višje, ovinkom pa kar ni bilo videti konca. Ko so prostovoljci, otovorjeni z orodjem in s sadikami, prisopihali na delovišče, jih je zavila megla, tudi veter jim ni prav nič prizanašal. Pogled na levo in desno je odkril groteskne posledice uničenja. Veter je namreč tam v enem samem dnevu kot domine podrl pet hektarjev gozda. To pomeni, da se je naenkrat na tleh znašlo približno dva tisoč kubičnih metrov lesa. Počasi se daleč pride Obnova gozda po naravni poti bi bila dolgotrajna, lahko bi trajala tudi do trideset let. Sajenje dreves s pomočjo prostovoljcev bo proces delno pospešilo, čeprav bo potrebnih še več dodatnih korakov, je ocenil revirni gozdar Jože Prah. »Doslej smo gozd zaščitili pred divjadjo, kupili smo sadike in jih zasadili, »Drevesa so zelo posebna in najstarejša živa bitja na Zemlji, stara 9.550 let. Verjamem, da tudi z akcijami sajenja znova gradimo pravi odnos do njih,« je dejal Jože Prah. Jože Prah je na zemljevidu pokazal območje, kjer bo s pomočjo zasajenih mladih drevesc ponovno zrasel mogočen gozd. Prostovoljci so sadili bukev, gorski javor, češnjo in smreko. vsako leto bo sledilo še čiščenje. Tudi lastnik je pripravljen vlagati v ta gozd s pomočjo države. Tako bodo naši gozdovi dobili novo energijo, ki jo po poškodbi 25 milijonov dreves zagotovo potrebujejo.« Žledolom se jih je dotaknil Za rovnice ali krampe so minulo soboto poprijeli mladi in stari, manjkalo ni družin z otroki, članov različnih društev, tako Radečanov kot prišlekov iz drugih občin. Iz sosednjega Hrastnika je prišla Antonija Zupančič, ki se je je razsežnost žledo-loma dotaknila med vožnjo po avtocesti, ko se je vračala z dopusta. Ob polomljenih drevesih ni mogla zadržati solz. Da bi bile posledice nesreče hitreje odpravljene, je prispevala denar za nakup sadik, prav tako je zavihala rokave na terenu. »Gozd je dobrina vseh nas in vsi bi morali v zemljo dati vsaj eno sadiko, da bi mu pomagali. Brez gozda ni našega življenja,« je dejala. Po gobe in sprostitev Luknje za sadike so pridno kopali tudi študenti gozdarstva in taborniki. V vrste slednjih sodi Sara Galun, za katero je gozd kot dom. Kot mentorica mlajše tabornike uči, da je treba skrbeti za naravo, sicer se bo slabo pisalo vsem. V gozdu najde sprostitev po študijskih in drugih obveznostih, zanj skrbi na čistilnih akcijah, zato o tem, ali se bo pridružila akciji sajenja dreves, sploh ni premišljevala. Domačin Mirko Šmrgut bo področje, kjer je minulo soboto sadil mlada drevesca, spremljal na svojih sprehodih. Na Magolnik namreč prihaja že od malih nog, torej že približno 60 let. Tja se je med drugim večkrat od- pravil po gobe, žalostna slika opustošene pokrajine pa ga ni pustila ravnodušnega. »Na delovno akcijo se nisem posebej pripravljal, vajen sem dela v naravi,« je dejal mož, ki je doslej sadil večinoma sadno drevje in tudi nekaj gozdnih vrst. Dobrine za vse To, da je gozd na Magolni-ku v zasebni lasti, približno 50 prostovoljcev še zdaleč ni odvrnilo od tega, da ne bi priskočili na pomoč. Lastnik ima sicer res pravico do lesa, gozd pa ponuja še druge dobrine, od katerih imamo koristi vsi. Ker imamo v Sloveniji prost dostop do gozdov, je prav, da prisluhnemo lastnikom v težavah, je poudaril Jože Prah. Taborniki so z akcijo Obnovimo slovenske gozdove želeli opozoriti tudi na to, da gozdovi opravljajo še vrsto ekoloških in socialnih funkcij - čistijo zrak, zagotavljajo zdravo pitno vodo, preprečujejo erozijo, plazove in usade, zadržujejo odtekanje vode, varujejo pred vetrom, izsuševanjem in pozebo ter blažijo skrajne vremenske pojave. Dom nudijo številnim živalim, varujejo našo naravno in kulturno dediščino ter omogočajo zdravo rekreacijo ljudi in sonaravni turizem. Skrb za naslednje rodove Številni starejši udeleženci akcije so povedali, da so drevesa sadili že kot učenci v osnovni šoli. Spomin na mogočno živo bitje, ki se je razvilo iz drobne sadike, mnoge pri srcu greje še danes. Minulo soboto so ponovno imeli priložnost, da so pomagali naravi. Ker drevesa lahko rastejo tudi sto let in več, bodo sadove te akcije uživali njihovi vnuki in pravnuki. TINA VENGUST Foto: GrupA PORTRET 29 Pod krošnje stopa s spoštovanjem Najbolj skrben lastnik gozda s Celjskega je tudi podjetnik, kmet, lovec in strasten navijač »Gozd vidim kot velik vrt, ki ga narava oblikuje sama. Če želimo, da še lepše uspeva, mora za to nekaj prispevati tudi človek,« pravi Adam Jecl iz Šentruperta nad Laškim, najbolj skrben lastnik gozda s celjskega gozdnogospodarskega območja. V lasti ima 35 hektarjev gozdov na hribovju med Resevno, Svetino in Celjsko kočo. Sprehod med debli je zanj sprostitev, pri čemer mu drevesa dajejo tudi kruh. Njegovo družinsko podjetje se namreč ukvarja s proizvodnjo lesene embalaže. Adam Jecl gozd skrbno ureja zaradi treh stvari - kakovosti, količine in videza. Kot pravi, se je skozi pljuča našega planeta lepo sprehoditi, če so poti urejene in če ima vsaka stvar svoje mesto. Da bi ta pomemben ekosistem človek razumel na globlji način, je ekonomsko gledišče premalo, poudarja sogovornik. Potreben je poseben čut. »Gozda namreč ne urejaš zase, ampak za svoje naslednike. Največ pa ob tem narediš za naravo in družbo nasploh. Za širši krog ljudi, ki radi zaidejo med krošnje dreves, se zamudijo v njihovi senci in nabirajo gozdne plodove.« Dela z »andohtjo« Površine, porasle z mešanim gozdom, je dokupoval pred dvema desetletjema. Danes bi bilo to zaradi stanja lesne panoge pri nas skoraj misija nemogoče. Ker so naložbe gospodarstva upadle, je manj zanimanja tudi za les, zaradi česar imajo kmetje od prodaje manjši dobiček, ki bi ga lahko vložili v širitev gozdnih posesti. »Od tega se da živeti, ne pa obogateti. Ta posel moraš zato v prvi vrsti imeti rad, delati moraš z veseljem,« strne Jecl svojo filozofijo. To posebno iskrico je videl že v očeh svojega očeta, od katerega je črpal znanje. Pohvali tudi sodelovanje z gozdarji iz laške, šentjurske in celjske občine. Udeležuje se izobraževanj, ki jih pripravijo v Zavodu za gozdove Slovenije, dodatna znanja išče tudi na področju gojenja gozdov. Ločuje dobro od slabega Velik del njegovih gozdnih posesti je bil nekdaj v lasti države. Ta jih je nato po denacionalizaciji vrnila nekdanjim lastnikom. In prav ta del gozdov je bil zelo zapuščen. Terjal je obilo dela - nege, čiščenja, sajenja, redčenja ... »Ko pogledaš v gozd, moraš videti, kaj vanj sodi in kaj ne. V vrtu odstranjujemo plevel, v gozdu pa najprej srobot, mačkovino, lesko in trnje. Nadaljnja nega je odvisna od starosti gozdnega sestoja. Slabše rastline je treba odstranjevati, da lahko zadihajo tiste, iz katerih bodo nekoč zrasla mogočna drevesa,« razlaga Jecl. V zadnjih »V gozdovih je vsak dobrodošel. Problem je le s tistimi, ki pridejo po gobe, kostanj ali po kaj drugega, s seboj pa pripeljejo še dve vreči odpadkov. Nemalokrat se odpravim v gozd, da pobiram smeti za drugimi. A to je stvar ozaveščenosti posameznikov in ne družbe kot celote.« »Učiš se, če znaš opazovati. Če imaš doma mačko ali psa, se od živali naučiš, kako se stvari streže. Vrt te sam uči, kako ravnati z njim. Enako je z gozdom. Učiš se tudi na napakah; manj boleče je seveda, če na tujih, ne svojih... Nikoli ni odveč v roke vzeti kakšno knjigo. Vse našteto je potrebno, da dobiš širino in prepričanje, da je to, kar delaš, prav.« zaščiti, kar je zaščititi treba, težav z divjadjo ni, pojasni. Jecl je hkrati lovec in kmet. Iz izkušenj opaža, da imajo nekateri člani lovske organizacije premalo spoštovanja do lastnikov gozdov. Lovce v svojih krogih opozarja, da bi morali razviti drugačen odnos in si prizadevati za več sodelovanja s kmeti. »Oboji morajo v gozdu opraviti svoje delo. A kmet živi od kmetije in vsega, kar spada zraven, lovci pa imajo to za konjiček. Zato ni pošteno, da se imajo ob prihodu na posestvo za gospodarje,« pravi. Še en vidik njegove povezanosti z naravo je reja živali. Polovico hektarja, kjer je nekoč raslo trnje, je uredil in zagradil. Danes tam goji prašiče. Njegova družina je skoraj samozadostna, saj na poljih uspeva tudi pisana paleta poljščin. Pisarna med krošnjami Jecl je bil dvajset let kot ključavničar zaposlen v šentjurskem Alposu. V tem času si je doma izdelal žago. Ko je ključavničarska obrt začela usi- Adam Jecl pri gospodarjenju z gozdom nima težav, saj vse, kar dela, dela s temeljitim premislekom. Gozd spoštuje, prav tako je zanj edinstveno sleherno drevo. Takšno prepričanje ga v mislih spremlja pri vsakem opravilu. Kljub temu da ima polne roke dela v gozdu, na žagi in kot kmetovalec, ima še vedno čas za konjičke. Včasih je veliko smučal in igral nogomet, zdaj je strasten navijač. V Šentjurju in Laškem spremlja košarkarske tekme in tekme malega nogometa ter zavzeto podpira mlade športnike. Skoraj ni športnega spopada, ki bi ga izpustil. »Kdor gozd poseka, ker misli, da bo s tem nekaj zaslužil, naredi najslabši možen scenarij. Takšen človek za seboj v naravi pusti rano, ki se sama ne zaceli petdeset let. Narava sicer poskrbi sama za vse, a z velikim zamikom. Zato takšno dejanje človeka zame ni pošteno,« pravi Adam Jecl. hati, je vedno več časa posvečal lesu, saj mu je bilo to ljubše, to delo je imel preprosto rad. »Že sam vonj je bil pravi,« se spominja. Zdaj že 25 let les predeluje v leseno embalažo. Za podjetja v Celjski kotlini, kot so med drugim Kovintrade, Eho, Container, izdeluje palete, podloge in zaboje. V posel sta poleg njega vključena še njegova žena in starejši sin. Ključ do uspeha njihovega, torej družinskega podjetja je po njegovih besedah ta, da sodeluje s podjetji, ki so usmerjena v izvoz ali pa so njihovi lastniki tujci. Zgrešena politika Če smo Slovenci učno uro o sonaravnem gospodarjenju z gozdom po prepričanju so- govornika že osvojili, imamo bistveno težavo pri trženju in ekonomiki. Nedopustno se mu zdi, da država dopušča, da gre ves kakovosten les čez mejo. In da nam sosedje krojijo ceno našega lesa. Glede na to, kako učinkovit model imajo Avstrijci, ga čudi, da ne stremimo k temu, da bi se od njih kaj naučili. To, da je v zadnjih 20 letih propadlo okoli 60 tisoč delovnih mest, ki so bila povezana z enim od večjih naravnih virov naše države - gozdom - kaže, da je z našim mišljenjem nekaj pošteno narobe, opozarja. »Pobrati namreč ne znamo tistega, kar nam leži pred nogami, le skloniti se je treba.« TINA VENGUST Foto: SHERPA V gozdu Adama Jecla uspevajo smreka, jelka, bor, bukev, hrast in javor, v manjši meri pa še kostanj in jesen. V zadnjih desetih letih je posadil nekaj tisoč mladih dreves. Želi si, da bi na njegovih posestvih svoja stebla proti nebu razprl tudi breg. »Les te vrste je zelo cenjen, gozdarji ga dobro poznajo, kmetje nekoliko manj,« pravi. Največji uporabnik lesa iz svojega gozda je kar sam, saj ga predela na domači žagi. Robust ponuja hidravlične cepilnike drv z nazivno močjo od 13 do 25 ton lastne zasnove in lastnega razvoja. letih je v svojem gozdu zasadil nekaj tisoč sadik različnih dreves. Na svojih posestih je uredil tudi veliko gozdnih poti. Upravljanje z gozdom je zdaj bolj praktično tako glede dostopnosti in spravila kot glede varnosti. Kmet in lovec v eni osebi V gozd ga vlečeta tudi skrb za divjad in odgovornost do nje. Pravi, da z živalmi ni nobenih težav, če dobijo v svojem zelenem domu ustrezno mesto in dostojanstvo. Na njih gleda pozitivno in nikakor ne kot na nebodi-gatreba, ki povzroča škodo. Če lastnik gozda primerno Cepilniki drv ROBUST so oblikovno dovršeni. Komandne ročice so ergo-nomsko oblikovane, da se med delom roki dodatno ne utrujata. Samostojen kovinski rezervoar za hidravlično olje je varno nameščen v zadnjem delu ohišja. Dvižni lok za postavljanje težjih cepljencev se v delovnem položaju ob dvigu sekire samodejno za- skoči, patentiran zaskok pa omogoča enostavno fiksiranje dvižnega loka tudi v transportnem položaju. Cepilnik je lahko opremljen s hidravlično gnanim vitlom, ki poveča produktivnost cepilnika tudi za 2-krat, bistveno pa zmanjša fizično obremenitev uporabnika. Cepilnik drv ROBUST z bencinskim pogonom na enoosni prikolici s priklo- pom omogoča enostaven prevoz cepilnika in uporabo le-tega brez traktorja ali elektrike. Cepilnik enostavno priklopite, pripeljete in cepite. Po končanem delu pa ga odpeljete, saj ima homologa-cijo za cestni prevoz (80 km/h). Delo s cepilnikom je hitro, varno in enostavno. Lahko ga opremite tudi z mizo in križem. Г HIDRAVLIČNI CEPILNIKI DRV LASTEN RAZVOJ IN IZDELAVA RIIBUST ROBUST d.o.o. Arja vas 104 SI - 3301 Petrovče T: 03 703 88 23 M: 031 819 788 E: info@robust.si fJtUBJST Naseka vse! www.robust.s 30 REPORTAŽA Le kdaj bo spet četrtek? Organizirano družabništvo za starejše - Med cekinčke namesto med hujšarje Četrtek je dan, ki si ga je za redna tedenska srečanja izbralo največ skupin Med-generacijskega društva za samopomoč Savinja. Minuli teden so bili starejši, ki se družijo v okviru tega društva, zadovoljni kar dvakrat; že v sredo se jih je namreč kar 75 zbralo na Martinovem pikniku v Celju. Doživetja so lahko že dan kasneje v ožjem krogu potem v miru premlevali na rednem tedenskem srečanju. In imeli so si kaj povedati, kajti tudi minulo sredo so se v nekdanji Toprovi jedilnici dodobra naklepetali, sklenili še kakšno novo znan-stvo, vmes tisti okretnejši zaplesali, drugi pa ubrano pritegnili dobro znanim slovenskim prigodnicam. Društvo Savinja združuje skupine starostnikov, ki živijo v domovih starejših, s tistimi, ki jesen življenja preživljajo doma. Kot pojasnjuje predsednica društva Slavica Gro-belšek, se ločijo na »domske in zunanje skupine«, namen društva pa je ustvarjati pogoje, da bi lahko starejši ostali čim dlje v domačem okolju. A ne, da bi doma samevali zaprti med štiri stene, temveč da bi sklepali nova znanstva in se čim več družili. »Veliko jih najde spodbudo v organiziranem družabništvu,« pravi in dodaja, da si prav zaradi tega želijo čim več zunanjih skupin. V okviru društva trenutno 30 voditeljev skrbi za druženje starejših v sedmih zunanjih skupinah in 14 domskih skupinah. Tako se povezujejo starejši iz celjske, štorske, šentjurske, laške in radeške občine, pomemben spodbujevalnik druženja in sklepanja novih znanstev in prijateljstev pa so tudi domovi starejših. Tako na primer v celjskem Domu ob Savinji deluje kar sedem skupin, ki se razlikujejo po različnih zanimanjih, ki povezujejo starostnike v njih. Namesto hujšanja! Zakonca Ivan in Daniela Vinkšelj sta člana skupine Cekinček, ki jo vodi Slavica Grobelšek. »Dvakrat letno se dobimo takole širše, sicer pa se naša skupina srečuje vsak teden, najlepše pa je, ko se enkrat na mesec ali pa dvakrat v treh mesecih dobimo pri naši voditeljici Slavici doma,« se strinjata. »Si predstavljate, da sta z možem pri domači hiši dogradila posebno sobo za nas, da se lahko v njej zbere kakšnih 25 ljudi?« je hvaležen Ivan, ko opisuje, da se na teh srečanjih vselej sliši tudi harmonika, saj tudi malo zaplešejo. »Prej ko po štirih, petih urah ne gremo narazen,« mu pritegne Daniela, ki poudari, da le redko kdaj kdo manjka, »le če zboliš, potem se temu odrečeš«. Strinjata se, da je starejšim v veselje to, da se srečajo, da lahko poklepetajo in tudi kaj pokritizirajo. »Midva sva v skupini sicer pristala povsem po naključju, a zdaj je ne bi zamenjala za nič drugega,« zarotniško opisujeta, kako jima je zdravnica svetovala vključitev v skupino za pomoč pri hujšanju. Ko sta jo v zdravstvenem domu iskala, pa sta v prostorih patronaže naletela na Slavico. »Nisva znala čisto dobro povedati, kakšno skupino iščeva, pa sva pristala kar v njeni. Je bilo že prvič tako prijetno, da potem po skupini za pomoč pri hujšanju sploh nisva več spraševala ...« Slavica Grobelšek, predsednica Medgeneracijskega društva za samopomoč Savinja V ožjem in širšem sestavu Starostniki se v skupinah srečujejo enkrat tedensko, malo širši krog se jih zbere ob praznovanjih rojstnih dne-vov, dvakrat letno - spomladi ob dnevu žena in jeseni ob Martinovem - pa je srečanje Blaž Šafarič in Ljudmila Conradi Zadolženi za besede Ljudmila Conradi v celjskem Domu ob Savinji vodi skupino Beseda, besede. Kot že ime pove, člani ob rednem tedenskem klepetu zlasti ustvarjajo in pišejo. Vsak član skupine letno izda skromno, Ljudmila pravi »žepno pesniško zbirko«, nastopajo v Cankarjevem domu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, v domu pa vsako leto pripravijo tudi proslavo ob 8. februarju in komemora-cijo ob 1. novembru. Skupino vodi že 12. leto, a kljub temu, da se tudi njej leta nabirajo, je ne bi mogla zapustiti. Blaž Šafarič, sicer član skupine, je njena desna roka. Ljudmila ga pohvali, da je vedno prvi, ko je treba tudi kaj narediti. »Je bolj gibljiv in močnejši,« se toplo nasmeje. »Vsi voditelji so prostovoljci, edino kar jim v društvu lahko ponudimo, je plačilo dela potnih stroškov, kar ob koncu leta ne presega sto evrov. Pa smo imeli v svojih vrstah celo prostovoljko iz Zreč,« pravi Slavica Grobelšek, ki jo skrbi, kako bodo v bodoče zagotavljali denar za plačilo 120-urnega izobraževanja, ki ga mora opraviti vsak voditelj preden prevzame skupino. Od prvotnega Kostanjevega piknika, kot se je jesensko srečanje starostnikov sprva imenovalo, je zdaj ob Martinovem pikniku ostalo le druženje. Je v topli dvorani prijetneje in udobneje, pa še pečenega kostanja niso imeli vsi radi. je še kako pomembno prav povezovanje obeh skupin starostnikov, saj si med seboj lahko izmenjujejo izkušnje. Sama je kot bolničarka in negovalka zaposlena v patro-nažni službi Zdravstvenega doma Celje in vodi 12-član-sko skupino, ki se na 3-urnih srečanjih sestaja vsak četrtek popoldne prav v prostorih patronaže. Cekinčke, kot se imenujejo, vodi že 13 let, še daljši, kar 20-letni staž voditeljice skupine pa je imela Anica Kremžer, ki je lani zaključila to delo. »Največ se pogovarjamo, malo tudi telovadimo in zapojemo,« opisuje srečanja in dodaja, da zlasti pogovor starejšim najbolj manjka. Če se razgovorijo, mimogrede opravijo še kakšno miselno vajo, se razgibajo in kdaj pa kdaj odpravijo na krajši izlet ali pa si ogledajo kakšno predstavo, zagotovo ostajajo vitalni dlje časa. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA vseh članov društva. Kot pravi Slavica Grobelšek, seveda nikoli ne pridejo prav vsi, a če se je letošnjega spomladanskega srečanja udeležilo 60 članov, jih je tokrat sv. Martinu nazdravilo 75. »Škoda, da manjkajo Laščani, ne vem, zakaj jih ni,« je povedala Slavica in dodala, da društvo deluje od leta 2005, tudi že prej pa so bile na Celjskem posamezne skupine za samopomoč starejših. Zadnja leta je za financiranje dejavnosti društva vse manj denarja - v celjski Savinji so odvisni od pomoči mestne občine ter Zveze društev za socialno geronto-logijo in gerontogogiko Slovenije, pod okriljem katere deluje društvo - zato so se pojavila tudi razmišljanja, da bi organizirano družabništvo ponujali le starejšim, ki živijo doma. A Slavica se s tem ne strinja, saj meni, da Kdaj se modrijanke spet srečamo? Darja Zajec s sodelavko Jolando že šesto leto v celjskem Domu ob Savinji vodi skupino Modrijanke. »Po zaključenem izobraževanju sem vanjo povabila naše nove stanovalke, saj je v domu delovalo že več skupin,« pove in dodaja, da se je v teh letih v skupini zamenjalo kar nekaj članic. Trenutno se ob četrtkih srečuje osem modrijank, vsaka med njimi pa občasno povabi še kakšno, saj se v domu spletajo vselej nova prijateljstva. Najstarejša modrijanka je Jožefa Šuster, ki bo prihodnjo pomlad dopolnila 98 let. V skupino je prišla čisto na začetku, skupaj s sestro, ki pa je, žal, že pet let pokojna. »Včasih že kar v začetku tedna začnem spraševati, le kdaj bo četrtek, da se modrijanke spet srečamo,« se nasmeje čila 97-letnica. Darja Zajec in Jožefa Šuster Od najmlajših do najstarejših Brigita Čamernik, Radeče Brigita Čamernik iz Radeč je vodenje skupine za samopomoč starejših prevzela pred tremi leti. »Povabila me je prijateljica na pobudo društva upokojencev, ki je tudi spodbudilo ustanovitev skupine,« pravi in dodaja, da se v prostorih društva zdaj srečuje osem žensk. Številka se sicer spreminja, rdeča nit druženja pa ostajajo pogovori, obujanje spominov, skupaj praznujejo tudi rojstne dneve ... »V skupini smo različne, ene bolj družabne, druge manj, zato teh danes ni z nami v Celje. Vsem pa je skupno, da bi pogrešale redna tedenska druženja,« pravi upokojena vzgojiteljica, ki je skrb za najmlajše zamenjala za skrb za starejše. REPORTAŽA 31 Ukradeni deček, ki je omrežil filmarje in medije Po šestdesetih letih še enkrat film o šoštanjskem Ivanu Pirečniku Ivan Pirečnik je bil kot enoleten otrok s še mnogimi drugimi ukradenimi otroki pretežno s Celjskega žrtev krute in premišljene nacistične politike načrtnega ponemčevanja, nad katero je bdel zloglasni Joseph Himmler. Ta raznarodo-valna politika je poleg streljanja talcev in izgona podpornikov partizanov ter domače gospodarske in druge elite vključevala tudi ločevanje otrok od staršev ter predajo v posvojitev nemškim družinam. Ta proces je bil v letu 1942 še posebej izrazit na območju Celja, kjer je bilo središče osvobodilnega gibanja na Štajerskem. Da bi ga v kali zatrli, so nacisti avgusta 1942 v zbirno taborišče v I. osnovno šolo v Celju privedli aretirane družine ustreljenih talcev, padlih partizanov in sodelavcev osvobodilnega gibanja, kot je povedal dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Ivan postane Dieter V tej skupini v začetku avgusta so se znašli tudi enoletni Ivan Pirečnik, njegova sestra Marica in mama Pavla, ker je njen mož sodeloval s partizani in so ga ustrelili kot talca. Otroka so nasilno ločili od matere, pri čemer je moral Ivan v Nemčijo v posvojitev k družini Sirch, Marico so odpeljali na Dunaj, mamo Pavlo pa v zloglasno taborišče Auschwitz. Ivana Pirečnika sta junija 1943 posvojila zakonca Jo- Ivana Pirečnika zasebno je predstavil Štefan Sza-bo, ki je bil njegov tesni prijatelj vse od njegovega prihoda v Šoštanj. Okrogle mize v Vili Mayer se je udeležila tudi sestra Ivana Pirečnika, Marica, ki so jo po nasilni ločitvi od staršev v prehodnem taborišču odpeljali na Dunaj. KM Ivan Pirečnik s krušnima staršema Sirch v Nemči ji. Prvič ju je obiskal po osemnajstih letih. (Foto družinski album Marice Pirečnik) Ivan Pirečnik z mamo Pavlo in s sestro Marico (Foto: družinski album Marice Pirečnik) sephine in Gustav Sirch, ki sta bila brez otrok. Ivan je postal Dieter Sirch. Z njim je praktično živela samo krušna mati Josephine, dokler se Gustav, ki je bil vojak SS, ni vrnil iz ujetništva. Po vojni sodni boj za Ivana Ivanovi mami Pavli je uspelo preživeti v Auschwitzu. S hčerjo Marico, ki se je vrnila z Dunaja, je s pomočjo mednarodnih organizacij intenzivno iskala Ivana. Leta 1950 sta prejeli pismo iz Beograda, da je Ivan živ in da je pri krušnih starših v Nemčiji. Mama Pavla je vložila zahtevo za Ivanovo vrnitev, a jo je leta 1952 najprej zavrnilo prvostopenjsko sodišče v Marburgu, potem pa še ameriško apelacijsko sodišče. Na velik pritisk mednarodnih organizacij, svetovne javnosti, politike in medijev je sodišče še enkrat odločalo in naposled s tesno večino odločilo, da se Ivan lahko vrne v Slovenijo, je kronologijo kalvarije družine Pirečnik opisala Špela Poles, ki je v Vili Mayer tudi ena od nosilk projekta Razdvojeno srce. V ozadju odločitve sodišča se je dogajala prava drama. Kot je povedal voditelj okrogle mize Vlado Vrbič, direktor knjižnice v Velenju, je glavni sodnik na procesu William Clark namreč dejal, da fanta ne bo pustil v »rdečo Jugoslavijo«, kjer bo imel veliko slabše razmere za življenje. In prav dramatično odločanje o usodi desetletnega šoštanj-skega dečka, ali naj se vrne k pravi materi ali naj ostane pri krušnih starših, ki so se prav tako borili zanj in pri katerih bi morda živel v boljših pogojih, je ključna moralna dilema in jedro zgodbe. Ta hollywoodski zaplet resničnega življenja je navdihnil britanske filmarje, da so posneli igrani film Razdvojeno srce (Divided heart), ter tuje in domače medije, da so pripravljali reportaže, članke in oddaje o Ivanu Pirečniku. Množičen sprejem v Šoštanju Z mamo Pavlo se je Ivan v Šoštanj vrnil 3. oktobra 1952. »Kljub temu da obveščanje ni bilo takšno, kot je danes, se je med ljudmi veliko govorilo, da se bo vrnil naš fant Ivan Pireč-nik. Sprejeli smo ga bučno in množično,« se njegove vrnitve v Šoštanj spominja Štefan Sza-bo, ki je prijateljeval z Ivanom Pirečnikom po njegovem prihodu v Šoštanj. Dodaja, da vsi, ki so ga poznali, lahko o njem povedo samo lepe stvari. »Bil je zelo komunikativen, uglajen, priljubljen, >cufali smo se za njega<. Hitro se je naučil jezika in prilagodil se je življenju pri nas. Kljub temu da je bil medijsko izpostavljen, je ostal skromen,« Ivanov značaj opisuje Štefan Szabo. Ivana so z družino najprej nastanili v vili, potem pa v manjše stanovanje. Kasneje je dobil službo v elektrarni, ki jo je opravljal z zadovoljstvom, še pravi Szabo. Usihanje medijskega pom-pa, ki je na koncu presedal tudi Ivanu, zaradi česar se je začel otepati novinarjev, je postopoma vplivalo tudi na manjšo pozornost oblasti do Ivana kot posebnega ukradenega otroka. Izven soja medijskih žarometov je zaživel običajno in se prebijal skozi bolj ali manj trd vsakdanjik, ob čemer je hodil na obiske tudi k svojim krušnim staršem v Nemčijo in na ta način tudi skrbel za svoj čustveni mir. Ivan Pirečnik je umrl leta 1995 v Šoštanju star 54 let. Ukradeni otroci tudi nezaželeni Ob zgodbah, kot je ta o Ivanu Pirečniku, vnovič postane zanimiv položaj ukradenih otrok pri nas, ki si prav tako želijo doseči notranji mir tako, da jim družba prizna trpljenje, ki so ga bili deležni v ukradenem otroštvu. »V prejšnji državi ukradeni otroci po vrnitvi v Slovenijo niso bili povsod lepo sprejeti, češ da imajo nekaj nemškega v sebi in da niso prispevali k osvoboditvi, zato ne smejo imeti velikih pričakovanj. Odnos do ukradenih otrok pa se je po osamosvojitvi spremenil na bolje,« je povedal dr. Janez Žmavc, predsednik društva taboriščnikov ukradenih otrok, ki je bil leta 1942, takrat star deset let, v isti skupini zajetih in kasneje ločenih od staršev kot Ivan Pirečnik. Sicer pa je tudi pobudnik dokumentarnega filma Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci (2014), ki ga je režira-la Maja Weiss in pripoveduje zgodbo o trpki in boleči usodi ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. ROBERT GORJANC Foto: RG, osebni arhiv Nekateri ukradeni otroci ostali v Nemčiji Dr. Janez Žmavc, predsednik društva taboriščnikov ukradenih otrok: »Podobnih zgodb, kot je Ivanova, je bilo pri ukradenih otrocih kar nekaj. Znana je kalvarija družine Zagožen, kjer je sin prišel domov šele po dvanajstih letih, pri družini Acman se je to zgodilo hitreje. Nekaj teh otrok je ostalo tudi v Nemčiji in so danes nemški državljani, ker ni bilo staršev ali sorodnikov, ki bi jih iskali, in so tako ostali pri nemških družinah, ki so jih posvojile. Nekaj se jih tudi vrača domov v Slovenijo, na primer Ingrid Matko, ki že nekaj let prihaja redno na naša srečanja, ki jih imamo jeseni v Celju. Za nekatere pa niti ne vemo. V društvu si prizadevamo, da bi izvedeli imena teh otrok, ki so ostali v Nemčiji, in kakšna je njihova usoda.« Morda je vplival moralni kapital SFRJ Dr. Tone Kregar, Muzej novejše zgodovine Celje: »O tem, kako so tedanje mednarodne politične okoliščine vplivale na odločitev sodišča v Nemčiji, da je vrnilo Ivana pravi materi, lahko le špekuliram. Ameriška in evropska javnost sta bili pod vtisom procesa denacifikacije, takratna Jugoslavija je imela moralni kapital v spopadu žrtev in storilcev in tudi mednarodno javno mnenje je bilo precej projugoslovansko. To je bil čas, ko se tudi na zahodu krepile leve sile.« Film kot psihološka razsežnost razdvojenosti Maja Weiss, režiserka in avtorica dokumentarnega filma o ukradenih otrocih »Banditenkinder«: »V mojem filmu Banditenkinder gre za resnične ljudi, njihova pričevanja in različne dokumente. Gre za pretresljivo zgodbo pravih ukradenih otrok. Igrani film Razdvojeno srce pa na podlagi resnične zgodbe lepo zajame psihološko razsežnost razdvojenosti otroka med obema materama, a tudi osnovna zgodovinska dejstva. Če ob tem pozabimo, da gre za britanski film. Film me je ganil, sicer pa priznanja in to, kako je bil sprejet, veliko povedo o njegovi odmevnosti in kakovosti. Če bi ta film snemali danes, bi ga seveda naredili drugače.« 32 PORTRET Od kalobške »plehmuzike« do vrhunske pihalne zasedbe Skozi spomine legendarnega šentjurskega muzikanta Francija Šusterja v prazničnem letu Pihalnega orkestra Šentjur V šopek častitljivih šentjurskih obletnic so v tem letu svojo 80-letnico dodali tudi člani Pihalnega orkestra Šentjur. Igrati so začeli kot majhna zasedba navdušencev, večinoma samoukov, ki so se zbrali pod okriljem Kalobške godbe. Med njimi je bil tudi Franc Šuster starejši, oče prepoznavnega klarinetista Šentjurskih muzikantov in enega najstarejših članov šentjurskega orkestra. Z legendarnim »Osrečekom«, kot ga poznajo po domače, smo obujali spomine na več kot 50 let igranja v Pihalnem orkestru Šentjur. Pri Osrečkih je glasba doma, odkar pomnijo. V ča- Glasba v genih, ne v spričevalu Francijev stari oče je igral harmoniko. Po njegovih stopinjah so šli tako oče kot vsi trije strici. »Odkar pomnim, je bil klarinet pri hiši in igrati sem začel takoj, ko sem imel dovolj dolge prste,« svoj prvi glasbeni spomin obudi Franci. Oče ga je naučil prijemov na glasbilu in branja not. Že v 20. letih prejšnejga stoletja so se pri njih začeli kopičiti notni materiali. Mnoge skladbe, ki jih danes igrajo Šentjurski muzikanti, izvirajo prav iz te zakladnice ljudske dediščine Francija Šusterja starejšega. Franci mlajši je bil v družini deležen izvrstnega nauka Pihalni orkester Šentjur je pred časom z dvema odmevnima koncertoma obeležil 80-letnico. Največji dogodek leta bo bo-žično-novoletni koncert, in to s ponovi-tama v dvorani OŠ Hruševec še 26. in 27. decembra. Vonj po morju bo sredi zime letos dodala dalmatinska klapa Cambi. sih, ko radio in drugi nosilci zvoka niso bili nekaj samoumevnega, je bila sposobnost izvabljanja spevnih melodij iz kakršnegakoli glasbila, visoko čislana veščina. Časi so bili že nekdaj težki in včasih sta bila za veselje in dobro voljo dovolj že na široko raztegnjen meh harmonike in poskočen takt klarineta. Ob pomembnih življenjskih dogodkih, kot je na primer poroka, pa bi na svatovščini verjetno lažje pogrešali kuharico kot muzikanta. o glasbi in hkrati od boga danega izjemnega talenta, da je zavidljivo glasbeno kariero naredil brez ure formalnega izobraževanja. Po očetovih stopinjah je šel že v času kalobške »plehmuzike«. Takrat je bila godba še pomemben del ljudskih praznikov, kot so na primer procesije, igrali so na številnih pogrebih, medtem ko je vojaščina praktično sinonim za koračnince. Franci je zgodaj spoznal, da je glasba rdeča nit njegove življenjske usode. »Osrečjekov« klarinet eden med tisočimi Ko poznavalci zaslišijo ime »Osrečkega Francija«, jim skoraj hkrati v ušesih zazveni čisto poseben zvok klarineta. Tako ne zveni noben klarinet na produkcijah glasbenih šol. Franci, vajen tovrstnih pripomb, pojasni, da mu je že marsikdo rekel, češ da »so lahko stokrat profesorji, a takšne >štime< nobena strela ne dobi ven«. »Tega sem se nav-zel od strica Karla. Igral je na trobento in mi je bil zvok zelo všeč. Skrivnost je v tem, da imaš malo bolj odprt ustnik, ki zavibrira, zato je zvok drugačen. Ampak moraš paziti, da ne greš čez mejo.« Na takšen način Šusterjev klarinet poje pri zasedbi Šentjurski muzikantje. Svojo »ohcetno« tradicijo sta nadaljevala s svojim večnim »kameradom« »Zelčevim Francijem«. »Prvo Gumijasti škornji za smeh Bilo je na najbolj čaščen dan v letu. Kalobška »plehmuzika« je igrala na vstajenski procesiji na velikonočno jutro. Franci je bil pozen, od doma do doline je na vso moč tekel v gumijanstih škornjih, da je »zak-mašne« čevlje obranil pred blatom ... Kaj orkester in kaj procesija, vedel je, da bo po maši prvič srečal tudi starše svoje srčne izvoljenke Zlatke. Pa so sredi največje slovesnostni ljudje začeli šušljati in stikati glave. Ko je Zlatka slišala svojo mamo nekaj reči čez »Osrečekove« škornje, ji je v hipu padel mrak na oči. V naglici je namreč Franci na slovesnost vseh slovesnosti prišel kar v »batar-jih«. A ne bodi len je v trenutku, ko se je godba skrila za cerkveni zid, skočil v pripravljeno obutev in naslednji krog ob koračnici tako visoko dvigoval zloščene čevlje, da bi ga še ruski vojaki občudovali. Prisotni, z bodočo »žlahto« vred, mu tega seveda niso zamerili, vsi skupaj pa so tisto veliko noč začeli z zvrhanim jerbasom smeha. Franci Šuster in Franc Jazbinšek, legendarna godca tisočih »ohceti« in izvirnih ljudskih napevov, sta najbolj znana kot »Osrečki in Zelčev Franci«. >ohcet< sem igral pri 15 letih, ko se je ženil moj bratranec. Od takrat sem igral na več kot tisočih porokah. Je že treba dodati - kjer smo mi igrali, so se v zakonu povsod lepi otroci rojevali,« zgolj srečno naključje s širokim nasmehom navihano pokomentira sogovornik. Vaje osem dni v tednu V času, ko ni bilo glasbenih šol, spodobno glasbilo pa je stalo toliko kot molzna krava, so tudi največji talenti le po vsoti srečnih naključij dobili svojo umetniško priložnost. »In še potem gredo kakšne reči skozi samo zato, ker si mlad in malo nor,« pripoveduje Franci. Vaje so imeli godbeniki ob nedeljah. V časih brez cest in avtomobilov je to pomenilo dve uri hoje do Blatnega vrha, in to v eno smer. Samo ugibamo Franci Šuster, sicer znan kot izjemen klarinetist, v Pihalnem orkestru Šentjur že od začetka igra tubo. »Bilo je po sili razmer, ker je bilo igralcev na tubo vedno premalo. Sicer pa je čisti užitek gledati vso to mladino, ki danes igra v orkestru. Tako majhno dekletce, pa igra saksofonkot kakšen star maček,« je nad družbo mladih navdušen Franci. »Še posebej uživam v mladostnem repertoarju.« Pri Šentjurskih muzikantih s posebno predanostjo ohranjajo stare melodije, pri orkestru pa je zelo vesel kakšnega zimzelenega ali zabavnega napeva. lahko, da kraj imena ni dobil čisto brez razloga. A ob tem nihče niti pomislil ni, da bi manjkal in bi naslednjič »pleharji« zaigrali brez njega. Dandanes je udeležba na vajah sicer manj naporna, a je zato toliko bolj pogosta. Franci že tri desetletja namreč poje pri Moškem pevskem zboru skladateljev Ipavcev, kakšno manj pri Mešanem zboru sv. Jakoba, pri čemer so bili vsi konci tedna nekdaj rezervirani za »ohceti«, s Šentjurskimi mu-zikanti za razna praznovanja in nastope, ob čemer pihalnega orkestra, folklore in še česa niti omenili nismo. »Me včasih hecajo, da imam vaje osem dni v tednu. In to ni daleč od resnice.« So pa danes vsaj »ohceti« manj naporne. Najdaljše v svoji karieri zagotovo ne bo nikoli pozabil, Trajala je kar neverjetnih šest dni. SAŠKA T. OCVIRK Foto: Osebni arhiv Orkester je kot Kalobška godba svoje rojstvo doživel v letu 1934, ko se je nekaj ljubiteljskih glasbenikov zbralo okrog Franca Mraza iz Kostrivnice in ustanovilo prvo godbo na Šentjurskem. Ta zasedba je delovala vse do leta 1958, potem je sledil desetletni premor. Na pobudo Alojza Perca in Franca Šusterja je 8. marca 1968 na starih temeljih nastala godba v Šentjurju. Pod vodstvom kapelnika Ivana Ulage je 20 članov igralo vse do leta 1974. Dobili so prve uniforme in sodelovali pri vseh pomembnejših krajevnih prireditvah. Vodili so jih Vendelin Videc, Marjan Božič, Lojze Krajnčan in Franc Zupanc. Od leta 2003 jih vodi Jurij Hladnik. »Vsak na svoj način so dali orkestru izjemen pečat,« se večine spominja Šuster. Pihalni orkester trenutno šteje 66 članov. V svoje vrste bo tudi v prihodnje z veseljem sprejel nadebudne mlade glasbenike. Le prostor za vajo bodo morali malo razširiti. Dvorana v nekdanji knjižnici, Centru kulture Gustav, bo s kakšno prezidavo v prihodnje morda končno sprejela celo stotnijo članov, ki se ji z leti vztrajno približujejo. (Foto: R. Gajšek) REKREACIJA / AKCIJA 33 Boste kaj telovadili Bodite vztrajni, a tudi dosledno upošte- ^^ vajte navodila za pravilno izvajanje vaj med zimo? Osebni trener iz Centra za zdravje in rekreacijo Top-Fit v Celju Primož Klančar. To so pravilno izvedeni počepi......in sklece. Poletni meseci nudijo vso možnost za telovadbo in razgibavanje zunaj, mrzli jesenski in zimski meseci pa zvabijo mnoge, ki skrbijo za svoje telo, predvsem v fitnes centre. Nekateri delajo vaje za gibljivost in moč tudi doma. Za zdravo telo je pač treba skrbeti tudi v deževnih, turobnih ali zasneženih dneh. Vseh vaj za zdravo in postavno telo seveda ljudje ne morejo izvajati doma, kjer večina nima naprav z utežmi, sobnih koles, tekačev ali enostavno nima dovolj prostora. Kljub temu se da sestaviti uspešen in učinkovit kombiniran trening, s katerim se človek raztegne, razgiba in svojo poletno gibljivost in moč ohranja naprej, svetuje osebni oziroma kondicijski trener Primož Klančar iz Centra za zdravje in rekreacijo Top-Fit v Celju. Blazina, oprema in dobra volja Kombiniran trening po domače pomeni skupek vaj, ki jih lahko posameznik opravi v domačem okolju, spalnici ali dnevni sobi. Vse, kar mora ob tem imeti, so dobra volja, vztrajnost, blazina za tla in ustrezna športna oprema. »Blazina zato, da vaj ne izva-jajamo na preveč trdih tleh, primerna športna obleka ali obutev pa zato, ker človekovo telo med vajo diha. Človek se mora pri tem počutiti udobno,« razlaga Klančar. Vaje doma so dokaj podobne načinu vaj pri pilatesu. Klan-čan priporoča v prihajajoči zimi vadbo predvsem za moč trupa. S tem tisti, ki telovadi, namreč skrbi za ustrezen krvi obtok in za dobro delovanje mišic. »Vaje naj trajajo vsaj 30 minut. Če kdo vadbo šele začenja, naj telovadi počasi in vsaj trikrat na teden. Tisti, ki redno in pravilno trenirajo, že vedo, da lahko obremenitev prilagodijo svojim zmožnostim,« še svetuje Klančar. Vaje izvajajte pravilno! Nadalje priporoča vaje, kot so sklece in vaje za utrditev trebušnih in obhrbteničnih mišic. »To namreč ne zahteva ravno veliko prostora in vaje so precej enostavne. Ljudje se o njih vedno lahko pozanimajo na spletnih straneh ali v knjigah,« še dodaja osebni trener. Toda če svoj »domač« trening sestavimo iz vaj, ki jih najdemo na spletu, moramo biti dosledni in previdni. Posnetki in slike kažejo namreč pravilno izvedbo telovadbe, čemur moramo ves čas slediti. Napačno izvedena vaja lahko hitro privede do poškodb, dodatnih nepotrebnih obremenitev hrbtenice ali ne prinese pravega učinka. Tako se lahko zatakne že pri osnovni vaji -počepu. Klančar omenja, da ljudje sicer vidijo na spletu ali v knjigi, kako se počepi izvajajo, pozabijo pa, da se je pred tem nanje treba ustrezno pripraviti. Obvezno raztezanje Tako je pred počepi treba opraviti raztezalne vaje za zadnjične mišice, mišice v stegnih in tiste mišice, ki sodelujejo pri gibanju kolka. Pri počepih je treba paziti še na obremenitev sklepov v stopalih. Vse to je nujno upoštevati in se na vajo ustrezno pripraviti, kajti v nasprotnem primeru ljudje tvegajo poškodbe ali bolečine v predelu hrbtenice. S tem se ne smemo šaliti. Ravno zato so raztezalne vaje skoraj »alfa in omega« vsake vadbe. »Ljudje na to pozabijo, saj se jih marsikomu ne da izvajati pred vadbo, kar je narobe. Gibljivost je namreč pomembna za vse, kar človek počne. Za moč, ravnotežje, hitrost, stabilizacijo. Če nisi gibljiv, nisi učinkovit,« dodaja Klančar. Saj delam na vrtu! Predvsem pri starejših je mogoče slišati izjave »saj sem delal na vrtu, pa sem se razgibal«, ker na nek svoj način delo zamenjajo s telovadbo. »Ampak to ni to. Ker to ni pravi način, s katerim krepimo srce,« pravi Klančar. In kakšne vaje priporoča starejšim, ki morda ne zahajajo v fitnes, želeli pa bi malo potelovaditi in poskrbeti za svoje zdravje? »Vsako jutro bi jim svetoval raztezalne vaje za hrbtenico, nato pa vaje za moč trupa. Nato naslednji dan še vaje za moč v rokah in nogah, predvsem za kolena, ki so ponavadi zelo obremenjena. Starejši moč in gibljivost potrebujejo za to, da lažje hodijo po stopnicah ali dvigujejo stvari na višje police,« razlaga Klančar. Vsaka pravilno opravljena vaja se jim bo tako pozitivno obrestovala. Mlajši, tisti, ki so navajeni fitnes naprav, a jih doma pogrešajo, pa brez fitnesa ne morejo, zato se tam tudi pozimi potijo. V izvajanju vaj tam ali doma je vendarle pomembna razlika, ki jo čutijo predvsem tisti, ki morda dosledno navodil, kako se telovadi, ne upoštevajo. Namreč v fitnes centrih vadbo nadzorujejo trenerji in sproti opozorijo na napake ali svetujejo, če imajo posamezniki kakšno vprašanje. Doma, če vajo izvaja posameznik sam, pa tega žal ni. Ravno zato je, če ljudje telovadijo doma, na prvem mestu dober samonadzor, nato sledi upoštevanje navodil za vaje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Športni in Wellness center GALACTI CA ŠPORTNI S WELLNESS CENTER Koroška cesta 55b, 3320 Velenje Tel. št.: 059 078 478 www.galactica.si V športnem in wellness centru Galactica je na voljo bogata ponudba za dobro počutje in popolno nego telesa. Sprostite se v našem planetu savn, se prepustite razvajanju z masažami ali pa krepite svoje telo v fitnesu. Namig: Rednost je tudi pri vadbi ključ do uspeha Ko pride tisti ponedeljek, ko se odločimo za začetek vadbe po dolgem lenarjenju, bi radi v prvem tednu naredili vse. Nataša Šuster iz Centra za je opozorila, da s pretirava-zdravje in rekreacijo Top-Fit njem povzročimo samo ve- like bolečine v mišicah, kar zagotovo ni naš cilj. »Pomislimo, koliko časa smo pridobivali centimetre okoli pasu, in Vadimo vse življenje in ne samo do zastavljenega cilja. Če želimo izgubiti določeno število kilogramov in se s tem zadovoljimo, bo tehtnica kmalu spet pokazala staro težo, morda bomo pridobili celo kakšen kilogram več. takoj nam bo jasno, da z leti pridobljena maščoba ne more izpuhteti v mesecu ali dveh. Če pa začnemo počasi in vadbo stopnjujemo, ker vemo, da čez noč ni rezultatov, smo že bliže cilju,« je poudarila. Vadba naj bo redna in načrtovana, pri čemer nam lahko z nasveti pomagajo trenerji v fitnesu. Dobro je kombinirati čim več različnih vadb, kot so fitnes, skupinske vadbe (aerobika, pilates, body pump, intervalne vadbe) in vaje za obnovo energije (jo-galates, joga, taichi). Nataša Šuster je povedala, da je intenzivnost vadbe odvisna od našega cilja in trenutne sposobnosti vadečega. Nikakor ne smemo pozabiti na počitek in sproščanje. Vadba je po njenih besedah vložek v zdravje posameznika, če ta pazi tudi na zdravo prehrano in je zmeren v vseh pogledih. TV KUPON (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Calj. ..ime in priimek................ naslov........................................ e-naslov.ingsm............ .starost,teža,višina... izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE --K-- Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. 34 INTERVJU V svojem domišljijskem S^^^jt^j Si C^Jr Z odvetnikom Igorjem Karlovškom o tem, da je po duši pisatelj Igor Karlovšek dela kot odvetnik v Celju že od leta 1995, kjer ima odvetniško pisarno z ženo Marijo, prav tako odvetnico. Z družino, ima dva sinova, živi v Radečah. »Raje sem pisatelj kot odvetnik. Kajti kot odvetnik kdaj ne morem spati, medtem ko kot pisatelj vedno mirno spim,« z nasmehom pove Igor Karlovšek. Celjani ga poznajo kot dolgoletnega odvetnika, ki zelo dobro vihti tudi pisateljsko pero. Bralci in literarni strokovnjaki cenijo njegovo knjižno delo. Dokaz je to, da je njegova knjiga Gimnazijec med obveznim branjem v srednji šoli. Pred meseci je izdal uspešen roman Odvetnik, ki je njegova že trinajsta knjiga. Štirinajsto trenutno pregleduje založnik, ob našem pogovoru pa nam je Karlovšek pokazal e odlomek petnajste knjige. Prizna, da njegova ljubezen do pisanja traja dlje kot ljubezen do prava. Karlovšek je pisal že v obdobju osnovnošolskega izobraževanja. Njegova želja po branju je izhajala iz družine. In je - samo rasla. Vsa ta njegova »načitanost«, kot pravi, je rojevala ideje, da bi tudi sam kaj napisal. V gimnaziji se je ljubezen do knjig samo še stopnjevala. Kot dijak je napisal roman, ki je v knjižni obliki izšel v kasnejših letih. Pisateljevanju se je želel posvetiti celo profesionalno, zato se je vpisal na študij primerjalne književnosti in filozofije, a si je nato premislil zaradi takratnega sestrinega prigovarjanja, naj se raje vpiše na pravo. Dodaja, da se s pisateljevanjem da preživeti, ampak »ne tako dobro«. Če bi se danes s pisanjem knjig profesionalno ukvarjal, bi zagotovo napisal kakšno knjigo v angleščini oziroma za tujino: »Vem, da bi mi uspelo. Ker sem tako trmast, bi mi moralo uspeti.« Pred meseci je izšla vaša nova knjiga Odvetnik. V njej ste ljubezensko zgodbo postavili v obdobje političnega in miselnega razkroja od konca sedemdesetih let do osamosvojitve Slovenije. V čem je ta knjiga drugačna od prejšnjih? Vedno poskušaš biti boljši. Zgodba mi je bolj pri srcu, ker je na nek način bolj moja. Knjiga ni avtobiografska, toda vseeno ji je dodan individualni prispevek mojega življenja. Veliko mojih drobcev je v njej. V tistem času sem bil mlad, poročil sem se s partnerko, s katero sva takrat bila oba idealista, navdušenca, rojevala se je mlada država. Vse je raslo. To sem »ujel« v knjigi. Zato mi je morda bližja od ostalih. Na predstavitvi knjige v Osrednji knjižnici Celje ste pred dnevi dejali, da vam je zanimiv ta prehod v miselnosti ljudi pred leti, ko je razpadala Jugoslavija. Zakaj se vas je to tako dotaknilo? To je bil tako velik prelom kot odkritje tiska ali industrijska revolucija. V nekdanji Jugoslaviji je bila Slovenija pravzaprav najbolj napredna republika. In vse, delovna mesta, sociala, zdravstvo, šolstvo ..., je bilo drugače urejeno. Pravzaprav smo takrat zelo dobro živeli. Nismo konkurirali Italijanom, Avstrijcem. Zakaj? Ker nam ni bilo treba. Nato pa prelom, nova država. S tem prelomom je tako na državni kot osebni ravni prišlo do spremembe ideologije. Torej ni bila več pomembna miselnost, kakršna je bila prej in nas je povezovala. Naenkrat je prišlo do tega, da je trg postal edino merilo. In če spustiš tržne zakonitosti v družbo, mora na trgu propasti veliko ljudi. Sistem je takšen, da moraš upravičiti svoj obstoj s tem, koliko si na trgu vreden. Drugače je s teboj konec. Tega včasih ni bilo. Kot pisatelj sem začel razmišljati o tem in se poglabljati v to, kako velik prepad je s tem nastal. Je to tisto, kar potegne bralca v preteklost, da se morda poistoveti s takšnim dojemanjem družbe pri branju Odvetnika? To sliko sem postavil v ozadje ljubezenske zgodbe, ki se dogaja ob razkroju takratne države. Slike kažejo zgodovinsko zasledovanje dogodkov, ki so najbolj zaznamovali takratno obdobje. Vsem bodo blizu, ker se teh dogodkov še vedno spominjajo. Nisem se pa lotil toliko družbenoesejistično kritičnega pisanja. Prvenstvena se mi zdi ljubezenska zgodba. Publicist Samo Rugelj je Odvetnika ozna- čil kot razvojni roman in vaše najboljše delo do zdaj. Je najboljše tudi za vas? Je težko ocenjevati samega sebe? Ker se obrt razvija s kilometrino in z izkušnjami, vedno misliš, da je zadnja knjiga najboljša. Če bi menil, da je najboljša tista knjiga, ki sem jo napisal pred Odvetnikom, in da je kot takšna nedosegljiva, ne bi objavil naslednje. Največji kritik knjige je ... (z nasmehom) Žena mi že v bistvu o knjigi, ko jo prebere, pove veliko več kot drugi ... Sicer pa je veliko bralcev, s katerimi se pogovarjam. Nekateri so profesionalni kritiki in so Odvetnika pozitivno ocenili. To je plus zame. A vedno je tako, da tisti, ki me osebno poznajo, prav tako povedo več, še posebej če v knjigo zapišem kakšne avtobiografske drobce iz svojega življenja. Preberete kdaj svoje delo, ko je že izdano? Ne. Zanimivo vprašanje. Veste, da sem pozabil skoraj 90 odstotkov tistega, kar sem napisal? Če bi odprl kakšno svojo knjigo, se sploh ne bi spomnil besed, ki sem jih zapisal. Težko bi bilo, če bi vam moral natančno povedali kaj več o točno določeni vsebini katere od knjig ... Strokovnjaki pravijo, da je motiv za vaše romane največkrat racionalne narave. Da zelo dobro opisujete dogodke. Včasih sem presenečen, ko vidim, da nekdo napiše literarno delo, v katerem se loti na primer dela sodišča in pri tem naredi napake. Sam ne pišem kar tako, ampak se pripravim. To pomeni, da preverim podrobnosti, se o stvareh dobro pozanimam. Če torej pišem o nečem s področja medicine, se o tem zelo dobro poučim. O vsem, kar pišem, moram vedeti določene stvari, podatke. Ne pišem kar nekaj na pamet. Treba je biti profesionalec. Na eni strani je pravniški jezik zelo tog in suhoparen, na drugi strani ste pisatelji doma v domišljiji. Kako gre to skupaj? In kaj je biti bolje, odvetnik ali pisatelj? Kaj se zaradi enega poslanstva naučite pri drugem? Doslednost je pomembna na obeh področjih. Včasih odvetništvo pomeni 24-urno delo na dan, saj če se poglobiš v svoje primere, jih ne moreš kar tako odmisliti. Če pa si pisatelj, si sam svoj car. Imaš svojo domišljijo, svoj svet. In v tem svetu rečeš: ker je nekdo slab, bo zbolel, nekdo drug pa bo našel lepo dekle, nekdo lepega fanta. Sam odločaš o svojih likih. Pri pisateljevanju si ustvariš svoj svet. Za to gre. Včasih se nasmejim temu, kako lep svet sem ustvaril. Ker s tistimi liki dobesedno živim . Nekoč ste dejali, da osebe in dogodke, o katerih pišete, tudi fizično in čustveno ob- čutite. Je to ta svet, o katerem govorite in je recept za pisateljski uspeh? Da. Res živim v tistem prizoru. Če ga ne občutim, ga težko opišem. Ker je to resno delo in ne morem kar nekaj tveziti. Ko pišem akcijsko zgodbo, je zelo pomembno, da je verodostojno opisana, in sicer na način, da jo preigram v sebi. Kadar pišem o globinah človeške duše, prizora ne morem videti, ampak moram s pravimi besedami opisati občutke, ki jih na drugi strani zatem začuti tudi bralec. Besede morajo biti zapisane tako, da bralca potegne v zgodbo, da ga zanima, kaj se bo zgodilo in kako se bo neka stvar razpletla. Torej da verjame, da se nekaj res dogaja. Pisatelj zgradi svet, ki ga ni, in če ga nekdo sprejme, kot da obstaja, je pisatelj zmagal. Če bralec reče »ta kar nekaj naklada«, je avtor zgrešil bistvo. Zato se mi zdi še posebej zanimivo, ko se kdaj pisatelji pogovarjamo o ljudeh iz svojih knjig, kot da je neka zgodba resnična, čeprav teh ljudi nikoli ni bilo. To je ta draž, ki je pravo nikoli ne more nuditi. So ljubezenske zgodbe v knjigi tiste, s katerimi se da pihati na dušo bralcem? Kaj sploh današnji bralec išče v knjigah? Pred leti mi je urednik dejal, da v Sloveniji berejo ženske in otroci, ki morajo. Kaj berejo? Najverjetneje ne slovenskih avtorjev, ampak knjige, ki jih sosede omenijo kot dobre, ali knjige, ki jih priporočajo v knjižnicah. Slovenija ni izjema v primerjavi z ostalimi državami. Trg, ki je na svoj način regulator našega obstoja, je naredil grozno škodo. Tisto, kar se proda, se objavlja, medtem ko visoko literaturo bere le redkokdo. Imamo dva problema: malo beremo, a če beremo, beremo nekakovostno. Ne morem spremeniti tega. Pri tem upam, da sem v kategoriji pisateljev, ki so brani, a to ne pomeni, da smo bolj kakovostni od tistih, katerih dela ljudje berejo manj. Imamo Slovenci travme iz šol, kjer je branje obvezno? Imamo morda zaradi tega določen odnos do slovenske literature? Mislim, da ne. Tisti, ki rad bere, vseeno bere. Spomnim se, da sem v šoli prebral vse, kar je bilo obvezno, in še več, medtem ko so nekateri prebrali samo tisto, kar je bilo nujno, pri čemer so tudi obnovo samo prepisali. Ne bi rekel, da je slovenska literatura nekakovostna, ampak mislim, da se težko prebiješ do urednikov, če si zanič. Ker je konkurenca tako huda, je izbor tistega, kar objavijo, zelo tehten. Okusi ljudi pa so različni. Določen roman je berljiv, drugi sploh ne. Po drugi strani v Sloveniji tiskajo tudi takšna dela tujih avtorjev, ki jih od slovenskih ne bi. Tu vidim problem. Redkokdaj tudi opazim reklamo za slovenskega pisatelja. Neposredne reklame ni, je edino posredna, če nekdo dobi kakšno nagrado. »Zgodba v Odvetniku je pisana delno tretjeosebno, a ima tudi poglavja, v katerih se pojavi prvoosebni pripovedovalec, glavni junak Iztok Vidmar, ki se kot novopečeni študent prava zagleda v kolegico Vesno Železnik, hčer lokalnega političnega veljaka, tudi direktorja enega ključnih podjetij v okolici. Popelje nas tudi v čas razkroja političnih vrednot, ko so se komunisti želeli na vsak način obdržati na oblasti. Hkrati uspe Karlovšek mimogrede posaditi tudi seme, ki v sklepnem delu razreši težavno stanje v že skoraj tragični družinski drami,« je o romanu Odvetnik v Bukli zapisal slovenski publicist Samo Rugelj. Vi ste jo dobili. Večernico leta 2005 za roman Gimnazijec. Uvrščen je bil v izbor knjig za Cankarjevo priznanje leta 2006. Kaj vam je to takrat pomenilo? Pisatelji sicer ne pišemo za nagrade, a če katero dobimo, smo je veseli. Slovenskih avtorjev je zelo veliko, in če dobiš priznanje, da je to, kar si ustvaril, kakovostno, veš, da si na pravi poti. Da si prav razmišljal. Pri Gimnazijcu se mi je vse poklopilo. Ampak še več mi pomeni to, da je uvrščen med obvezno branje v prvem in drugem letniku srednjih šol. Se pogovarjate z dijaki, ki ga preberejo? Da. Povabili so me na srečanje že v več kot deset šol. Spominjam se, da so dijaki dramskega krožka ene od šol odigrali prizor iz knjige, v filmskem krožku pa so posneli film. Bilo je res zanimivo, zame pa ganljivo, kako se jih je dotaknila zgodba dveh glavnih junakov iz romana. Vedno je na tak način lepo priti med bralce. In potem vidite, da mladi z užitkom berejo, pri čemer mnogi mislijo, da se jim to zdi odbijajoče ... Ljudje naredimo napako v srednjem obdobju življenju. Ko pritisk družbe in kapitalizma ter tega, da se je treba prodati za čim višjo ceno ter dati vse od sebe, privede do neke instant zabave. Toda mladi preberejo več kot vsi, ki so v tem srednjem obdobju življenja. Še posebej moški berejo manj, kolikokrat vidite pri knjižni polici moškega, starega od 30 do 40 let? Potem je več bralcev še med upokojenci. Morda berejo elektronske knjige. Vedno bolj se govori o njih. Imate raje knjižno obliko? Elektronske knjige še nisem bral. Je pa popolnoma vseeno, kakšna je. Oblika mi ne dela težav. Samo da berem . ... in pišete. Lahko poveste kaj več o nastajajoči knjigi? V pogovorih o Odvetniku so mi svetovali, naj napišem nadaljevanje knjige, vendar ko nekaj napišem, potegnem črto. Nimam rad nadaljevanj. Je pa obdobje, ki ga opisujem v nastajajoči knjigi, neke vrste nadaljevanje obdobja iz Odvetnika: čas divje privatizacije in tajkunstva. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA BUKVARNA PRIPOROČA Letos poleti smo v okviru rubrike Bukvama Novega tednika začeli tudi akcijo predstavitve piscev in pisateljev, ki ustvarjajo na Celjskem. V tej številki si lahko preberete prvi odlomek iz knjige Igorja Karlovška Odvetnik. In morda posežete po tem ali še drugih njegovih delih, bodisi v knjižnici bodisi v knjigarni. BUKVARNA 35 Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije w Odlomek iz knjige, 1. del Doma položaj ni bil prav nič rožnat. Moj oče je bil preveč zagledan v preteklost, da bi se lahko razumel z njim. Ni se pobiral z režimom, kot je govoril. Partijo je zaničeval v dno duše, in kadar se je močno razburil, je povedal zgodbo o moriji povsem nedolžnih ljudi v rudniških jaških v Laškem, Hrastniku in Trbovljah, kamor so jih vozili s Te-harij. Teh zgodbic nisem rad poslušal, ampak ata se ni dal. Prisegal je, da je vse res, čeprav niso nikoli našli ali izkopali nobenega trupla. Razumel sem njegovo grenkobo, ker je maja petinštirideset izgubil osem let starejšega brata Cirila. Prijeli so ga takoj prvi dan, ko so partizani prišli v Celje, in ga odpeljali v zbirni center, od tam pa ni bilo več nobenega glasu o njem. Oče je prisegal, da verjame nekemu Ivanu Vodebu, kmetu iz neposredne bližine taborišča. Ta je trdil, da so vozili nesrečnike ponoči iz taborišča na morišče, proti jutru so se vračali vedno samo prazni tovornjaki. Mojega strica je poznal, ker mu je prodajal kopune, prašiče in teleta. Odkar je oče slišal za bratov kruti konec, je iskal dokaze za to, vendar je imel srečo, da zaradi tega ni nikoli končal v zaporu. Pazil je, da prevratni-ške misli niso nikdar izletele iz njegovih ust v javnosti. Hranil jih je le za domače, predvsem zame, da bi iz moje glave izbil idealistični pogled na komunistično oblast. Nič ni pomagalo, da sem mu sto in stokrat razložil, da naša družba na žalost še ni komunistična, v kateri bi vsakdo dobil toliko, kolikor bi potreboval, ampak da gre le za slab približek socializma. Bil je zelo tih in boječ nasprotnik režima. Nikoli ni dvignil glasu. Za nameček je bil profesor na tehniški srednji šoli, in to službo je želel na vsak način ohraniti. Na vsak način. V tem sem prepoznal strahopetnost in mu je nisem nikoli odpustil. Verjetno me je na drugo stran pahnila prav ta očetova, zame hudo neprijetna lastnost in neke vrste preračunljivost, saj je iz družbe iztisnil vse, kar mu je šlo. Moj vstop v zvezo komunistov že v času gimnazije, nekaj dni po polnoletnosti, je bil zanj hud udarec, neke vrste izdaja. Tudi on je tako imel nekaj, za kar je lahko rekel, da mi ne bo nikoli odpustil. Prenašal me je samo zato, ker sem bil njegov edinec in ker je srčno upal, da njegov trud ne bo zaman in bom nekoč vendarle spregledal. Ves čas je zatrjeval, da sem mlad, neumen in zaslepljen, vendar da mi bo dokazal, kakšne grozote so se dogajale takoj po vojni. Opazil sem, da je postajal z leti bolj in bolj zagrenjen in da se po nekaterih delih Celja ni hotel več sprehajati. Strašno ga je bolelo, da so premoženje njegovih staršev zafrač-kali nesposobni podjetniki. Od treh tovarn, ki so bile nekoč v lasti družine Vidmar, sta dve v celoti propadali. Nihče ni obnavljal fasad, da so se golile kot piščanci, zaprti v kleteh brez dovolj svetlobe in peska; streh, na katerih se je na severnih straneh že razraščal mah; ograj, ki so se krivile in postajale vedno bolj škrbaste. Preko vseh meja se je razvil samo Kovinar. - Nekoč bo zmagala pravica, Iztok. Vse to bo spet naše. Pričakoval je, da se bom vpisal na medicino. Prepričan je bil, da ga bom zdravil, ko bo star in bolan. Do drugega letnika prava je kuhal zamero, potem je uvidel, da si ne bom premislil. Prvi letnik, za katerega je veljalo, da loči zrno od plevela, je bil za menoj, in sprijaznil se je z mojo izbiro. Od jeseni ga je obsedala nova misel. - To je vse tvoja dediščina, Iztok. Jugoslavija mora postati pravna država, in takrat nam bodo popravili prizadejane krivice. Svoje premoženje bomo dobili nazaj. Razumel sem ga, ker me je ganila njegova različica zgodbe o dedu. Vse življenje je pomagal delavcem, jim gradil stanovanja in se trudil del svoje sreče razdeliti mednje. Po vojni so bila dedova dobra dela pozabljena, nihče ni spraševal njegovih delavcev, kako se jim je godilo v njegovih tovarnah. Z divjo, nerazumljivo ihto so ga obsodili kot vojnega dobičkarja in mu zaplenili vse premoženje. Pustili so mu samo plesnivo kletno stanovanje, kjer sta ga požrli revma in zamera ter povzročili njegovo prezgodnjo smrt. Babica ni znala ali mogla brez njega in mu je sledila v slabem letu dni. Zdelo se je, kakor da se družine drži prekletstvo brez konca. Ded premoženja ni podedoval, ker bi se mu v žilah pretakala modra kri, vse, kar je ustvaril, je izviralo iz pridnega dela in bistre pameti. Ni se zaletaval v no-votarije, ni zaupal špekulantom in ni zapravljal. Njegovi otroci niso imeli mirne mladosti, gnal jih je, da so vstajali zgodaj kot njegovi delavci, a so morali tudi brati, se učiti, študirati in se ukvarjati z glasbo in športom. Stane in Marija sta pobegnila čez mejo, Ciril na žalost tega ni hotel storiti in so ga odpeljali, v domovini je po vojni ostal samo moj oče Jože Vidmar, najmlajši izmed vseh Vidmarjev. Mogoče sta optimizem in zaljubljenost v končno svobodno domovino v njegovih prsih budila premočno upanje, da bi videl, kaj se pripravlja in da je v resnici predstavnik naravnega sovražnika revolucije. Sue Monk Kidd: Prestol morske deklice O krivdi in prepovedanem Družina je lahko zibelka vsega lepega, za premnoge pa je tudi vir bridkih spominov in slabih občutkov, ki trajajo vse življenje. Slednji se znova prebudijo v Jessie, ko se na rodni otok Egret v Južni Karolini odpravi, da bi skrbela za svojo mamo Nelle, ki je nagnjena k samouničevanju. Alarm namreč zazvoni, ko si priletna gospa odreže svoj prst. Prihod domov v junakinji srednjih let, ki se preživlja kot slikarka in ima sicer na videz urejeno življenje, je poročena in ima odraslo hči, zbudi val razmišljanja o smiselnosti njenega bivanja. Vse se ji zdi nekako dolgočasno. Ne čuti več prave strasti do življenja, do svojega partnerja in se zgrozi ob priznanju sami sebi, da pravzaprav ne ve več, kdo je in kaj si želi. Najtrši je spopad z občutki krivde, ki jih protagonistka nosi s seboj vse od otroštva. Njena najbolj priljubljena oseba v tistem obdobju je bil njen oče, ribič, ki je prezgodaj umrl. Zagorel naj bi motor na njegovem čolnu. Jesse se vse od tedaj bojuje z občutki odgovornosti, daje s svojim zaletavim in nepremišljenim otroškim ravnanjem nekako sama povzročila očetovo smrt. V spominu pa znova in znova podoživlja jutro pred tem, ko jo je oče poljubil v slovo, preden je odplul na morje. Kot da vsa vprašanja in nerazrešena krivda nista do- volj, njeno življenje pretrese še silovita strast po prepovedanem. Sredi njenega zakona, ko je predvsem žena in mati, kot zapiše pisateljica »ena tistih neambicioznih žensk, ki nimajo niti najmanjše želje, da bi premikale meje vesolja,« se junakinja zaljubi v benediktinskega meniha. Nenavaden odnos med Jessie in njeno mamo, breme očetove smrti in številna vprašanja o menihu, bratu Tomažu, ki tudi sam ni povsem prepričan v svojo zavezo bogu, pretresejo bistvo osrednje osebnosti romana. Sprašuje se, kaj si želi v svoji duši in kdo je v resnici pod vsemi plastmi, ki jih je skozi leta zgradila okoli svojega jaza. Kot bistven element na poti odstiranja tančice skrivnosti, povezane z očetovo smrtjo in preteklostjo, se izkaže kip, ki krasi samostan na otoku Egert. Gre za prestol morske deklice, kip, posvečen svetnici, ki naj bi pred posvetitvijo bila morsko bitje. Vaščani, katerih življenja so zaradi ribištva odvisna od morja, se k njej obračajo v želji po varnosti pred neustavljivo silo narave. Pisateljica Sue Monk Kidd hkrati doživeto slika prizore otoške pokrajine in nemirno dogajanje v mislih glavne junakinje. Stran za stranjo bralca bolj zanima, kaj se bo zgodilo. Bo zavrgla svoj zakon ali bo potlačila svoja vse bolj močna čustva do brata Tomaža? Bo svojo mamo pripravila k temu, da bo spregovorila, kaj jo sili k bolečim dejanjem do same sebe? Bo z razrešitvijo uganke o očetovi smrti, te zamolčane družinske skrivnost, našla resnico o sami sebi? Kot večkrat piše na platnici knjig znane založbe: Odpri knjigo in knjiga bo odprla tebe. Tako se tudi za delom Prestol morske deklice pojavlja priložnost, da sami razmišljamo o globinah svoje duše. TINA VENGUST ses Spar European Shopping Centers Smo slovensko podjetje SES - Spar European Shopping Centers GmbH - v okrilju skupine SPAR Avstrija - ki je svetovno priznano in uspešno podjetje na področju razvoja, gradnje in upravljanja nakupovalnih središč v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Madžarskem in Češkem. Trenutno upravlja podjetje 26 nakupovalnih središč od tega 4 v Sloveniji. Za okrepitev našega tirna v Citycentru v Celju iščemo INFORMATORJA (m/ž) Od vas pričakujemo: • V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali družboslovne oz. sorodne smeri, • najmanj eno leto delovnih izkušenj, • veselje do dela s strankami, • aktivno znanje nemščine in/ali angleščine, • samoiniciativnost in visoko mero odzivnosti ter prilagodljivosti na dnevno dogajanje v nakupovalnem središču, • natančnost, učinkovitost in ažurnost pri delu, • timsko usmerjenost in fleksibilnost, • uporabna računalniška znanja MS Office, • urejenost, • vozniški izpit B - kategorije; Vaše naloge bodo obsegale: • delo na informacijskem pultu, • prodajo darilnih bonov in vodenje blagajne, • komunikacijo s strankami osebno in po telefonu, • pripravo ter analizo različnih poročil, • korespondenco s poslovnimi partnerji, • ažuriranje in vodenje različnih evidenc, • skrb za dokumentacijo, • opravljanje ostalih administrativnih del; Nudimo vam: • zaposlitev za določen čas enega leta s trimesečno poskusno dobo ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, • zanimivo in raznoliko področje dela, • samostojnost pri delu, • delo v dinamičnem, motiviranem timu z mednarodnim znanjem. Vaš življenjepis in prijavo pričakujemo do 28.11.2014 na naslov: SES Center Management, družba za upravljanje, d.o.o. »za razpis« Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: ses.razpisi@spar.si. ses Smo slovensko podjetje SES - Spar European Shopping Centers GmbH - v okrilju skupine SPAR Avstrija - ki je svetovno priznano in uspešno podjetje na področju razvoja, gradnje in upravljanja nakupovalnih središč v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Madžarskem in Češkem. Trenutno upravlja podjetje 26 nakupovalnih središč od tega 4 v Sloveniji. Za okrepitev našega tirna v Citycentru v Celju iščemo HIŠNEGA TEHNIKA (m/ž) 0d vas pričakujemo: • V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, • aktivno znanje nemškega jezika, • vsaj dve leti delovnih izkušenj, • izkušnje pri vzdrževanju nepremičnin, • znanja s področja elektrotehnike ter strojnih in vodovodnih instalacij, • timsko usmerjenost, fleksibilnost in samoiniciativnost, • suvereno uporabo MS 0ffice-a s poudarkom na excelu, • vozniški izpit B - kategorije; Vaše naloge bodo obsegale: • zagotavljanje pogojev za nemoteno delovanje in obratovanje nakupovalnega središča s tehničnega, prometno-tehničnega, varnostnega ter čistilno-tehničnega vidika, • zagotavljanje vzdrževanja in servisiranja vseh naprav in same stavbe, • odgovornost za vsa tehnično pomembna delovna sredstva nakupovalnega središča, • pomoč pri pripravi prireditev, • vzdrževanje evidenc; Nudimo vam: • zaposlitev za določen čas enega leta s trimesečno poskusno dobe ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, • zanimivo, raznoliko delo v prijetnem delovnem okolju, • možnost osebnega in strokovnega razvoja; Vaš življenjepis in prijavo pričakujemo do 28.11.2014 na naslov: SES Center Managament, družba za upravljanje, d.o.o. »za razpis« Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: ses.razpisi@spar.si. O avtorici Sue Monk Kidd je ameriška pisateljica, rojena leta 1948, ki je zaslovela s svojim prvim romanom Skrivno življenje čebel (2002). Preden se je posvetila pisanju, je bila zaposlena kot medicinska sestra in predavateljica na medicinskem centru v mestu Georgia. Za Prestol morske deklice, ki je izšel v več kot milijon izvodih in je bil preveden v 24 jezikov, je prejela prestižno nagrado bralcev quills award za najbolj priljubljeni roman leta. Po njem je bil posnet tudi film. 36 INTERVJU Z zdaj že bivšim lastnikom PSZ Darkom Zupancem smo se za regionalni časopis Novi tednik pogovarjali o razlogih za propad ene največjih poslovnih skupin na Celjskem. Resnica Darka Zupanca Je grobar podjetij ali žrtev zarote? Kariero je začel kot finančnik v Liku Savinja, prvem podjetju v takratni Jugoslaviji, ki je šlo v stečaj. Končal jo je kot lastnik velike skupine PSZ, ki je pred kratkim prav tako končala v stečaju. Pravijo, da je hazarder, ki se je dvajset let igral z lastnino in delovnimi mesti, ob njegovi poslovni poti leži nekaj propadlih podjetij ter mnogo trgovskih in gostinskih lokalov, ki že nekaj let samevajo v središča Celja. Obsojen je na dve leti pogojne zaporne kazni, nad njim visi še nekaj ovadb. Za obsodbo še vedno trdi, da je konstrukt, bankrot skupine PSZ pa da je del velike zarote, ker želi nekdo za malo denarja priti do premoženja, ki ga je ustvarjal dvajset let. Darko Zupanc zase pravi, da je sanjač, a ga večina ni hotela razumeti. Niso ga razumeli že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je po skoraj petnajstih letih odšel iz Gorenja in pustil dokaj dobro službo. »Vsi so se čudili zaradi te moje odločitve, vendar sem takrat, na začetku mojih štiridesetih let, potreboval nov izziv. Čutil sem, da sem dovolj poslovno in tudi človeško zrel, da poskusim nekaj novega. In tudi časi so bili pravi. Vse je bilo odprto, priložnosti je bilo ogromno. Žal pa me za vse, kar sem ustvaril, ni nikoli nihče pohvalil. Ves čas sem bil deležen le kritik,« pravi Darko Zupanc. Leta 2010 ste bili na lestvici sto najbogatejših Slovencev, z malo več kot 22 milijonov evrov premoženja ste zasedli 24. mesto. Danes je vaša skupina PSZ v stečaju, stečaj je doletel tudi družbo Hotel Marita, Avto Celje in Meja sta v prisilni poravnavi. Vaš imperij se je zrušil. Ste ogorčeni? Ta lestvica bogatih je neumnost. Tistim, ki so jo sestavljali, sem povedal, da ne morem biti bogat, če imam na svojem tran-sakcijskem računu minus. Naslednje leto me ni bilo več med bogatimi. Razlog, da sem sploh prišel na lestvico, je bila združitev vseh dejavnosti, s katerimi sem se ukvarjal, pod skupno streho. To je takrat pomenilo 42 milijonov evrov kapitala in 140 milijonov evrov prihodkov. Sicer pa zaradi stečaja PSZ nisem ogorčen. Sem pa zelo žalosten. Skupino PSZ ste gradili dvajset let. Kakšen je sploh bil vaš cilj? Čeprav mi marsikdo očita, da je mreža podjetij v skupini nepregledna, da je skupina nastajala stihijsko, to ni res. Že leta 1995 sem točno vedel, kaj želim doseči. Močno korporacijo namreč, močan pogodbeni koncern, ki se bo razvijal na treh področjih - trgovini z avtomobili, turizmu in proizvodnji hrane. Tem trem dejavnostim sem potem namenil vso pozornost in vanje tudi največ vlagal. Trgovino z avtomobili, kjer je bilo sprva osrednje podjetje Avto Celje, sem okrepil z nakupom podjetij Hyundai na Hrvaškem in v Srbiji in s tem postal pooblaščeni trgovec te znamke v jugovzhodni Evropi. Podjetja sem za 9 milijonov evrov kupil od Gorenja in nato »Poglejte, kaj je naredila Abanka, ki ima pri financiranju skupine PSZ le 25-od-stotni delež. Januarja je predlagala stečaj Marite in PSZ ter odpoklicala vsa svoja posojila Avtu Celje, septembra pa je predlagala še prisilno poravnavo v Meji. A to še ni vse. Zadnje leto in pol sem na pogovorih s predstavniki Abanke doživel marsikaj. Zasmehovanje, poniževanje, cinične poglede. Enako je bilo na DUTB, kjer so me obravnavali kot kriminalca.« Darko Zupanc, letnik 1951, je univerzitetni diplomirani ekonomist. Pravi, da ni Celjan samo po rodu, ampak tudi po srcu. Znan je kot strasten igralec tenisa, v zadnjem času se veliko ukvarja tudi z živalmi. Njegova družina, ki živi na Ostrožnem, trenutno skrbi za kar osem psov. Pravi, da mu po umiku iz poslovnega sveta nikakor ni dolg čas, le vsakodnevno branje bilanc pogreša. zelo veliko vlagal zlasti v srbski trg, kjer smo leta 2007 v Beogradu zgradili velik poslovni center. Naložba je bila vredna kar 14 milijonov evrov. Na področju turizma je osrednjo naložbo predstavljal Hotel Marita v Portorožu, veliko je bilo tudi vlaganj v tako imenovano področje hrane oziroma v šentjursko podjetje Meja. Posledica nakupov podjetij in vlaganj vanje je bila seveda visoka zadolženost, ki je bila še leta 2012, kljub veliki krizi v trgovini z avtomobili, obvladljiva. Dolgove smo zmanjševali in so konec septembra letos znašali še približno 60 milijonov evrov. Če kljub visoki zadolženosti niste imeli težav pri poslovanju, zakaj potem nenadoma takšen krah? Kaj se je zgodilo, da se je vaš poslovni imperij zamajal in se letos tudi zrušil? Vsega je kriva Abanka, ki je, v to sem prepričan, zadnji dve leti pripravljala načrt, kako uničiti Zupančevo skupino PSZ. Lani spomladi sem se z bankami začel dogovarjati o reprogramiranju posojil, ki ga je NLB podprla, a je postavila pogoj, da se vključi še Abanka. Ta je zahtevala, da njena zunanja finančna hiša naredi analizo dolgoročne vzdržljivosti poslovanja PSZ. Analiza je bila ugodna, vendar ob predpostavki, da se z bankami dogovorimo za podaljšanje vračanja posojil in razumno obrestno mero. S predstavniki Abanke smo se potem pogovarjali kar nekaj mesecev, novembra pa so nam rekli, da analiza ni vredna nič in je le še za v koš. Prepričan sem, da so samo čakali na potrditev sprememb insol-ventne zakonodaje, ki omogočajo razlastitev delničarjev. To je kriminalni zakon in bi ga bilo treba čim prej prečistiti, če želimo slovenskemu gospodarstvu dobro. Skratka, konec leta 2013 je Abanka najprej odpokli-cala malo manj kot 6 milijonov evrov po- »Bankam na čelu z DUTB je prav vseeno, kakšno škodo delajo, samo da bo nekdo po njihovem izboru poceni prišel do premoženja.« »Vsi mislijo kopam v d Ampak jaz kar sem kd zaslužil, vl razvoj pod) INTERVJU 37 sojila družbi Hotel Marita, nato je januarja letos zahtevala stečaj tega podjetja in tudi skupine PSZ, kasneje še Avta Celje, ki je potem končal v prisilni poravnavi, pred kratkim pa je prisilna poravnava doletela še Mejo. Po Abanki je julija letos svoja posojila odpoklicala še NLB in rešitve ni bilo več. Ampak zakaj bi se Abanka spravila ravno na vašo skupino? Ker je močna in ima bogat portfelj. Samo v hotel Marito, ki ima med portoroškimi hoteli največ lastnega zemljišča, smo vložili 18 milijonov evrov. Danes pa hotel ocenjujejo na skromne 4 milijone evrov. Bo prav zanimivo spremljati, kdo bo hotel kupil in koliko bo plačal zanj. Enako velja tudi za Mejo, ki je dobro in donosno podjetje. Vsa čast direktorju Romanu Gregornu, ki Mejo kljub krizi vodi zelo uspešno, a se je Abanka z Družbo za upravljanje terjatev bank odločila, da jo pošlje v »prisilko«. Zadaj ni nič drugega kot želja, da se znebi lastnikov. Gre torej za zaroto? Seveda, in to za težko zaroto. Za vsem stoji skupina ljudi, ki je povezana z Aban-ko, s slabo banko in z določenimi ocenjevalci premoženja. Vendar če se je to zgodilo samo meni, potem katastrofa ne bo velika. Velika bo, če se bo takšen scenarij zgodil celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Kar nekaj časa sem bil prepričan, da bo vloga DUTB drugačna, da bo aktivno sodelovala pri ponovnem zagonu gospodarstva. Zdaj pa vidim, da gre le za razprodajo premoženja. Ne bom se čudil, če bodo to družbo z vsem terjatvami, ki jih je poceni prevzela, prodali kakšnemu investicijskemu skladu, najverjetneje skandinavskemu. Zelo hvalite direktorja Meje Romana Gregorna. Zakaj ste potem, ko je podjetje šlo v prisilno poravnavo, sodišče prosili za soglasje, da ga zamenjate? Vsak direktor ima v primeru prisilne poravnave pravico do ugovora. Vendar je DUTB, ki je prevzela nadzor v Meji, Gre-gornu zagrozila, da bo njegov morebiten ugovor obravnavala kot sovražno dejanje. Gregorn se je v dobro zaposlenih in celega podjetja umaknil. Ker sem na vsak način hotel preprečiti »prisilko«, sem pač poskusil s predlogom o zamenjavi direktorja. Imenoval bi drugega, ki bi vložil ugovor, potem pa bi Gregorna spet postavil na njegovo staro mesto. Takšnemu scenariju je težko verjeti. Bolj verjetno se zdi, da ste Gregorna pač hoteli kaznovati, ker ni ugovarjal uvedbi prisilne poravnave. Res sem imel takšen načrt. Na Gregorna sploh nisem jezen, tako kot nisem nikoli bil jezen na nobenega od direktorjev družb, ki jih je obvladoval PSZ. Vsi so delali dobro. Po pojasnilih bank je Meja pristala v prisilni poravnavi zaradi poroštev, ki jih je dala za posojila PSZ. Grožnja, da bodo poroštva uničila Mejo, je za lase privlečena. V korporacijah, kakr- šna je PSZ, je običajno, da določene projekte podprejo vse družbe, ki jo sestavljajo. Poroštva so bila za posojilo, s katerim smo gradili center v Srbiji, dale pa so ga vse družbe. Torej ne drži, kar vam očitajo tudi banke, da je PSZ izčrpaval vsa podjetja iz skupine? Nikoli nisem nikogar izčrpaval. Če kdo v tej Sloveniji koga izčrpava, so to banke s svojimi oderuškimi obrestmi. V našem primeru je šlo samo za podporo pri vlaganjih, sicer pa je sledljivost vseh mojih naložb jasna, jasno je, kam je šel denar. Kaj pa pravite na trditve DUTB, da ste podjetja iz skupine izčrpavali tudi za lastno korist? To so neumnosti. Nobenega velikega premoženja nimam. Sem eden redkih, ki nima nobenega podjetja v tujini, in tudi eden redkih, ki v tujino ni nakazoval denarja. Izjema je bil le nakup ladje v Italiji, ki sem jo najprej kupil na svoje ime, nato sem jo prepisal na družbo Hotel Marita. V načrtu sem namreč imel, da bi s to ladjo vozili v Benetke hotelske goste. So torej trditve, ki jih je mogoče slišati po Celju, da imate veliko avtomobilov in nepremičnine v tujini, čista laž? Imam apartma v Grčiji, ki je stal 175 tisoč evrov. Plačal sem ga s posojilom, ki sem ga najel z ženo in s hčerko. Želel sem pač imeti nekaj za stara leta. Poroštvo za to posojilo je morala dati Meja. Res je. Vendar je to edini primer, da je eno od podjetij iz skupine bilo porok za moje osebno posojilo. Večini še danes ni znano, od kod ste dobil toliko denarja, da ste lahko odkupili deleže nekaterih podjetij in začeli graditi svojo poslovno skupino. Pomeni začetek prodaja delnic Banke Celje družbi Gorenje Fining leta 1994, zaradi česar ste bili z Brankom Šibakovskim pogojno obsojeni zaradi zlorabe položaja in oškodovanja podjetja? Pridobili naj bi 63 tisoč evrov premoženjske koristi. Ta obsodba je bila sramotna. Še vedno trdim, da je bil posel čist in da so me obsodili po krivem. Vse skupaj je bil konstrukt. Sicer pa sem osnovo, na kateri sem gradil svojo korporacijo, pridobil z lizing posli v začetku devetdesetih let. Z zaslužkom sem potem kupoval delnice bank, blagajniške zapise, državne obveznice, kasneje so prišla na vrsto podjetja. Zaradi rasti vaše skupine je padlo kar nekaj žrtev. Mnogi v Celju pravijo, da ste pokopali lepo število podjetij - Turško mačko, Majolko, Modo, če naštejem samo nekatera. Potrošnika ste prodali Mercatorju. Trgovska podjetja sem kupoval, ker sem hotel obuditi Merx v manjšem obsegu, ki bi bil protiutež velikim trgovinam. Žal mi načrt ni uspel. Za gostinska podjetja pa je treba reči, da so večinoma poslovala z izgubo in sčasoma sem se naveličal poravnavati njihove dolgove. Zato sem se odločil, da jih zaprem. Prepričanje v Celju je drugačno. Podjetja naj bi kupovali zato, da bi poceni prišli do njihovih nepremičnin, ki so vse po vrsti na zelo elitnih lokacijah. Ta podjetja in njihove nepremičnine v našem sistemu sploh niso imela pomembne vloge, saj so predstavljala le nekaj odstotkov celotnega premoženja. Z njimi se sploh nisem ukvarjal, to sem prepuščal direktorjem, ki očitno niso bili uspešni. Moja osrednja projekta sta bila Portorož in Hyundai, v katera sem skupaj vložil 40 milijonov evrov. Ob tako veliki naložbi res nisem mogel razmišljati še o tem, kaj bi bilo treba narediti s Turško mačko in kaj z Majolko. Saj sem imel ljudi, ki so bili za to plačani. Vendar moram poudariti, da smo tudi za lokale v Celju imeli nekaj načrtov, ki so žal padli v vodo. V Turško mačko sem vložil pol milijona evrov, a so denar namesto za posodobitev porabili za pokrivanje izgube. Iz nobenega od teh podjetij nisem črpal denarja, saj so bila nenehno v minusu. Zakaj ste jih kupili, če so tako slabo poslovala? Zagotovo ne zato, da bi jih uničil. Upal sem, da bo iz njih nastala dobra zgodba. Celjanov ne zanimata hotel Marita in poslovni center Hyundai v Beogradu. Sprašujejo se, zakaj je zaprta Majolka z enim najlepših atrijev v mestu in zakaj že toliko let propada hotel Turška mačka. Priznam, da sem zaradi drugih velikih načrtov zanemaril nepremičnine v središču Celja. Sem pač sanjal o drugih projektih. Vendar se zaradi tega ne počutim krivega. Še zlasti, ker sem vse prazne lokale ponujal celo v brezplačen najem za dve leti, a jih nihče ni hotel. Tudi meni je žal, ker v Turški mački ni več dalmatinskih večerov in v atriju Majolke literarnih srečanj. Morda se bo zdaj, ko so vso zadevo v roke vzele banke, kaj spremenilo. Vendar to ni več moja skrb. Po vseh teh vaših propadlih zamislih lahko človek kar verjame tistim, ki pravijo, da ste pravzaprav hazarder, ki se že dolgo igra s podjetji in tudi z ljudmi. (smeh) Veste, zakaj sem dobil oznako, da sem hazarder? Ker sem v času študija, ko sem eno leto pavziral, v Ojstrici pogosto igral karte. Najbrž se je mnogim zdela hazarderska tudi moja vizija o gradnji kor-poracije. Morda je na začetku res bilo malo hazardiranja in tudi igranja monopolija, ampak vizijo, kakšna bo moja korporacija, sem imel že leta 1996. Potem sem samo še delal, ne pa se igral. Vam je bil pri tem za vzor Herman Rigelnik, ki je vodil Gorenje v času, ko ste tam delali? Herman Rigelnik ni bil moj vzornik. Je pa res, da je bilo Gorenje moj navdih pri gradnji korporacije z različnimi dejavnostmi. Za delovanje vašega poslovnega sistema so značilne tudi pogodbe o obvladovanju. So jih morala podjetja v skupini podpisati zato, da ste lažje obvladovali direktorje? Takšne pogodbe dopušča Zakon o gospodarskih družbah. Šlo je pač za nivojsko vodenje, za lažje izvajanje strateških načrtov in ne za to, da bi s pogodbo pritiskal na direktorje. Ampak zaradi teh pogodb o obvladovanju so morali direktorji podjetij podpreti vse vaše odločitve in sodelovati pri financiranju vseh naložb, tudi če se s tem niso strinjali. Hočete reči, da sem bil diktator? Tega mi pa res ne more nihče očitati, saj sem vedno podpiral in spodbujal skupinsko delo, ki sem se ga naučil v Gorenju. Je pa res, da me direktorji marsikdaj niso razumeli. Nekateri od tistih, ki so zapustili skupino, me zdaj kritizirajo, pri tem pa pozabljajo, da so sami sprejeli veliko poslovnih odločitev, ki sem jih jaz le potrdil. Je res, da ste iz svojih podjetij kar v plastičnih vrečkah odnašali denar? To je še ena od neumnosti, ki kroži o meni. Nikoli nisem ničesar odnašal iz podjetij in tudi svoje račune sem vedno poravnal. To velja tako za hotel Marita kot za Medijske toplice, kjer sem vedno kupil karto za bazen. V Turško mačko pa sploh nikoli nisem šel niti jest. V dvajsetih letih je bilo z vašim imenom ustanovljenih veliko družb. Sploh veste, koliko jih je bilo? Saj jih ni bilo veliko. Morda v začetku devetdesetih, ko sem mislil, da bom aktivno sodeloval v privatizaciji in sem ustanovil družbo za upravljanje in nekaj skladov. Vendar sem leta 1998 nehal. Je pa res, da sem nekaj družb preimenoval in se morda zato zdi, da jih je bilo veliko. Se je s stečajem skupine PSZ nehala vaša pot v poslovnem svetu? Vsekakor. Mislil sem, da bo drugače, da bom po upokojitvi postal nekakšen super-vizor in bom, tako kot je običaj v tujini, nadzoroval poslovni sistem. Očitno bom samo še upokojenec, čeprav mi še ni jasno, kaj bom sploh počel. Že zdaj sem zjutraj sam sebi v napoto. Izgubili ste premoženje, ki ste ga spravljali na kup kar dvajset let. Ste zaradi tega obupani? Za izgubo v materialnem smislu mi je vseeno, saj nikoli nisem bil materialist. Vendar mi bo kljub stečaju marsikaj ostalo. Ostalo mi bo zadoščenje, da sem nekaj ustvaril. Ne glede na to, v čigavih rokah bo pristal hotel Marita, bom jaz vedno vedel, da je bil projekt moj. Enako velja tudi za poslovni center v Beogradu ali za šentjursko Mejo. Med celjskimi direktorji nikoli niste bili posebej priljubljeni. Zakaj? Ker se z njimi nikoli nisem družil. Ko sem se iz Gorenja vrnil v Celje, sem se hotel povezati s celjskimi finančnimi ustanovami in z ljudmi v njih, da bi naredili nov koncept razvoja celjskega gospodarstva. Vendar me niso vzeli resno, zato sem se raje umaknil v ozadje. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA i, da se enarju. sem vse, lajkoli ožil v 'etij.« »Bodite pozorni, kaj se bo dogajalo s premoženjem skupine PSZ. Kdo ga bo kupil in za kakšno ceno!« 38 PODLISTKA Laška pihalna godba skozi čas (12) ZGODBE IZ KAMRE 140-letnica pod taktirko policijskega glasbenika Ivana Medveda 140 let Laške Pihalne godbe, besedilo Irena Mulej, 2002 Po sedmih letih je vojaški glasbenik Anton Rojko leta 1996 predal taktirko policijskemu glasbeniku Ivanu Medvedu, ki je prvi godbeni korak kot trinajstletni fantič naredil prav z laškimi glasbeniki, pri čemer je bil ka-pelnik skoraj trinajst let. V času njegovega delovanja je bila leta 1998 ustanovljena bobnarska skupina, še posebej pa se je okrepilo sodelovanje z mažoretkami. »Skupne koreografije« so godbi omogočile vrhunske nastope - na katerih je v skupnem koraku nastopilo več kot osemdeset godbenikov, mažoretk in bobnarjev - snemanje dveh polurnih oddaj na TV Slovenija in izdajo samostojne kasete in zgoščenk ter prodor v Evro- POLJSKE TRADICIONALNE OTROŠKE IGRAČE 26. november 2014 ob 13. uri Otvoritev nove občasne razstave Muzeja igrač in igre iz Kielc na Poljskem v Otroškem muzeju Hermanov brlog P N (t Мђ Hermann 1 i 3 -------- AVUZtUAV Zfc&ftWEK i ZA5\NVy NV KiCLeMH DH®W0 ft po. Prepotovali so pravzaprav celotno Nemčijo, kjer so se udeležili prireditve Music parade. Dvakrat so se udeležili dunajskega godbenega festivala. Med vidnejša gostovanja sodijo tudi nastopi v Lihten-štajnu in na Hrvaškem. Nekaj sprememb se je zgodilo tudi na področju upravljanja društva. Leta 1998 je postal predsednik Gorazd Šetina iz laške pivovarne, godbene pokroviteljice. Leto kasneje je tajniška in računovodska opravila za godbo prevzela Andreja Knapič. Izjemna podpora pokroviteljice je omogočila, da so v tem obdobju vsako leto namenili posebna sredstva za nakup novih glasbil, oblačil in notnega gradiva. A tudi v domačem Laškem so »mednarodno delovali«, saj so bili dvakrat gostitelji mednarodnega festivala godb v šov programu. Da bi se predstavili čim številčnejšemu občinstvu, so novoletne koncerte, ki so jih organizirali v laškem zdravilišču, preselili v dvorano Tri lilije. Na teh koncertih so se godbi priključili vrhunski solisti, kot so Nuša Derenda, Alenka Godec, Matjaž Mrak, Oto Pestner, in glasbene skupine Okrogli muzikantje, Kvintet Dori, Modrijani ter mnogi drugi. Veliko mladih Stalno se je povečevalo število članov in ob jubileju jih bilo kar 56, ki so na leto pripravili približno osemdeset samostojnih nastopov. Godba se je namreč vsako leto okrepila z novimi mladimi glasbeniki, ki so prihajali iz domače laške glasbene šole. So pa izkušnje kapelnika Ivana Medveda kot poklicnega policijskega godbenika omogočile dostop do ene največjih zbirk notnega gradiva za pihalni orkester. Tudi ni ostalo brez odmeva osebno poznanstvo in prijateljstvo s skladatelji Vinkom Štruclom, Emilom Glavnikom in Vladimirjem Mustajbaši-čem, saj so posebej za laško godbo napisali oziroma aranžirali skladbe, kot sta na pri- kS£ % li Ivan Medved, vodja godbe od leta 1996 do 2008 Ivan Medved je svojo glasbeno pot začel pri 13 letih kot klarinetist v Laški pihalni godbi. Kasneje je v srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani študiral saksofon in oboo. Leta 1981 se je zaposlil v orkestru slovenske policije, kjer je leta 1994 postal pomočnik poveljnika. Od leta 2001 je zaposlen pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti kot vodja območne izpostave Laško, deloval pa je tudi kot učitelj saksofona v glasbeni šoli v Laškem. Med letoma 1996 in 2008 je bil dirigent in predvodnik Laške pihalne godbe, leta 2009 pa je ustanovil Vaško godbo Vrh nad Laškim, ki jo še vedno vodi. Je predvodnik Zveze slovenskih godb, kot mentor za predvodništvo in korakanje pa na različnih poletnih izobraževalnih taborih za mlade godbenice in godbenike sodeluje že več kot 15 let. mer koračnica Pivo in cvetje in Tam za laškim gričem. V obravnavanem obdobju so številni godbeniki postali profesionalni glasbeniki, katerih zasluga je, da je godba dosegala izjemne glasbene rezultate, saj so z godbo največkrat nastopili kot solisti. Eden prvih na tem področju je bil Franjo Maček, ki je zaposlen v orkestru slovenske policije in je član Alpskega kvinteta, profesor klarineta v Glasbeni šoli Laško-Radeče. SREČKO MAČEK w amra www.kamra.si Uporabljeni viri: 140 let Laške pihalne godbe, 2002 Ivan Medved, 150 let laških godbenikov: [tipkopis], 2012 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Rudolf kot Maistrov borec Rudolf Brecl se je po vojni kot Maistrov borec boril za severno mejo. Vojaki so bili tudi njegovi bratje; za enega lastnik fotografije Janez Osetič ne ve imena, preostala dva sta bila Franc in Alojz. Slednji je padel in zapustil dve hčeri: Angelo Brecl (1913-1998), po domače Kremplovo, in Marijo Brecl (1912-1980), poročeno Videmšek, po domače Robanovo. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Prihodnjič: 150 let Častitljivih Rudolf Brecl (1889-1944), avstro-ogrski vojak iz Janškovega sela v Vinski Gori pri Velenju IZ NAŠE MEDIJSKE HIŠE / PODLISTEK 39 Mala enciklopedija narodnozabavne glasbe Tone Vrabl s knjigo 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov poskrbel za brezčasnost nekdanje radijske oddaje Vrtiljak polk in valčkov Le kdo se ni vsaj kdaj zavrtel ob Vrtiljaku polk in valčkov, glasbeni oddaji, ki je poslušalcem Radia Celje krajšala ponedeljkove večere od 27. septembra 1993 do pred dvema letoma. V tem času se je zvrtelo tisoč oddaj ali skupaj kar 5 tisoč ur narodnozabavne glasbe. Vodil jih je dolgoletni novinar Novega tednika in Radia Celje Tone Vrabl. In prav teh 208 dni oziroma sedem mesecev, kolikor je bilo skupno predvajane te oddaje, in okoli tri tisoč gostov, kolikor jih je v njej sodelovalo, je Toneta Vrabla spodbudilo, da izda knjigo z naslovom 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov, v kateri je predstavil razvoj narodnozabavne glasbe na Celjskem v zadnjih 25 letih. Odskočna deska številnih mladih ansamblov Vrtiljaki polk in valčkov so se vrteli prav vsak ponedeljek, tudi ob pomembnih praznikih, vsebina oddaje pa je bila v teh primerih prilagojena prazničnemu dnevu. Scenarije je pisal Vrabl, ki je zasnoval tudi vsebino in poskrbel za goste, med katerimi so bili tako uveljavljeni glasbeniki kot skupine, ki so si pot med narodnozabavno elito šele utirale. Oddaja je bila ena izmed odskočnih desk Tone Vrabl danes izredno priljubljenih Modrijanov, Vrabl pa je celo idejni oče Noči Modrijanov. V oddaji so se kalili in v medijski svet vstopali tudi drugi danes uspešni narodnozabavni sestavi. Gostovanje v Vrtiljaku polk in valčkov je bila namreč zanje velika priložnost, saj se v njem niso predstavili zgolj poslušal- cem s Celjskega, temveč iz vse države. Oddajo so namreč poslušali širom po Sloveniji. Jubilejne vrtiljake je Ekipa Radia Celje z Vrablom na čelu praviloma organizirala na terenu, s čimer se je približala poslušalcem. Največkrat jih je pripravila pri Vladu Kocmanu v Šentrupertu nad Laškim, zadnja leta pa v Gorici pri Slivnici, Štorah in Žalcu. Knjiga odsev narodnozabavne glasbe Tone Vrabl v knjigi osrednjo pozornost namenja prav tej priljubljeni oddaji, obenem pa predstavlja tudi Klub ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov s preko 300 člani, Avsenikov abonma polk in valčkov, ki je bil prvi narodnozabavni abonma v Sloveniji, in Oktet županov, ki je nastal na njegovo pobudo. Opisuje prireditve, na katerih je sodeloval s pripravo programa ali vodenjem in osvetljuje tudi druge pomembnejše prireditve na Celjskem, kot so Pokaži, kaj znaš v Dobju, Lukeževa nedelja in Med dišečimi šmarnicami v Tremerjah, Libojska revija in Ostanimo prijatelji. Obenem se dotika drobcev iz življenja in dela slovenskih glasbenih legend - Slavka Avsenika, Lojzeta Slaka, Alfija Nipiča, Viki-ja Ašiča in drugih. Za piko na i je pobrskal med starimi, še neobjavljenimi fotografijami, večinoma posnetimi za odrom številnih prireditev in srečanj po Sloveniji, in jih priložil k besedilom v knjigi, ki jo je izdal v letu, ko praznujemo ravno 60 let Radia Celje in Avsenikove glasbe. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (TimE) Premierna predstavitev knjige 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov bo na 1002. vrtiljaku polk in valčkov v sredo, 26. novembra, ob 19.30 v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Na glasbeni prireditvi, ki jo bo skupaj s Tonetom Vrablom povezoval Matevž Rebevšek, bodo sodelovali številni glasbeniki, ansambli in ljubitelji narodnozabavne glasbe, kot so odgovorni urednik revije Golica Domen Hren, Zreška pomlad, Petka, Golte, ansambel glasbene šole Rista Savina Žalec, Smeh, Vigred, vokalna skupina Eros in folklorna skupina Grifon. KUD GRIFON VABI NA 1002. VRTILJAK POLK IN VALČKOV RADIA CELJE in predstavitev knjige Toneta Vrabla "1000 ponedeljkov, 1000 Vrtiljakov" Sodelujejo: odgovorni urednik revije Golica Domen Hren, Zreška pomlad, Petka, Golte, ansambel glasbene šole Risto Savin Žalec, Smeh, Vigred, vokalna skupina Eros in folklorna skupina Grifon, voditelja Matevž Rebevšek in Tone Vrabl. Koncert bo v sredo, 26. novembra 2014 v dvorani 2. slovenskega tabora v Žalcu ob 19.30. Predprodaja vstpnic v TIC Žalec po 10 eur in dve uri 4 pred koncertom po 12 eur. MEDIJSKI POKROVITELJ NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE ZGODBE S KITAJSKE V zadnjem mesecu so v bližini kraja, kjer živim, odprli kar dva kinocentra, vsakega s po osmimi kinodvo-ranami. V kinodvorane se zgrinjajo množice Prvič sem na Kitajsko prišel nekaj dni po svetovni filmski premieri Transfor-merjev, leta 2007. V Šangha-ju sem lahko našel DVD-ko-pijo s kričečimi pismenkami in kvalitetnim ovitkom. Da se leta 2014 zadnja četrtina zadnjih Transformerjev dogaja na Kitajskem, vključno z ubijajočim nizanjem spon-zorskih izdelkov, je zelo zgovorno. Zdaj lahko tukaj na črno še vedno kupiš kopije filmov, a je tovrstnih stojnic manj. Medtem kinocentri rastejo kot, zelo blago povedano, gobe po dežju. Število platen se je v zadnjih šestih letih verjetno več kot podvojilo in trend narašča. Trenutno je na Kitajskem približno 22 tisoč platen, kar Kitajsko uvršča na drugo mesto na svetu. (Prva je Amerika s približno 40 tisoč platni.) Kitajska sicer še vedno strogo nadzoruje število tujih filmov v svojih kinodvoranah; načeloma jih zdaj lahko tukajšnji gledalci vidijo 34 na leto (14 teh v imax tehnologiji). Toda: če je Kitajska koproducent filma, problema ni. Od tod recimo dve različici filma Iron Man 3 - kitajska različica ima več prizorov s Kitajske in več obraza igralke Fan Bingbing. (Prizori se dogajajo v bolnišnici, kamor se pride Tony Stark pozdravit; kitajski blogerji so besno tipkali, da nihče ni tako neumen, da bi prišel iz Amerike na Kitajsko v bolnišnico.) Seveda tudi to ni celotna zgodba. Medtem ko v Ameriki število gledalcev v kinih načeloma upada, Azija in preostali svet tvorita večinsko število gledalcev ameriških filmov. Sploh za blockbusterje, ki so tukaj skoraj po definiciji hit. Trdijo, da bo do leta 2020 Kitajska postala največji svetovni trg za filme. Zasoljene cene vstopnic Precej neverjetno je poslušati domačine, ko razlagajo, kako je bilo pred dvajsetimi leti del kakšnega pristno lokalnega praznovanja potujoče platno, ki so ga obesili nekam ob provizorični oder, in so filmi - tedaj precej verjetno »komunistični« - »delili posteljo« s pekinško ali katerokoli od lokalnih oper. Film je bil neverjeten dogodek. Na nek drug način je to še vedno - kajti vstopnica za kino je precej draga. Če veste, kaj počnete, boste plačali približno 4 do 6 evrov. Najdražja vstopnica vas bo stala približno 17 evrov, in to v deželi, kjer je prag preživetja približno 200 do 300 evrov na mesec in večina ljudi zasluži prav toliko, če ne manj. Kdo torej kupuje te karte oziroma kdo odloča, kdaj in zakaj bi šel v kino? Piše: Peter Zupanc Uspešnice morajo videti vsi Ameriški filmi so - kot precej drugega, vezanega na zahod - preprosto tren-dovski oziroma so trenutno del »vročic«, ki zajamejo kitajsko občinstvo. Če gre določen del gledalcev v kino in jim je film všeč, bodo film »morali« videti vsi. Tu je težko biti alternativec. Morda bo zgodba o razlogih za uspeh filma Varuhi galaksije (Guardians of the Galaxy) razložila še malo več. Najbolj človeški od »petih vagabundov« je Peter Quill, tipično čeden Kavkazijec. Po mnenju kitajskih deklet: »Da, čeden je, ampak sebičen, ni mu za druge, in >plejboj< je. In ali ne misliš, da je malo čuden?« Film je na Kitajskem izjemno priljubljen zaradi ... človeka drevesa, Groota. »Dekleta mislimo, da je Groot popoln partner. Zaščitniški, srčkan in nevaren, popolnoma nesebičen, preprost je in najboljše od vsega - ne govori ...« Groot je zmožen spregovoriti le tri besedice: »Jaz sem Groot.« Če je fantu dekle všeč in jo hoče vsaj za spremljevalko, mora biti »nesebičen« in plačati vstopnico, pri čemer stavim, da film večinoma izbere dekle. Seveda to še zdaleč ni popoln odgovor na vprašanje odločitve glede filmov, a nakazuje, kako bodo filmarji morali loviti kitajsko vročico. Dojeti bodo morali, kako tu razmišljajo. KITAJSKI КПТ1СЕК CHINESE CORNER WWW . CEBS . SI KJERJE ENO PIVO LAŽ 070 - 51 i - 099 40 BRALCI POROČEVALCI Poznate čajoto? Četrto srečanje likovnikov Ustvarjali so člani zveze paraplegikov V avli prodajnega centra Mercator Hudinja v Celju je Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske 9. oktobra organiziralo že četrto celodnevno likovno delavnico likovnikov Zveze paraplegikov Slovenije in razstavo slik gostujočih slikarjev. Uvodne minute bogatega kulturnega programa so pripadle glasbenikom Glasbene šole Celje pod mentorstvom Kristiana Kolmana. Prijetni zvoki mladih nadarjenih glasbenikov so pritegnili marsikaterega mimoidočega obiskovalca, da je postal in si z zanimanjem ogledal nastop. Prisotne je najbolj očaral nastop učencev nižje stopnje IV. osnovne šole Celje pod mentorstvom Karin Trepelj. Mali srčki so predstavili različne pesmi in plese slovenskih po- krajin in tako pripravili lepo dobrodošlico slikarjem, ki prihajajo iz različnih delov Slovenije. Mladi napovedovalki Naja Rožič in Zala Perlič sta prebirali pesmi Gordane Kitak, članice društva. Zaključne besede je prisotnim namenil predsednik društva Janez Hudej in med drugim poudaril velik pomen medge-neracijskega povezovanja in sodelovanja med generacijami. Še zlasti z ljudmi s posebnimi potrebami. Slikarji Željko Vertelj, Beno Žnidaršič, Angela Medved, Franc Ekar, Miran Jernejšek, Jožica Ameršek, Branko Ru-pnik, Tina Pavlovič, Silvo Mehle, Vojko Gašperut, Metod Zakotnik in Ljudmila Turk so v avli prodajnega centra postavili svoja slikarska stojala in začeli delati. Likovni dogodek Dobrodelni koncert Miklavževe druščine V oktobru je Društvo prostovoljcev Miklavževa druščina iz Rogaške Slatine pripravilo dobrodelni koncert klasične glasbe nadarjenih lokalnih virtuozov in treh gostov iz Maribora. V Kristalni dvorani Grand se po belih in črnih tipkah hotela Rogaška Slatina so sprehodili Julija Gaube ter Čajota ali mehiška buča prihaja iz Južne Amerike, največ jo gojijo v Mehiki. Je rastlina kratkega dne, kar pomeni, da pri nas za-plodi pozno poleti oziroma jeseni. Po rasti je podobna naši kumari, vendar so njeni plodovi hruškaste oblike in obdani z bodicami. So različnih barvnih odtenkov, od bele do nežno rumene, nežno zelene in temno zelene. Užitna je cela rastlina - korenina, li- sti, poganjki, plodovi in tudi pečka. Ko jo sadimo, moramo posaditi celo bučo, s pečko vred. Za rast potrebuje oporo, njeni poganjki zrastejo do 30 metrov. Na njih je tudi do 100 plodov, težkih od 30 dag do 1 kg. Uporabljamo jo v kulinariki za zgoščevanje juh in dodajanje raznim sadnim, zelenjavnim in mesnim jedem. V Pegazovem domu sta kuhar Tomo in gospodinja Anica pripravila iz čajote različne jedi: marmelado, zavitek, kompot, smoothije, ocvrto v sladkem pivskem testu. Miza je bila polna okusnih in predvsem zdravih dobrot. Čajota je namreč zelo zdrava, nima veliko kalorij, zato ni strahu, da bi se zredili. Smo pa poskusili nekaj novega, organizmu prijaznega in ker so nam bile jedi všeč, jo bomo še uporabili pri naši prehrani. TŽ je mednarodno obarval slikar Alimpije Košarkoski, ki je po rodu Makedonec, a že več kot 30 let ustvarja v Sloveniji. Slikarje je pri delu z zanimanjem opazovala skupina 19 nadarjenih likovnikov osnovne šole. Učenci so se z njimi pogovarjali in tudi sami poskusili čopič prijeti z usti. Izkušnje, ki so jih pridobili, jim bodo v življenju zagotovo prišle prav. Na svoje učence je zagotovo ponosna tudi ravnateljica Nevenka Matelič Nun-čič, ki se je udeležila likovnega dogodka v Celju. Z ročnimi deli so se predstavile tudi članice društva pod mentorstvom Angele Gajšek, in sicer kot članice društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in medobčinskega Društva delovnih invalidov iz Celja. PETER PLANINŠEK Spoznavali dediščino Klara Krklec ob spremljavi mame Andreje brata Adam in Nejc Kamplet iz Maribora ter vsi učenci Urške Roškar iz Rogatca, ki je na koncertu tudi zaigrala na klavir. Nastja Božak je ob spremljavi Ermina Tkalca na klavirju zapela nekaj opernih arij, v duetu s se-strično Sabino pa nagajiv duet dveh mačk italijanskega skladatelja Rossinija. Na violončelu je Klara Krklec ob spremljavi mame Andreje na klavirju raznežila vso dvorano. Ermin Tkalec je na klavirju odigral Makedonske plese skladatelja Alojza Sre-botnjaka. Presenečenje večera so bili bratje Drofenik, Luka na violini, Lovro na violončelu in Matija na klavirju. Obiskovalci koncerta so s humanitarnim prispevkom otrokom pomagali pri plačilu šole v naravi ali šolskega izleta. S šarmantnim glasom je koncert povezoval Anton Bertoncelj. Omenjeno društvo deluje od leta 2005. Vsako leto organizira Miklavžev bazar in nekaj dobrodelnih koncertov, katerih izkupiček je namenjen otrokom iz socialno šibkih družin. POLONA BERCKO Teden od 29. septembra do 3. oktobra je bil posvečen dnevom evropske kulturne dediščine. V POŠ Tabor smo spoznavali domačo kulturno dediščino. V ponedeljek, 29. septembra, smo imeli kulturni dan na to temo. V uvodni uri je učencem običaj ličkanja prikazala Hermina Zorenč. Ema, Rijana in Luka so izvedli skeč, program so obogatili Tadej Zupan z diatonično harmoniko in ljudski godci Fantje izpod Krvavice z igranjem na ljudska glasbila, ki so jih predstavili. Dogodek je organizirala Manja Drnolšek. Nato so prvošolci igrali družabne igre in izdelovali lutke na kuhalnici, drugošolci so spoznavali šolo nekoč, tretješolci so obiskali čebelarski muzej in muzej starin, četrti in peti razred sta spoznavala zgodovino Tabora, šesti in osmi razred sta ustvarjala iz koruze, sedmošolci so se urili v spretnosti vezenja, medtem ko so devetošolci pekli domač kruh in kuhali gobovo juho. Učenci so v delavnicah spoznavali našo kulturno dediščino in izdelovali različne izdelke. Odprtje razstave je bilo v sredo, 22. oktobra, v jedilnici POŠ Tabor. Zahvaljujemo se zunanjim izvajalcem: družini Boštjana Jelena, družini Kovče iz Lok, Blažu Kovčetu, Francu Semprimožniku, Marti Topovšek, Robiju in Tadeju Zupanu, Hermini Zorenč, Miri Pepel, Ivi Leskovšek, Mateji Kovačič, Vidu Hanžiču in Majdi Papež. DS BRALCI POROCEVALCI 41 Lutkovni maraton Kulturnega društva Smeško V soboto, 18. oktobra, je bilo dopoldne v dvorani I. OŠ v Celju lutkovno obarvano. Kulturno društvo Smeško je tretje leto zapored organiziralo lutkovni maraton. Otrokom so brezplačno ponudili pet predstav in animacijo. Na odru so se zvrstili Grajsko lutkovno gledališče iz Sevnice s predstavo o treh prašičkih, Romana Brglez iz Pravljičarne s predstavama O dimnikarčku, ki je srečo iskal ter O zeleni žabici Emi, ki ni marala vode, lutkovna skupina Venčeselj iz Podružnične osnovne šole Zgornja Ložnica s predstavo o Železnem Janezu ter Zavod Enostavno prijatelji s Cirkuškimi norčijami dvornega norčka Benija. Slednji je tudi povezoval program in zabaval mlade gledalce v odmorih med posameznimi predstavami. Pestrost različnih predstav, zbranih na enem mestu, je privabila lepo število gledalcev, ki so z bučnim aplavzom nagradili vse nastopajoče. Lutkovni maraton je naletel na ugoden odziv tako pri sodelujočih kot pri gledalcih, zato v Kulturnem društvu Smeško že načrtujejo 4. Smeškov lutkovni maraton, ki bo postregel z novimi, zanimivimi predstavami ter tudi s kakšno novostjo. Člani Kulturnega društva Smeško že zdaj vabijo vse, ki so jim pri srcu lutke, da se udeležijo 4. Smeškovega lutkovnega maratona, ki bo, tako kot je to že tradicionalno, tretjo soboto v oktobru. DAMIR KOLARIČ Zlatoporočenca s pričama Nepozaben oktober Stanislava in Rudolf Friškovec sta v soboto, 25. oktobra, v krogu svojih najbližjih praznovala prav posebno obletnico - 50 let skupnega življenja. Cerkveni obred zlate poroke je ob petju in zvokih violine v cerkvi sv. Pavla v Preboldu vodil župnik Damjan Ratajc, ki jima je ob tej priložnosti podaril knjigo Preboldska kultura v ogledalu časa. V Garni hotelu Prebold je v civilnem obredu župan Občine Prebold Vinko Debelak nagovoril zlatoporočenca, ki jima je ob tej priložnosti tudi poklonil prav posebno darilo. Priči sta bila ob tem dogodku zet Matjaž Štinek in vnukinja Sara. Zabava s plesom, ki so jo popestrili svatje s svojo aktivno udeležbo v zabavnem programu, je trajala do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne in je zanesljiv dokaz o mladostnosti jubilantov. Poroko pred petdesetimi leti sta si jubilanta zelo zapomnila, saj je na ta dan leta 1964 Savinja prestopila bregove in poplavila mesto Celje, kjer sta takrat živela. Kar dve razstavi Petdeset skupnih let, okronanih s poroko, so zaznamovali ljubezen, spoštovanje, marljivost, delavnost in iznajdljivost, saj sta v tem času dosegla in ustvarila več, kot si lahko marsikdo želi: dom in družino, na katero se lahko v vsakem trenutku opreš. Na skupni poti sta marsikaj doživela, saj sta se spoznala zelo mlada. Skupaj sta si prizadevala pridobiti znanje; na službeni poti sta uspela, zdaj pa že vrsto let uživata kot upokojenca. Ustvarila sta družino, ki je svoje druge korenine pognala v Preboldu. Rudi je že od petnajstega leta gasilec, ni je stvari, ki se je ne bi lotil: je smučar, planinec, kolesar. Zdaj je že vrsto let tudi aktiven fotograf in slikar, ki so ga likovni prijatelji presenetili in mu ob življenjskem jubileju organizirali prvo samostojno razstavo na gradu Komenda na Polzeli, in sicer 1. decembra ob 18. uri. 7. januarja pa bo nato imel razstavo še v Občinski knjižnici Prebold. Žena Slava skrbi za rože, vrt, odlično hrano in vso družino. Včasih sta poletja preživljala na Jadranu s svojo jadrnico, potem na naši obali in v hribih. Ponosna sta na svojo družino. Hči Tatjana je pripeljala v družino zeta Matjaža, vnukinja Sara, ki končuje študij medicine, pa je radost v njunem življenju. V vseh letih sta družini posvetila mnogo časa in neizmerno ljubezen, ki se jima zdaj vrača. Kot je v nagovoru zlatoporočen-cema dejal župan Občine Prebold Vinko Debelak: »Za vaju je oktober zagotovo najlepši mesec v letu. Poleg tega, da je ob vajini poroki Savinja prestopila bregove, sta tudi v oktobru, ko se je leta 1990 zgodba s poplavami ponovila, dobila vnukinjo Saro.« TŠ Bolj urejena pot Veseli smo, da so pridni delavci Občine Kozje postavili ograjo na Pilštanjski grajski poti. Vsi, ki si do sedaj niso upali preko gradu na Pilštanj, se lahko oddahnejo, saj pot ni več nevarna, a paziti je treba vseeno. Ta enourna krožna pot preko obeh nekdanjih gradov trga Pilštanj, Hartensteina in Peilensteina, je res zelo lepa, spomladi polna teloha, zvončkov, različnih jetr-nikov, tudi belega, rumenih drenovih cvetov, jeseni pa temnordečih drnulj in ravno prav je dolga za sprehod po napornem delovnem dnevu. To je bilo eno izmed zadnjih drobnih del v nizu številnih velikih projektov našega bivšega župana Dušana Andreja Kocmana, ki mu jih je uspelo izvesti v letih županovanja. MARJANA KRAČUN Jesensko srečanje 11. oktobra je bilo v gostišču Grič tradicionalno, tokrat že 11. jesensko srečanje Lions kluba Konjice. Na tradicionalni dogodek so člani kluba povabili prijatelje, ki so pomagali pri uresničevanju humanitarnega poslanstva. Prireditev je tokrat spremljala glasba skupine Gemaj. Namen letošnjega jesenskega srečanja je bil zbiranje denarja za pomoč pri udeležbi otrok iz socialno šibkega okolja v projektih šole v naravi. Odbor za prireditve, tokrat pod vodstvom Rada Kobana, je s tradicionalno avkcijo izbranih vin ter stavnico o količini natrganega in stisnjenega grozdja trgatve šparonov uspel zbrati humanitarna sredstva v višini 2.500 evrov. Člani lions kluba se zahvaljujejo vsem vinarjem, ki so nesebično prispevali delež v obliki odlične vinske kapljice, ter gostom, ki so ob dobri kapljici in odlični hrani gostilne Grič odprli denarnice in pomagali pri uresničevanju poslanstva lions kluba. STANKO KOLAR Setveni koledar Čas za presajanje je do 24. novembra do 8. ure. 20. ČE korenina 21. PE 22. SO 23. NE 24. PO 25. TO 26. SR list list do 15. ure, od 16. ure plod plod plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Če radi pišete in fotografirate, zabeležite dogodke med vrstniki v šoli, društvu, kraju! Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas! AvtorjE prispevkov naj bodo učenci еп dijaki Prispe vke pričakujemo л a in ne njihovi mentorji oziroma učitetji! elektronski naslov tedniki nt- rt. si 42 AKCIJA NAGRADNI RAZPIS Zadnji krog pred finalom Tole je še zadnji del predfinalnega izbora za naj fotografijo vašega ljubljenčka. Prve tri fotografije za finalni izbor imamo, zdaj čakamo še na zadnjo ali zadnje (če bo spet več zmagovalcev, kot je bilo v prejšnjem krogu). Kupone bomo sprejemali do torka, 25. novembra. S hišno nagrado bomo nagradili enega od pošiljateljev kuponov, zmagovalec tega kroga pa se bo uvrstil v finale. Dušan Bojanovič iz Vojnika ima psičko Bello, ki je takole opremljena odšla na poroko. Ima neobičajen okus, saj je vesela, če dobi paradižnik, čebulo, kislo zelje ... »Takole najrajši spi naš Car ...« nam sporoča Jolanda Polutnik iz Celja. Po carsko, res. Francoski buldog Eris je igriv, včasih len, je velik jedec in obožuje raz-vajanja. »Na sliki je eden od načinov razvajanja, ki mu najbolj ustreza,« je zapisala Nina Ratkovica iz Galicije. »Brez mene ne greste več na dopust!« si je mislil maček Toni in zlezel v kovček Verice Štante iz Štor. Ni sporočila, ali so ga res vzeli s seboj ... Bako ima od vseh igrač najraje domače natikače, ki jih grize, nosi po travniku okrog hiše in še spi med njimi. Fotografijo je poslala Barbara Dečman iz Šmarja pri Jelšah. Naja je mešanka med zlatim prinašalcem in labradorcem. »Je zelo prijazna in igriva,« je zapisala lastnica Katja Verhovšek iz Celja. »Najrajši Nero obožuje pivo, pa ne katerokoli... Fotografijo je poslala Klara »Takole spi Lumpi zraven mene, ko gledam televizijo. Vse štiri da od pa nam pomaga pri vrtnih opravilih.« Gnidica iz Motnika. sebe in se ima fajn,« je zapisala Mojca Verbovšek iz Šmarja pri Jelšah. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Maxi je poleti užival na morju, če je le imel na voljo prave pripomočke. Đimi Franje Zorko iz Laškega na vsak način hoče počivati na tej klopci, tudi Sprejemali jih bomo do 25. novembra! Suzana Požlep iz Celja nam je poslala njegovo fotografijo. če mu nastavijo prepreko, kot je gajbica. V tem primeru pač zleze vanjo. PISMA BRALCEV / AKCIJA 43 Prejeli smo Poplave Vsi, ki živimo na poplavnem območju, vemo, kako hudo je, ko se približujejo večje padavine, neurja ... Sočustvujemo z vsemi, ki jih prizadenejo naravne nesreče (res kapo dol vsem dobrim gasilcem, civilni zaščiti). Živim v prelepi Zadrečki dolini, z večinoma res dobrimi in poštenimi ljudmi, ki so poleg gasilcev in civilne zaščite res vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Žal pa se najdejo zlobni posamezniki, ki že pred poplavami delajo načrte, kako bi lahko v primeru poplave naredili sosedu še večjo škodo ter mu še dodatno uničevali lastnino. Tako kot pri nas, ko je storilec podrl ograjo (uradno postavljeno z vsemi papirji) ter jo vrgel v naraslo Dreto (hvala policiji za korektno posredovanje). Na žalost je za nekatere v naši himni zaman zapisano »ne vrag, le sosed bo mejak«. Ker se ne mislim spuščati na tako nizko, podlo raven, Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO lahko zapišem samo to, da sta idejni vodja in storilec res lahko ponosna na svoje junaško dejanje. ZDENKA ZAKRAJŠEK, Lačja vas, Nazarje Poklicni župan majhne občine V Grabnu na Stranicah je bila dan pred spominom na mrtve komemoracija pri spominskem obeležju l0o fran-kolovskih žrtev. Na grob so slovesno položili vence naprej predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, nato pa tudi župani okoliških občin. Po minuti molka je dr. Brglez nagovoril zbrane. V svojem govoru se je spomnil zgodovinskih dejstev. Poleg tega je poudaril, da moramo spomine na dogodke in ljudi ohranjati. To so naše izkušnje in lekcije za naprej, da bomo znali vrednotiti sedanjost, v kateri živimo. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je v govoru med drugim še dejal, da velikokrat pozabljamo, da je mir temeljna vrednota, za katero je bilo prelite veliko krvi. Ob molitvi je prisotne zagotovo še bolj združil zreški župnik. Med programom, ki ga je povezovala Urška Firer, sem ugotovil, da na komemoraci-ji ni prisoten nihče iz bližnje Občine Dobrna, čeprav so tudi ljudje iz te občine na tem mestu darovali svoja življenja. Kar nekako nedopustno in nehigienično se mi zdi, da si župan Martin Brecl, ki poklicno županuje majhni Občini Dobrna (2.173 prebivalcev), ni vzel vsaj malo časa za to žalno slovesnost. Če že omenjena občina slučajno v svojem proračunu nima zagotovljenih finančnih sredstev za takšne slovesnosti, pa bi vsaj »govor«, ki ga je posnela tudi nacionalna televizija, verjetno ostal vsaj nekaj dni, tednov . v županovem spominu. Župan g. Brecl se rad javno pohvali, kako je aktiven za korist turistične občine Dobrna. Na neki lokalni televiziji je med drugim izjavil, da naj ne bi poznal uradnega delovnega časa. Če je treba, je delaven tudi štiriindvajset ur na dan, a ne le v svoji pisarni, ampak tudi na terenu. Kako je aktiven župan g. Martin Brecl izven polnega delovnega časa, je dokazal 31. 10. 2014, ko se je raje vozil po domačih cestah ter mogoče zraven razmišljal o prisilnem izbrisu stalnega prebivališča Juriju Cvikl, ki je nekoč bil njegov občan - prebivalec majhne občine Dobrna. JURIJ CVIKL, Celje Javno vodstvo po razstavi GROFJE . CELJSKI Sobota, A ob 11.00 * Y m 4 j ■IX ■ I1!*,-: «j i j Ш n I ЕЖ1 _ _ i t F Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 Mehkodlaki terier Paco je kot bosonogi tekač, meni Lučka Rednak nikoli ni telebnil na tla ...« je nenavadno fotografijo pokomentiral Igor zeblo, zato se je prelevil v volka z oblačili Rdeče kapice. Najvažnejša iz Celja. Verdev iz Andraža nad Polzelo. pa je žoga, ki reši vse težave,« je zapisal Boris Maroh iz Kasaz. Helena Kotnik iz Nazarij je ob fotografiji zapisala: »Z dopusta na Malem Lošinju. Na fotografiji so naši »morski« psi pasme mali italijanski hrt, Poper, Aurika, Ella in Senna.« »Pri nas pa pes pošto prinaša,« sporoča Stane Trupi iz Spodnje Rečice pri Laškem. Poštar pa nič. 44 MLADI ZA MLADE V deželi škratov in velikanov Spoznavanje dežele in nabiranje delovnih izkušenj v tujini Za deset dijakov Ekonomske šole Celje Severna Irska ni več le del Združenega Kraljestva in Derry ni več le pika na zemljevidu. Oktobra smo namreč na severnem delu smaragdnega otoka preživeli kar tri tedne in zdaj vemo, da Irska niso samo iRa, viski ali prepolni pubi z glasno in s poskočno glasbo, ampak so to predvsem zelo prijazni ljudje, čudovita pokrajina in bogata zgodovina. V okviru projekta Era-smus+, ki ga finančno podpira Evropska unija, smo že 12. generacija dijakov, ki ji je bilo omogočeno, da spozna tujo kulturo in navade, izpopolni znanje angleškega jezika in pridobi tudi nekaj drugačnih delovnih izkušenj. Anja, Anže, Filip, Karin, Katja, Miha, Monika, Nives, Sebastjan in Valentina smo proti Severni Irski odpotovali 11. oktobra. Čeprav nas je spremljala profesorica Mateja Obrez Verbič, smo bili vsi zelo vznemirjeni in tudi malo prestrašeni, saj nihče od nas še nikoli ni bil na se- veru Britanskega otočja. In tudi večina še nikoli ni delala v tujini. Delovne izkušnje Prvi dan in tudi vse naslednje dni je bila naša »baza« North West Academy of English, kjer so poskrbeli za našo namestitev v času bivanja v Derryju in uredili prakso, pripravili nekaj družabnih večerov ter nas popeljali na dva izleta. V Der-ryju so nas prijazno sprejele gostiteljske družine, ki so poskrbele za našo prehrano in prenočišče, za lažje spoznavanje mesta in okolice ter nam nudile vso podporo, ki smo jo potrebovali. Sprva smo vsi po vrsti imeli kar nekaj težav z razumevanjem angleščine, prepletene z močnim severnoirskim narečjem, z drugačno valuto, vožnjo po levi strani ter deževnim vremenom s sunkovitim vetrom, ki je včasih pihal celo več kot 100 kilometrov na uro. Vendar smo že po nekaj dneh sprejeli vse novo in drugačno. Delali smo v mladinskem centru, modni trgovini, lokalih, galerijah, konjušnici ... in pri tem kljub kratkemu obdobju pridobili veliko novih izkušenj. Na Velikanovem nasipu in v muzeju Titanika Na Severnem Irskem nismo samo delali in spoznavali zgodovine Derryja. Prvo soboto smo odšli raziskovat Antrimsko obalo, kjer smo se sprehodili po lesenem mostu do majhnega otoka Carrick--a-Rede, kasneje pa smo si ogledali še Velikanov nasip, ki ga je po legendi zgradil velikan Finn McCool in je pod zaščito Unesca. Naslednjo soboto nas je pot vodila v glavno mesto Severne Irske Belfast, kjer smo si ogledali tudi muzej Titanika. Muzej, ki so ga odprli ob 100-letnici potopa te najbolj znane potniške ladje vseh časov, je na nas naredil globok vtis, saj smo izvedeli marsikatero podrobnost, ki nam prej ni bila znana. Med drugim tudi to, da je bilo na krovu Titanika pet Slovencev, od katerih sta nesrečo preživela le dva. Tik pred odhodom domov smo imeli priložnost doživeti tudi lokalno praznovanje noči čarovnic. V Derryju že nekaj let pripravljajo največje praznovanje noči čarovnic v Evropi. Udeležili smo se izjemne parade po ulicah mesta in kasneje občudovali še 15-minutni ognjemet nad reko Foyle. Obisk Severne Irske za nas ni pomenil le potovanja v tujo deželo, izpopolnjevanja angleščine ter pridobivanja delovnih izkušenj, temveč tudi sklepanje novih prijateljstev. Domov smo se vrnili polni nepozabnih spominov, ki jih zdaj izmenjujemo s skupinama dijakov, ki sta bili na Malti in Kanarskih otokih. FZ, foto: MONIKA PLANKO Radost Evrope Dijaki programa tehnik optik s profesorico Branko Kovačič v Optiki Teržan Spoznajmo svoj poklic V oktobru smo se dijaki 2.c-razreda v spremstvu profesoric za praktični pouk optike popeljali v Celje, kjer smo obiskali dve optiki v okviru programa Spoznajmo svoj poklic. Razdelili smo se v dve skupini, ki sta se po ogledu v optiki zamenjali. Družinska Optika Teržan zaposluje šest ljudi. Imeli smo ogled očesne ambulante, v kateri se vrstijo različne optične naprave, ki jih moramo kot optiki poznati. S pomočjo avto-refraktometra nam je gospod Teržan pokazal, kako se lahko izmeri okvirna dioptrija očesa, lahko smo preverili tudi svoj vid z optotipi na razdalji 6 metrov. Predstavili so nam svoj način dela in prostor, v katerem so stroji, namenjeni izdelavi očal (demonstrirali so nam brušenje stekla z brusilnim strojem). Lahko smo si ogledali obsežno zbirko korekcijskih okvirjev in sončnih očal. Predstavili so nam tudi napravo po imenu Visioffice, v katero lahko vnašajo animacije in stimulacije o vrstah stekel, očeh in podobno. Za zaključek so nas še prijetno presenetili s polno mizo dobrot, da smo se okrepčali, in vsakemu izročili še darilce. V optiki Sentina nam je Lili, bivša dijakinja ŠCRS, predstavila optiko in njen potek dela ter nam pokazala očesno ambulanto. Na av-torefraktometru smo lahko sami poskusili izmeriti okvirno dioptrijo očesa. Izvedeli smo, da v optiki ponujajo vrsto kontaktnih leč in pestro izbiro korekcijskih okvirjev. Zasledili smo tudi, da naročila strank za izdelavo očal pošiljajo na Ptuj, saj imajo tam svojo skupno delavnico, kjer opravljajo popravila in opravijo izdelavo očal. Dobili smo tudi predstavo o tem, kakšne sposobnosti ima naprava Visioffice. Menim, da so se v obeh optikah potrudili in nam dijakom omogočili širši vpogled v poklic. Verjamem, da smo od te situacije odnesli nekaj novega znanja, ki ga bomo lahko v prihodnosti uporabili pri delu. LUCIJA POLAJŽER, 2.c program tehnik optik Šolski center Rogaška Slatina V Beogradu je bil tudi letos od 1. do 6. oktobra 45. mednarodni otroški pevsko--plesni festival Radost Evrope. V tem času v Beogradu gostujejo otroci iz cele Evrope. Je nekakšno srečanje držav, ki se predstavijo s svojo kulturno točko. Letos sta Slovenijo zastopala Hiša umetnosti Celje - Plesni teater Igen in Pionirski dom Ljubljana. V Beogradu so nas gostili učenci njihovih osnovnih šol. Pri njih smo živeli, prav tako so nas spremljali vse dni bivanja v Beogradu. Imela sem srečo, saj sem živela pri družini v središču mesta, tako da mi je moja nova prijateljica Ana razkazala kar velik del mesta. Imeli smo kar nekaj srečanj s tamkajšnjo mladino, sodelovali smo na povorki skozi Trg republike, prav tako smo izvedli dva večja nastopa, in sicer smo prvič za domačine in ožje goste odplesali na štadionu Kalemeg-dan, drugič, zadnji dan, pa na svečani pri- reditvi v Sava Centru, kjer je prireditev prenašala tudi srbska televizija in so nas lahko videli tudi domači v Sloveniji. Sava Center je ogromna stavba, kulturni hram Srbije in Beograda, kjer so že vrsto let razni nastopi, koncerti in večje prireditve, prav tako je že 45 let tudi dom festivala Radost Evrope. Kot predstavniki Slovenije smo spoznali tudi njihovega predsednika gospoda Tomislava Nikolića in njihovo prvo damo, ki sta nas gostila v srbskem parlamentu (ki smo si ga seveda tudi lahko ogledali). Pet dni bivanja v Beogradu je minilo prehitro in tako smo se že znašli na vlaku, ki nas je po dolgi vožnji pripeljal domov. Upam, da bomo obdržali stike z gostitelji, prev tako pa se veselim novega obiska Beograda, saj smo že prejeli vabilo, naj se festivala udeležimo tudi naslednje leto. PIA DOLAR, 7.b OŠ Petrovče ZA ZDRAVJE 45 Vedno več epilepsije med starejšimi Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com V večini primerov uspešno zdravljenje Epilepsijo ima približno odstotek vseh ljudi. Gre za nevrološke bolezni, za katere so značilni tako imenovani epileptični napadi, ki ponavadi trajajo nekaj sekund ali nekaj minut in so različni. Pojavijo se lahko mišični krči, nenadni gibi rok, zmedenost, izguba spomina ali zavesti. Epileptični napadi so različni zato, ker možgani nadzorujejo večino telesnih funkcij. Zato je od tega, kateri del možganov je prizadet, odvisno tudi to, na kakšen način se napad izrazi navzven. Število napadov je pri epileptikih različno, nekdo lahko doživi en napad letno, drugi celo do deset napadov na dan. Tudi vzroki za epilepsijo so različni. Zdravniki vedo, da se lahko razvije zaradi genetskih nepravilnosti možganov, zaradi vnetij, okužb, presnovnih motenj, poškodb glave, tumorjev ali zaradi motenj možganskega ožilja. Vedno več starejših »V zadnjih letih opažamo, da se epilepsija vedno pogosteje pojavlja pri starejši generaciji, saj se življenjska doba zvišuje. Včasih je bilo drugače, ko je bil poudarek na mlajših, celo otrocih, kjer so se napadi pojavljali že v prvih letih življenja,« pravi mag. Matevž Kržin, dr. med., specialist nevrolog in predsednik Društva Liga proti epilepsiji Slovenije. Tudi kap ali demenca sta poškodbi možganov, a ker sta pogosta pojava v starosti, sta lahko prav tako vzrok za epilepsijo. Pri starejših, ki doživijo epilep-tični napad, obstaja velika nevarnost nenadnega padca in hujših poškodb zaradi tega. Ob tem starejši jemljejo Pri starejših od 65 let se epilepsija najpogosteje pojavi zaradi srčno-žilnih ali degenerativnih vzrokov. Napadi se manjkrat kažejo s krči in z nezavestjo in pogosteje z nenadno zmedenostjo ali zazrtostjo, motnjo zbranosti in pozornosti. Epileptik lahko dobi vozniški izpit le v primeru, če v zadnjih dveh letih nima epileptičnega napada. tudi več zdravil zaradi ostalih boleznih in tudi vedno težje prenašajo njihove stranske učinke. Pri epilepsiji so najpogostejši sprožilni dejavniki prekomerno uživanje alkohola, hitro utripajoča močna svetloba, izjemen fizični ali psihični napor, pomanjkanje spanja in hud čustveni stres. Manjši tabu kot včasih Epilepsija lahko prizadene vsakogar, trdijo zdravniki. Ozaveščenost o tej bolezni, ki je včasih veljala za tabu, je iz leta v leto večja. Kržin sicer dodaja, da se še vedno dogajajo primeri, ko se epileptiki srečujejo s težavami pri spre-jetosti v družbi. Ali v šoli ali na delovnem mestu. »Kadar se epileptični napadi začnejo že v otroštvu, nastane že prvo vprašanje, ali gre takšen otrok lahko v vrtec ali ne, nato se težave lahko pojavljajo še kasneje v življenju, največkrat pri tistih, pri katerih napadi ne ponehajo kljub zdravljenju,« omenja Kržin. Čeprav je zdravljenje sicer uspešno, se pri tretjini epileptikov nadaljujejo. »Pri večini dosežemo, da napadov ni več ali so krajši, redkejši, niso več tako moteči ali se na primer pojavljajo samo ponoči, ne pa več podnevi. Pri manjši skupini imamo pri zdravljenju zelo slab vpliv na napade. Takrat uporabimo druge tehnike zdravljenja, ki jih imenuje- mo draženje živca vagusa, ali operativni poseg,« razlaga nevrolog. Ni vsak krč epilepsija Zdravniki še opozarjajo, da vsaka nezavest ali mišični krči ne pomenijo takoj, da je oseba doživela epileptični napad. Ključnega pomena pri postavitvi diagnoze je, kaj se je ob napadu natančno dogajajo. Kar ponavadi vedo tisti, ki so v času napada z osebo. Opis natančnih simptomov in znakov, položaja telesa osebe, ki naj bi doživela napad, je namreč za postavitev diagnoze za zdravnike zelo pomemben. V zdravniški stroki je znano, da mora za postavitev diagnoze, da ima nekdo epilepsijo, imeti bolnik najmanj dva napada. Če gre za prvi napad ali za epileptični napad, ki traja dlje časa, tak bolnik pride v bolnišnici takoj na vrsto, saj gre za nujen primer. »Se pa v zdravstvu v zadnjih letih odmikamo od tistega, kar je bilo bolje urejeno v preteklosti. Varčevanje namreč omejuje dostopnost do zdravstvene obravnave. Pri akutnem stanju bolnika ni težav, problem nastane pri natančnem diagnosticiranju ali vodenju bolnika, kjer morajo bolniki na nadaljnje obravnave čakati tudi po več mesecev,« še dodaja Kržin. SIMONA ŠOLINIČ Kako pomagati ob epileptičnem napadu? Če oseba doživi epileptični napad, je treba odstraniti vse predmete, s katerimi bi se med napadom lahko poškodovala. Bolnika se med mišičnimi krči ne sme pritiskati ob tla ali mu preprečevati gibanja in mu ničesar polagati v usta. Treba mu je zaščititi glavo pred udarci. Po napadu je bolnik ponavadi zmeden. Zmedenost lahko traja dlje časa. Pri večini napadov nujna medicinska pomoč ni potrebna, saj napadi prenehajo po nekaj minutah. Včasih pa je prva pomoč, ki jo nudijo reševalci, še kako potrebna. Napad pri osebi, ki sicer nima epilepsije, je lahko znak resne bolezni. Reševalce morajo očividci poklicati tudi, če napad traja dlje od 5 minut, če oseba počasi okreva, spet dobi napad ali težko diha po napadu, če oseba ostane zmedena ali se ne zaveda popolnoma dogajanja okoli sebe, če gre za nosečnico in če ima bolnik znake poškodb ali je hudo bolan. Skladiščni robotski sistem Rowa Vmax Celjske lekarne sodobne in učinkovite Ali ste vedeli ... Epilepsija pri otrocih se razlikuje od tiste pri odraslih. Otroci imajo raznovrstnejše oblike napadov in več podvrst epilepsij, vzrokov zanje ter tudi zelo različne izide zdravljenja. Z leti pogosto ena podvrsta epilepsije prehaja v drugo. Pri otrocih so posebna podvrsta napadov vročinski krči, ki jih povzroči hitro naraščanje telesne temperature v nezrelih možganih. Praviloma minejo do petega leta in se po njih epilepsija večinoma ne razvije. Zdravniki morajo še posebej nadzorovati nosečnice, ki imajo epilepsijo. Najpogostejše posamične napake ploda zaradi jemanja protiepileptičnih zdravil se pojavijo na srcu ali pri moškem spolovilu. V Celjskih lekarnah so v obnovo poslovalnic in njihovo modernizacijo v zadnjih letih veliko vložili. Želijo se čim bolj približali potrebam občanov in jim omogočili kakovostne storitve na sodoben način. Del tega je tudi vpeljava avtomatiziranega lekarniškega Razstava o zgodovini lekarništva Celjske lekarne so ob obeleži-tvi 10. dneva slovenskih lekarn v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje uredile razstavno izložbo s predmeti iz preteklosti. Na ogled je v prostorih uprave v prvem nadstropju v Miklošičevi ulici v Celju in priča o tradiciji celjskega lekarništva. Celje je namreč lekarno dobilo med prvimi mesti na Štajerskem, za Gradcem in Judenburgom, kmalu po letu 1550. Z razvojem znanja o zdravilstvu se je število lekarn večalo, so jih pa še dolgo obravnavali kot obrtno dejavnost. Šele dekret iz leta 1820 je za lekarnarje zahteval univerzitetno izobrazbo iz farmacije. Lekarnarji so pri svojem delu morali upoštevati veljavna načela o izdelovanju zdravil, zapisana v normativnih knjigah o zdravilih, t.i. farmakopejah. Do druge svetovne vojne so poleg lekarn, ki so bile v zasebni lasti, obstajale tudi lekarne v bolnišnicah, bratovskih skladnicah in drugod. Po drugi svetovni vojni so vse zasebne lekarne postale državne, danes pa je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo tako javni zavodi kot tudi zasebniki na podlagi koncesije. Promocijsko besedilo sistema skladiščenja in prinosa zdravil Rowa Vmax nemškega proizvajalca CareFusion I Rowa v šentjurski lekarni. Robotizi-ran skladiščni sistem pomeni podporo učinkovitejšemu delovanju lekarne in omogoča avtomatizirano skladiščenje na izjemno majhnem pro- storu. V okviru tega sistema delujeta dve robotski roki, ki vnašata, iznašata in prelagata pakiranja zdravil. V Lekarni Šentjur so prevzeli robotski sistem prav na dan slovenskih lekarn, spomladi pa so robotski sistem CONSIS. B vgradili v Lekarni Vojnik. Razstavo o zgodovini lekarništva v prostorih uprave Celjskih lekarn je pripravila Marija Počivavšek. VSAK ČETRTEK ob 12.15 I VÖAI4 ÜC I KICK O C d me v POGLEDI ;uej)S www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz 46 RAZVEDRILO Močan argument V uredništvu smo imeli skoraj simpozij na temo, kako se imenuje faza pri srnjaku, ko se spopada za samico ali ko »zaljubljeno gleda srne«, kot je rekla Tina Vengust. Ivana Stamejčič je sprožila široko razpravo, ko je naletela na ta problem pri pisanju prispevka. Kako ga je rešila, preberite na strani 24, sicer pa smo skupaj ugotovili, da bi bilo najbolje imeti kakšno stalno zvezo z lovci, ki bi verjetno hitro rešili naše težave. Tisto, kar oni rečejo, pač drži, saj imajo v rokah »močne« argumente ... Utrjen ali utrujen Naša »generalna«, tajnica Tea Podpečan, mora večkrat prepisati kakšno pismo bralcev, če ga ti ne pošljejo neposredno na elektronski naslov. Pri tem se lahko zgodi vse mogoče. Tako je na primer utrjenega psa nazadnje spremenila v utrujenega, in to kljub svojemu savinjskemu poreklu, ki zahteva varčevanje tudi pri črkah ... ANEKDOTE Ko je bil Petar Živković (1879-1947) predsednik vlade, je večkrat nenapovedano obiskal razne kraje. Nekoč ga je dohitela noč v majhni šumadijski vasi. Ko se je odločil, da bo v njej prenočil, je poslal svojega spremljevalca, naj mu poišče prenočišče. Ta je izbral na pogled najbogatejšo hišo in potrkal na vrata. Ko se je kmet oglasil, ga je mož pobaral: »Hej, prijatelj, ali bi lahko dali prenočišče vojaškemu generalu, predsedniku ministrskega sveta, častnemu adjutantu, ministru vojske in mornarice, komandantu kraljeve garde gospodu Petru Živkoviću in meni, njegovemu šefu kabineta?« »Boga mi, prijatelj, za dva bi še imel prostor, a vse vaše druščine ne morem prenočiti.« Anekdoto je poslala bralka Martina Žužek z Dobrne. MODROSTI Vedno govorite resnico. Tako si vam ni treba ničesar zapomniti. (Mark Twain) Spraševali smo vas, katera slovenska pevka je nastopila v Laškem na koncertu, posvečenem 60-letnici Radia Celje. Pravilen odgovor se glasi: Tanja Žagar. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Staneta Vovka iz Štor, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE O kateri zanimivosti, povezani z živalskim svetom, pišemo v tokratnem Novem tedniku? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 25. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 3 5 8 3 2 6 5 9 8 7 6 1 6 8 1 4 2 5 2 7 3 7 3 5 9 5 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Rojena pod (ne) srečno zvezdo Odlična reklama Imate univerzitetno izobrazbo, dobro idejo in ste pošteni? Pridite k nam, ker pri nas se lahko z diplomo, idejo in s poštenjem samo slikate! Fotografski studio Foto Sole (reklama s Facebooka) Prepisano z župnijskih panojev Za vse, ki imate otroke, a tega ne veste, imamo prostor, opremljen za otroke. Skupina za ponovno pridobitev zaupanja vase se zbira ob četrtkih ob 19. uri. Prosim, vstopite pri zadnjih vratih. V petek ob 19. uri bodo otroci iz oratorija v župnijski avli uprizorili Shakespearovega Hamleta. Župljani ste vabljeni, da se udeležite te tragedije. Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni sejem! To je odličen način, da se znebite vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite svoje može. Tema današnje kateheze: Jezus hodi po vodi. Jutrišnja kateheza: Iščemo Jezusa. Zbor nadšestdesetletnikov za vse poletje preneha delovati. S hvaležnostjo vseh župljanov. Župnijska košarkarska turneja se nadaljuje s tekmo v sredo zvečer: pridite navijat za nas, ko bomo skušali premagati Kristusa Kralja. Cena za udeležbo na seminarju o molitvi in postu vključuje vse dnevne obroke hrane. Prosimo, da svoje darove položite v kuverto skupaj z rajnimi, za katere želite, da molimo. Župnik bo prižgal svojo svečo pri oltarni sveči. Diakon bo prižgal svojo svečo pri župnikovi, potem se bo obrnil in prižgal vse vernike v prvi vrsti. V torek zvečer bo v župnijski avli večerja na osnovi fižola. Sledil bo koncert. Nevarno Kaj dobiš, če Frankolovčana poliješ z vinom? Po nosu . Vsakemu svoje Mujo je na delu v Nemčiji kupil najnovejši model BMW. Pohitel je v rodno vas, da se pohvali. Na začetku vasi mu je počila guma na avtu. Začel jo je menjavati, ko je prišel mimo Haso. »Mujo, kaj pa počneš?« »Gumo bom odmontiral,« je odgovoril Mujo. Haso je vzel kamen in razbil prednje steklo. »Pa kaj si naredil?« je bil zgrožen Mujo. »Če boš ti vzel gumo, bom jaz avtoradio,« je odgovoril Haso. Pred časom sem obiskala fantovo staro mamo, ki je praznovala 88. rojstni dan. Sedela je v naslonjaču, pred sabo pa je imela na mizi zloženo goro reklam in različnih pisem. Še dobro nisem stopila skozi vrata, ko mi je v roke pomolila belo kuverto z zlatim dopisom in z navdušenjem vzkliknila: »Poglej, kaj sem prejela po pošti! Obveščajo me, da sem srečna izžreban-ka. Za nagrado prejmem globinski sesalec. Sem vedela, da je danes moj srečni dan. Pomagaj mi izpolniti obrazec, ker bolje vidiš in hitreje pišeš.« Ko mi je le uspelo odložiti jakno in na pult postaviti stvari, ki sem ji jih prinesla iz trgovine, sem v roke vzela dopis. »Bodi previdna z njim, saj je to moje glavno dokazilo o prejetju nagrade,« me je opozorila, ko mi je list ponesreči padel na tla. Takoj ko sem preletela vsebino, mi je bilo jasno, da gre za eno od marketinških potez, s katerimi podjetja želijo pod pretvezo nagrade prelisičiti ljudi. Čisto spodaj je namreč s povsem drobnim tiskom pisalo, da posameznik prejme sesalec po izjemno ugodni ceni, če kupi dve super kuharski knjigi, tri ponve, set krožnikov, palični mešalnik in obenem pristane na predstavitev izdelkov, ki jih prodaja določeno podjetje. »Najbolje, da pismo takoj vržete v smeti, ker gre za navadno reklamo. Če vas bo kdo klical po telefonu, mu samo povejte, da vas ponudba ne zanima,« sem rekla in opazila, kako je njen pogled postajal vse bolj začuden. »Kako je to mogoče, če pa jasno in na veliko piše, da sem srečna nagrajenka?« se sprva še vedno ni dala, a nato le spoznala, da očitno iz tega res ne bo nič. Med vračanjem domov sem razmišljala, kako podlih marketinških potez se pri prodaji izdelkov poslužujejo nekatera podjetja. Pri tem izigravajo predvsem najranljivejše skupine starejših ljudi in na žalost tudi nekatere druge veliko mlajše lahkoverneže. »Še sreča, da sama nisem tako lahkomiselna, da bi kot naša 30-letna soseda nasedla REŠITEV SUDOKU 127 9 5 3 2 4 6 7 8 1 6 2 7 8 1 3 5 9 4 4 8 1 9 7 5 6 3 2 5 7 8 6 2 1 9 4 3 3 1 9 4 5 7 8 2 6 2 4 6 3 8 9 1 5 7 7 3 2 5 6 8 4 1 9 8 6 4 1 9 2 3 7 5 1 9 5 7 3 4 2 6 8 takšnim in drugačnim oblikam promocije,« sem si rekla sama pri sebi. Nekaj dni kasneje me je na ulici ustavila študentka in me prosila, da bi sodelovala pri izpolnjevanju ankete, s katero naj bi ena od slovenskih turističnih agencij želela analizirati potovalne navade Slovencev. Zakaj pa ne, sem si rekla in zavzeto odgovorila na vsa vprašanja. Na koncu me je mladenka zaprosila še za ime in telefonsko številko, na katero me bodo obvestili, če bom morda imela to srečo in me bodo med vsemi anketiranci izžrebali za nagrado. In glej ga zlomka, čez nekaj dni sem imela res to (ne)srečo, da so me poklicali in mi pojasnili, da sem sprejela sedemdnevno brezplačno bivanje v enem od njihovih letovišč, kam in s kom bom potovala pa bi si lahko izbrala povsem sama. Plačati bi morala zgolj prevoz, hrano in vse potrebne pristojbine. Vsa navdušena sem poklicala fanta in mu razložila, kako nama ne bo treba zapravljati denarja za naslednji dopust, le oba se morava zglasiti v celjski poslovalnici agencije, podpisati pogodbo in poravnati takso, ki znaša na osebo 45 evrov, tudi če se še sploh nisva odločila, kam bova šla in kdaj. Veselo novico sem delila tako s sodelavci, prijateljico kot starši. »In ti verjameš v takšne zgodbice?« me je zvečer vprašal in začudeno pogledal fant, ki je dvomil že od začetka. »V tem primeru sploh ne gre za nagrado, ampak potegavščino, saj je tudi moj sodelavec dobil podobno >nagrado<, ki je bolj podobna ponudbi,« je bil jasen. Vsa jezna, ker si je dovolil dvomiti v mojo srečo, sem pobrskala po spletni strani agencije in bila z vsakim klikom bolj ogorčena. Počasi sem ugotavljala, da ima res prav. Prevzetje nagrade namreč ne bi bilo nič ugodnejše, kot če bi si zbrala enega od objavljenih aranžmajev, v katerih je bila vključena cena prevoza in hrane. Seveda sem zavrnila ponujeno nagrado, tako kot jo je čez nekaj dni tudi moja sodelavka. MARELA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka avtor RINA TAJNŠEK ODSTRANJEVANJE PRAHU Z UDARJANJEM PRIPRAVA ZA ROČNO PREDENJE TROLEJBUS (POG.) KITAJSKI MEDVED Umaknite se!... CEPIVO IZ BAKTERIJ SRBSKI IGRALEC BERČEK ILUSTRATOR MUSTER VRHUNSKI ŠPORTNIK GLAVNO MESTO PALAUJA ENA (ANG.) KOS POHIŠTVA, NAMENJEN SEDENJU OBROČEK ZA NA PRST ZOGA ZUNAJ IGRIŠČA PRIJETEN VONJ 16 ANGLEŠKA PEVKA MOYET PRIPORNIK DEVET PEVCEV SLOVENSKI PISATELJ (PRIMOŽ) 19 SLOVENSKI NOGOMETNI SKUPEK STRATEG CELIC (MATJAŽ) RANA Z NOŽEM POL RIBE BREZ KOSTI LEPILO (POG.) IT. KNJIŽ. (DARIO) PODEŽEL. NASELJE SKLADATELJ SIMONITI PRISTAŠ DUALIZMA PREBIVALEC BRKINOV KRAJ PRI PODČETRTKU REDAKTOR RAZPO- 17 ŠILJAVEC NEČEDNA ZADEVA PRISELJEVANJE SUROVINA ZA ČOKOLADO 15 NESTROKOVNJAK ZEMELJSKI TEČAJ OTOK V IRSKEM MORJU 4 KISLINA IZLOČEK MOŠKIH SPOLNIH ORGANOV 20 MOŽGANSKI ŽIVEC BODEČ PLEVEL EVROPSKO GOROVJE IZDELOVALEC OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 12 OTOČJE V PACIFIKU PREBIVALEC AKRE STRNIŠEVA PESEM SKRIVEN NAMEN KLOP (NAR.) PRITOK SAVINJE TURŠKI VELIKAŠ GRAFIK JUSTIN ... SETER, VISKI SPEVNA MELODIJA STROKOVNJAK ZA SLOVNICO IZPOVEDNI PESNIK RENATO VUGRINEC SLAB POLITIK ALPINIST GROŠELJ IGRALEC ŠERBEDŽIJA DRAG KAMEN PISATELJICA PEROCI POLDRAG KAMEN OBLASTA BAKTERIJA VINORODNA RASTLINA PREDPLAČILO VEGRI: JURE ... KVAK REKA OTROŠKA ROKA 18 NICHOLAS RAY KRATKA IGRICA VISOKI FIŽOL (NAR. 10 ZDRAVSTVENA POSTAJA NEKD. KO-PRSKIŠKOF (METOD) PEVEC ROPRET IME PREBIVALCA PO KRAJU PRIVZE-MANJE AM. NAČINA ŽIVLJENJA Nagradni razpis 1. nagrada: mesečna karta za fitnes Herkul v Slovenskih Konjicah 2. nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za šiviljski servis Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 25. novembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 46 Vodoravno: YARD, LAPIS, OVDOVELOST, RI, MASERKA, KALE, OLTAR, STATUT, LT, HIP, POLICE, MIKAEL, OZIR, AIR, ZLATAR, MALENŠEK, THIRA, AFEKT, ALO, GAZA, DRAGEC, MINER, TO, OIL, REPEK, DIADEM, NČ, OVEN, KI- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 V prodaji od 14. novembra! KrižanKe & uganKe www.trik.si Ona: Prenagljena odločitev vam lahko prinese celo kopico zapletov v ljubezni. Izkoristite svoje adute in si na enostaven način zagotovite prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. On: Okolica si bo napačno razlagala vaše aktivnosti -vendar je tako še najbolje - se vam vsaj ljudje ne bodo vmešavali v posle. Včasih je treba zadržati skrivnosti zase, ker se tako najlažje uresniči zastavljeni cilj. Ona: Zaradi nepremišljene poteze se boste znašli v skoraj brezizhodnem položaju. Še najbolje bo, če se boste poskusili opravičiti za storjeno neumnost, ki resnično ni bila potrebna. Še vedno obstaja možnost ... On: Nekdo vam bo želel nagajati, vendar pa enostavno preveč samozavestni, da bi mu kaj takšnega tudi dopustili. Proti koncu tedna se pripravite na prijetno presenečenje partnerke. TEHTNICA Iß Ona: Prišel bo odgovor na vaše vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot ste pričakovali. Vseeno je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabite. On: Pred vami je nov podvig na ljubezenskem področju, ki vam bo na vsak način pošteno poživil življenje. Od začetka bo sicer izgledalo kot avantura, vendar boste kasneje vzeli celotno zadevo povsem zares. ШШШЖШ Ona: Sprejeli boste povabilo na prijeten izlet, saj že tudi sami precej časa poskušate navezati konkretnejši stik z osebo, ki vam bo ta predlog posredovala. Priložnost je tu -treba jo je le še izkoristiti. On: Če mislite opravljati ljudi, boste morali izklopiti svojo vest, drugače se vam prav lahko zgodi, da boste postali živčni. Nekdo si bo to zapomnil in kdo ve, kdaj vam bo vrnil milo za drago. Vsekakor previdnost ne bo odveč . DVOJČKA 3ft ■ STRELEC Ona: Vsi okoli vas si bodo želeli vaše družbe, saj ste v zadnjem času naredili kar nekaj reči, ki so vas izpostavile kot zelo uspešno osebo. Od vas pa je odvisno, ali boste premislili in izbrali tiste, ki so v svoji prijaznosti tudi iskreni. On: Raje dvakrat premislite, preden se boste odločili za kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar po drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov. Ona: Ne odlašajte in pokličite osebo, ki vam je že dlje močno pri srcu, in vaše življenje bo spet postalo zabavnejše. Splačalo se vam bo, saj je pred vami obdobje, ko bo vaše ljubezensko življenje resnično urejeno. On: Če se boste prepustili osvajalčevim komplimentom, se vam obeta prav zanimiv teden in še zanimivejši konec. Prespite pa raje kar doma, saj bo za kaj drugega še veliko drugih priložnosti. Edino vaša trma . Ona: Povabili vas bodo v družbo, kjer boste srečali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar se ne obirajte, ampak naredite prvi korak. On: Kritično obdobje je že za vami, zato nikar ne omahujte. Hitra in premišljena poteza vam lahko prinese dolgoročno varnost, torej hitro ukrepajte in izkoristite priložnost. Ne pozabite, čas je denar. KOZOROG Ona: Vaše ljubezensko razmerje se bo popravilo do te mere, da enostavno ne boste mogli verjeti svoji sreči. Očitno je kritično obdobje dokončno za vami in se lahko tako nadejate počasne vrnitve zadev v mirne tokove. On: Ste na dobri poti, da se dokončno otresete predsodkov in začnete nov način življenja. In nikar ne skrbite, kaj bodo mislili ostali. Nikar ne dopustite, da vam drugi urejajo življenje, ampak ravnajte po lastni presoji. Splačalo se bo. SLINA, NAMIG, SALON, KLEN, ANAGRAM, IKAVEC, GRA-FIČAR, ONEAL, MANN, EMAJL, LE, MIA, LAST, OTOČAC, UD, KU, FAKIN, PRST, COSTNER, ALEMANKA, KLAVDIJ, LOCKLEAR. Geslo: finski hokejist v Ameriki Izid žrebanja 1. nagrado, mesečno karto za fitnes Herkul v Slovenskih Konjicah, prejme: Majda Herman, Na zelenici 4, Celje. 2. nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Blanka Razboršek, Gotovlje 84/a, Žalec. 3. nagrado, bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju, prejme: Irena Žohar, Ul. Cvetke Jerin 10, Štore. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Na poslovnem področju si boste pošteno opekli prste. Toda nikar ne obupajte. Vse je še pred vami - morali boste le uporabiti prave zveze in vam bo uspeh enostavno padel v roke. On: Dogajajo se vam reči, za katere ste nekoč mislili, da ste na njih imuni. Izkoristite tisto, o čemer ste nekoč samo sanjali, saj je zdaj prav na dosegu roke. Partnerka vam je že zdavnaj oprostila, zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi. DEVICA Ona: Ne mislite samo nase in na svoje težave. Ozrite se okoli sebe in videli boste ljudi, ki so v še hujših težavah kot vi. S partnerjem se boste dogovorili za prijeten izlet. On: Odločnost, da boste postorili vse tako, kot mora biti, vam bo nakopala prenekatero nevšečnost, ki pa naj vas nikar ne spravi v obup. Na koncu ob doseženem cilju se boste vsem težavam le še smejali. VODNAR Ona: Obeta se vam nepričakovan finančni izdatek, ki bo precej spremenil vaše načrtovanje za prihodnje dni. Treba se bo odločiti za manjše posojilo. On: Nič dobrega se vam ne piše. Še najbolje bo, da se potuhnete in počakate kakšno bolj ugodno obdobje. Prijatelji vas bodo sicer vabili, a se jih boste na vsak način hoteli otresti, kar vam bo na koncu tudi uspelo. Ona: Počutili se boste brez moči, kar bo predvsem posledica preteklega življenja, ko si enostavno niste privoščili pravega počitka. Privoščite si ga zdaj, saj vam ne bo zato nič pobegnilo. On: Preveč se boste ukvarjali s samim seboj, ostalih pa enostavno ne boste hoteli videti. Prav hitro se vam lahko zgodi, da boste zamudili enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen teden. OBER 2 9 7 5 MOLIBDEN 8 6 13 11 3 KUHANJE TEN 14 NIOBIJ NEVERNIK 21 48 RUMENA STRAN Manekeni za en večer Jesensko-zimski Modni navdihi, tradicionalna predstavitev ustvarjalcev s Celjskega, je bila tokrat filmsko obarvana. V revijo so namreč vpletli odlomke »celjske« filmske uspešnice Vloga za Emo in nekateri ustvarjalci filma so nastopili tudi kot manekeni. V tej vlogi so bili paša za ženske oči postavni nogometaši celjskega kluba. NC, foto: SHERPA Da je težko prenašati naokrog smuči vse od četrtkovega popoldneva, ko so prvi že prinesli opremo za prodajo, pa še vsaj dva dni po zaključku trgovanja, ko vsi niti ne pridejo po neprodano, se je Boštjan Jeraša (levo) pritoževal znanemu celjskemu odvetniku Marjanu Fegušu. Po izrazu na obrazu sodeč ni naletel na prav veliko razumevanja. Počitek na sprejemnem pultu Za člane celjskega Smučarskega društva Snežak je bil minuli konec tedna naporen, saj so pod streho spravili letošnji smučarski sejem. Pri tem je bilo najtežje, da so skoraj ves teden prenašali smuči v rokah, čeprav bi jih večina veliko raje imela na nogah. V prodajo so dobili rekordno število smuči in druge opreme za zimske športe, zato so sejemsko dvorano razdelili v dva dela in pult ob vstopu je skupaj s prostorom pod tribunami služil za sprejem rabljene opreme. Kratke predahe, ko ni bilo gneče, so člani izkoristili tudi drugače, zgled pa jim je bil kar predsednik Snežaka Boštjan Jeraša ... IS, foto: SHERPA Sladko-kisla zgodba Tako prisrčen smehljaj Cvetke Tinauer, predsednice Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in tako nenavdušen izraz Alenke Avberšek, izvršne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. Čemu le? Morda zato, ker prva bdi bolj nad gospodarskim dogajanjem Šaleške doline, druga pa je toliko bliže državnemu koritu, da so tudi njene skrbi zagotovo dosti večje. Tudi zato, ker je menda neuradno že bila v igri celo za gospodarsko ministrico. BPT, foto: GrupA V oblekah ju nismo vajeni, pa vendar sta Benjamin Verbič in Sunny Omoregie odlično opravila nalogo. Poleg njiju so se v modnih oblačilih predstavili tudi Blaž Vrhovec, Amel Mujčinovič in Matic Žitko. Zagotavljajo, da na igrišču ne bodo manekeni. Svoje soigralce na modni brvi so med občinstvom spodbujali (z leve) Sebastijan Gobec, Tadej Vidmajer, Marko Krajcer, Gregor Bajde in Adnan Bašić. Eni »sejejo«, drugi delajo »Ja, takole si me pozabil,« si verjetno misli poslanka državnega zbora Nada Brinovšek, dolgoletna direktorica mozirske občinske uprave in še ne dolgo nazaj tesna sodelavka mozir-skega župana Ivana Suhoveršnika. Sprva ni nameraval iskati zamenjave za Nado, zdaj pa je delo direktorja občinske uprave v vlogi vršilca dolžnosti le zaupal magistru Ivu Glušiču. Na fotografiji ga ni, ker kot vsestransko nadarjen možak v občini skrbi za marsikaj. Medtem ko sta bivša sodelavca »sejala« o tretji osi, je Glušič morda pripravljal kakšen nov evropski projekt. BPT, foto: GrupA / r 'its Če sta skupaj spravila celovečerni film Vloga za Emo, je takle sprehod po modni brvi »mala malca«, sta rekla scenaristka in producentka Mateja Zorko in režiser Alen Pavšar in si nadela zimsko opravo. Morda za kak projekt med zimskimi počitnicami?