LETO L, št. 20 ^TUJ, 15. maja 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Sve^ prihod^ tudi za ihveka hi pol? Majski dnevi nosijo nešteto sporočil, od prvega maja naprej. Sredi maja - natančneje 12. maja - je mednarodni dan medicins- kih sester. Geslo letošnjega dneva je: Zdravi mladi - svetlejša pri- hodnost. Vsako leto je tema druga, predvsem pa aktualna, obrnje- na k problemom, ki se vse bolj izražajo in ki naj bi jih v imenu družbe in za njeno korist reševala prav medicinska sestra. Skoraj nikoli pa ta dan ni obrnjen k sestrskim problemom, kot da je nji- hovo poslanstvo eno samo razdajanje, v katerem pa ni prostora zanje. Zato je potrebno s toliko večjo pozornostjo in občutljivostjo obravnavati akcijo Medicinska sestra - človek in pol, s katero želi- ta Sindikat delavcev v zdravstveni negi in Zbornica zdravstvene nege sebi in javnosti dokazati vrednost in pomembnost poklica medicinske sestre. In ni naključje, da je z njo začelo prav v dneh, ko je zaradi prazničnega dneva mogoče doseči večjo zainteresi- ranost za začetek reševanja odprtih vprašanj tega poklica, ki pa jih ni malo. Medicinske sestre so tiste, ki bdijo nad kakovostjo varovančeve- ga zdravja, spremljajo ga od rojstva in pogosto tudi, ko se poslavja od življenja. V vsakem trenutku ga spremlja velika odgovornost, kije ne more prevzeti drugi. Medicinska sestra je samostojna no- silka zdravstvene nege, tako kot je zdravnik nosilec medicinske stroke. To njeno vlogo in status pa ji nekateri skušajo spodbijati, zato je skrajni čas, da dobi ustrezno mesto v okviru zdravstvene zakonodaje. V tej luči je potrebno razumeti tudi njihova prizade- vanja za zakon o zdravstveni negi. In ne nazadnje, če je delo me- dicinskih sester vedno zahtevnejše in vedno težje, mora zato dobiti tudi primerno plačilo. Teža dela in slabo plačilo sta v preteklosti že opravila svoje: ponekod sester že primanjkuje, čeprav jih je v Sloveniji več kot 12 tisoč in naj bi jih bilo glede na število prebi- valcev dovolj. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo potekajo, in če kmalu ne bo otipljivih rezultatov, se bodo tudi sestre podobno kot pred njimi že zdravniki odločile za skrajni poseg - za stavko. ^ Odzive s pristojnih mest pričakujejo že v teh dneh. Nekaj upanja na njihovo svetlejšo prihodnost jim daje poslanica novega mi- nistra za zdravstvo, ki se, kot kaže, zaveda akutnosti problema in predvsem tega, da medicinska sestra kot človek in pol za svoje delo ne more pristajati na mizerno, polovično plačo. Slednje se sicer bere kot grafit z enega od plakatov ob predstavitvi akcije Medi- cinska sestra - človek in pol, ki so ga izpopolnile ptujske medi- cinske sestre s pripisom: s polovično plačo, ie pa resničnost, pred kauro si ne bo mogoče več C/Vo^dle^ dolgo zakrivati oči. Na četrti konjeniški tekmi v preskakovanju ovir v turniškem parku, ki je bila 1 1. maja in jo je organiziral Konjeniški klub Ptuj - Turnišče, je sodelovalo 86 jahačev iz cele Slovenije in Italije. V lepem vremenu je privabila več kot 1500 ljubiteljev konjeniškega športa. Na sliki je Urška Berlič, članica KK Ptuj - Turnišče, ki je v tekmi za prehodni pokal Ptuja osvojila odlično tretje mesto in bila najboljša domača tekmovalka. MG^ Foto: Langerholc PTUJ / TERME PRIČENJAJO POLET- NO KOPALNO SEZONO Do Ironcci maja Iropcifi/e po ugodnih €enah Ta konec tedna bodo v ptujskih Termah odprli zunanje termalno kopališče. Prvim ko- palcem in vsem, ki jih bodo obis- kali do konca maja, ponujajo ko- panje po promocijskih cenah, in sicer je vstopnica za odrasle 500, za otroke 400 tolarjev. Pričeli pa so tudi prodajo sezonskih kart po ugodnejših cenah. Lani se je v zunanjih bazenih kopalo 80 tisoč kopalcev, toliko in še več jih pričakujejo tudi le- tos. O kvaliteti njihovih storitev priča tudi lanskoletni naslov na- jbolj urejenega termalnega kopa- lišča v Sloveniji. MG MESTNA OBČINA PTUJ Župan Komisija za priznanja in odlikovanja Na podlagi 20. člena odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj: imenovanje za častnega občane Mestne občine Ptuj, zlata plaketa Mestne občine Ptuj in plaketa Mestne občine Ptuj. I. Mestne svet Mestne občine Ptuj podeljujejo priznanje - imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posa- meznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih medna- rodnih odnosov; - zlato plaketo Mestne občine Ptuj, za posebne zasluge in za posebno požrtovalna, nesebična in pogumna dejanja. Župan Mestne občine Ptuj podeljujejo priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandi- data oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupi- ni, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati same- ga sebe. iV. Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 15. junija 1997. V. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praz- nika Mestne občine Ptuj. MESTM OBČI\A PTL J 2 četrtek, IS. maj 1997 - TEDNIK PTUJ / NOVA CENA IN PRIREJA MLEKA Letos štiri odstotlie mani miekn Vlada je pred kratkim določila nove odkupne cene mleka, s tem pa so se seveda nekoliko spremenile tudi prodajne cene mleka in mlečnih izdelkov. Vlada zatrjuje, da sedanja cena pokriva 98 odstotkov stroškov prireje. Kaj predstavlja po- dražitev za kmetovalce in kakšna je bila prireja mleka v prvih štirih mesecih, na ti in nekaj drugih vprašanj smo poiskali odgovor pri tehničnem vodji Mlekarske zadruge Ptuj, Dragu Zupaniču. Odkup mleka je bil v štirime- sečnem obdobju za štiri odstotke manjši kot v enakem obdobju leta 1996. V zadrugi menijo, da sta poglavitna vzroka za zmanjšanje prireje prenizka od- kupna cena mleka in strožji kri- teriji o kakovosti mleka, ki jih je prinesel novi pravilnik. Najbolj pada prireja mleka na malih kmetijah z manjšim številom krav molznic. Tržno usmerjene kmetije pa povečujejo tako števi- lo krav kot količino oddanega mleka. V Mlekarski zadrugi upa- jo, da bo nova odkupna cena po- zitivno vplivala na prirejo in od- dajo mleka tudi na manjših kmetijah, kjer je razkorak med proizvodno in prodajno ceno na- jvečji. Kljub lanskemu dvakrat- nemu dvigu odkupne cene mle- ka so rastli stroški hitreje. Od petega maja je odkupna cena mleka višja za 9,42 odstotka. Za liter oddanega mleka standardne kakovosti (z vsebnostjo 3,15 odstotka beljakovin, 3,7 odstot- ka maščob, do 100 tisoč mik- roorganizmov in do 400 tisoč somatskih celic v mililitru mle- ka) bodo kmetje dobili 46 tolar- jev. Cena maščobne enote je 6,21 tolarja, cena beljakovinske enote pa 7,31 tolarja. Vsi drugi kriteriji pravilnika ostajajo nespremenje- ni. NEVARNOSTI POMLADNEGA KRMLJENJA Vsako leto se pojavi problem prehoda z zimskega na spomla- dansko krmljenje krav molznic. Količina mleka se poveča, kako- vost pa je bistveno slabša in od- kupna cena nižja, v mnogih pri- merih se celo prepolovi. Vzrok je v takojšnji spremembi krmnega obroka, ki se razlikuje po vsebnosti beljakovin in energije. Zaradi takojšnjega prehoda na svežo krmo se bistveno zmanjša količina beljakovin in maščob v mleku. Znova je to problem majhnih kmetij, ki nimajo na voljo dovolj koruzne silaže ali zrnja sedaj, ko bi ga ob bogati paši najbolj potrebovale. Večje, tržno usmerjene kmetije so tu znova v prednosti, saj si med le- tom zagotovijo dovolj beljako- vinske krme, na teh kmetijah zato tudi ni tako izrazitih preho- dov z zimskega na pomladno prehranjevanje krav molznic. Prehodi krmljenja naj bodo torej počasni, raztegnjeni na obdobje desetih dni. V začetku lahko spustimo živali na pašnik le krajši čas, postopoma pa ta čas podaljšujemo. Krmni obroki naj bodo v tem času izenačeni, kom- binirani s koruzno silažo ali zrnjem. Takojšen prehod na ze- leno krmo povzroča poleg opisa- nih težav z mlekom še prebavne in plodnostne motnje. LASTNINJENJE MLEKARNE Mlekarna je pred 14 dnevi do- bila drugo soglasje Agencije za privatizacijo in lastninsko preoblikovanje podjetij. Trenut- no so aktivnosti usmerjene v re- gistracijo delniške družbe. Prva skupščina novih lastnikov (večinski lastniki so proizvajalci mleka) bo predvidoma septem- bra letos. Mlekarna ima novi, začasni nadzorni svet in začasno upravo, ki ima nalogo podjetje pripeljati od registracije do prve skupščine, odgovorna pa je tudi za pravilnost odločitev v tem vmesnem obdobju. V Mlekarski zadrugi poudarjajo, da je sodelo- vanje med njimi in mlekarno zelo dobro, obenem pa se v zave- dajo odgovornosti, prevzete z večinskim lastništvom mlekar- ne. JB PTUJ / O IZBIRI KONCESIONARJA ZA DISTRIBUCIJO PLINa Najboljši ponudnik je bil Adnaplin Na 29. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 28. aprila, so za zaprtimi vrati (pošto, pek so vodili po zakonu o upravnem postopku brez navzočnosti javnosti), šele po več kot petih urah razprave izbrali koncesionarja za distribucijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj. Pred tem so prispele ponudbe proučevali več kot 40 ur v posebni komisiji, ki jo je imenoval župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in ki je vodila pos> topek javnega razpisa (razpis je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76-77 in je izšel lanskega 28. decembra). Na podlagi ocene komisije, ki je proučila vseh pet pravočasno prispelih ponudb (na javni razpis so ponudbe poslali Mestni plinovodi Koper, Tames Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Pli- narne Maribor in Adriaplin, d.o.o., Ljubljana), je župan pred- lagal za odločanje na seji mestne- ga sveta najboljšega ponudnika - Adriaplin iz Ljubljane. Mestni svet je v bistvu lahko odločal le o tej ponudbi, ali jo sprejme ali pa ne. Predsednik sveta mestne občine Milan Čuček je deset dni po seji mestnega sveta na naše iz- recno vztrajanje uradno povedal (čeprav naj bi po napovedih občinske uprave odločitev javnosti predstavili na tiskovni konferenci), kdo je izbrani kon- cesionar, pred tem smo ime iz- branega koncesionarja objavljaji s predznakom neuradno. Posto- pek izbire koncesionarja v bistvu še vedno traja, končal se bo s podpisom koncesijske po- godbe; trenutno potekajo poga- janja. Mestni svet je svojo odločitev, kot poudarja Milan Čuček, spre- jel na osnovi razpisnih pogojev. Izbrani koncesionar je ponudil bistveno boljše pogoje kot drugi ponudniki po javnem razpisu. Ponudil je bistveno daljše omrežje kot dosedanji koncesio- nar in večina drugih ponudni- kov po razpisu in da bo ponuje- no enkrat daljšo omrežje zgradil v dve tretjini krajšem času. Iz- brani koncesionar je tudi edini, ki je v osnovni ponudbi ponudil dovolj sredstev za poravnavo vrednosti že zgrajenega plinske- ga omrežja (last Mariborske pli- narne in mestne občine Ptuj), oziroma napovedal njegov od- kup. Adriaplin je tudi edini ponudil še odkup visokotlačnega omrežja z reducirnimi postajami v dolžini 3,7 kilometra. Skupaj s še dvema drugima ponudniko- ma je ponudil porabnikom priklop brez plačila priključnine. Pri ceni posamez- nega priključka je ponudil brezplačno še 10 metrov cevovo- da in plinomer. Ponudil je tudi, da bo za vsak že zgrajeni priključek plačal v roku 30 dni 4000 tolarjev in povrhu še isti znesek kot odškodnino mestni občini za vse zgrajene priključke ob zaključku gradnje plinskega omrežja. Adriaplin je predložil v ponudbi tudi zagotovilo banke, da mu ta v primeru podpisa kon- cesijske pogodbe, zagotavlja ga- rancijo v višini 70 odstotkov vrednosti investicije omrežja. Mestni svet je pri tej ponudbi tudi ugotovil, da je izbrani kon- cesionar glede na solastništvo firme eden od treh ponudnikov, ki imajo reference za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje plinskega omrežja. Mestni svet je pri vseh ponudnikih lahko ugotovil, da bodo pri izvedbi in- vesticije sklenili podizvajalske pogodbe s povsem identičnimi slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo za gradnjo plino- vodnega omrežja, tako da nobe- den od ponudnikov ne predvide- va razen notranjih razvodov iz- vedbe v lastni režiji. Dodatno je Adriaplin ponudil brezplačno priključitev na plin za vse javne objekte, ki so v lasti mestne občine Ptuj. In ne nazadnje je iz- brani koncesionar tudi zagoto- vil, da bo za operativno delo pri projektu gradnje plinskega omrežja v Ptuju odprl svojo pi- sarno. MG INTERVJU / MATJAŽ KOVACIC, NOVA KBM, PODRUŽNICA PTUJ Ostati želimo vodilna banka Matjaž Kovačič je po poklicu diplomirani ekonomist. Svojo delovno kariero je začel v Goren- ju, zatem pa se je zaposlil v Novi Kreditni banki Maribor, kjer je bil direktor sektorja za up- ravljanje z riziki. Od septembra lanskega leta je direktor podružnice Nove KBM v Ptuju. V pogovoru z njim razkrivamo sedanjo vlogo podružnice na območju Ptuja in njene razvojne načrte. • Kakšen je po vaših dose- danjih spoznanjih gospodarski utrip Ptuja in okolice? Matjaž Kovačič: "Gospodars- ki utrip tega območja je, kot go- tovo sami opažate, dokaj nizek. Gospodarska kriza, ki je ta del Slovenije kar precej prizadela, seveda ni zaobšla tega področja. Vendar pa moram reči, da v ban- ki opažamo v zadnjem obdobju nekoliko večjo gospodarsko ak- tivnost." # V enem prvih svojih nasto- pov ste dejali, da je vaša vloga navezati tesnejše stike med banko na eni in gospodarstvom ter varčevalci na drugi strani. Kako ocenjujete mesto Nove Kreditne banke v tem prostoru. Tudi glede na dejstvo, da je v zadnjih letih banka, ki je bila prej edina na tem območju, do- bila močno konkurenco? Matjaž Kovačič: "V Novi Kreditni banki Maribor temu sledimo. To je strateška usmeri- tev naše banke v celoti, posebej pa se seveda trudim v Podružnici Ptuj, da svojo napo- ved tudi uresničim. Konkurenca je vedno zdrava, to daje prednost tistim, ki prihajajo, kot tistim, ki smo že dalj časa tu. Oboji smo prisiljeni izboljševati svoje poslovnaje. Zaradi tega so na boljšem tisti, ki jih najbolj ceni- mo, to so naše stranke - tako naše gospodarstvo kot občani. Konkurenca pa ne sme biti ovira za to, da ostanemo na tem območju vodilna banka." • Po prvih podatkih o poslo- vanju Nove KBM v letu 1996 se je bistveno povečal obseg to- larskega in deviznega varčevanja. So podobni trendi tudi v Ptuju? Matjaž Kovačič: "Moram se pohvaliti in zahvaliti naših zves- tim varčevalcem, ker je ta trend na ptujskem območju še nekoli- ko boljši kot v celotni banki." • Velik del dejavnosti banke je usmerjen v kreditiranje občanov in gospodarstva. Kako je s kreditiranjem v Ptuju in kakšne so v vaši banki obresti? Matjaž Kovačič: "Na Ptuju smo kreditno precej aktivni, svo- jo vlogo na tem področju pa želi- mo še povečati. Ne toliko na kla- sičnem kreditiranju, temveč predvsem z uvajanjem novega, drugačnega, dostopnejšega kre- ditiranja, predvsem za mlade družine, za stanovanjsko gradnjo, kar je eden najbolj perečih problemov v Sloveniji. Poleg tega želimo zadovoljiti vse potrebe po fleksibilnosti, ki jo potrebuje gospodarstvo. Obrestne mere smo temu ustrez- no prilagodili tako pri krediti- ranju občanov, kar so ti zagotovo opazili, ter na gospodarskem delu, kjer smo znižali obrestne mere tako, da smo smo nudili pretekli mesec najnižje obrestne mere v celi Sloveniji. Obresti pri stanovanjskem kreditiranju smo znižali na realno obrestno mero 10 odstotkov, potrošniško pa na 9 odstotkov. Za gospodarstvo so izhodiščne obrestne mere real- nih 7 odstokov za kratkoročno kreditiranje do enega leta in 8 odstotkov za dolgoročno krediti- ranje nad eno leto. S tem se približujemo evropskim meri- lom kreditiranja." • Kljub temu da je banka v zadnjih letih postavila precej bančnih avtomatov, uvedla možnost plačevanja tekočih obveznosti s trajniki, uvedla plačilno kartico aktiva, so pred bančnimi okenci še vedno dol- ge vrste. Zakaj se to še vedno dogaja? Matjaž Kovačič: "Problem gneče so konice ob nekaterih dnevih, na primer ob izplačilu pokojnin, izplačilnih dnevih v podjetjih, izplačilu nadomestil za brezposelnost, tudi večkrat ob sobotah. Mi merimo te konice in poskušamo stvar urediti. Prob- lem je v optimalni zasedenosti naših bančnih okenc. To je naš del tega problema. Na drugi stra- ni pa tudi ljudje še ne vedo za vse naše storitve in premalo upo- rabljajo to, kar jim nudimo. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da veliko ljudi še vedno kupuje na več čekov, po čekovne blan- kete pa je potrebno iti v banko in tudi to povzroča precejšen del teh vrst." • Kaj torej banka še lahko stori za odpravo teh težav? Matjaž Kovačič: "Največ se- veda z obveščanjem o storitvah, ki jih lahko izvajamo za posa- mezne občane. Razširili bomo mrežo bančnih avtomatov, na- dalje bomo razporedili tekoče rečune, ki so sedaj večinoma v eni enoti, še na druge od naših 11 enot. Trudili se bomo za še večje uvajanje plastičnega denar- ja tako s kreditnimi kot debetni- mi karticami, ki bodo nado- meščale čekovno poslovanje." # Banka je pred kakima dve- ma letoma naredila korak k drobnemu gospodarstvu in podjetnikom posameznikom omogočila opravljanje plačil- nega prometa prek telefona, s pomočjo računalnika. Kako so se ti odzvali na to vašo ponudbo? Matjaž Kovačič: "Moram reči, da zelo dobro. To storitev smo že uvedli pri vseh večjih strankah. Tudi v prihodnje nameravamo ohraniti tak način elektronskega bančništva, vendar ga uvajamo.v naši banki kot kompleksen pro- jekt, saj bo s prevzemom plačil- nega prometa potrebno dati večjo pozornost takemu načinu plačevanja naših gospodarskih strank. Zaenkrat še ni padla do- končna odločitev, na kateri plat- formi bo sistem deloval, ali na Internetu ali na lastnih mode- mih. Če bodo rešene tehnične zadeve glede tajnosti podatkov, bo glede na globalno omrežje verjetno Internet tista informa- cijska osnova, na kateri bo tudi naša banka snovala elektronsko bančništvo." • Kakšni pa so razvojni načrti Nove Kreditne banke Maribor in Podružnice Ptuj v letošnjem letu in v obdobju do leta dva tisoč? Matjaž Kovačič: "Do leta 2 tisoč želimo ostati vodilna banka in postati odlična in kvalitetna banka tako po opravljanju stori- tev kot po videzu. V letošnjem letu želimo racionalizirati poslo- vanje, kar seveda ne sme iti na škodo naših strank. Lokacijsko želimo konsolidirati podružnico, ki je danes raztrese- na v treh poslovnih stavbah, na- dalje širiti mrežo bančnih avto- matov in se aktivno vključevati v gospodarske tokove z zadovolje- vanjem potreb našega gospo- darstva kot tudi prebivalstva, ki je naš zvesti varčevalec in kredi- tojemalec." J. Bračič Matjaž Kovačič, dipl. oec., direktor podružnice Nove KBM na Ptuju TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - I TEDNIK, d.o.o., Ptuj. I Direktor: Franc Lačen. I Uredništvo: Jože Šmigoc I (odgovorni urednik), Jože I Bračič, Majda Goznik, Viki "" Klemenčič, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, I (grafično-tehnični urednik)Jože I Mohorič (tehnični urednik). - Propaganda: Oliver Težak, i »041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 i Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. tednik - četrtek, 15. maj 1997 3 SKLEP O PRODAJI PREMOŽENJA EME ENGINEERING Včeraj se je sestal upniški odbor za podjetje Eme Engineering v stečaju iz Dolan in odločil o načinu in ceni, po kateri bodo ; prodali njegovo premoženje. TVI MAJŠPERK Z ZAČASNO UPRAVO i - Potem ko je prisilna poravnava za TVI Majšperk postala pravnomočna, se je pričelo novo obdobje poslovanja in dela I podjetja. Imenovali so začasno tričlansko upravo, ki jo vodi i mag. Darinka Fakin. Na novo se je zaposlilo 154 delavcev, od I tega dve tretjini za določen čas in ena tretjina za nedoločen čas. KRISTINA ŠAMPERL - PURG OD 1. MAJA V ARHIVU Dosedanja vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Kristina SamperI - Purg se je s prvim majem letos I ponovno zaposlila v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Vodenje oddelka I je po njenem odhodu začasno (dokler župan ne bo imenoval no- I vega vodje) prevzel dosedanji namestnik Ivan Vidovič. i LANI SEDEM DOVOLJENJ ZA ZBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV V upravni enoti Ptuj oziroma njenem oddelku za uprovno- notranje zadeve so v prejšnjem letu izdali sedem dovoljenj za ^ zbiranje prostovoljnih prispevkov. Kot je povedal načelnik Metod ; Grah, jih v glavnem izdajajo društvom za zbiranje prispevkov zo humanitarne namene. Letos so dobili že štiri vloge, dve so odobrili. V letu 1 995 so izdali šest dovoljenj, v letu 1 994 pa tri. DANES OBČNI ZBOR PTUJSKIH IZGNANCEV V Narodnem domu v Ptuju se bo danes ob devetih pričel občni zbor krajevne organizacije Društva izgnancev Ptuj, ki se ga : bo udeležil tudi predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado i Deržič. RAZSTAVA O RDEČEM KRIŽU V ŠOLSKEM CENTRU V ponedeljek so v knjižnici Šolskega centra v Ptuju v okviru po- pularizacije dejavnosti Rdečega križa in v okviru tedna ! Rdečega križa odprli priložnostno razstavo. V štirih vitrinah s i pomočjo fotografij in pisnega gradiva predstavljajo delo Henryja I Dunanta, ustanovitelja Rdečega križa in dejavnosti te humanitar- i ne organizacije. Razstava bo na ogled do konca prihodnjega I tedna. V SOBOTO NA PTUJSKI TV Na programu je glasbena oddaja Videoboom 40. Pripravila: MG m r \ X ^ ' L '-j i j I i L * PTUJ / KDO IN KAJ JE ADRIAPLIN, D.O.O., IZ LJUBLJANE faksi cfelcifo, /e slirb odvei? Izbira koncesionaija za distribucijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj (na 29. seji sveta mestne občine 28. aprila) je vzneje- voljila udeležence javnega razpisa, ki niso uspeli. Pohiteli so z zbiranjem podatkov o firmi Adriaplin, d. o. o., Ljubljana, ki je bila izbrana za koncesionaija in s faksa enega od ptujskih podjetij t.i. gradbenega lobija pričeli pošiljati na pomembnejše ptujske naslove podatke iz bilance stanja podjetja za prejšnje leto, ki niso ugodni, in če bi morali sklepati samo na tej podlagi, bi vsekakor morali odsvetovati sodelovanje s takšno firmo, pri kateri je skupni kapital manjši od osnovnega kapitala ali pa gre pri poslanem obrazcu za pomoto pri navajanju podatkov. Drugi minus firme pa naj bi bil v tem, ker nima nobenega rednega zaposlenega. Verjetno so dvome o upravičenosti izbire pravega kon- cesionarja pomnožili še sami mestni svetniki z razpravo o tej točki dnevnega reda za zaprtimi vrati (glede na zakon o upravnem postopku so razlogi za izključitev javnosti lahko varovanje javne ali poslovne tajnosti ali razlogi javne koristi), čeprav pri razglasitvi odločbe javnost v nobenem prime- ru ne sme biti izključena, piše v za- konu o splošnem upravnem pos- topku. Adriaplin so za koncesio- narja izbrali tudi v Kamniku, kjer pa je o izbiri odločila posebna stro- kovna komisija, svet občine je k iz- biri podal le mnenje, ker tudi po mnenju ustavnega sodišča občins- ki svet ne more voditi upravnega postopka. V Adriaplinu podatkov o podjet- ju niso skrivali, saj ko so izbrani za koncesionarja, nimajo več kaj skri- vati, pravijo, prav tako pa napisa- nega iz ponudbe v bistvenih točkah ne bodo spreminjali. "Če imamo v bilanci minus, še ne po- meni, da imamo minus na žiro računu. Še deset let, to vam bo po- vedal vsak ekonomist, bo bilanca negativna, saj sedaj samo investi- ramo, sistem moramo najprej zgra- diti, da bomo lahko pričeli s pro- dajo plina tudi služiti in se nam bodo vložena sredstva pričela vračati. Firmo smo tudi dokapita- lizirali: osnovni kapital se bo z no- vimi vložki družbenikov s sedan- jih 55 milijonov povečal na 955 milijonov tolarjev. Doslej je bilo opravljeno prvo vplačilo oziroma 250 milijonov tolarjev in tudi že vpisano pri registracijskem sodišču. Imamo zelo močne lastni- ke (Italgas, Geoplin in Ferngas), z njihovim poroštvom bomo tudi dobili garancijo banke v višini 70 odstotkov vrednosti investicije omrežja v primeru podpisa konce- sijske pogodbe. Zagotovilo banke o tem že imamo. Če ne bi bili kva- litetni, nam garancije ne bi dala nobena banka. Tudi ime banke ni skrivnost - to je Creditanstalt Ljubljana. Vsi, ki delamo v firmi Adriaplin, d.o.o., smo zaposleni pogodbeno, tudi jaz kot pomočnica direktorja. Tudi v bodoče bo večinoma tako, v Ljubl- jani bo ostal sedež firme in razvoj, na terenu pa bomo ustanavljali en- ote, v katerih bomo zaposlovali de- lavce po mednarodnih pravilih za distribucijo plina, in sicer na 1000 uporabnikov plina po enega dela- vca. Dejstvo pa je tudi, da smo prvo koncesijsko pogodbo podpi- sali letos 13. februarja, in sicer z občino Kamnik, kjer smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljen- ja, zato tudi še ni bilo rednega za- poslovanja. Letos bomo tam zgra- dili 10 kilometrov plinovoda. Ve- deti pa je potrebno tudi, da smo mi kot investitor le distributer plina, vsa gradbena in druga dela bodo izvajali drugi. V teh dneh podpisu- jemo koncesijsko pogodbo tudi z Rogaško Slatino. Od mestne občine Ptuj smo dos- lej dobili le odločbo, da smo izbra- ni koncesionar za distribucijo ze- meljskega plina v mestni občini Ptuj. Pričakujemo, da bomo kon- cesijsko pogodbo podpisali v dveh mesecih. Ker gre za velik projekt, so reakcije drugih udeležencev javnega razpisa razumljive. Ocena vrednosti investicije, ki jo bomo izvajali v Ptuju, je 987 milijonov 881 tisoč tolarjev brez obstoječega omrežja, ki ga bomo odkupili in za kar ponujamo 272 milijonov tolar- jev. Eno tretjino bomo plačali po podpisu koncesijske pogodbe, preostanek pa v enem letu. V treh letih bomo zgradili okrog 4100 metrov srednjetlačnega omrežja in 40.800 metrov nizkotlačnega omrežja brez hišnih odcepov. Dru- gi udeleženci razpisa so ponudili desetletni rok. Naša cena za hišne priključke bo 60 tisoč tolarjev v in- dividualnih hišah oziroma manjših komercialnih firmah, 50 tisoč pa v objektih, v katerih so več kot štiri stanovanjske enote. Ta cena vključuje tudi deset metrov cevovoda in plinomer," se je o Ad- riaplinu razgovorila pomočnica di- rektorja Ingrid Bakše. MG RAZMIŠLJAMO / 4. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS SfD/i uiilna zidana in predvolilne obljube Na 4. redni seji državnega zbo- ra 8. maja so pri pobudah in vprašanjih poslancev obravnava- li razne teme. Med drugim je poslanec Franc Pukšič ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra vprašal, ali je res, da se pripravlja predlog v obliki vladne uredbe ali celo v za- konski obliki o investiranju v osnovne šole v tistih občinah, kjer iz svojih proračunov te niso sposobne soinvestirati gradnje v višini 50 odstotkov, kot morajo sedaj. Poslanec Pukšič je zbral tudi 10 podpisov poslancev in na osnovi 29. člena poslovnika DZ predlagal razpravo o odgovoru vlade na zastavljeno vprašanje. V imenu poslanske skupine SLS je govoril Vili Trofenik in med drugim dejal: "Trdim, da ni možno podpreti, da se izstavi račun za investicije, za katere post festum ugotovimo, da jih nismo sposobni sofinancirati, in s tem spremenimo pravila igre sredi obdobja. Trdim, da je potrebno spremeniti kriterije za socinanciranje in jih zaostriti, ne olajšati, ampak to pred novim razpisom, ko ga bo ministrstvo ali vlada, kakorkoli že, opravila. Med samim potekom dejavnosti pa to ni izvedljivo. Mi smo v si- tuaciji, da financiramo izgradnjo osnovnošolskega prostora v ena- kem odstotku od investicije, ki je pač bila sprejeta po natečaju, ki ga je izvedlo ministrstvo v preteklosti, ne glede ali ima občina zajamčeno porabo oziro- ma zagotovljeno porabo kapitala v višini z zakonom zajamčenih 90 % ali pa tudi 140 %." Predlog ni bil sprejet, saj ga je podprlo samo 27 poslancev, med njimi tudi Alojz Vesenjak, posla- nec SLS. Škoda, da ni bilo televizijskega prenosa iz državnega zbora, spoštovani poslanci, ki ste tako modro razlagali, da boste glaso- vali proti. Verjetno se niti ne za- vedate, kakšno podporo ste si pridobili pri otrocih iz Haloz in Slovenskih goric, ki najprej pešačijo do avtobusa in se potem odpeljejo v oddaljeno šolo. Pa tudi tisti otroci vas podpirajo, ki prvič, ko pridejo v srednjo šolo, vidijo, kakšna je videti prava te- lovadnica. Pa tudi njihovi starši, ki so v preteklih letih vložili po deset tisoč nemških mark, da so si naredili telefon, vodovod in cesto. Sedaj pa plačujejo sa- moprispevek od majhne plače za izgradnjo telovadnice, v občini pa stojijo vse druge aktivnosti, saj drobtinico, ki ostane od zago- tovljene porabe v proračunu, na- menja v gradnjo šole. Na dru- gem koncu dežele na sončni strani Alp pa gradijo šole iz lastnih virov. Eden od poslancev SLS je obrazložil svoj glas: "Jaz bom glasoval proti. /.../ In vsi tis- ti, ki tokrat govorimo, da smo proti centralizaciji, v resnici je ta sklep naravnan ali voda na mlin še večji centralizaciji, ko bo o zadnjem šolskem stolu in zadnji učilnici odločala izključno Ljubljana." Potem predlagajte, da se v revnejših občinah, ki nimajo urejenega šolstva, izvajajo pouk pod šotori in v šoli v naravi. Tako bo preprečena centraliza- cija, saj vlade res ne bo zanimalo, pri katerem grmu bo sedel kateri od otrok. Verjetno je dobro, da ni bilo te- levizijskega prenosa, kajti marsi- kateri volilec ali volilka bi ob gledanju televizije potočil(a) solzo razočaranja nad dejanjem, ki ga je storil(a) na lansko Marti- novo nedeljo. Zaključil bom z razpravo pos- lanca Benjamina Henigmana, ki je dejal: "Otroci niso krivi, če so rojeni na področju, kjer je majh- na občina in ta občina ne zmore ene take investicije na pet ali de- set let, kot je osnovna šola. Zato mislim, da je v pristojnosti države, da poskrbi za osnovno šolo, in je tudi v ustavi zapisano, da omogoči državljanom izobraževanje." Zmago Šalamun ^VORI SE ... ••• se je podžupan, ki ima tudi inšpektorsko žilico, na konjski tekmi pozanimal, ali irnujo veterinarja. Odgovorili mu, da jih imajo, in to toli- ko, kot mestna občina župa- nov. — Da imajo v mestni občini Probleme, kako finančno opre- deliti županovo SO-odstotno Uspešnost za 2S,S1-odstotno Pnsotnost. ^TStvu Še vedno ni odpravila fušanja v ustanovi: "Privat lahko dobite zube mnogo jefti- nijer čtovek ifl !»0i! Poio gorišniški župan od- kril recept za odvajanje kajen- ja: idealna priložnost za to so ribiška tekmovanja. Ker med opazovanjem divjadi lahko kadiš, se ni včlanil v LD, raz- mišlja pa o ustanovitvi RD. Geslo tamkajšnjih podaljšanih tekmovanj bo menda: "Štiri ure brez cigarete." 4 četrtek, IS. maj 1997 - TEDNIK PTUJ / TISOČA TEDNIKOVA KRIŽANKA EDIJA KLASINCA Z ugankarstvom se veliko nauiiš že več kot dvajset let je od takrat, ko su bralci v takrat še Ptujskem Tedniku našli prvo križanko Edija Klasinea in v to- kratni številki je že tisoča zapovrstjo. Tudi to je jubilej ene od naših rednih časopisnih rubrik. Edi Klasinc je Ptujčan vesele narave, zanimiv sogovornik in predvsem odličen poznavalec tistih besed, ki jih ponavadi srečamo le v križankah. Ugan- karstvu je predan že preko 40 let, seveda pa je s tem navdušil tudi svoje domače, prijatelje in še najbolj sodelavce v ptujski tiskarni. Nekoč je imel svoj ugankarski list, pa je potem prenehal izhajati, danes pa že razmišlja o izdaji knjige z vse- mi zbranimi besedami, namen- jene ugankarjem. Edijeve križanke pa niso samo v Tedni- ku, najdemo jih lahko tudi v Delu in ptujskem Perutninarju. In kako se Edi Klasinc spo- minja svojih prvih začetkov v ugankarstvu? "Že od malega rad rešujem uganke in križanke, zelo dobro pa so mi ostale v spominu tiste iz Pionirskega lista. Zelo zgodaj sem spoznal, da imam nekaj ta- lenta za to, tako je pravila tudi moja mama, in potem sem iz os- novnošolskih let ugankarstvo nadaljeval v gimnaziji. Spomin- jam se, da sem z vso strastjo reševal križanke, dajal nasvete tudi svojim sošolcen in prijatel- jem, tujke pa sem kar stresal iz rokava. Pri urah slovenščine smo takrat spoznavali veliko tujk, meni so bile mnoge že dobro poznane in spomnim se, da sem s tem naredil mnogo preglavic učiteljici, ki včasih sploh ni vedela, kaj razlagam. Veliko več časa za ugankarstvo sem imel v Ljubljani, kjer sem obiskoval grafično šolo in se prvič srečal z urednikom ugan- karskega lista Kaj veš, kaj znaš. Priznam, da me ga je bilo na začetku malo strah in mu skoraj nisem upal pokazati križanke, ki sem jo sestavil. Vendar sem se zmotil, dobro je sprejel mojo prvo križanko in mi tudi prvi dal prave napotke za sestavljanje križank. Povedal mi je o pomenu besed v križanki, ki morajo biti vse v samostalniku, v ednini, izjema so živali in rastline, vmes ne sme biti "grdih" besed, poka- zal mi je, kako izračunaš po- vprečje besed, potem ko jih sešteješ vodoravno in navpično. Prvič sem slišal o besednem po- vprečju, ki lahko gre od 4,5 na- prej z lažjo križanko, tako da sem spoznal vsa pravila in se jih še danes držim. V veliko pomoč mi je tudi slovar, danes je to že računalniški in ne boste verjeli, v njem imam že 130 tisoč besed, ki sem si jih sam zapisal. Računalnik pa je tako v veliko pomoč nam ugankarjem, ko ses- tavljamo križanke, in večkrat se nam posreči dobiti tudi daljše besede od osem črk." Ko sva ravno pri spominih iz let vašega ugankarstva, kako pa je izgledala vaša prva križanka? Edi Klasinc: "Zgodilo se je leta 1958, ko sem bil še vajenec v ljubljanski tiskarni Delo. Po urednikovih navodilih sem na- redil prvo križanko in na vso srečo so mi jo objavili v Delavski enotnosti. Samo mislite si lahko, kako debelo sem gledal svojo prvo objavljeno križanko, in ta- krat sem sklenil, da ugankarstva ne bom pustil. To se dogaja že skoraj 40 let. Seveda sem se s prvo križanko rad pokazal nao- koli svojim sodelavcem, potem pa mi je urednik že naročil sesta- vo nove in nove križanke, oblju- bil pa je tudi plačilo zanje. Nekaj let so mi križanke objavljali, po- tem pa so Štajercu odvzeli delo in kaj drugega kot zamislil sem si svoj ugankarski list. Leta 1968 sem pridobil vsa dovoljenja, imenovali smo uredniški odbor petih, a skoraj vsa dela sem op- ravljal kar sam. Ugankarski list je izhajal šest let, imeli smo veli- ko naročnikov, ampak ne boste verjeli, več kot polovica teh mi še do danes ni poravnala vseh obveznosti. Družina mi je poma- gala in stala ob strani, vendar sem potem vse skupaj opustil in vse naročnike predal prijatelju, ki je urejal ugankarsko prilogo v Plavlihi." V POL URE JE TEDNIKOVA KRIŽANKA SKUPAJ Ptujčani smo torej že imeli svoj ugankarski list, seveda po vaši zaslugi. Kako so ga v tistih letih sprejeli ljudje, predvsem naročniki? Edi Klasinc: "Odmev je bil zelo dober vseh šest let, jaz pa prjznam, da sem "pogorel". Doma nisem imel primernih prostorov za delo, pravega časa in miru, tudi zaslužka je bilo bolj malo. Vse skupaj sem opus- til, ampak ne ugankarstva kot hobija, začel sem objavljati križanke v različnih časopih, tudi v Tedniku je takratni urednik le našel posluh za to. Danes se za svoj ugankarski list zagotovo več ne bi odločil, saj je teh listov na razpolago že preveč, a le mnogi med njimi so res- nično dobri." Imete večletne izkušnje v ugankarstvu in zagotovo lahko poveste, katere so karakteristi- ke dobre križanke? Edi Klasinc: "Dobra križanka je samo tista, ki je raznovrstna, ima besede iz različnih področij. Več ljudi res več ve, več jih rešuje križanke in zato je potrebno poseči na vsa področja. Zmeraj pravim, da bi v križanki moralo biti za vsakogar nekaj, še najtežje pa je sestaviti lažjo križanko, v kateri je veliko lepih slovenskih besed. Kakovostnih sestavljavcev imamo v Sloveniji zelo malo in ti še kako dobro poznajo "cenjene" črke, ki jih si- cer v križanki bolj poredko srečujemo (č, š. ž, u, w, z, c). Z leti za sestavljanje križanke po- rabim dosti manj časa, za Tednik dobre pol ure, ampak prej moram imeti ideje vsaj v glavi, če jih že ne spravim na pa- pir." Pogovarjava se o križankah za odrasle. Kaj pa križanke, zanke in uganke za otroke? Ste kdaj sestavljali tudi za najmlajše? Edi Klasinc: "Na otroke ugan- karji ne pozabljamo in jim v zadnjih letih posvečamo nekaj več pozornosti. V Tedniku imam uganke za otroke na strani mladih dopisnikov, zadnja je mala skandinavka, tako da se tudi oni lahko preizkusijo v reševanju. Za najmlajše in mla- dostnike so primerni tudi rebu- si, zanke in premetanke, teh pa je po otroških in mladinskih časopisih precej." Tednik v tokratni številki ob- javlja že tisočo križanko in to je že neki manjši jubilej. Kako se spominjate prve križanke, ki so vam jo objavili v Tedniku? Edi Klasinc: "Zelo dobro se spominjam časa, ko sem šel do urednika Tednika in mu predla- gal, da bi za časopis pripravljal križanke. Urednik se je na veliko začudil in odločno rekel, da v Tedniku križanke niso potrebne. Ampak počasi se je omehčal, objavili so mojo prvo križanko, narejeno sicer bolj po domače. Uredniki so se menjali, jaz pa sem ostal in do letos zložil že tisoč Tednikovih križank, če ne štejemo še celostranskih nag- radnih. Z leti smo poskrbeli tudi za lepšo obliko križank, pravo obliko pa smo jim lahko dali šele z računalniki. Zmeraj za Tednik pripravljam slikovno - skandi- navsko križanko, od začetka sem sam skrbel tudi za fotografije, danes pa sem jih veliko dobil od Tednikovih novinarjev in si jim že za naprej označil po abecedi. Začel sem s fotografijami znanih igralcev, politikov, književni- kov, za naše reševalce pa je danes veliko lažje uganiti po ljudeh in dogodkih iz našega okolja. Tudi dogovori z urednikom so kdaj potrebni, največkrat takrat, ko pripravljamo nagradno križanko z geslom, te pa imajo reševalci najraje že zaradi vabljivih nag- rad. Vsak se lahko iz križank ve- liko nauči." NAJVEČ TEŽAV Z IMENI BOGOV Na Ptuju ste med sestavljale! križank najbolj znani, pravijo, da še nimate prave konkuren- ce. Morda kdaj komu pomagate s kakšnim nasvetom pri reševanju križank? Za katere težave največkrat slišite? Edi Klasinc: "Pomagam res- nično rad in mnogi reševalci ugank so tega že vajeni. Vsak dan me kličejo domov, povprašajo za kakšno neznano besedo, ki jim ne gre od rok, je morda ne najdejo, zato sem že razmišljal, da bi se od tega dalo tudi kaj zaslužiti. Reševalci križank imajo največ težav z imeni grško-rimskih bogov, saj sem že nekoč v intervjuju pove- dal, da ti utrujajo ljudi, pa mis- lim, da me vsi takrat niso razu- meli. Pomoč lahko poiščejo v slovarjih. Težave so pa tudi pri tujkah, že pri besedah iz angleškega in francoskega jezi- ka, ko ljudje ne znajo napisati po izgovorjavi. Ne smemo pozabiti, da so najboljši reševalci križank še zmeraj upokojenci in na Ptuju je nekaj zelo dobrih. Velikega pomena za reševalce so tudi ugankarska tekmovanja in spo- minjam se, da sem bil na enem od takšnih in se dobro odrezal. Kot napotek vsem lahko povem le, da je pred reševanjem potrebno misliti na kaj čisto drugega, potem je uspeh gotovo večji. Meni je to zelo pomagalo." Se vam je morda že kdaj zgo- dilo, da vas je nekdo poklical in povedal, da ste narobe zastavili kakšno vprašanje v križanki? Edi Klasinc (med smehom): "Tega je veliko, to se mi ves čas dogaja in vse vzamem kot čisto normalno. Lahko se kdaj zgodi, da pride do napake pri prepiso- vanju, ampak ljudje smo zmotlji- vi, zato tudi jaz nisem izjema. Zgodilo se je že, da so zamenjali slike v križanki, potem pa je bilo vse na glavo obrnjeno. Ampak to se ne bi smelo prevečkrat dogaja- ti. Nisem pa še razmišljal, kako naj bi izgledala tisočprva Tedni- kova križanka ali morda pri- hodnje križanke. Ljudje bi bili zagotovo veseli kakšne nove ob- like, morda vabljivejše. Po vseh letih mojega ugankarstva še zmeraj najraje delam za naš Tednik, dogovor z urednikom imam že dalj časa in moje križanke sproti redno prihajajo v uredništvo. Zraven mora biti tudi moj slovarček kot pomoč reševalcem, v njem napak ne bj smelo biti, čeprav me prijatelji kdaj zbadajo, da sem si v slovar- ju spet kaj izmislil. Zmeraj skrbim za nove besede v križanki, za različna področja in vesel sem, če je križanka dobro narejena, potem je to v zado- voljstvo vseh skupaj." Kako postati dober ugankar? Kaj bi svetovali tistim, ki so jih križanke in uganke skoraj že prevzele, pa vendar se še tu in tam srečajo z neznano besedo in zanjo ne najdejo rešitve? Edi Klasinc: " Postati dober ugankar je kar težko, ampak vse- ga se da naučiti z dobro voljo in vztrajnostjo. Seveda pa se reševalcem križank danes ponu- jajo veliko možnosti pri reševan- ju, na razpolago imajo različne slovarje, enciklopedije, slovarje tujk in mnogo besed že lahko poiščejo kar na disketah. Vse to veliko stane in ljudje si vsega ne morejo kupiti, imajo pa zato na razpolago knjige in slovarje v knjižnici. Vsekakor ni potrebno vsake križanke rešiti do konca, to bi bil nesmisel, dobro pa je potem poiskati tiste neznane besede v rešitvah in si jih kam zapisati. Veliko lažje si je take besede zapomniti na ta način. In še to naj povem vsem reševal- cem, da naj rešujejo s svinčni- kom, kajti z radirko lahko še zmeraj kaj popravijo. Ugankarji zelo hitro vidimo napake, še na- jraje pa kaj polemičnega uvrsti- mo v križanko, potem je pri reševanju še več težav. Reševanje križank je dobro tudi za splošno razgledanost, na drug način nas križanke tudi sproščajo, in če je le čas, si kdaj vzemite v roke križanko, potem se boste dobro počutili. Slovenci imamo radi križanke in nasploh ugan- karstvo, želim si, da bi tako tudi ostalo." Edi Klasinc, še mnogo lepih slovenskih besed želimo v Tednikovi križanki in čestitke ob vaši tisoči križanki v našem časopisu! Besedilo in posnetek: Tatjana Mohorko Edi Klasinc sestavlja križanke v Tedniku že dobrih 20 let CIRKOVCE / SKUPINA RAZZLE DAZZLE Z NOVIM PROJEKTOM Dober tek^ zakai pa ne? Morda je nenavadno slišati o ročk skupini na vasi, ampak v Cirkovcah ta obstaja že sedem let pod imenom Razzle dazzle. Po šestih mesecih vaj in le enem nastopu v mariborskem studiu Kojak je skupini uspelo posne- ti pet avtorskih pesmi in eno pri- redbo. Maks Krajnc, Mirko Dolenc in Vlado Brglez so nadaljevali glasbeno pot v domačem Prosvetnem društvu Cirkovce in letos aprila izdali prvo zgoščenko z naslovom Dober tek. Prvič so nove skladbe predstavili domačemu občinstvu minuli petek na nastopu z znanimi imeni ročk glasbe v Sloveniji. Promocija zgoščenke je bila še pri- ložnost predstavitve novega romana Potsdamska baterija domačega avtorja Zdenka Kodriča, sicer prvega pisca besedil za skupino Razzle dazzle, in nova priložnost pokazati slike domačega slikarja Leona Piška. Na no- vem glasbenem projektu se je med avtorje besedil zapisal še član skupine, bas kitarist in vokalist Vlado Brglez, organizacijski in promocijski del v sku- pini pa ima v rokah Primož Trčko. Cirkovški glasbeniki pravijo, da so besedila pesmi največkrat kritična do družbe, do življenja, kakršno je danes v očeh mnogih ljudi. Med najudarnejše pesmi zagotovo spada polbalada Čisto nič, omenimo pa še lahko Po petih le- tih triletne šole, Mrzlo, pa hitro. De- mokratična, Maderfaker in Koncevko- nec. Ni pa čisto naključje, da se je skupina Razzle dazzle že pred leti priključila domačemu prosvetnemu društvu, kajti člani skupine igrajo tudi v tambu- raškem orkestru, si tam nabirajo glas- beno znanje in tako prispevajo v boga- tejšemu kulturnemu življenju v Cirko- vcah. Tudi zadnji promocijski nastop je bil del kulturne prireditve na vasi, dobro obiskan, na njem pa za zabavo niso skrbeli samo domači glasbeniki, ampak že priznane slovenske ročk sku- pine Urbanks iz Slovenskh Konjic, Hudobni volk s Ptuja in Demolition grup iz Ljubljane. Tatjana Mohorko PTUJ / VABILO NA OBČNI ZBOR KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV Priprave na volitve Vodstvo Kluba ptujskih študentov vabi vse študentke in študente na redni letni občni zbor KPŠ, ki bo v petek, 23. maja, ob 19. uri v dvo- rani Gasilskega doma, Natašina pot 1 a na Ptuju. Glede na pravil- nik delovanja kluba, ki določa vsakoletne volitve novih članov UO, vzporedno z razpisom občnega zbora odpiramo kandi- dacijski postopek, ki omogoča vsem članom, da enakovredno kandidirajo za razpisane funkcije. Za posamezno mesto lahko kan- didirajo redni študentje, člani KPŠ, ki bodo v šolskem letu 1997/98 redno vpisani na ljubl- janski ali mariborski univerzi. Vsi člani KPŠ boste v naslednjih dneh prejeli poleg vabila tudi obrazec za oddajo kandidature, ki ga pošljete najkasneje do vključno četrtka, 22. maja, na naslov Kluba ptujskih študentov, Trsten- Jakova 5, s pripisom "za Občni zbor KPŠ". Med najpomembnejše uradne postopke občnega zbora KPŠ sodi poleg volitev novih organov nedvomno tudi sprejem novega statuta KPŠ, ki Je usklajen z no- vim zakonom o društvih. Glede na Javnost delovanja kluba in za- gotavljanje demokratičnega odločanja vseh članov bo osnu- tek statuta na vpogled v četrtek, 15. maja, med 15. in 18. uro v prostorih Planinskega društva Ptuj v Prešernovi 27. Vsak član ima možnost in pravico predla- gati morebitne spremembe v os- nutku novega statuta KPŠ, zato vas vljudno vabimo, da svojo člansko pravico tudi uresničite. Po občnem zboru KPŠ bo družabno srečanje članov. Sopredsednika KPŠ: Uroš Vidovič & Milan Krajnc f CDNIK - Četrtek, 15. maj 1997 5 PIŠE: VIDA TOPOLOVEC / PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA Dežela veinega hrepenenja 10. Ime Gibraltar prihaja od besed Gibel-Tarik ali Tarikov hrib, l(ar je izpeljanka od imena Tari- ka-ibn-Zajeduja, vojščaka, ki je leta 711 osvojil to skalo. Vladarji te strateško pomembne točke v Sredozemlju so se skozi stoletja pogosto menjavali. Pogosto je bil Gibraltar kamen spotike v raz- nih nasledstvenih vojnah, v ka- tere so v tem delu Evrope pose- gali tako Francozi kot tudi Habsburžani, dokler ga po utrechtskem miru niso za "vedno predali" britanski kroni, vendar je v špansko posest v 18. stoletju prišel še dvakrat. V 19. stoletju so ga Angleži utrjevali, od tod tudi njihov rek: "Trden kot gibraltarska skala." 1830. je dobil status kronske kolonije. V času obeh svetovnih vojn je bil Gibralatr ključ za pomorsko prevlado na Sredozemlju, kar do pred nekaj let pa vzrok za hladne odnose med Španijo in Anglijo, dokler se 1985. leta razmere niso uredile. Danes je meja med obe- ma država odprta, kar je v gospo- darskem pogledu dobro tako za Španijo kot za Gibraltar oziroma Anglijo. Kakšna pa bo pri- hodnost tega dela Evrope, ki po- vezuje Atlantik na eni in Sredo- zemsko morje na drugi strani, je še vprašanje. Pred žično ograjo, ki predstavlja mejo med Španijo in Gibraltarjem, zadnjo evropsko kolonijo, se je avtobus ustavil. Za ogled mesta in nakupovanje smo imeli na voljo pet ur. V mes- to smo se Ighko napotili bodisi peš ali z lokalnimi minibusi. Me smo se odločile za hojo. Po malo čudnem pogledu angleškega ca- rinika, ko sem mu izročila slo- venski potni list, sem nehote postala slabe volje, a se mi je ob vsem, kar sem kasneje videla, razkadila. Na levi strani vpadni- ce v mesto je atraktivno medna- rodno letališče z vzletno stezo, ki se začne in konča ob morju. Za- nimivo je bilo videti, kako Angleži, teh je še vedno največ med Gibraltarci, pozidavajo Viseči jnost pri Porti- mau. Še zadnja foto- grafija in Ate a vista, Portugalska. vsak košček proste zemlje. Kmalu smo bile sredi mestne- ga vrveža, v središču nakupoval- ne ulice, kjer prodajajo vse, kar si lahko predstavljaš. Za ženske so predvsem zanimive trgovine s parfumi in kozmetičnimi izdelki najboljših svetovnih znamk, pa tudi trgovine, kjer lahko po raz- meroma nizkih cenah kupiš usnjene izdelke. Večino naših potnikov v avtobusu so zanimale trgovine s pijačo. Skoraj verjeti ne moreš, kaj vse so kasneje Nemci prinesli v avtobus. Ko smo popile kavo in čaj z mlekom, pojedle sendviče in ja- bolka, ki smo si jih prinesle s sabo, nakupile obvezne parfume in še kaj, smo si želele še kaj og- ledati. Časa smo imele še skoraj štiri ure. Kupile smo si vodnik po Gibraltarju in najbrž zelo žalostno gledale in razmišljale, kako priti na vrh Tarikove skale. Taksist, ki nas je kasneje za 2300 pezet po osebi odpeljal na turis- tični ogled - v to je bilo všteto vse: vožnja, ki je trajala dve pol- ni uri, ogled podzemne jame sv. Mihaela na vrhu in opic, ki so simbol Gibraltarja - nas je najbrž nekaj časa opazoval. Kaj hitro smo se dogovorili za vožnjo in povabili še belgijski par, a sta sprva zaradi cene, zdela se jima je visoka, nekaj oklevala. Vožnja in tudi razlaga sta bili enkratni. Orjaški taksist, ki se mu je vide- lo, da ima v sebi poleg španske tudi nekaj mavrske krvi, ime mu je bilo Miguel, nas je sproti sez- nanjal z vsemi značilnostmi Gibraltarja. Po precej ozki cesti nas je potegnil do podzemne kraške jame San Michele, ki se seveda po velikosti in lepoti, kljub temu da je videti veliko za- nimivega, le ne da primerjati z našo Postojnsko jamo. Celo Bel- gijca, ki sta že bila v Sloveniji, sta menila, da je postojnska zna- menitejša. Nekaj posebnega so opice, edi- ne prosto živeče v Evropi, sim- bol Gibraltarja in zaradi tega še posebej čislane. Čisto resno poži- rajo turistom, rade imajo darove, še posebej kakšne oreške, a tudi sladkarijam se ne odrečejo. Zna- jo pa biti tudi nesramne in včasih kakšnemu preveč vnete- mu občudovalcu katero zagode- jo. Poslovile smo se od prijaznega taksista ter se počasi napotile proti avtobusu, ki je že čakal za žično ograjo. IN ŠE BESEDA OB KONCU Portugalska se resnično razvija v prijetno turistično deželo. Mogoče tu in tam dela napake, ki so tako značilne za turizem sosednje Španije, in ob obali gra- di velike hotelske kolose, ki ljudi ne zanimajo preveč. Evropejci jo dobesedno odkrivajo, vsako leto se tja odpelje tudi čedalje več Slovencev, ki za teden ali dva le- narijo na peščenih plažah Algar- va ter si privoščijo še kakšen do- datni izlet, največkrat v Lizbo- no. Veliko pa je tudi takšnih, ki jih zanima vse: dežela, njena zgodovina, umetnost in ljudje. Ti potujejo in si nabirajo vtise. Na koncu ima vsak o tej deželi svoje mnenje in svoje poglede. To, kar sem opisala, smo dožive- le tri ženske, vse zagledane v zgodovino, umetnost in pokraji- no. Prijetno smo se počutile ne samo na potovanju, temveč tudi v Praia da Rochi, kjer smo bivale teden dni. Ni nas motilo ne vroče sonce ne veter, ki je nep- restano pihal zdaj z večjo, zdaj z manjšo močjo. Še bi odpotovale v to zanimivo deželo, saj je ostalo veliko krajev, ki bi jih želele vi- deti in raziskati ter več časa pre- živeti med preprostimi ljudmi. S težkim srcem smo se poslovi- le od vetrovnega, z vročim son- cem obsijanega Algarva, v mislih pa smo bile v vseh krajih, ki smo jih v enem tednu uspele obiskati. Še se bomo vrnile. Ate a vista, Portugalska. Opice v Gibraltarju rade sprejemajo darila in tuin- tam ponagajajo turistom. i Praia da Rocha: Atlantik, pesek in skale Gibraltarska skala, pred njo mednarodno letališče (in avtorica re- portaže) DORNAVA / TRADICIONALNO SREČANJE DRUŽINE PETRSIC 120'ilanska družina Na letošnjem srečanju se je zbralo veliko število Petršičev. Nekatere družine kljub obilici dela in pomanjkanju časa še ^edno najdejo čas za druženje. To tradicijo že dolga leta goji tudi družina Petršič iz Dornave. Na letošnjem srečanju, ki je bilo sredi aprila, seje zbralo kar 120 družinskih članov. Člani družine Petršič so že destletja v središču kulturnega 'n družbenega življenja na vasi. doktor Vlado Petršič je na ^rečanju govoril o izvoru in življenju njihove družine, v ka- ^eri prevladujejo ženske. Zaradi ^^ga se nekoliko izgublja ^nižinski priimek, vendar je ^ienih članov vse več. Med dru- gim je povedal, da so bili najprej Petrčiči, a se je zaradi po- manjkljivih zapisov v krstnih knjigah v letu 1850 priimek spremenil v današnjega. Bolj v šali je še dejal, da rodbinske ko- renine govorijo tudi o tem, da je njihova družina med upra- vičenci za vrnitev gradu Bori, vendar kot je znano, zahtevka niso podali. Najpogostejše žensko ime v družini je Marija, od moških pa je največ Francev in Jožetov. Idejo, da bi se družina srečeva- la, je dala Marjana Petršič Janžekovič, ki je tudi to srečanje organizacijsko speljala. Razisko- vala je družinske korenine daleč nazaj in tudi uredila družinsko drevo. Povedala pa je, da bo družinsko srečanje ponovno čez pet let. Tekst in foto: MS 6 četrtek, IS. maj 1997 - TEDNIK GLEDALIŠČE PTUJ / SODELOVANJE Z AGRFT Vfcfor/ev dan mladosti Študentje 4. letnika dramske igre in umetniške besede bodo 25. maja v Gledališču Ptuj uprizorili diplomsko predstavo Rogerja Vitraca Victor ali Otroci na oblasti v režiji Sama Strelca. Predstava je nastala v sodelovanju Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in Gledališča Ptuj. Pred premiero sem se pogovarjala z režiserjem Sa- mom Strelcem. • Kako je prišlo do sodelo- vanja med Akademijo za gleda- lišče, radio, film in televizijo in Gledališčem Ptuj? Ideja je stara že dve leti. Ugo- tovili smo, da je letnik Jožice Avbelj in Borisa Cavazze brez gledališkega režiserja in študen- tje so si želeli, da bi do konca svojega študija lahko en semes- ter delali s študentom gledališke režije ali režiserjem. Takrat sem še nameraval voditi Gledališče Ptuj in zdelo se mi je krasno, da bi se ti dve ustanovi lahko na neki način povezali. Mentorja sta se strinjala s to idejo in prišlo je do pogovorov med Akademijo in Gledališčem Ptuj. Krasno se mi zdi, da je prišla v gledališče na Ptuj ekipa mladih igralcev, ki bodo vsak čas delali v različnih profesionalnih gledališčih. Svoje šolanje bodo zaključili na Ptuju, v tem majhnem, komornem in zelo specifičnem gledališču. Ne- kaj časa ni bilo jasno, ali bo tovrstno sodelovanje možno, saj je vedno vprašanje denarja. Zelo dobro je, da je Gledališče Ptuj ponudilo to možnost in da se ptujsko gledališče tudi na to način odpira. Zadnja produkcija vsakega letnika je prav gotovo dogodek, ki zaznamuje gleda- liško prihodnost. Selitev na Ptuj je bila res plod srečnih okoliščin. V Ljubljani je bilo nemogoče na- jti prostor za vaje zaradi Ev- ropskega meseca kulture, zato je Akademija pristala, da gredo študentje na Ptuj. To ni običajno, saj so produkcije pona- vadi v Ljubljani in morda v Kranju. Mislim, da bosta zado- voljni obe strani. Gledališče Ptuj in Akademija. • Zakaj ste izbrali tekst Ro- gerja Vitraca Victor ali Otroci na oblasti? Izbor besedila je dolga zgodba. V tem letniku je bilo najprej dvanajst igralcev, letos pa sta dva odšla v Ameriko. Dolgo časa smo iskali tekst za dvanajst igralcev. Želel sem, da bi igrali predstavo, kjer bi nastopili vsi igralci iz letnika, saj so prejšnji semester delali dve različni predstavi, in da bi imeli igralci čimbolj enakovredne vloge. Zelo težko je bilo najti tak tekst. Po odhodu dveh igralcev v Ameriko se je cela zgodba zopet ponovila. Iskali smo tekst z desetimi čim- bolj enakovrednimi vlogami in to ni bilo nič lažje delo. Kasneje se je ena izmed igralk, Barbara Vidovič, odločila, da bo delala monodramo, tako da smo se odločili za Victor j a. Boris Cavaz- za je že pred leti razmišljal o tem tekstu, zdaj pa se je izkazal kot zelo primeren, saj je zadovoljil vsem pogojem. Vsi igralci v let- niku nastopijo in vsi imajo dokaj enakovredne vloge. Tudi meni je tekst zelo všeč. • Zakaj se vam zdi Victor ak- tualen? Victor se mi zdi aktualen v tem, ker je tekst precej nesra- men. Tekst je bil nesramen leta 1925, ko je bil napisan, in je nes- ramen še danes. Mislim, da še vedno živimo v izzvenu meščanske družbe, z vsemi pozi- tivnimi in negativnimi konota- cijami le-tega. Zaradi teh stvari je tekst še vedno zelo aktualen. # Ali je sploh še možno z gle- dališko predstavo izzvati škan- dal? Zdi se mi, da škandal v določenem smislu res ni več možen, npr. preklinjanje, plju- vanje ali slačenje igralcev na odru. Vse te nesramnosti so v življenju preveč očitne in vsakdanje, da bi še lahko bile na odru škandalozne. Včasih je bilo škandalozno prikazovanje tistih stvari na odru, ki so se v življen- ju prikrivale. Danes je življenje postalo drugačno, saj nobena stvar ni več greh, če ni greha, ni več razloga za kazen in ni več razloga za škandal. Lahko se kdo izmed gledalcev razburi, če sliši v gledališču kletvico, vendar je to njegov osebni problem. Gene- ralno gledano pa se mi zdi, da se družba danes ne škandalizira ne nad dvojno moralo, ne nad ko- rupcijo, ne nad lažmi in to se mi zdi problem današnjega časa. Nenormalno stanje je postalo normalno. • Kako ste se ujeli s študenti četrtega letnika dramske igre in umetniške besede? Z igralci smo se zelo dobro uje- li. Odločil sem se, da bodo igral- ci sami določili zasedbo. Zelo pomembno se mi je zdelo, da bi zaključili svoj štiriletni študij glede na svoje želje. Vloge smo na poseben način določili skupaj in jim vlog nisem v naprej določil, kot bi jim v nekem dru- gem poklicnem gledališču. Pos- kušal sem čimbolj prisluhniti njihovim željam, da bi ugotovil, kaj jih zanima in vznemirja. • Kako ste združili svoj režijski koncept s pedagoškim pristopom? Bili sta dve možnosti: ali stvari zakomplicirati ali jih narediti kar se da enostavne. Zelo po- membno se mi je zdelo, da se odločimo za enostavno izho- dišče, za enostavne kostume in enostavno scenografijo. Osredo- točili smo se na odnose med ose- bami. Zaradi tega smo imeli več časa za iskanje različnih rešitev, za pogovarjanje, kot če bi le ures- ničevali neki režijski koncept. Začeli smo v relativno praznem prostoru z osnovnimi elementi. Prvo dejanje se zgodi v jedilnici in karakteristični element prve- ga dejanja je postelja. Drugo de- janje se zgodi v salonu, karakte- ristični element je preproga, tretje pa v spalnici, kjer je karak- teristični element postelja. Vse druge stvari se navezujejo na te tri karakteristične elemente. Os- tal nam je dovolj širok in nedifi- niran prostor za igro. • Kaj je za vas največji izziv v celotnem procesu nastajanja predstave? Nekje na sredini študija prideš do križišč in se moraš odločiti za določene rešitve. Vedno je og- romno možnosti. Vznemirljivo se mi zdi odkrivati nove in nove možnosti in se med njimi odločiti za najboljšo možno rešitev. Izziv zame je odkrivati drugo, tretjo, četrto možnost. Ko je treba stvari realizirati, je potrebno dosti truda in pridnos- ti, to pa se mi zdi manj vzne- mirljivo. • Kakšni so vaši načrti za prihodnjo sezono? Vem, da bom septembra režiral otroško predstavo O tem se ne govori v Kranju in novem- bra še eno predstavo v Mariboru. Vse ostale stvari so kot vedno v našem poklicu odvisne od nakl- jučij in dogovorov. Taf/ono Doma VIKTORINOVI VEČERI / SREČANJE Z DR. SCL ZDENKO ZALOKAR DIVJAK Vzgo/a /e / ni znanost 45. Viktorinov večer je posvečen vzgoji v današnjem času. Z nami bo spet doktorica znanosti Zdenka Zalokar Di>jak, specia- listka logoterapije iz Krškega. Je tudi pe- dagoški vodja v vzgojnovarstvenem zavodu v Krškem, prav tako pa občasno dela kot psi- hologinja v zdravstvenem domu v Krškem. Pred kratkim je izdala knjigo z naslovom Vzgoja JE ... NI znanost, v kateri veliko razpravlja o pomenu vzgoje, o vrednotah, ki so potrebne pri vzgoji otroka. Preko prak- tičnih izkušenj, ki jih je Zdenka Zalokar pridobila v več poletnih Taborih za ustvar- jalno življenje otrok (Društvo ljubiteljev narave), kjer s kolegom Turšnovcem delata z otroki v okviru strukturiranega progra- ma, kako spodbujati doživljajske vrednote pri otrocih in mladostnikih. Je torej vzgoja danes že pretežno stvar znanos- ti, kot se sprašuje avtorica? Ali ni? Predvsem je stvar življenja samega, stvar družinskega življen- ja in stvar odnosov ter stikov, ki jih je posamez- nik deležen od drugih in jih sam vzpostavlja z njimi. Znanost lahko spoznava zakonitosti življenja in utemeljena življenjska spoznanja so vselej dragocena. Toda življenske razmere in osebnosti posa- meznikov so tako različne, da ne morejo zdržati nobenega tesnega modela in kalupa, ki ga v znanosti tako radi iščemo in ponujamo. V so- dobni psihološki znanosti pa le vse bolj prodira spoznanje, da imata naše življenje in naša osebnostna rast tihi, pogosto nezavedni cilj. In ta cilj ni le življenje brez motenj, simptomov in drugih težav, kot so dolgo menili mnogi psiholo- gi in psihoanalitiki. Ta cilj tudi ni predvsem neomejena svoboda in brezpogojno sprejemanje, kot so menili mnogi. Obstaja še globlji cilj, ki ga lahko dosežemo kljub težavam in motnjam, cilj, ki ga ni treba posebej razlagati: občutje smisel- nosti življenja. Ta cilj se napaja iz našega življen- ja, napaje se tudi iz človekove duhovne narave, ki nam omogoča, da presegamo materialne cilje in tudi materialne ovire. In vendar tega tako dol- go znanega in tako preprostega cilja v današnjem času ni prav lahko doseči. Vse prehitro ga iden- tificiramo s konkretnimi cilji in dobrinami, a ta- krat, ko jih dosežemo, se izkaže, da nam niso os- mislile življenja. Občutje smiselnosti ni stvar enkratnih dosežkov, ampak stvar življenjske orientacije in življenjskega sloga, ki nam omo- goča, da smo radoživi, svobodni in odgovorni hkrati. Gre za življenjski slog, ki mu naša doba morda ni najbolj naklonjena, pa kljub temu še vedno vodi do njega zelo široka pot. Kaj vse je pomembno na tej poti, o tem nam bo govorila ga. Zdenka Zalokar v petek, 16. maja 1997, ob 19.30 uri v refektoriju minoritskega sa- mostana. Za glasbeni utrinek se nam bo predsta- vila družina Senveter, in sicer Tomislav Šenve- ter - violončelo, Barbara Šenveter ter Rafaela - violina ter Julija - fagot. Barbara Šenveter je le- tos na državnem tekmovanju mladih violinistov dosegla sedmo mesto izmed 57 tekmovalcev. Marija Pernek Pravljične novosti Med založbami, ki posvečajo velik del knjižnega programa najmlajšim bralcem, je tudi Slo- venska knjiga. Ta je prve me- sece tega leta poskrbela za dve novosti izjemno popularnih ustvarjalk za najmlajše: pisatel- jice Gerde Wagener in ilustra- torke Marie-Jose Sacre. Slednja je bila že predstavljena na slo- venskem knjižnem trgu v različnih slikanicah. Zajček je glavni junak obeh novih pravljic, tudi sicer je med živals- kimi knjižnimi junaki zajček med vodečimi; družbo mu dela- jo še miške, medvedki, muce, kužki, papige. Zajčji novosti se ukvarjata s problemom prija- teljstva, ki očitno postaja prob- lem sodobnega prezaposlenega in venomer hitečega človeka. Žal tudi otroci, preobremenjeni s šolskimi in tudi družinskimi težavami, vse pogosteje zgublja- jo pristne prijatelje. ZAJČEK IN NJEGOVI PRIJATELJI Ta pravljica nosi podnaslov "Velikonočna zgodba", a se mi zdi, da je primerna prav vse dni v letu, saj vse dni v letu potrebu- jemo prijatelje. Tudi mali zajček je poznal to modrost in se je odpravil iskat prijatelje. Sprva je mislil, da je pridobiti si prijatelja čisto enostavno, a kmalu je spoznal, kako je to težko in zapleteno. Zajcu, debe- lemu Stanku, ki je lovil ribe, se je zdel naš zajček premajhen za prijateljstvo. Zajček Pavle, spretni slikar, se je izgovoril, da mu čas ne dopušča prijateljevati z malim zajčkom. In ta je posta- jal vedno bolj zagrenjen, saj ni imel prijatelja. Razočaranje in žalost mu je pregnala mavrica, ki jo je srečal na dolgi poti do prijateljev. Tudi sonce in luna sta postala zajčkova zaveznika. Tako imenimo prijateljstvo je zajčku omogočilo prijatelje med drugimi zajčki. Knjigo je pre- vedla Milena Žnideršič. Pripo- ročam jo predšolskim otrokom in učencem nižje stopnje osnov- ne šole, še posebej pa tistim, ki težje navezujejo stike in se težje prilagajo v novo okolje. ZAJČEK IN LISICA je pravljica, ki imenitno razbi- ja stereotipe, ki jih odrasli hote ali nehote ustvarjamo v želji, da bi otrokom olajšali razumevanje sveta. Zajček se je odpravil na pot, da bi si nabral slastna zelišča. Urne pete in radovedno srce sta ga zapeljala daleč od domače dobrave. A zajček je kar užival v potepanju in si govoril, da je popotovanje odlična zade- va, saj šele zdoma vidiš, koliko si vreden. Zvečer si je poiskal zavetje v drevesnem duplu, sko- raj bi zadremal, ko ga je premo- tila lisica. Le lahko noč je želela voščiti novemu sosedu, a ta ji ni zaupal. Lisice so nevarne zveri- ne! Tudi obljubljena lisičja pravljica zajčku za lahko noč ni omajala zajčkovega mišljenja. Tudi petje uspavanke ni prema- milo zajčka. Končno ga je lisička pustila zaspati. Naslednji dan se je zajček pripravil ne lisičkin večerni obisk: vadil je cikcak tekanje. Zvečer je bil do- volj hiter, da se je junaško odp- ravil voščit lahko noč lisički. Kaj mislite, je zares moral bežati ali pa sta z lisičko postala prijatelja? VSE BO MOJE! Tudi tretja novost za najmlajše bralce (tudi za odras- le, ki uživajo v lepi besedi in sli- ki) se ukvarja s prijateljstvom, pravzaprav z osamljenostjo. Mali vran bi lahko bil zaželen in priljubljen, če ne bi bil zasvojen s posedovanjem vsega, kar ga je zamikalo pri drugih. Mar ni tudi v svetu ljudi pogosto po- dobno? Vran je odnašal prav vse, kar se mu je našlo na poti. Živali so poskusile svoje dra- gocenosti privezovati, zaklepati in skrivati, a vran si je za vsako izmislil zvijačo, da se je polastil ježkovega medvedka, novih ko- talk malega pujsa, sovine zlate ogrlice, zajčkove mehke modre blazine, lisičkine pojoče skrinji- ce, ovčkine nove volnene kape, gasilskega avtomobilčka, ki je bil ponos malega volka. Jazbeca je vran pretental za debelo knji- go, medvedka pa za tricikel. Črni premetenec je vse dra- gocenosti čuval v gnezdu vrh drevesa, ki ga ni več zapustil. Dragocenosti je pač moral čuva- ti. Toda prijatelji so ga vabili k igri pod drevo. Prijatelji so žele- li k njemu na drevo. Slednjič mu je samota presedla in prese- lil je igrače in sebe k prijatel- jem: še takšne dragocenosti v samoti izgubijo čar. Knjiga je izšla pri založbi Kres, pravljico je napisal Nele Moost, ilustrirala pa Annet Ru- dolph. SEDMA UGANKA ni povezana z nobeno izmed knjig posebej, saj je sestavljena iz vprašanj, ki jim večina osnov- nošolcev pozna odgovore. Mor- da boste pogledali še v kakšen leksikon in uganka bo rešena. Pravilno okence čimprej pošljite v KNJIŽNICO IVANA POTRČA, Minoritski trg 1 (z oznako KVIZ), kjer smo pripra- vili lepo knjižno nagrado. Vabi- mo NIKA ŠIMENCA iz Kraigherjeve 17 v mladinski od- delek naše knjižnice (Prešerno- va 35 ), saj mu je žreb za peto uganko namenil knjižno nagra- do. Čestitamo! Pripis: V četrtek, 15. maja, je mladinski oddelek knjižnice zaprt zaradi strokovne ekskurzi- je. LUjana KlemeniN tednik - četrtek, 15. maj 1997 1 PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 22 Dominikanski samostan Lega samostana - tradicija prostora Dominikanski samostan stoji v zahodnem delu mesta, nad reko Dravo nekoliko vzdigajočem se pomolu, ob vznožju grajskega hri- ba. Današnja lega in izgled sa- mostana tvorita najzahodnejšo točko današnje, v srednjem veku nastale, z južnega brega reke Dra- ve tako tipične trikotno zasnovane ptujske vedute. Vzhodno skrajno točko te vedute omejuje, verjetno leta 1239 ustanovljeni, minoritski samostan, vrh te kompozicije pa krona utrjeni kompleks ptujskega gradu. Pomol, na katerem stoji samos- tan, je dobil dandanašnji izgled te- kom stoletij vršenih prezidav, ki so bile posledica nenehnih utrjeval- nih del; v novem veku predvsem zaradi nenehne nevarnosti turških vpadov. Ko so se iz Brež na Koroškem na Ruju leta 1230 naselili domini- kanci jim je zemljišče dodelila vdova Friderika III. Rujskega Ma- tilda. O tem ali so takrat domini- kanci dobili le nepozidano zemljišče ali pa so takrat na tem zemljišču že stali kakšni zidani ob- jekti ne vemo zaenkrat nič določenega, vendar stavbnozgo- dovinski razvoj samostanskega kompleksa dopušča možnost, da sta na tem mestu takrat že stala vsaj dva objekta, katerih funkcija pa je za zdaj še zelo nejasna. Da- rovano zemljišče pa je moralo pred letom 1251 biti še izven mestnega'obzidja, saj takrat, dru- gače, Hartnid I. Rujski ne bi ener- gično posredoval v sporu med dominikanci in ptujskimi meščani, ki samostana niso hoteli vključiti v okvir mestnega obzidja. Ob utrje- vanju mesta so se meščani nam- reč držali stare utrdbene črte, ki je tekla mimo Malega gradu k Dravi, dominikanci pa bi ostali izven nje. Tako so tedaj mestno obzidje po- tegnili v dvakrat zalomljeni črti okoli samostanskega kompleksa, s čimer je bil povezan stari za- hodni stolp na grajskem griču z zgornjim vodnim ali dominikans- kim stolpom za samostanom. Takrat, v 13. stoletju, se je ptujski most čez reko Dravo naha- jal še na Vičavi, se pravi zahodno od samostana, glavna cesta v mesto pa je tekla pod samostans- kim pomolom, po terasi med reko Dravo in vzpetino na kateri je stal samostan. Ta terasa se leta 1291 omenja kot vicus cerdonum in glavna cesta se je z nje v loku vzpenjala po strmini navzgor na takratno glavno mestno prometno žilo - današnjo Prešernovo ulico. Območje na katerem stoji sa- mostanski kompleks pa je bilo po- seljeno že v rimski dobi, kar so potrdila arheološka izkopavanja. Okrog samostanskega komplek- sa, ob vznožju grajskega griča in ob Panorami se bi naj raztezalo tržno in upravno središče klasične mestne samouprave, na grajskem griču in po Panorami pa so se na- hajala razna svetišča in strateška obramba mesta. Ker so se biva- lišča meščanov nahajala ob robo- vih posamičnih četrti, ki so fun- kcionalno ločene mestne enote, se je takšen stanovanjski predel nahajal vzhodno od samos- tanskega kompleksa, na današnjem Muzejskem trgu, v bližini pa se je nahajalo tudi gro- bišče, ki ga je vsaka četrt imela ali zgolj ali pa pretežno zase. Prav z izkopavanji se je izkazalo, da je prostor že v prvi dobi cesarjev so- dil k sklenjenemu mestnemu na- selju, rimsko grobišče v Prešerno- vi ulici pa se je pričenjalo še neko- liko bolj vzhodno od tega prosto- ra. Poselitev prostora je bila konti- nuirana, saj ločimo najmanj dve rimski stavbni dobi, v kasni antiki pa se je naseljeno mestno ozemlje skrčilo. Najstarejša plast je z najdbami novcev datirana v 1. stoletje n. št., v dobo julijsko-klav- dijske dinastije, mlajša plast pa v 2. stoletje n. št. oziroma najpozne- je v začetek 3. stoletja n. št. V dru- gi polovici 3. stoletja se je ta del mesta, ki je bil vedno bolj na robu, postopoma opustil, ko se je nekropola raztegnila tudi na to ozemlje. Z izkopavanji je bilo dognano, da je današnji izravnani prostor poševno padal v smeri reke Dra- ve, nekako po sredini današnjega parka bi naj z okroglim kamenjem tlakovana stopničasta cesta vodi- la navzdol k nižji rečni terasi. Zani- miva je mlajša plast iznad teh cestnih stopnic. Nad stopnicami je ležala močno ožgana plast in v sipini nad njo so našli velike, preprosto obdelane marmornate plošče iz katerih bi se moglo skle- pati, da se je v bližini nahajalo kakšno večje poslopje. Na tem mestu so v globini 1,15 m našli robni kos okrogle marmornate plošče z zavihanim profiliranim ro- bom, ki bi lahko bil kos sta- rokrščanske obhajilne mize - pro- tesis. il objavljen napis, najden pred dominikanskim samostanom, ki omenja obnovljeno svetišče sončnega boga: Templum dei so- lis invicti Mithrae Aurelius lustinia- nus vir perfectissimus dux labe- factatum restituit (CIL lil 4039). Ta- koj se je domnevalo, da bi se to svetišče moglo nahajati pod grajskim gričem prav na robu Mu- zejskega trga, kjer so že davno odkrili temelje, dolge do deset sežnjev, s kvadri iz rdečega mar- morja, velikimi šest do osem sežnjev. Del tega gradiva je bil kasneje verjetno porabljen ob gradnji dominikanskega samosta- na do leta 1250, pozneje pa pri gradnji mestnega obzidja. Ko so leta 1957 kopali jarek za vodovod so večkrat presekali močne antične naselbinske sloje, pa tudi srednjeveške in poznejše zidove. V ovinku, v katerem cesta ob Mu- zejskem trgu zavija na sever, ne- kaj metrov od grajskega pobočja, so delavci ob kopanju najprej prebili novejši zid, nato pa v globi- ni 1,4 m naleteli pod ruševinsko plastjo na kose marmorja, zložene v neke vrste tlak, v kate- rem je bilo mogoče opazovati tudi sledove kolesnic. Iskazalo se je, da so med njimi tudi arhitektonski členi. Med njimi sta se nahajali dve plošči, ki sta na eni strani ime- li relief in ki sta sodili skupaj. Na eni plošči je bil v plitvem reliefu iz- delan polkrožen trakast rob, nad lokom pa je v enem kotu bil ribji rep morske zveri. Enak rob z dve- ma repoma v oglih se je nahajal na reliefu druge, večje plošče, ki je bila najpomembnejša med najdbami. Tudi od te plošče je bila ohranjena le zgornja polovica. Pod lokom se je nahajala v reliefu izdelana podoba, verjetno doprs- je, golobradega mladeniča z mehkimi obraznimi potezami in bogatimi kodri las, ki je nosil žar- kovno kron z devetim žarki. Oblečen je bil v spodnjo obleko z dolgimi rokavi, ogrinjal pa gaje na desnem ramenu z okroglo spon- ko spet plašč, ki je bil razvihran v vetru tako, da zapolnjuje ozadje figure pod lokom. Mladenič je dvi- goval desnico z iztegnjenimi prsti, z naprej zasukano dlanjo. Po pri- merjavi z upodobitvami iz mitrejev je Iva Miki - Curk sklepala, da mo- ramo v tem reliefu videti mitrično kultno podobo in sicer boga son- ca, ki je v ptujskih mitrejih sicer večkrat upodobljen, a nobena upodobitev ni enaka tej. Najbližji staji upodobitvi iz mitrejev z Aven- tina in Eskvilina v Rimu. Pri dataciji reliefa se je oprla na podatek, da je višji funkcionar Aurelius lustinia- nus, mož viteškega stanu, dal obnoviti poškodovano svetišče boga sonca, nezmagljivega Mitre. Po Justinijanovi funkciji in njego- vem stanu sodeč gre za čas ce- sarja Dioklecijana, torej konec 3. in začetek 4. stoletja. PTUJ / Z VERO KOZMIK O POLOŽAJU ŽENSK V SLOVENIJI Ženski v Sloveniji ni iahiio Urad za žensko politiko je vladna strokovna služba, ki je bila ustanovljena 1. julija 1992 in je v začetku delovala v uradu predsednika vlade. Sedaj deluje kot samostojna vladna služba, ki ne rešuje upravnih sporov niti nima neke politične teže (predlaganje zakonov), njeno delo je predvsem priprava različnih gradiv, njihovo pregledovanje, dajanje pripomb. Urad pripravlja tudi veliko poročil za domačo uporabo in za tujino. Slovenija je namreč z različnimi akti zavezana, da daje odgovore na različna vprašanja mednarodnih pravnih aktov. Med njimi jih je veliko naslovljenih na različne človekove pravice, med nji- mi tudi na pravice žensk. Demokratičnost neke družbe se namreč kaže tudi v njenem odnosu do žensk. Prva direktorica Urada za žensko politiko je bila Vika Potočnik, od leta 1993 pa ga vodi Vera Kozmik. Ima šest oziroma sedem zaposlenih. V okviru vlade in ministrstev dela okrog 46 uradov, ženski sodi med odmevnejše. V javnosti skuša odpi- rati vprašanja, za katere menijo, da je prav, da se o njih govori in da se zan- je počasi iščejo tudi rešitve. Direktorica Urada za žensko poli- tiko Vera Kozmik je bila pred krat- kim gostja ptujskega ženskega pogo- vora. Ob tej priložnosti je nastal ta pogovor. TEDNIK: Kaj je narekovalo us- tanovitev Urada za žensko politi- ko? V. Kozmik: "V prejšnjem sistemu se o ženskem vprašanju ni posebej govorilo. Prevladovalo je mnenje, da žensko vprašanje ne obstaja in da se bo zadeva reševala sama po sebi, tega pa izkušnje drugih držav, pa tudi slovenske, niso pokazale. Po zgledu večine razvitih zahodnih držav, kjer 'niajo zelo razvite različne mehaniz- nie, posebne oddelke v ministrstvih, posebna ministrstva za ženske (ima ga na primer sosednja Avstrija), do tega na primer, da je podpredsednica vlade odgovorna za enakost žensk in "loških, je tudi v Sloveniji že leta 1989 nastal prvi predlog v okviru ta- kratne Socialistične zveze, da naj bi Se tudi v Sloveniji ustanovilo mi- nistrstvo za probleme ženske. Šele jeta 1992 je vprašanje dozorelo, s pri- hodom dr. Drnovška na čelu vlade je bil urad ustanovljen. Mislim Pa, da je prav neposredni razlog, da prišlo do ustanovitve urada, Pravzaprav bilo tako imenovano do- gajanje v boju za splav, ko se je spre- l^mala ustava in ko se je nekako Začutilo, da bi se lahko pravica do ^Plava ženskam odvzela. Predlogi so •li) takrat smo zelo jasno povedali, lega ne dovolimo. Ta izkušnja, da Pravzaprav potrebujemo nekoga, ki o na take stvari pozoren, je pripelja- ® do predloga za ustanovitev urada. Najprej smo celo mislile, da bi lahko to bilo ministrstvo za ženske, usta- novljen pa je bil Urad za žensko poli- tiko kot strokovna služba." TEDNIK: Če bi takrat prišlo do ustanovitve ministrstva za ženske, ali bi bilo bolje kot sedaj, ko dela le urad? V. Kozmik: "Mislim, da, bi bilo bolje, predvsem iz enega razloga. Ne toliko zaradi strokovnega dela kot zaradi politične teže, ker lahko mi- nister, ne glede za kaj odgovarja, po- litično izpostavlja vprašanja in pos- tavlja prioritete v okviru dela vlade. To bi tudi zagotavljalo nenehno pri- sotnost vprašanj in problemov, ki jih imajo ženske danes več, kot so jih imele kadarkoli. To dokazujejo vse izkušnje in vse raziskave, da so ob hudih prelomnicah in tranzicijah ženske poleg mladih in starejših tis- te, ki so prve na udaru za poslabšanje ekonomskega položaja in pos- labšanja pravic. Ženske so ponavadi tiste, ki potrpijo ne samo zaradi sebe, temveč tudi zato, ker imajo vedno v mislih tudi družino. V teh razmerah pogosto sprejemajo dela, ki jih sicer ne bi. Vse to se da videti na zavodih za zaposlovanje. Moški ne sprejema- jo slabše plačanih del od tistih, ki so jih zasedali prej, ženske to naredijo. Skratka, če bi imel urad možnost večkrat izpostaviti takšne zadeve, bi se ta odprta vprašanja lahko hitreje reševala. Predvsem pa si jih ne bi upali tako pogosto obiti. Na primer že lep čas opozarjam, kaj pomenijo številke prvih iskalcev zaposlitve. Kažejo neko splošno vzdušje v družbi, da dajemo pri zaposlitvah prednost moškim, ne pa ženskam, namesto da bi dali prednost strokov- ni usposobljenosti. Če bi tako delali, bi bilo več žensk poslank, več ni jih bilo na vodilnih mestih v družbi. To pa ni pomembno samo zaradi slabih številk, pomeni tudi, da nekatera vprašanja ne bodo nikoli postavljena na dnevni red parlamenta." POROČILA URADA - OSNOVA ZA ISKANJE REŠITEV TEDNIK: Katere so osnovne de- javnosti Urada za žensko politiko? Povedali ste že, da pripravljate različna poročila. Kakšna je njiho- va usoda, kdo se sploh z njimi ukvarja? V. Kozmik: "Delo Urada za žensko politiko jemljem kot nujno analitično službo, ki mora s pregle- dom podatkov in opozarjanjem skozi te podatke pomagati, da se pri neka- terih zakonskih rešitvah poiščejo tudi drugačne rešitve. Pregled in po- datki, poročila, ki jih imamo, včasih privedejo do tega, da lahko predlaga- mo kakšne spremembe, da opozori- mo, kaj bi bilo potrebno narediti. Res pa je, da bo vsak dober pripravljalec zakonov, ki niso od danes do jutri, gradil na dobrih ana- litičnih podlagah. Priznati pa je tudi treba, da Slovenija dobrih anali- tičnih podlag nima skoraj na nobe- nem področju. Statistični podatki so izredno pomanjkljivi, prav tako jih stalno ne spremljamo. Naša statisti- ka je bila doslej že večkrat okarana od mednarodnih statističnih služb. V tujini je nepojmljivo, da ne moreš dobiti podatkov tudi po spolu, če je to za poročilo pomembno dejstvo, pri nas pa je pogosto nepojmljivo to, da jaz zahtevam podatke na tej osno- vi. Poročila, ki jih pripravljamo, predlagateljem zakonov na daljši rok absolutno služijo. To je opazno in vidno. Po drugi strani pa se tudi urad na osnovi teh podatkov in iz vsega, kar počnemo, s predlogi po- javlja sam. Pogosto se to niti ne vidi in sliši. To na koncu niti ni pomem- bno, pomembno je, da ti predlogi kot zakonske rešitve in druge rešitve najdejo mesto v pravilnikih, raz- mišljanjih, nacionalnih programih, ter tako prihajajo do izraza. Osebno sem zadovoljna, kako se nekatere za- deve postavljajo in rešujejo. Dejstvo pa je, da bomo morale nekatere zade- ve še ostreje postaviti, da je potrebno pogledati podatke in analize ter na tej osnovi graditi naprej." TEDNIK: Kaj pa lahko poveste na splošno o položaju žensk v Slo- veniji? Kakšen je? V. Kozmik: "To je težko in zaple- teno vprašanje. Ženske so v Sloveniji pravno in po ustavi ter drugih aktih enakopravne, vendar jim še veliko manjka, da bi dejansko imele enake možnosti in bile enake. Njihova izobrazba je izredno dobra, boljša kot izobrazba moških. Po zadnjih podatkih predstavljajo ženske prek 60 odstotkov populacije, ki konča fa- kulteto. Tudi njihov delež na podip- lomskem, magistrskem in doktors- kem študiju se povečuje. Žal pa se dogaja to, da pri zaposlovanju pona- vadi potegnejo krajši konec. Težje dobijo prvo zaposlitev, nanjo čakajo dlje časa, predvsem pa se dogaja, da imajo ženske veliko manjše plače. Temu podatku sicer ekonomisti ne verjamejo, zato se bom pri dokazo- vanju tega še bolj potrudila. Nedolgo tega sem pregledovala plače po ko- lektivnih pogodbah in ne boste ver- jeli - razlike so tudi do štiridese- todstotne za isto delovno mesto. O tem nekateri ne želijo govoriti tudi zato, ker so podatki o plačah tajni. Podatki tudi kažejo, da so pokojnine žensk bistveno manjše od pokojnine moških. To je samo podatek več, da so bile plače žensk nižje od moških ne samo v zadnjih nekaj letih, ampak ves čas. Kar zadeva zdravje, je treba povedati, da ženske sicer živijo se- dem let dlje od moških, njihove bo- lezni pa so take, da jih veliko bolj prizadenejo, več jih je tudi med inva- lidnimi osebami. Eden od prese- netljivih podatkov je, da je rak na do- jkah najpogostejši vzrok smrti pri ženskah, da pa je 30 odstotkov teh smrti popolnoma nepotrebnih. S skrbnejšo nego in pravočasnim obis- kom pri zdravniku ti primeri ne bi bili smrtni. Starostna meja teh obo- lenj se niža, saj vedno bolj obolevajo tudi mlajše ženske. Problemi žensk v Sloveniji so težji od moških, pri tem pa so pogosto same. Pri tem ne sme- mo obiti tudi podatke o nasilju v družinah, kjer so ženske žrtve v de- vetdesetih odstotkih." TEDNIK: Zakaj je po vašem mnenju tako malo žensk v Sloveni- ji na odgovornih položajih, zlasti še v politiki? V. Kozmik: "Mislim, da jih je tudi v politiki veliko, zlasti na tem dru- gem nivoju, na položaju državnih sekretark, kar je pravzaprav izredno zahtevno in pomembno mesto. Razlogov, zakaj je žensk na teh mes- tih manj, kot jih je sicer zaposlenih, in manj glede na sposobnosti oziro- ma izobrazbo, je gotovo več. Eden je gotovo ta, da ženska v tistih letih, ko je najbolj potrebno dati vse od sebe, temu ne daje edine prioritete, tem- več želi imeti za razliko od moškega (ki mu je edina prioriteta dela) oboje - delo in družino. Po mojem je to ab- soslutno pravilna odločitev. Res pa je, da to pomeni, da potem v službi oziroma karieri ne moreš doseči ozi- roma poseči po najodgovornejših mestih. Nekaj vzrokov pa je tudi v naših tradicionalnih vzorcih. Slove- nija je tradicionalna in konserva- tivna država. Obrazec stereotipne razdeliU'e dela v Sloveniji velja, Slo- venija pa je tudi država, kjer je kato- liška cerkev s svojimi vzorci zelo pri- sotna. Menim, da vprašanje prisot- nosti žensk v politiki in na drugih odgovornih položajih v družbi ni enostavno in ga tudi ni mogoče rešiti na hitro. Prepričana sem, da pa je država tista, ki na tem področju mora nekaj naredid in to si tudi sku- paj z drugimi prizadevam. Rezultati naj bi bili kmalu vidni." TEDNIK: V zadnjem času v Slo- veniji veliko govorimo o enakosti spolov. Kaj pa lahko poveste o tem? V. Kozmik: "Enakopravnost po- meni dobesedno enake pravice v pra- vu, skratka v zakonodaji. Pravna enakost pred zakoni je dosežena, kar pa še ne pomeni, da je tudi ures- ničena. Enakost je pojem, ki pomeni korak naprej, pomeni enake možnos- ti, enak položaj in tudi enake rezulta- te od vloženega dela, ne samo da jaz lahko enako delam, od tega hočem tudi enako plačilo, enak statust. To združuje beseda enakost. Enakost žensk in moških je temeljni pogoj demokracije. Beseda enakost nima nobene zveze v kakšnem biološkem oziroma podobnem smislu. Veliko- krat rečejo, da enakost pravzaprav pomeni enakost v različnosti. Ena- kost pomeni priznavanje in spošto- vanje različnosti. Ob spoštovanju različnosti pomeni enak položaj, enake možnosti, enako vrednost, enako pravico biu različen. Menim, da je to prava pot in da je to pravzaprav tista pot, ki jo veliko lju- di pri nas že živi in jo ima za pravo." TEDNIK: Katera so prednostna področja delovanja Urada za žensko politiko v tem letu? V. Kozmik: "Več jih bo, opozorila bom na dve oziroma tri. Ena od po- membnih zadev je zakon o delovnih razmerjih, saj so pravice na delov- nem mestu pogoj za vsako enakost. V ta del bomo vložili izredno veliko naporov in ga povezali z zakonom o starševstvu, kjer je zadnji čas, da Slo- venija naredi kakšen korak naprej. To je za položaj žensk izrednega po- mena. Poskušali bomo izpostaviti tudi nekaj najtežjih problemov žensk v različnih kategorijah, predvsem v tekstilni industriji, me- dicinskih sester, ki jih je v Sloveniji 13600, njihovi problemi pa so pogos- to prezrti, ker so to najpogosteje ženske in ker se tako in tako smatra, da bodo že potrpele, ter invalidnih žensk, ki imajo prav tako veliko spe- cifičnih problemov. V tem letu in še v prihodnjem bomo dajali prednost izpostavljanju socialnih problemov oziroma iskanju rešitev zanje." STARŠEVSKI IN PORODNIŠKI DOPUST KOT PRAVICA OTROKA TEDNIK: Na srečanju s ptujski- mi ženskami ste predvsem govorili o starševskem in porodniškem do- pustu. Kaj pa ste pri tem še posebej izpostavili? V. Kozmik: "Na neki način revo- lucionarno vnašam nekaj stvari. Mnenja sem, da je potrebno začeti govoriti o porodniškem in starševs- kem dopustu kot o pravici obeh staršev in predvsem kot o pravici ot- roka. Pri vzpostavitvi te pravice pa je potrebno postaviti nekaj precej odločilnih in različne) ših rešitev od tistih v preteklosti. Pri tem je potrebno slediti pravici otroka, da ima oba starša in kar najbolje preživi tisti čas, ki ga lahko preživi v varstvu doma. Slovenija ni med najboga- tejšimi državami, zato si nekih veli- kih plačil in ugodnosti ne moremo privoščiti. To moramo vsi spoznati in moramo delati s tistim, kar ima- mo. Pravic, ki jih imamo, ne smemo krčiti, lahko pa jih drugače razpore- dimo. Del pravic lahko razporedimo tako, da bodo najbolj prizadete sku- pine otrok deležne daljše po- rodniške, da jim bo olajšan začetni vstop v življenje. Ob tem je potrebno jasno videti, kaj se dogaja dogaja z ženskami, kako težko dobijo prvo za- poslitev. Odgovor, ki se ga ne sramu- je noben delodajalec, je ta, da je to za- radi njihovega materinstva. To po- meni, da je treba na neki način z družbene strani gledano materinstvo porazdeliti in v to vključiti tudi očete. Po pravici povedano si to očetje tudi zaslužijo in bodo z vesel- jem sprejeli tudi kakšen dan po- rodniške nase ter s tem tudi skrbi za otroke. Moja osnovna ideja je ta, po drugi strani pa moramo pravico po- rodniškega in starševskega dopusta - sedaj je to samo pravica iz dela - pre- nesti tudi na tiste, ki so brez dela. To je tudi pravica vseh tistih, ki dela ni- majo, je pravica študentk, nezaposle- nih, kmetic, tistih, ki bi radi delali, pa dela ne dobijo... Skratka to je pra- vica otroka in je zato potrebno to pravico na neki način razširiti na vse otroke. Upam, da zneski, ki jih država za to namenja in ki se bodo v naslednjih letih nekoliko povečali, ne bodo taki, da bodo proračun uničili. Upam tudi, da bodo takšno rešitev podprla tudi druga mi- nistrstva, saj je skrb za družino ena pomembnih skrbi države." MG Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politi- ko. Foto: Kosi 8 četrtek, IS. maj 1997 - TEDNIK KOMENTIRAMO / LENARSKI GOSPODARSKI PABERKI In vendar se premika Občina Lenart nujno potrebuje strategijo celovitega gospodarskega raz- voja, ki bo vključevala vsa prednostna razvojna področja, zlasti pa in- dustrijo, obrt, podjetništvo in tudi kmetijstvo. To je najvažnejši sklep ne- davne okrogle mize o razvojnih dilemah obrti in podjetništva, ki so ga objavili na območni obrtni zbornici v Lenartu. Ob tem se ponuja več razmišljanj, ki gredo v smer kritičnega vrednotenja nekaterih zadnjih gospodarskih ukrepov. Ti v le- narški občini niso bili dovolj premišljeni, saj se je preveč dro- bilo posamezna področja. Zato je odločitev, da v strategijo vključijo tudi kmetijstvo, zelo dobra, saj so doslej kmetijstvo obravnavali kot povsem ločeno dejavnost, na kateri bojda lahko sloni ves bodoči razvoj. Pa ni tako, saj so tudi na ok- rogli mizi o problemih kme- tijstva pri Svetem Juriju opozo- rili, da razdrobljeno slovensko- goriško kmetijstvo še samo ne more preživeti, kaj šele da bi postalo nosilec celovitega gospo- darskega razvoja. Lenart je na gospodarskem področju pred velikimi odločitvami. Čimprej bo treba preseči ozke plotove in razmišljanja, da so majhne obrtne delavnice in obratovalni- ce izhod iz krize. Tudi, vendar s pomočjo strateških nosilcev raz- voja, ki jih predstavljajo srednja in manjša podjetja. Tudi ostan- ki lenarške industrije, ki je sredi sedemdesetih let dodobra preobrazila osrednje Slovenske gorice. Zato ni naključje, da so avtorji sklepov okrogle mize predlagali ustanovitev posebne gospodarske razvojne skupine, ki naj bi bila neke vrste "le- narška razvojna iniciativa". Če kdaj, potem je potrebna zdaj, ko v Lenartu bijejo plat zvona zara- di velike brezposelnosti in gos- podarske krize, s katero so soočeni tako v obrti kot tudi in- dustriji in še zlasti v kmetijstvu. Skupino bodo sestavljali pozna- valci, strokovnjaki in gospo- darstveniki, ne glede na poli- tično pripadnost. Tudi to je v leijarških razmišljanjih korak naprej, saj so še ne dolgo tega pazili, koga kam predlagajo. Od- visno od vladajoče politične strukture. Vse to je pripomoglo k temu, da je občina razvojno zaostala in izgubila sloves naložbeno zanimivega območja. V razmišljanjih, kako naprej, zdaj očitno obujajo zgodovinski spomin na sedemdeseta leta, ko so posamezniki videli preko plotov in so se popeljali tudi preko Pesnice in Drave. Zgledi vlečejo! M. Toš GRADIŠČA PRI CIRKULANAH Raziveten maj v Halozah Za Omaj velja, da je zavoljo rož in porajajočih se ljubezni najlepši mesec v letu. Na tisoče in tisoče raznobarvnih rož se razpre in ponudi očem v občudovanje. Pri Vidovičevih ali pri Prčko- vih v Gradiščah pri Cirkulanah se gospodinja Francka poleg gospodinjskih opravil in del v vinogradu najraje ukvarja z rožami. Veliko prostora zanje si- cer nima; le ozek kos zemlje ima na voljo okoli majhne, vendar lepo urejene haloške hiše. Tu pa je sedaj v maju odprla svoje drobne raznobarvne cvetove vrsta pritlikavih grmičastih rož, da se zdi kot pisana preproga, položena okoli doma. Toda na- jbolj je ponosna na potonike. Za pravi pravcati grm jih je! V prejšnjem tednu so se nekateri cvetovi že prav lepo košato razprli, več kot osemdeset pop- kov pa je še čakalo na svoj čas. S soncem zadnjih dni pa se je zgo- dilo tudi to. Kar "čez noč" so se razprli v prečudovite cvetove, tako da jih je sedaj na grmu točno šestindevetdeset. IC GORIŠNICA, PTUJ, HVALETINCI - SLOVESNOSTI ZLATE POROKE ZLATOPOROČENO ŽOHAR Pred oltar v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici sta po 50 letih po- novno stopila Marija in Franc Zohar iz Zamušanov 13. Zlati ženin se je rodil 8. 11. 1914 leta v Nuskavi v Prekmur- ju, nevesta Marija z dekliškim priimkom Kovačec, pa na For- minu 8. 5. 1917 leta. Franc je že kot mlad fant odšel iskat delo v tujino. Pot ga je vodila v Franci- jo in Nemčijo, od koder se je vrnil po 2. svetovni vojni. Za- poslil se je kot orodjar v TGA Kidričevo, kjer je delal do upo- kojitve. Žena Marija pa je delala na kmetiji. V zakonu so se jima rodili tri- je otroci, na jesen življenja pa ju razveseljuje šest vnukov. Tekst in foto: Laura ZLATOPOROČENO PLESEC Zakonca Martin in Marija Plesec iz Ptuja, Anželova 3, sta zlato poroko imela natanko 50 let po prvi poroki 10. maja leta 1947. V poročni dvorani v Ptuju so se v soboto, 10. maja, zbrali vsi, ki ju imajo radi. Marija, z dekliškim priimkom Donaj, se je rodila na Forminu, Martin pa v Mezgovcih ob Pesnici. Martin je upokojeni trgovec, Marija je gospodinja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes ju raz- veseljuje sedem vnukov. Jesen življenja preživljata srečno in zadovoljno v svoji hiši, ob kateri imata tudi vrt, njuna edina želja pa je, da bi bila zdrava. Če je zdravje v hiši, ni večjega zado- voljstva, je v imenu obeh zlato- poročencev povedal Martin Ple- sec. Čestitkam ob zlati poroki se pridružuje tudi uredništvo Tednika. MG ZLATA POROKA ZAKONCEV ILEŠIČ Sorodniki in prijatelji so se v soboto, 10. aprila, veselili z zla- toporočencema Feliksom in Eli- zabeto Ilešič iz Hvaletincev 3 v občini Destrnik - Trnovska vas. Zlati ženin Feliks se je rodil leta 1924, njegova žena Elizabe- ta leta 1922 in v zakonski jarem sta stopila 19. maja 1947. Ustva- rila sta si topel dom, oba delala doma na kmetiji in Elizabeta je v zakonu povila štiri otroke. Danes živijo še trije, veliko ve- selja pa zlatima zakoncema v domačo hiši prihašajo štiri vnu- kinje in en vnuk. Pred matičarja sta po 50 letih stopila na Ptuju, kjer je sloves- nost vodil župan Franc Pukšič, ob jubileju pa sta zlati ženin in zlata nevesta prejela mnogo dobrih želja. Zlatoporočencema Ilešič mno- go dobrih želja tudi iz našega uredništva. TM Zlatoporočenca Plesec. Foto: Langerholc Zlati par Elizabeta in Feliks Ilešič. Foto: Langerholc Zlatoporočenca Žohar iz Gorišnice. Foto: Laura f EDNIK - 15. MAJ 1997 PO NASlH KRAJIH - 9 pTUJ / GRADIŠ GRADNJE AMBICIOZNO TUDI V LETU 1997 i- lVAJVEČJALETOŠNJAINVESTICIJAJEPOSLOVNIOBJEKTPOŠTACENTERPTUJVVREDNOSTI9MILIJONOVMARK#L^^ REALI- ZACIJA MILIJARDA 300 MILIJONOV TOLARJEV # NOVA BETONARNA NE BO ŠKODLJIVO VPLIVALA NA OKOLJE Gradbeni) podje^e Gradiš Gradnje Ptuj, ki je po lastnin- skem prei>blikovanju delniška družba, je letošnji poslov- ni načrt zastavila zelo ambiciozno ^ede na dober pos- lovni rezultat v letu 1996. Realizacija naj bi dosegla mili- jardo 300 milijonov tolaijev, lanska pa je znašala milijar- tJo 150 milijonov tolaijev. Največja letošnja investicija je poslovni objekt z delovnim nas- lovom Pošta center Ptuj, ki jo bodo pričeli predvidoma graditi avgusta letos na prostoru sedanje- ga parkirišča v Vodnikovi ulici v Ptuju, končali pa avgusta leta 1998. Investicijska vrednost ob- jekta je devet milijonov mark. V kletni etaži bo 2400 m^ površin, namenjenih za parkirne prostore, 3000 m^ bo poslovnih površin, od tega bo največ prostora (okrog 1000 m^ )zavzel Telekom, v prvem nadstropju bo svoje nove prostore dobila tudi ptujska iz- postava območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- venije Maribor, za okrog 900 m^ površin pa po besedah direktorja Ljuba Cimermana še iščejo na- jemnike. V II. nadstropju in v mansardi bodo uredili dvakrat po devet stanovanj za trg v velikosti od 42 do 72 m^. Za razliko od prejšnjih bolj sušnih zimskih mesecev so letošnjo zimo bili polno zaposle- ni. Tako je bilo praktično vse letošnje mesece. Trenutno pa se napoveduje manjša kriza, kajti letošnji proračuni občin so bili precej pozno sprejeti in glede na splošno pomanjkanje denarja, ki je občutno tudi v državnega pro- računu. Predvsem je ta problem zaznati pri gradnji OŠ Hajdina, kjer se gradnja vleče že 16 mese- cev, pa ne zaradi krivde mestne občine Ptuj, temveč državnega proračuna. V teh dneh pa naj bi le podpisali dokončno gogodbo o dokonftrnju gradnje OS Hajdina. Od drugih del velja omeniti gradnjo poslovnega centra v Racah, zaključek del v okviru prve etape obnove malega gradu, v Kidričevem gradijo Gradnje za šiviljstvo Schmidt poslovno halo v velikosti 1000 m^, v teh dneh pa naj bi bila odprta tudi brezcarin- ska prodajalna v Gruškovju. Računajo tudi, da bodo junija pričeli graditi dva stanovanjska bloka z neprofitnimi stanovanji v Ptuju. V obeh poslovnih centrih v Trstenjakovi ulici, ki sta prevzela skupno ime Domino, so v celoti prodali vse lokale. Edina njihova obveza na tem območju je gradnja mostu čez Grajeno, ko bo preseljeno skladišče Perutnine, kar pa je tudi že v teku. Za prvi poslovni objekt centra Domino so pripravili že vso dokumentaci- jo za vpis etažne lastnine na sodišču, za drugi objekt pa jo tudi že pripravljajo. Ob obisku v Gradnjah v prejšnjem tednu smo se tudi zani- mali, kako potekajo dela pri gradnji betonarne na Ormoški cesti na prostoru, ki je bil doslej poraščen s travo, v neposredni bližini sedeža podjetja, ki je še ne dolgo tega zelo btirila duhove. Direktor Ljubo Cimerman je po- vedal, da trenutno gradijo temelje nove betonarne, ki so jo že kupili in jo bodo predvidoma konec ju- nija zmontirali. V novi betonarni bodo izdelovali betonske robnike (cestne in vrtne), vinogradniške kole in druge betonske polizdel- ke. Doslej so Gradnje imele v na- jemu betonarno na Zagrebški cesti, ki je sedaj del stečajne mase Gradisa Maribor in tudi precej dotrajana. Tudi zemljišče, kjer je stala betonarna, je bilo last druge- ga podjetja. Glede na prosto zemljišče, za katerega so letno plačevali 2,5 milijona tolarjev na- domestila in ker se nahajajo v in- dustrijski coni, so bili mnenja, da je lokacija na Ormoški najpri- mernejša za novo betonarno. Be- tonarna je sodobna, zaprtega tipa, tako da ne bi smela vplivati na okolje. Iz ekološke študije, s kate- ro podjetje razpolaga, izhajajo vsi pogoji (prah, hrup), ki jih mora nova betonarna izpolnjevati. V zvezi s tem so tudi dosegli dogo- vor s predstavniki mestne četrti Jezero in se tudi dogovorili oziro- ma sprejeli obvezno, da bodo po- skušali ublažiti hrup v silosu mi- zarske delavnice, ki sicer več ne obratuje pod imenom Gradnje, ampak pod firmo HZG, d.o.o., Ptuj in v celoti dela za izvoz. Ta naj bi bila tista, ki v resnici obre- menjuje okolje, predvsem zaradi hrupa. Omenjena firma je prevze- la bivše delavce mizarskega obra- ta, pričeli pa so jih tudi na novo zaposlovati. Pri programu izdelkov nove be- tonarne bo delalo 10 delavcev. Trenutno Gradnje zaposlujejo 160 delavcev, za sezono so jih na novo zaposlili 15, v Nemčiji pa jih preko njih dela 33. MG Na Ormoški cesti v Ptuju raste nove betonarna. Foto; M. Ozmec SELA/ PO 16 LETIH NOVO TELEFONSKO OMREŽJE V treh vaseh 104 prikljuiki Prebivalci vasi Sela, Tmovec, Barislovci in del Zg. Pristave v videinski občini so po več kot trinajstih letih prizadevat^ za izgradnjo novega telekomunikacijske- ga omrežja uspeli šele letos. Na začetku aprila se je pričela gradnja podaljšane veje telefonskega sistema iz digitalne centrale s Hajdine in iz Dražencev, naložba pa je po prvih podatkih vredna 30 milijonov tolaijev. Predsednik gradbenega odbo- ra Martin Beranič je povedal, da se je za telefonski priključek odločilo 80 gospodinjstev, do sedaj pa jih je imelo telefon le 24. Na prve težave so naleteli že pri sklepanju pogodb z lastniki zemljič. S Telekomom so uspeli najti druge možnosti za iz- gradnjo sistema in tako bo s te- lekomunikacijskim omrežjem v tem koncu občine Videm pokri- to kar 95 odstotkov gospodinj- stev. Beranič je še omenil, da gradbena dela v maju potekajo po predvidenih rokih, čeprav so delavci imeli nekaj dni težave zaradi dežja, in do konca junija naj bi telefon zazvonil pri vseh novih naročnikih. Ti bodo za izgradnjo omrežja morali odšteti okrog 72 tisoč tolarjev, sam priključek pa jih bo stal bli- zu 110 tisoč tolarjev, občina pa k investiciji tokrat ne bo prispe- vala ničesar. Poleg širitve telekomunikacij- skega omrežja se polaga v zemljo hkrati še kabelski televi- zijski razdelilni sistem in tako obstajajo možnosti še za eno krajevno pridobitev. Do hišnega priključka naj bi bila naložba v KTV vredna 8,6 mili- jona tolarjev, čeprav spisek bodočih naročnikov še ni nare- jen. T. Mohorko 10 . OD TOD IN TAM 15. MAJ 1997- tednik JURSINCI / RUSIJA - ZAKLETA DEŽELA ZA SLOVENSKE AVTOPREVOZNIKE JUeksander /e v mski /eč/ preživel 40 hudih dni V slovenskem časopisju smo v zadnjih mesecih lahko pre- brali marsikatero zgodbo, ki so jo doživeli naši avtopre- voznlkl In njihovi šoferji v vzhodnih deželah, predvsem v Kusljl, Madžarski In Bolgariji. Nekateri med njimi so celo Izgubili življenje, druge čakajo dolga leta za rešetkami, spet drugI so Imeli srečo, da jih kljub množici zapletov vendarle nI doletelo ne prvo ne drugo. Naša zgodba Ima vsaj za zdaj srečen konec. Po 40 dneh ruske ječe se je 23- letnl šofer Aleksander Belak Iz Sakušaka drugega maja srečno vrnil domov, med svoje domače, prijatelje In druge, ki so vse od nesreče, 20. marca, trepetali zanj In njegovo usodo. Najbolj pa si je zagotovo od- ! dahnil Ivan Žajdela, lastnik podjetja Truck, d.o.o. iz Juršincev 1, za katerega je Al- eksander vozil v Rusijo. Njemu , gre tudi največja zasluga, da se i je tako hitro vrnil in da je uspel i zbrati zahtevano vsoto denarja za izpustitev iz zapora, za plačilo odvetniku in druge i stroške. Denar si je v glavnem j sposodil in ga bo potrebno I vrniti. Doslej so se v akciji zbi- I ranja denarja zelo izkazali i Juršinčani in tudi občina Juršinci, Karitas Maribor in nekateri drugi, ki sem fim Be- lakovi in Žajdelovi najtopleje i zahvaljujejo. Akcijo zbiranja ! denarja vodi tudi območna or- I ganizacija Rdečega križa v okviru tedna Rdečega križa. Vsi, ki želijo sodelovati in po- magati, lahko denar nakažejo na ŽR Območne organizacije Rdečega križa Ptuj, številka: 52400-678-80261, s pripisom za humanitarno pomoč. Do jutri pa je mogoče še darovati na podlagi dovoljenja za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki ga je izdala Upravna enota Ptuj. Doslej je reševanje Aleksandra Belaka iz zapora oziroma celot- ne zadeve v zvezi s prometno nesrečo v Vjazmi stalo 42 tisoč mark (10 tisoč dolarjev je po- bral ruski odvetnik, 10 tisoč dolarjev je stal izpust iz zapora, ostalo so nekateri drugi stroški). Truck, d.o.o., Ivana Zajdele je prevozno podjetje, registrirano : za mednarodne prevoze, usta- j novljeno leta 1991. Lastnik ; Ivan Žajdela je bil do lani tudi sam voznik, vendar v tem času ni imel v tujini nobenih pro- blemov. V začetku so vozili za Nemčijo, zatem v Avstrijo, po- tem pa se je na veliko odprl ru- ski trg. ; ZGODILO SE JE NA TRETJI VOŽNJI Aleksander Belak je mlad voznik, kljub pomanjkanju i izkušenj pa ga ni bilo strah vo- ! žiti v Rusijo, tudi zato ne, ker ni nikoli vozil sam. Izpit ima leto dni, pri Trucku je zaposlen od avgusta lani, prej pa je vozil priložnostno. To mu je bila tretja pot v Rusijo, prvi dve sta bili normalni, vozil pa je tudi že na Poljsko. Do nesreče je prišlo v mestu Vjazma, 220 ki- lometrov od Moskve, 20. marca ob pol štirih zjutraj po našem času, ko je pri srečevanju z dru- gim tovornjakom prišlo do trčenja. Belak pravi, da je takoj po nesreči kraj nesreče zaščitil, kot je to potrebno (postavil varnostni trikotnik in vključil smerokaze). Promet je na tej avtomobilski cesti Moskva - Belorusija v smeri Moskve zelo gost, poleg tovornjakov je tudi veliko osebnih avtomobilov. Kljub temu se je dvajset minut po nesreči pod poškodovani to- vornjak z vso silo zapeljal voz- nik Lade s tremi potniki, ki so se v nesreči ranili, čeprav ga je Belak, ko je videl, da ne zmanjšuje hitrosti, poskušal zaustaviti. Kraj nesreče je foto- grafiral voznik drugega tovorn- jaka, ki je vozil skupaj z Bela- kom. Odkar se namreč sloven- skim prevoznikom v Rusiji do- gajajo takšne ali drugačne nes- reče, vozijo v parih. Čeprav fo- tografije niso najkvalitetnejše, se da videti, da je Belak kraj nesreče zavaroval. Ruska raz- sodba po nesreči in z datumom izdaje 21. marca, podpisal jo je preiskovalni sodnik, pa ugot- avlja: "/.../ da je Belak kriv v tem, da pri vožnji po avtocesti Moskva - Belorusija (smer Moskva) ni bil pozoren in je zapeljal na nasprotni vozni pas, s čimer je povzročil prometno nesrečo - trčenje z avtomobi- lom KAMAZ, ki ga je vozil voznik Kulešov. Po trčenju Be- lak ni dal varnostnega trikotni- ka pred svoj avto in ni vključil smerokazov. To je povzročilo, da je v njegov avto trčil avto VAZ, ki ga je vozil Drožna S. P. Posledica tega je bila, da so bili voznika KAMZA in VAZA ter potniki VAZA prepeljeni v bolnišnico s telesnimi poškod- bami. Belak je bil aretiran, po- jasnjeno mu je bilo, da ima pra- vico pritožiti se na sodišče." Ob zaprtju je Aleksander Be- lak prejel kopijo razsodbe (pre- vedli smo jo ob pomoči ptujske Rusinje Tatjane Bočinskaje, za kar se ji iskreno zahvaljujemo), in čeprav so ob rekontrukciji nesreče s pomočjo advokata spodbijali napisano, je stvar os- tala nespremenjena. Zato so igrali na karto dosedanjega ne- kaznovanja Belaka in na njego- vo pozitivno karakteristiko, da bi mu zapor spremenili v de- narni polog. 40 DNI BREZ VODE ZA UMIVANJE Po ogledu nesreče so Belaka odpeljali na policijo, kjer pa mu niso zagotovili nobenega prevajalca. Pomagal mu je edi- no kolega, ki je vozil vzpored- no z njim in ki je že stari maček, kar zadeva vožnje v Ru- sijo, saj jih ima že 40. "Na poli- ciji mi niso dovolili, da bi tele- foniral. To je opravil kolega. Prvi dan na policiji je še neka- ko šlo. Potem pa so me 21. mar- ca odpeljali v zapor v Viazmi. V celici brez oken, kjer je stal- no svetila luč in veliki dvakrat štiri metre, smo se drenjali tri- je oziroma štirje zaporniki. Med njimi sem bil edini s pro- metno nesrečo, drugi so imeli na vesti kraje, rope, pretepe. V Rusiji namreč zapornikov ne ločuejejo. V zaporu me sicer niso maltretirali, vendar je bil čas, preživet v njem nekaj iz- redno hudega, groznega. Hrane je bilo le toliko, da si preživel (trikrat na dan je dobil po tri žlice kuhane ajdoce kaše in dva kosa kruha), o kakšni obleki ni bilo ne duha ne sluha, tisto, kar sem imel na sebi, to sem imel celih 40 dni in celih 40 dni se tudi nisem umival, saj vode ni bilo. Lahko rečem, da nisem vedel, kaj se dogaja z menoj, od prvega do zadnjega dneva za- pora sem samo čakal, kaj se bo zgodilo. Hodiš in sediš, pre- mišljuješ noč in dan. Iz celice so me spustili dvakrat. Prvič deseti dan, ko je bilo prvo jav- no zaslišanje, kjer je bil lahko tudi navzoč odvetnik, in dru- gič 28. aprila, ko so me po plačilu kavcije v višini 10 tisoč dolarjev spustili. Iz Viazme so me z vlakom prepeljali v Mos- kvo, kjer sem poiskal naš kon- zulat, od tam pa so me prepel- jali v neko skladišče, kjer me je čakal eden od slovenskih šofer- jev, ki je bil na poti domov. Drugega maja sem se ob 17. uri vrnil domov. Preden sem obi- skal vse, ki so mi pomagali, da bi se jim za to humano in nese- bično dejanje zahvalil, sem se umil ... Čeprav v Rusijo več ne bom peljal, bom še vozil," je med drugim povedal Aleksan- der Belak slab teden po vrnitvi iz Rusije. ZAPOR LE IZGOVOR, DA SO PRIŠLI DO DENARJA Lastnik podjetja Truck, d.o.o., Ivan Žajdela pravi, da je z izpustitvijo Aleksandra nje- gova ruska zgodba po vsej ver- jetnosti končana. Zapor je bil le izgovor, da so pokasirali de- nar. Po njegovem ga ne bodo več klicali. Sam je v Rusijo od- potoval že drugi dan po nes- reči, vendar zadeve ni mogel pospešiti. Za izpustitev Alek- sandra Belaka so najprej zahte- vali 170 tisoč dolarjev. Sloven- ska ambasada v Moskvi je po- magala s prevajalcem, konzul g. Rakovec je bil prisoten tudi na prvem zaslišanju in je s se- boj pripeljal zapriseženo preva- jalko. Ivan Žajdela je pre- pričan, da pa če ne bi imeli ru- skega advokata, tako in tako ne bi mogli ničesar narediti. Za svoje delo je računal deset tisoč dolarjev, že na začetku mu je dal vedeti, da je njegova tarifa od 5 do 20 tisoč dolarjev. "Vsi smo bili na trnih, živeli v strahu in velikem pričakovan- ju, kaj se bo zgodilo. Vsak dan sem telefoniral v Moskvo, ven- dar nisem mogel kontaktirati z advokatom, da bi zvedel, kako se zadeva razvija, pa tudi na ambasadi mi niso mogli poma- gati. Do rekonstrukcije nesreče sploh nismo imeli upanja, da bomo lahko kaj dosegli. Potem pa je upanje naraščalo. Spo- ročili so mi, da moram zagoto- viti deset tisoč dolarjev za iz- pust. Nisem vedel, kaj bi nare- dil. Hiše in kamiona ne moreš prodati čez noč. Pa sva šla sku- paj z juršinskim županom na Ptuj po dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov. De- nar pa je bilo treba dati nemu- doma, zato mi je pomagal ruski partner," se je izpovedal Žajde- la.^ Čeprav se Žajdeli, ko je še sam vozil, ni zgodilo nič hude- ga, se je dobro vedelo, da se je treba na pot v v vzhodne dežele, tudi Rusijo, posebej pripraviti, zlasti še na srečanja s policaji. Ne glede na to, ali prekršek je ali ga ni, vedno zahtevajo denar. Včasih je bilo drugače, takrat so pot naprej odpirali še cigareti. Da jim gre danes samo za denaiy je ra- zumljivo, danes si vse to, česar včasih niso imeli, lahko kupijo. ZARADI POTI V RUSIJO OSTAL BREZ DOVOLILNIC "Ko v Rusiji natočiš gorivo, ne dobiš računa, a naše davka- rije to ne zanima. Ena pot v Moskvo prinese 5500 mark, od tega je stroškov 2200, a ker zan- je nimaš računa, jih pri dav- karjih ne moreš uveljaviti, čeprav vsakdo ve, da v Moskvo in nazaj brez stroškov ne I moreš/ med drugim ugotovalja : Ivan Žajdela. ^V času 40 negotovih dni, ko je Žajdela skupaj z drugimi reševal svojega voznika iz ru- skih zaporov, je potekala tudi izdaja dovolilnic za drugo de- lilno obdobje, a se je ni mogel udeležiti zaradi poti v Moskvo. Kljub ugovoru ga je ministrst- vo za promet in zveze zavrnilo, kar pomeni, da ostaja brez do- volilnic in mora počakati na tretjo delitev, ki bo 26. maja. Do takrat pa morajo njegova I vozila "mirovati", saj brez ru- j skih dovolilnic tja ne more. I Človek kar ne more verjeti, da je to mogoče. Po vsej verjetnos- I ti je za ministrstvo dovoljšnje varovalo, če napiše: "Radi bi vas seznanili, da ni potrebno, da na delitev pridejo vodilni delavci podjetja. Po pravilniku za pridobitev licenc (Ur. 1. RS, 51/96, čl.9) lahko predstavniki prevoznikov prevzamejo dovo- lilnice osebno na ministrstvu, pristojnem za promet, ob pred- I ložitvi pooblastila za dvig ter I osebne izkaznice ali potnega ' lista. Glede na to, da se je tretja redna delitev že začela, izdaja dovolilnic za drugo delilno ob, dobje ni več mogoča." Če je že ministrstvo v tem primeru delalo strogo urad- niško in ni upoštevalo izjem- nosti primera ter človečnosti pa so jo pokazali vsi, ki so Žaj- deli in Belakovim pomagali, Aleksander Belak bo ruski doživljaj lažje pozabil tudi po zaslugi humanih ljudi. Kaj mu bo prinesla prihodnost, v tem trenutku še ne ve. Zagotovo pa bo lahko vsem, ki si bodo tudi v bodoče služili kruh s prevozi v Rusijo, svetoval, naj bodo skrajno previdni. O trdem pre- vozniškem kruhu se bodo v prihodnji številki Tednika po- govarjali s predsednikom sek- cije avtoprevoznikov Ptuj Ivom Novakom, ko bomo tudi izvedeli, da niso samo dovolil- nice tiste, ki grenijo kruh avto- prevoznikom. Golo preživetje pa je tisto, ki jih sili, da se po- dajajo tudi na včasih tvegane poti, saj doma ni dela. Trenut- no vozi v Rusijo kar okrog dva- najst ptujskih prevoznikov. Majda Goznik Aleksander Belak SV. TOMAŽ / GRADNJA PRIZIDKA K OSNOVNI SOLI Priietek že prihodnje leto? Osnovno šolo Tomaž pri Ormožu obiskujejo učenci še vedno v dveh izmenah, saj imajo 15 oddelkov otrok in le 12 učilnic. Poleg tega je pre- malo prostora za knjižnico, nimajo računalniške in dru- gih specializiranih učilnic. Osnovna šola Tomaž je edi- na v ormoški občini, ki je po- trebna dograditve. Zato je občina v lanskem novembru objavila natečaj za ureditev in dograditev prostorov. Prispele izdelke je pregleda- la natečajna komisija, v letošnjem letu pa naj bi bili izdelani konkretni načrti. Ravnatelj Vlado Kovačič je povedal, da bo ob južni strani osnovne šole zrasel vrtec, ki bo imel dovolj prostora za tri oddelke in vse pripadajoče prostore. Na zahodni strani pa načrtujejo novo telovadnico takšne velikosti, kot so druge telovadnice v občini. Sedanja je premajhna za pouk otrok, nova pa bi omogočala organi- zirano vadbo tudi drugim kra- janom in razvoj športa v kraju. Staro telovadnico bodo naj- verjetneje preuredili v večna- menski prostor - knjižnico in čitalnico. Pri Tomažu razmišljajo o fazni gradnji, ki bi omogočila uresničitev njihovih načrtov, pouk pa bi lahko potekal ne- moteno. Upajo, da se bo gradnja prizidka za potrebe vrtca pričela že prihodnje leto. vk Ravnatelj Osnovne šole Tomaž pri Ormožu Vlado Kovačič Dragi sodelavki Mileni v slovo! Pomlad je prišla po vas z oblaki in pticami. In kot ste si sami želeli, vas je sprejela v svoje zeleno nedrje ... Veliko lepega in plemenitega nam je dajala učiteljica Mile- na, ki je v srcih mnogih pod- gorskih šolarjev zapisana kot "tovarišica Kirbiševa". Mnogo učencev in učenk je poslušalo njen glas. V našem otroštvu nas je učila, da je slovenska beseda biserna svetinja, ki jo moramo varovati. Kdo bi izračunal, kolikokrat je to po- novila ... Z učiteljico Mileno je v naročje zemlje položen tudi del podgorskega kraja, v kate- rem je živela, tudi delček nje- nih šolarjev in sodelavcev, med katerimi je preživela svoj čas. Upajmo, da je kdaj čutila, da smo ji bili za njeno jasno delo hvaležni in da nas je znal ogovoriti njen zgled. Našo učiteljico, našo sodelavko smo v resnici doživljali kot pošteno, razgledano in vse- stransko požrtvovalno žensko. Bila je preprosta, čuteča, naša, pa čeprav jo je pojmovanje sveta večkrat dvignilo nad povprečje svojega okolja. Z njo se je bilo lepo pogovarjati, z njo je bilo lepo rasti in se ob njej oblikovati. Hvaležni smo ji za to. Vsem vprašanjem, vsem vse- binam je znala spoštljivo in mirno prisluhniti. Bila je strpna. In ni znala obsojati. Sama je lahko velikokrat spoz- nala, da so hudi trenutki bili bogateljši od trenutkov uspe- ha in slave, saj se iz poraza nauči človek veliko več kot iz zanosnega uspeha. In tudi nas, svoje učence - večje ali manjše, svoje sodelavce - mlajše in starejše - je s svojimi dejanji učila, da naj življenja ne spreminjamo, ampak le sprejemamo in razumemo. In zdaj, ko ji ne moremo več ničesar dati in ničesar odvzeti, niti bolečine, vemo, da nam tudi zdaj hoče povedati: "Nihče ne more hoditi names- to tebe; drug drugega lahko le podpiramo." In ona je bila marsikomu opora. Bodimo opora tudi mi. Draga Milena, tudi Vi bi naj- verjetneje pritrdili temu spoz- nanju, da smrt zagotovo ne pomeni uničenje vsega, pač pa daje vsaki stvari mesto, ki ji pripada. Smrt je kakor glagol pri nemškem jeziku, ki pride i na koncu in pojasni vse. V imenu Vaših šolarjev in sodelavcev Vam zagotavljamo, I da bomo stopali v jutrišnji i dan s toplimi spomini na Vas. tednik - 15. MAJ 1997 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -11 PTUJ / PRAZNIK VRTCA Smetnjakove prigode najmlajših Vzgojnovarstveni zavod Ptuj je 9. maja praznoval svoj dan. Najmlajši so nastopili v Šolskem centru na Ptuju s Smetnjakovimi prigodami, odrsko postavitvijo, ki sta jo na pobudo Čistega mesta skupaj z vzgojiteljicami pripravili Jožica Zaranšek in Daniela Petrovič. Ob prazniku je župan Mestne občine Miroslav Luci pode- lil ravnateljici vrtcev Boženi Bratuž spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija. Vzgojno- varstveni zavod, ki ima se- daj 96 oddelkov v osmih občinah, čaka v tem letu de- litev na manjše enote, na njihovo delo pa bo vplivala tudi delitvena bilanca med občinami. Smetnjakave prigode so spretno pripravljene igrice, v katerih se otroci ukvarjajo z odpadki - najdejo jih, poberejo, pa spet razmetavajo, tlačijo jih v koše in celo odpeljejo z odpadkomobilom, ob koncu pa posadijo rože, zaplešejo in za- pojo. Otroci so se tako učili skrbeti za odpadke sami, ker pa so najboljši vzgojitelji svojih staršev, naj bi doma vzgajali posredno tudi njih. V vrtcih so se ukvarjali s projektom skoraj vse leto, pripravili pa so tudi veliko razstavo risb na temo čistega okolja. Če bi šlo skozi podobne projekte več genera- cij, bi se vzgoja čez desetletja najbrž obrestovala. Odpadkov bi bilo manj, predvsem pa bi za njih bolje skrbeli. Ne bi jih raz- metavali v naravi, pač pa bi jih razvrščene odvažali v deponijo. Milena Zupanič Najmlajši so odpadke odpeljali z odpadkomobilom ... in posadili rože. VIDEM / OBMOČNO SREČANJE FOLKLORE Tudi Podlehniiani v Črnomelj v videmski šoli je bil prejšnji teden pravi praznik otroške folklore. Na območni reviji, ki jo je organizirala ZKO Ptuj, se je predstavilo 12 najboljših folklornih skupin severov- zhodne Slovenije. Predstavnica Zveze kulturnih organizacij Slovenije Meta Benčina pa je izmed nastopajočih že izbrala skupine, ki bodo nastopile na republiškem srečanju v Črnomlju. Otroci iz Vuzenice, Poljčan, Podlehnika, Kobilja, Maribo- ra, Lendave, Cerkvenjaka, od Sv. Tomaža pri Ormožu, iz Poljčan, Prosenjakovcev in z Zgornje Ložnice so nastopili v narodnih nošah ali kar v vsa- kodnevnih oblačilih, kot na primer otroci iz Podlehnika na fotografiji. Strokovnjakinja za folklorne plese Meta Benčina je ocenila, da splošna kakovost otroškega plesa raste in da je na Štajerskem veliko dobrih mla- dih plesalcev. Za nastop na re- publiškem srečanju je izbrala vrteško folklorno skupino iz Poljčan, osnovnošolske skupi- ne iz Poljčan, Podlehnika, Lendave in OŠ Prežihovega Voranca iz Maribora. MZ Mladi folkloristi iz Podlehnika. Foto Langerholc ORMOŽ / SKUPNI KONCERT DVEH PEVSKIH ZBOROV Odliini peuc/, malo publike v petek sta se ljubiteljem domače pesmi na skupnem koncertu predstavila mešani pevski zbor iz Ormoža in moški pevski zbor iz Sv. Tomaža. Oba zbora sta pela pod dirigentskim vodstvom Stanka Pšaka, program pa je v zaokroženo celoto povezo- val Bojan Rajh. Nastopa- jočim so pri srcu narodne pesmi in te so donele po ormoškem domu kulture. Vsak zbor se je predstavil z osmimi pesmimi, za konec pa so skupaj zapeli še Slo- vansko pesem. Po koncertu je bilo v pogovo- rih obiskovalcev slišati veliko pohvalnih besed o nastopu zborov. Temu primeren je bil tudi bučen in dolgotrajen ap- lavz sicer maloštevilnega občinstva. Ljubiteljev zborovs- kega petja je v Ormožu in oko- lici gotovo več, kot se jih je ta večer zbralo v dvorani, in tisti, ki so ostali doma, so v petek za- mudili zelo prijeten glasbeni večer. vk V zadnji vrsti stojijo člani moškega pevskega zbora od Sv. Tomaža, v prvih dveh vrstah pa pevke in pevci mešanega zbora iz Ormoža. MIKLAVŽ / AMATERSKO GLEDALIŠKO USTVARJANJE Po devetih letih spet na odru v soboto so člani dramske skupine kulturnega društva od Miklavža pri Ormožu pripravili predstavo Tolmun in ka- men Toneta Partljiča. Režirala jo je Cilika Lah, ki je dejala, da so se odločili naštudirati predstavo predvsem zato, ker jim je bilo že dovolj čakanja, da to napravil kdo drug. Zadnjo predstavo so domači amaterski igralci zaigrali pred devetimi leti, pred tem pa je bilo gledališko dogajanje v tem kraju zelo živo. Lahova je pred pričetkom igre pozdravila občinstvo in povabila vse zainteresirane, da se pridružijo dramski skupini. Partljičeva komedija nas po- pelje v osemdeseta leta in ta- kratne družbenopolitično življenje. Žargon in način življenja teh let se v precejšnji meri razlikujeta od današnjega. Igra je postavljena na slo- vensko podeželje, kjer imajo izobraženci težave z okoljem in samim seboj. V življenje dveh rahlo zdolgočasenih zakonskih parov Marije (Štefka Novak) in Pavleta (Slavko Filipič) ter Mire (Slavica Mihorič) in Iva- na (Franc Novak) prinese pri- hod slikarja Emila (Vinko Ci- merman) obilo sprememb. V igri ne manjka ljubimkanj, pre- var in seveda smeha. Kot dija- kinja Vlasta se je prvič predsta- vila tudi Mojca Novak. Da se ni kaj zataknilo, je poskrbela šepetalka Olga Tušek, za ure- jen videz nastopajočih pa mas- kerka Natalija Veselič. vk PTUJ / OBMOČNO TEKMOVANJE V KEMIJI Za srebrno Preglovo priznanje Tudi letos so v Šolskem centru na Ptuju organizira- li območno tekmovanje osnovnošolcev v kemiji, ki ga je vodila profesorica Elizabeta Svenšek. Udeležilo se ga je 289 sedmošolcev in 243 osmošolcev iz 23 šol, ki so tekmovali za srebrno Preglovo priznanje. Osvo- jilo ga je 34 osmošolcev in 18 sedmošolcev, ki so zbrali več kot 60 odstotkov točk. Najuspešnejši se bodo pomerili na tekmovanju za zlato Preglovo priz- nanje v Ljubljani. Na območnem tekmovanju je zbrala največ, kar 94 odstotkov točk, pri sedmošolcih Mojca Mlinaric iz os- novne šole v Središču ob Dravi, med osraošolci pa Alenka Vittori iz iste šole. Obe je za tekmovanje pripravljala menorica Olga Daljavec. Mojca Mlinarič je edina med sedmošolci zbrala več kot 90 odstotkov točk, drugi pa je bil Bojan Kovačec iz Juršincev s 83 odstot- ki. Osmošolci so bili mnogo uspešnejši, saj jih je kar osem osvojilo več kot 90 odstotkov točk, za Alenko Vit- tori pa sta bila najboljša Boris Bombek iz Mladike in Maja Zagoranski iz Vidma. Srebrno Preglovo priznanje so torej med sedmošolci osvojUi: Mojca Mlinarič, Središče, Bojan Kovačec, Juršinci, Jernej Žohar, Gorišnica, Nataša Pišek, Kidričevo, Jernej Vreg, Breg, Ivan Krmpotič, Ormož, Marko Marčec, Središče, Marko Horvat, Breg, Matjaž Šoštarič, Ljudski vrt-Grajena, Aljaž Vnučec, Ormož, Mitja Zakelšek, Žetale, Sašo Gajser, Simona Pernat, oba Cirkovce, Dejan Emeršič, Cirkulane, Sanja Se- linšek, Ljudski vrt, Damjan Kopše, Majšperk, Tomaž Kosec, Središče, in Alenka Šmigoc, Videm. Med osmoSolci pa so srebrno Preglovo priznanje os- vojili: Alenka Vittori, Središče, Boris Bombek, Mladi- ka, Maja Zagoranski, Videm, Maja Ilec, Ljudski vrt, Dejan Vražič, Podlehnik, Aleš Zamuda, Velika Nedel- ja, Klavdija Kuharič, Dornava, Maja Rosič, Ljudski vrt, Matjaž Gojčič, Breg, Davorin Lešnik, Majšperk, Martina Turk, Podlehnik, Marko Kramer, Kidričevo, Karmen Teskač, Ljudski vrt. Marko Petek, Velika Nedelja, Uroš TomaniČ, Breg, Maša Vinko, Monika Horvat, obe Gorišnica, Darjan Petek, Ljudski vrt-Gra- jena, Sašo Kmetec, Videm, Maja Paj, Hajdina, Franjo Sagadin, Majšperk, Barbara Kurež, Markovci, Sašo Turnšek, Mladika, Anja Pintarič, Breg, Petra Kiselak, Hajdina, Domen Zver, Markovci, Martina Gomilšek, Darko Hrga, oba Juršinci, Tadeja Kirič, Središče, Janja Vukašinovič, Gorišnica, Simona Jurkovič, Miklavž pri Ormožu, Nina Tuš, Gorišnica, Primož Korpar, Velika Nedelja, in Barbara Skrinjar, Miklavž pri Ormožu. MZ PTUJ / RAZSTAVA V GALERIJI DRAVA v Bidermajer Mire Uršii-Sparovet V galeriji Drava na Ptuju je na ogled razstava slik aka- demske slikarke Mire Uršič- Sparovec iz Ljubljane. Motivi njenih slik so motivi starih mojstrov, ki jim Uršičeva dodaja osebni komen- tar z različnimi vrstami rož in cvetličnih aranžmajev, kar po oceni strokovnjakov učinkuje bidermajersko. Prof. dr. Mirko Juštrek je zapisal, da je "samos- voj slikarkin azil postala kar vsa zgodovina, spremljana z ženskim aktom, vse manj čutno erotično in vse bolj raz- mišljujoče simbolično. Skupaj z izbranim cvetjem je slikarka končno zatavala v kozmos." Ob odprtju razstave, ki jo je odprl podžupan občine Ervin Ho- jker, so zaigrali učenci glasbe- ne šole Ptuj, ki jih poučuje Na- talija Frajnkovič. Razstava bo na ogled do konca meseca. MZ Mira Uršič-Šparovec v galeriji Drava. 12 - OD TOD IN TAM 15. MA.) 1997 • tednik LENART / OBČINA GRE CISTO ZARES NARAZEN Predlog iz Benedikta ie na obiinskem svetu NIHČE NOČE BITI V ŠPANOVIJI, VSI BI RADI SAMOSTOJNE OBČINE • POBUDAM BENEDIKTA BODO KMALU SLEDILI ŠE PREDLOGI ZA SAMOSTOJNE OBČINE IZ SVETE TROJICE IN SVETE ANE • NA SVOJE HOČEJO TUDI V VOLIČINI IN CERKVENJAKU • KAJ BO POVEDAL DZ IN KAJ BODO PRINESLI REFERENDUMI Občina Lenart poka po vseh šivih. Zahtevki za samostojne občine kar dežujejo, nobena iirajevna skupnost pa noče niti slišati, da bi se združevala s kakšno sosednjo. Imajo veliko ne- gativnih izkušenj, ko so nekatere na silo združevali. Velike občine Lenart je nekaterim žal, tudi občinskim birokratom, ki so že izrazili bojazen, kaj bo z njihovimi delovnimi mesti. Na- mesto da bi bili strokovno bolj prepričljivi, so vsi z izjemo občinskega tajnika Eda Zorka, ki očitno pozna stvarno ozadje najnovejšega lenarškega dogajanja, dolgovezno načenjali splošne fraze in po svoje razlagali zakonodajo. Odbor KS ni puščal dvomov, nekaj se mora spremeniti: ali z radelitvijo (ki bojda sploh ni vprašljiva) ali pa z drugačno po- litiko, če bi morebiti le ostali skupaj. To bi pomenilo tudi ko- renite kadrovske spremembe, saj bi lahko novo strategijo skupne- ga delovanja izdelali novi kadri, neobremenjeni s hipotekami preteklosti in z dnevno stran- karsko poHtično razdeljenostjo. Seje odbora KS pri lenarškem občinskem svetu se je minuli to- rek udeležil tudi državni pod- sekretar Milan Železnik. Odgo- varjal je na številna vprašanja, ki so jih zastavili Lenarčani. Tako je Milan Gumzar, sicer predsednik OS in tajnik KS Benedikt, zahteval, da si že na začetku nalijejo čistega vina, saj se je pokazalo, da manjše občine učinkoviteje delujejo in da mes- to in podeželje ne moreta po is- tih tirnicah. Kritiziral je stro- kovno službo in zahteval gradi- va, ki bodo vladni službi za lo- kalno samoupravo v pomoč pri presoji posameznih pobud. Edo Zorko, tajnik občine Lenart, je opozoril na geografske, zgodo- vinske in gospodarske razloge delitve občine in na izjeme, ki bodo v lenarški zgodbi očitne, saj formalnih pogojev za ustano- vitev nove občine nima nobena KS (problem je število prebival- cev). Jože Škrlec je razčlenil zgo- dovinske razloge za delitev in povedal, da si ljudje pač želijo enakomernejši razvoj. Vsa kra- jevna središča razen Lenarta so nazadovala in to kljub temu da so ljudje v razvoj vlagali znatna sredstva. Vse šole in drugi važnejši ob- jekti so bili zgrajeni s samopris- pevkom, zdaj, ko pa bi morali kaj dobiti tudi iz skupne vreče, pa denarja iz občinskega pro- računa ni. KS Jurovski Dol (danes Sv. Jurij) je leta 1980 zgradila 26 km asfaltnih cest, pa od občine Lenart ni dobila niti dinarja. Procesa drobitve se ne bo dalo ustaviti, je pripomnil Jože Škrlec in dodal, da ljudje pač želijo razvoj in avtonomijo pri odločanju o svojem razvoju. Jože Kraner iz Cerkvenjaka se je zanimal za financiranje novih občin, Bogomir Ruhitelj od Sv. Ane pa je poudaril, da se je poka- zalo, da nova snubljenja ne pri- dejo v poštev. Njihova KS ne bo šla k nobeni drugi občini, skupaj bodo le z Lokavcem, s katerim jih vežejo zgodovinski in geo- grafski razlogi. Tudi Janez Strbal od Svete Trojice je pouda- ril, da bodo šli na svoje, in spomnil, da so bili v njihovi KS za samostojno občino že leta 1994. Franc Jurša iz Voličine je opozoril, da naj se skupaj dogo- vorijo o razdelitvi in da pač gre- do vsak po svoje. Voličina se ne bo povezovala z nikomer, tudi z Lenartom ne. Sicer pa naj bi z razdelitvijo prav Lenart največ dobil, saj so mu doslej preveč očitali, da živi na račun drugih, kar pa sploh ni res. Teh očitkov ne sprejemajo, je bil odločen predsednik sveta KS Lenart Edo Golob. Janko Maguša iz Cer- kvenjaka je izpostavil zahtevo po enakomernem razvoju podeželja, predvsem pa bi v manjših obči-nah ljudje lažje nadzorovali porabo denarja. Tudi Cerkvenjak se noče po- vezovati s sosedi v smislu skup- ne občine, podpirajo pa zamisli o oblikovanju pokrajin. Lenart bi lahko bil pokrajinsko središče, smo slišali med vrsticami zadnje seje odbora KS pri le- narškem občinskem svetu. Plaz torej neustavljivo drsi, o posledi- cah pa za zdaj govorijo le vse na- jboljše. Zgodba se pravzaprav šele začenja in bo zelo zanimiva, najbrž pa tudi ne tako enostavna. DORNAVA / ŠOLARJI V PROSTORSKI STISKI Gradnja v več fazah? v Dornavi so se sestali člani odbora za sa- nacijo in dograditev tamkajšnje osnovne šole. Kot nam je povedala ravnateljica Zdenka Kostanjevec, bodo v teh dneh preda- li v uporabo centralno napeljavo, ki spada v prvo fazo obnove šole. Precej pozornosti so namenili dogovorom za nadaljevanje izgradnje prizidka. Ugotovili so, da je dokumentacija urejena in da so tik pred izdajo gradbenega dovoljenja, nadaljevanje gradnje pa je odvisna od pritoka finančnih sredstev. Podjetje lusing iz Ptuja, ki vodi prejekte, bo naredilo tudi izračune za fazno gradnjo in bi začeli pač graditi postopoma.. Ravnateljica je še dodala, da računa- jo v juniju na podpis pogodbe z ministrstvom za šolstvo, ki naj bi sofinanciralo polovico stroškov, drugo polovico pa občina Dornava. Domavski šolarji občutijo precejšnjo prostors- ko stisko, zato razmišljajo, da bi začeli gradnjo že nekoliko prej, saj se je iz občinskega samopris- pevka že zbralo nekaj denarja. Še posebno slabe pogoje imajo namreč za telesno vzgojo, saj sta v telovadnici največkrat dva oddelka. Občutijo pa tudi pomanjkanje učilnic na višji stopnji za kva- liteten potek predmetnega pouka. Po načrtih naj bi začeli gradnjo prizidka v prihodnjih dveh le- tih. MS od tod in tam FrUJ • Brigadirji na srečanje v Celje Prvega letošnjega vseslovenskega srečanja brigadirk in brigadirjev, s katerim bodo prosla- vili 50-letnico gradnje avtoceste Celje-Sempe- ter, se bodo prihodnjo soboto, 24. maja, na leta- lišču Aerokluba Celje v Levcu udeležili tudi člani ptujskega kluba brigadirjev. O tem so podrobneje razpravljali na svojem 4. zboru mi- nulo sredo, 7. maja v Ptuju. Ptujski brigadirji, udeleženci katerekoli od povojnih mladinskih delovnih akcij, se bodo srečanja v Celju ude- ležili s posebnim avtobusom, s katerim bodo iz Ptuja odpotovali ob 9. uri. Pred tem pa vabijo vse, ki se srečanja nameravajo udeležiti, na pos- vet, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 16. uri v Delavskem domu Franca Krambergerja. Brigadirsko srečanje v Celju bo potekalo pod geslom: Z delom svojih rok smo pisali zgodovino našim otrokom. -om PTUJ • Vino meseca maja Vrhunsko posluho zvrstno vino ljutomerčan 1996, ki ga odlikujejo številne odlične lastnosti, je bilo na ocenjevanju za Veritasov vinski naku- povalni vodnik razglašeno za vino meseca maja. Vino je dokaj harmonično, s prijetno sadno cvetico, v njem pa se diskretno občuti ostanek nepovretega sladkorja. Ugodna je tudi njegova cena in prav to je vplivalo na odločitev komisije priznanih ocenjevalcev, ki so tokrat za Verita- sov vinski nakupovalni vodnik ocenili 21 vzor- cev vina. Vino iz Ljutomerske kleti je tako že četrtič postalo vino meseca, in sicer po laškem rizlingu slamnjaku, letnik 1994, sauvignonu, letnik 1995, in laškem rizlingu, letnik 1994. JB CIRKOVCE • Priprave na binkoštno nedeljo V Cirkovcah se temeljito pripravljajo na bin- koštno nedeljo, torej 18. maj, ko bo Folklorna skupina Vinko Korže prikazala star etnološki običaj paše in pastirskih iger na paši. Poleg trjančenja, pastirskega sprevoda, pastirskih iger in običajev kravarjev in konjarjev bo tudi obilo ljudskega petja in folklornih plesov. Prireditev se bo pričela z mašo ob 10. uri, nadaljevala pa s kmečko godbo in običaji do 12. ure, ko bo še kulturni program, nato pa pastirska malica. MZ CERKVENJAK/ SKRB ZA DEDIŠČINO že lelos ce/oviT pngnm Na zadnji seji odbora za izbi- ro novega krajevnega grba in zastave KS Cerkvenjak so sklenili,da naj bo novi grb razdeljen na dve polji: v prvem bo cerkev, po kateri je kraj dobil Ime, v drugem pa grozd in jabolko, ki simbo- lizirata značilnost cerkven- jašklh goric. Nova zastava bo sinje modra, v sredini bo Imela novi grb. Prvič bodo simbola predstavili za letošnji krajevni praznik, ko- nec prihodnjega meseca. Poleg tega so načeli tudi prob- lematiko varovanja dediščine. Zavzeli so se za celovit pro- grann reševanja kulturne dediščine, zlasti pa nekaterih arhitekturnih ostankov. Cer- kvenjaške gorice imajo veliko ohranjenih staric zidanic in želarij, pa tudi kmečkih hiš in poslopij. Številne zidanice so propadle, nekatere pa bi radi ohranili za spomin, kot na pri- mer v neposredni bližini kra- jevnega središča, na Cenkovi. Pobuda krajevne skupnosti je dobrodošla in jo bodo najbrž s pridom uporabili tudi načrto- valci projektov CRPOV, ki naj bi jih dobili v kratkem. Tekst in foto: M.Toš Cimpračo na CdnkovI pri Cerkvenjaku bodo obnovili SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI likušnie župana Kotnika m ■ ■ ■ ■ Zupan Kranjske Gore Jože Kotnik mi je pred nekaj dnevi dejal, da v njegovi občini ne poznajo blokad in afer, do kate- rih bi prihajalo zaradi nespo- razumov med županom in občinskim svetom. "V občinskem svetu prevladuje delovanje v korist občine, brez konfliktov in strankarskih nape- tosti." To se sliši zares nena- vadno, saj premnoge slo- venske občine pretresajo predvsem spopadi med župani in občinskimi sveti in zdrahe znotraj občinskih svetov. Tako je - žal - tudi v obeh največjih slovenskih občinah - Ljubljani in Mariboru. Mariborski župan dr. Križman je s svojimi različnimi (problematičnimi) potezami tako rekoč v perma- nentnem sporu z občinskim svetom. V Ljubljani pa je že pre- govorno nerazumevanje (in na- gajanje) med županom dr. Di- mitrijem Ruplom (LDS) in predsednikom mestnega sveta Dimitrijem Kovačičem (SDS). Seveda to neizbežno vpliva na (ne)učinkovitost dela občinskih oziroma mestnih svetov. Dr. Di- mitrij Rupel je v zadnjem inter- vjuju za Dnevnik celo izjavil, da je služba župana verjetno na- jtežja služba pri nas. Zakonodaja je po Ruplovem mnenju župana "porinila v osir, v čebelnjak skupaj s svetniki, in se mora za svoje ideje in položaj kar naprej bojevati. Včasih je - mnogi moji kolegi tako pravijo - to zoprno, je za znoreti. Tudi sam sem to doživljal in še doživljam to kon- kurenco med svetniki in župa- nom, toda po drugi strani z ve- seljem ugotavljam, da se je tudi po moji zaslugi, ker sem o tem precej javno govoril, položaj nekoliko izboljšal." Predlagali bodo novo za- konsko rešitev, in sicer da bo župan vodil mestni svet. "Tako bo imel župan možnosti, da na dnevni red mestnega sveta sploh postavi določene zade- ve. Jaz te možnosti nimam. Vedno moram prositi svetnike ali pa njihovega predsednika, da o nečem razpravljajo." Župan dr. Rupel tudi meni: "Če se ta reforma ne bo dokončala, če stvari ne bodo popravljene in če se bodo strankarske strasti še naprej razvnemale, potem župan najbrž ni potre- ben ali pa ima lahko občina ozi- roma mesto svojega župana zgolj za protokolarne zadeve." Sicer pa kriza "odnosov" in "pristojnosti" ne pretresa samo ljubljanske in mariborske mestne oblasti, ampak se v različnih pojavnih oblikah kaže tudi v mnogih drugih občinah po Sloveniji, ki so tudi po veli- kosti povsem primerljive s Kranjsko Goro, kjer teh težav očitno nimajo. SLAB ŽUPAN - SLAB SVET Župan Kranjske Gore Jože Kotnik opozarja na "zanimivost" glasovanja v njihovem občinskem svetu, v katerem so sicer vse osrednje stranke zas- topane s po dvema, tremi svet- niki. "Večino sklepov smo dos- lej sprejemali soglasno," pravi župan Kotnik in poudarja, da posebej skrbijo, da odločitve v svetu ne bi šle na škodo katere- ga izmed območij v občini, to pa tudi pomeni, da se zaradi tega tako Kranjska Gora kot Rateče in Mojstrana počutijo v enakopravnem položaju. Prav to pa naj bi bil tudi eden izmed poglavitnih razlogov, da v Ratečah nič več ne razmišljajo o samostojni občini. Glede pozicije in "ugleda" župana^ kranjskogorski župan pravi: "Zupan je evropska tradi- cija. V Avstriji je župan v določenem kraju gonilna sila vsega. Tudi pri nas župan dobi- va svojo avtoriteto, svoj vpliv na ljudi. Ce je župan dober, za vzgled, to mora potegniti kraj naprej. Vselej, ko spremljam številne prepire v posameznih občinah med župani in občins- kimi sveti, pravim: če je slab župan, je slab občinski svet, če je dober župan, je dober občinski svet. To je moje globo- ko prepričanje." Župan Kotnik sicer priznava, da je verjetno laže tam, kjer so začeli povsem na novo in zato niso obremen- jeni s hipotekami preteklosti. "To je po svoje določena prednost, začeli smo z eno pi- salno mizo, zdaj pa imamo štab ljudi - strokovnjakov za posa- mezna področja, ki uspešno delujejo pri pripravi posamez- nih razvojnih projektov... Mnogi župani so preveč obremenjeni z ozkimi "občinskimi" problemi, s preteklostjo, tudi s svojimi osebnimi problemi, ne pa s problemi občanov, čeprav bi morali ljudje z vrha občin reševati predvsem probleme občanov, ne pa svoje težave." Marsikdaj gre za čisto kompe- tenčne zagate in frustracije, za občutek osebne pomembnosti ali nepomembnosti. Župan Kot- nik pravi, da so s takšnimi težavami soočeni predvsem tis- ti, ki so hoteli biti župani zgolj zaradi časti. "To je vnaprej zgubljena'stvar... to je izguba časa." v Župan Kotnik meni, da je izjemno pomembno, da vodilna ekipa v občini ve, kaj hoče, in da dobi za to podporo ljudi. "Mi vemo, kaj hočemo, smo pa pre- tiravali v pričakovanju, da se bodo nekatere stvari kar takoj obrnile na bolje, da bomo čez noč popravili vse napake itd. Iz- redno pomembno je, da se izoblikuje jasen nekajletni pro- gram, ki mora biti potem skup- na zaveza. Tam, kjer se župan in občinski svet glede tega ne ujameta, pa to pomeni štiriletno blokado kraja na vseh področjih. Morda ta blokada ni opazna takoj, toda posledice bodo neizbežne, to bo kata- strofa čez nekaj let..." ŽUPAN BREZ PLAČE Župan poudarja, da so v Kranjski Gori za vsako področje dejavnosti v občini - od turizma prek kmetijstva do športa - pripravili spisek na- jrazličnejših idej. Te bodo zdaj združili v "zeleni knjigi", ki bo obravnavala razvoj občine Kranjska Gora do leta 2010. Razvojne ideje in spodbude pri- hajajo predvsem tudi od ljudi in iz krajev v občini. "Brez nepos- redne participacije in zaintere- siranosti prebivalcev ni mogoče pričakovati uspeha," pravi župan Jože Kotnik. Pa še to: Ko je Kotnik kandidi- ral za župana, je obljubil, da bo opravljal župansko funkcijo brezplačno. In zdaj? "Za op- ravljanje županske funkcije ne prejemam plače, niti dnevnic niti kilometrine," pravi Kotnik. "Ta moja predvolilna obljuba, namreč da za svoje župansko delo ne bom zahteval plačila, ker se lahko preživljam z denar- jem iz svojega podjetja, je bila precej nerazsodna. Županske dolžnosti me toliko vežejo, da sem moral v svojem podjetju za opravljanje poslov, ki sem jih včasih opravljal sam, zaposliti še dodatno moč. Sem pa toliko dosleden in trmast Gorenjec, da vztrajam pri tistem, kar sem obljubil, čeprav to ni poceni, je velik zalogaj, velik strošek. Ce bom še kdaj kandidiral, kaj takšnega ne bom več obljubl- jal. Zdaj pa od dane besede ne bom odstopil. Po neki anketi Gorenjskega glasa sem edini gorenjski župan, ki svoje predvolilne obljube ni prelo- mil..." Jak Koprive tednik - 15. MAJ 1997 PO NASlH KRAJIH - 13 trnovska vas / POGOVOR Z ŽUPANOM IN POSLANCEM FRANCEM PUKŠIČEM "Tudi župan in poslana nista za vse liudP' \ občini Destrnik-1 rnovska vas so bili pred mesecem dni /nova glasni, kajti nekaterim je bilo dovolj županoviti odločitev in ne- jasnih potez, /a odmevni dogodek je poskrbela skupina ljudske iniciative Trnovska vas, a je potem uspela s treznim pogovorom ysc skupaj umiriti in sprejeti odločitve za nadaljnje delo. Župan Franc Pukšič je pred dnevi dejal, da so nekateri v občini pač hu- domušni, morda tudi zato, ker se po vsej občini veliko dela. Ni pa znano, kaj je bilo jedro spora, predvidevamo pa lahko, da ne samo preseljeni dokumentacijski papirji na Destrnik, ki menda niso več potrebni in po petih letih njihova veljavnost neha; župan trdi, da pravega odgovora ne pozna. Sicer pa je destmiško-trnovs- kovaški župan politično zelo aktiven in glasen človek. Pred meseci je postal poslanec soci- aldemokratov v državnem zbo- ru in nekateri pravijo, da je se- daj še bolj samozavesten kot kdajkoli. Kljub temu da so se na Destrniku, v Trnovski vasi in Vitomarcih odločili imeti sa- mostojne občine, pa na drugi strani življenje in delo slo- venskogoriške občine teče na- prej. Ravno o tem smo se pred več kot tednom dni pogovarjali z županom Francem Pukšičem in seveda o njegovih poslans- kih nalogah ter prizadevanjih v slovenskem parlamentu. Najin pogovor morava začeti pri zadnjih odmevnih dogodkih v vaši občini. Kakšno je danes stanje v KS Trnovska vas in po vsej občini? Franc Pukšič: "V občini se po vsem tistem ni nič spremenilo, samo nekaterim je zavrelo, pa ne vem zakaj, morda tudi zato, ker so sami premalo prispevali k na- predku v teh krajih. Občinska uprava še naprej dela v prostorih stare šole v Trnovski vasi, kjer je delala in bo delala tako dolgo, kot bo v zakonu o lokalni sa- moupravi to pisalo. Zdaj vem, da niti tistih papirjev ne bilo potrebno seliti drugam, če bi pričakovali, kaj se bo zgodilo. Bil je le tehnični poseg, dogovor- jen s KS Trnovska vas in potre- ben za obnovo nekaterih prosto- rov, zato smo morali odstraniti omare in registratorje iz pisarn, nekam jih je pač bilo potrebno uskladiščiti. Vendarle pa teh re- gistratorjev zaenkrat ne potrebu- jemo, že po petih letih je njihova veljavnost nična." "PEREČE TOČKE OB STRAN" Zakaj je potemtakem sploh prišlo do nesoglasij in na nek način zasedbe občinske sta- vbe? Franc Pukšič: "Kaj je bilo jed- ro spora, še danes ne vem. Spre- menilo se v naši občini ni nič, kajti delo poteka normalno na- prej. Mogoče je k temu pripo- mogla zahteva treh KS po sa- mostojnih občinah že od ustano- vitve sedanje občine, nesoglasja pa so se že na začetku pojavljala zaradi sedeža občine in občani so to pokazali tudi na referendu- mu. KS Destrnik je leta 1994 za- radi tega že vložila ustavni spor. V Trnovski vasi smo po tistih nesoglasjih imeli dvakrat pogo- vore in v bistvu smo se takrat odločili po predlogu svetnika Milana Arnuge, ki pa ga je podal že na prvih pogovorih. Se danes trdim, da z mano ni bilo nobene- ga spora, kot so to nekateri govo- rili. Prostore bomo obnavljali le takrat, ko bo občinski svet za ta dela namenil kaj denarja, o tem župan ne odloča." Vodstvo občine se sedaj že ubada z novimi nalogami, mor- da lahko omenite pomem- bnejše. Franc Pukšič: "Občinski up- ravi je v tistem tednu prišel prav krajši predah, ko so lahko izko- ristili nekaj dni starega dopusta. Tekoče delo je seveda teklo nor- malno, od ljudi iz ljudske inicia- tive pa sem zahteval zagotovilo za nemoteno delo v Trnovski vasi. Bistvo našega dela so tudi v bodoče razvojne naloge, med temi naj omenim investicije na področju izgradnje vodovodnega omrežja, obnavljamo ceste in pripravljamo traso za vinsko ces- to, v ospredju pa je tudi gradnja šolskega prizidka na Destrniku. Ne smemo pozabiti, da investici- ja teče še zmeraj z lastnimi sredstvi, šolsko ministrstvo še ni prispevalo niti tolarja." V vaši izjavi za javnost ste za- pisali, da občinski svet na delo občinske uprave v dveh letih in pol ni imel bistvenih pripomb. Kako pa je potem lahko sploh prišlo do nesoglasij znotraj občine? Mislite, da lahko ne- soglasja zrahljajo odnose med vami in tremi KS v občini? Franc Pukšič: "Odnosi med KS ne bi rekel, da so zrahljani, ampak država je med tri KS pred meseci vrgla "prazno kost", ki naj bi jo glodale te KS. Moram reči, da so svetniki v občini bili bolj modri, skupaj smo z investi- cijami prišli že na prvo mesto v državi in smo na tak način pereče točke, ki bi nas lahko razločevale, puščali ob strani. Med mano in občinskim svetom do sedaj ni bilo težav in prepričan sem, da do konca mo- jega mandata ne bo nekih nas- protovanj, tako in tako pa se vsa razpoložljiva sredstva že po sta- tutu razdelijo na investicije v tri KS. V občini imamo na prvem mestu med problemi tudi socia- lo, saj je veliko naših občanov v zelo kratkem času ostalo brez dela. Iz občinskega proračuna letno plačamo za obvezno zdravstveno zavarovanje oseb tudi do 9 milijonov tolarjev. Na drugi strani pa je v Slovenskih goricah bila še do nedavnega sla- bo razvita infrastruktura, da o šolstvu in zdravstvu sploh ne go- vorimo. Zdravstva skoraj ni bilo, v šolskih prostorih pa se je vide- la slaba opremljenost tudi zaradi slabega odnosa nekdanje občine Ptuj do podružničnih šol. Seve- da bi lahko še govorili in razp- ravljali o mnogih manjših teževah v naši občini." DOBRO JE BITI ŽUPAN V POSLANSKI KLOPI Potem ko ste že bili župan, pa ste dobili še poslansko mesto med 25 slovenskimi župani. Ljudje imajo na to različne poglede in mnogi se ne strinja- jo z vami, da zasedate obe mes- ti. Menite, da ste lahko župan in poslanec hkrati? Franc Pukšič: "Če bi država normalno funkcionirala kot pravna država, potem ne bilo po- membno, da si poslanec in župan hkrati. Vendar pa država ne funkcionira najbolje, spet drugič pa nimamo nadgradnje lokalne samouprave (regije) in je vsekakor dobro za občine, ki imajo župane v parlamentu. Potrebno je vedeti, da sem v prejšnjih dveh letih županovanja bil večkrat tedensko v Ljubljani, hodil od ministrstva do mi- nistrstva, do državnih sekretar- jev, kajti samo tako smo lahko prišli do investicijskih sredstev. Treba je bilo dati pot pod noge, se podati v "belo" Ljubljano in tako narediti več za svojo občino. Pri tem skoraj ni potrebno govoriti o rezultatih opravljenega dela." Kaj bi potem rekli tistim, ki ne sprejemajo vaše županske in hkrati poslanske funkcije? Franc Pukšič: "Prepričan sem, da bo na naslednjih držav- nozborskih volitvah še več župa- nov p6slancev, ker bodo ljudje uvideli, da je to dobro za njihove kraje, občine in območja. Župa- ni - poslanci namreč prihajamo na dan s konkretnimi problemi širšega območja, to pa je zelo po- membno za vse nas. Tisti pa, ki se s tem ne strinjajo, se pač ne, kajti še bog ni za vse, ne da bi bil župan ali poslanec." Ponavadi največ delovnih dni preživite v Ljubljani na zase- danjih parlamenta, v občini ste na voljo le ob ponedeljkih. Kako vam uspeva sproti spremljati in usklajevati delo v domači občini? Franc Pukšič: "Delo v občini teče normalno naprej, ne glede na to, da sem sedaj poslanec. Ob ponedeljkih imam tudi uradne ure na sedežu občine, vsak dan med 8. in 11. uro pa se z delavci občinske uprave slišimo po tele- fonu in takrat sprejemamo tudi skupne dogovore. Zgodi se tudi, da z občinskim tajnikom sedeva skupaj v soboto in nedeljo, ta- krat ko je kaj nujno potrebno kaj pripraviti. Rekel bi, da imam maloštevilno in zato dobro občinsko upravo, ki dela za ljudi in je zato vse skupaj lažje. Seveda je vsak moj dan mnogo bolj obremenjen, pri vsem mojem delu pa najbolj trpi družina, ki ji posvečam dosti premalo časa." Že nekaj mesecev ste v par- lamentu. Kako ste sprejeli to funkcijo čisto na začetku? Franc Pukšič: "Rekel bi, da sem presenečen, saj sem bil prej prepričan, da so seje v državnem zboru in nekaterih odborih na višjem nivoju. Velikokrat se zgo- di, da so te seje slabše kot v naši občini in bi jim dali mi kakšen vzgled. Znano je, da se zavze- mam za tiste osnovne elemente, ki bi vsakemu državljanu že mo- rale biti dane: zdravstvo, šolstvo in infrastruktura. Na žalost pa veliko naših sposobnih otrok v Slovenskih goricah nima enakih pogojev za izobraževnje, to je vrednota, na katero dajemo pre- malo. Za govorniškim odrom sem že bil, čeprav veliko več de- lamo preko odborov in posamez- nih ministrstev. Poskušamo jih prepričati, da je potrebno v te kraje veliko več vlagati na področju infrastrukture, seveda bomo na to še opozarjali in lah- ko pričakujemo kdaj tudi kakšne spremembe. Več napredka mo- ramo pričakovati v Slovenskih goricah in Halozah, Pesniška dolina pa je pojem zase; na eni strani je polje, na katerem pride- lujemo hrano, na drugi strani pa se za ta področja pobira najemni- na, ki se potem pretaka v državno blagajno. Upam, da se bo tudi na teh področjih v kme- tijstvu kaj spremenilo." Morda si lahko demografsko ogrožena območja, ki ste jih prej omenjali, obetajo več na- predka tudi z vašo pomočjo. Franc Pukšič: "Želel bi pripel- jati več sredstev na posamezna področja, da bi tako ljudem v teh krajih omogočili osnovne življenjske pogoje in bi potem mladi ljudje z več veselja ostajali v teh krajih. Na prvem mestu je obdelovanje zemlje, ki se je mar- sikje opustilo, potem pa so tukaj še delovna mesta in s tem področjem bi se morala vlada bolj spoprijeti. Bojim pa se, da je ta vlada "zajahala starega konja", ne da bi napovedala več razvo- jnega denarja, napoveduje samo podražitve in nove davke, to pa zagotovo ne pelje v razvoj. Ob tem se že dotaknemo gospodars- kega paketa, ki ga imamo v obravnavi poslanci." Ko sva ravno pri gospodars- kem paketu, se dotakniva še stališč, ki jih imate socialde- mokrati do gospodarskih ukre- pov. Franc Pukšič: "Socialdemo- krati v prvi vrsti ne podpiramo zakonskega predloga o zago- tavljanju sredstev za potrebe re- publike Slovenije v obdobju začasnega finaciranja v letu 1997. To pa zato, ker po naši oce- ni zakon ni skladen s 148. člen- om ustave in ta zakon v resnici nadomešča proračun za letošnje leto, ki ga vlada do sedaj še ni pripravila. Proračun bi vlada za naslednje obdobje morala predstvaiti že v oktobru, pa se to zaradi novih volitev ni zgodilo in uradniki v tistem času niso imeli tako majhnih osebnih do- hodkov. Drugi zakon, ki je pred- ložen državnemu zboru, je za- kon o spremembi davkov na izp- lačane plače. Lepo vas prosim, ali je resnično pošteno, da v isti rang počimo osebne dogodke od 115 tisoč tolarjev do 150 tisoč to- larjev in jih obremenimo z ne- kim odstotkom. Predlog social- demokratov je, da se ta razmerja postavijo drugače in obstoječega zakona ne podpiramo. Naslednji zakon govori o davkih od motor- nih vozil in z ekološkim davkom nima zveze, saj obdavčujemo nova vozila. Vlada je med tem časom že opravila podražitve in vse to je bilo potrebno narediti že prej, to pa ni v skladu z njeno "zgodbo o uspehu". Teh zakonov je v gospodarskem paketu še ne- kaj, nekatere med njimi bomo socialdemokrati tudi podprli." Pripravila: Tatjana Mohorko Franc Pukšič Prvi stebri mostu že vidni Gradnja novega ptujskega Mostu za pešce zadnje dni že vidno napreduje. Gradbeni- kom je v pomoč lepo vreme, sicer pa morajo pohiteti, saj iniajo po pogodbi za do- končanje del na voljo le še dva meseca. Tudi linija in oblika novega pešmostu sta "^sebolj vidni. Gradbeniki so do sedaj zbetonirali že dva prečna armiranobetonska stebra, ki segata globoko pod dravsko gladino in iz Drave od daleč vidno štrlita v zrak. ^ponedeljek so pričeli beto- ^irati že tretji armiranobe- tonski steber, na obeh ^rezinah pa pridno betonira- Jo tudi temelje in osnove za 'dovozno cesto. -OM Gradbišče novega ptujskega mostu za pešce že daje jasnejšo sliko o njegovi obliki. Foto: M. Ozmec PTUJ / SEMINAR ZA UČITEUE TEHNIKE IN FIZIKE Oprema v Šolskem ientru tudi za osnovne šole Poklicna in tehniška elektro šola iz Ptuja je organizirala se- minar za osnovnošolske učitel- je tehniškega pouka in fizike. Nudili so jim teoretični pouk, delo z računalnikom in prak- tično sestavo tiskanega vezja, ki uravnava delovanje avtomo- bilske utripalke. Namen semi- narja je bil spoznati učitelje os- novnih šol z opremo in možnostmi Šolskega centra, predvsem novo opremljene učilnice za praktični pouk in la- boratorijske vaje. Šolski center namerava namreč v bodoče ponuditi svojo opremo in mate- rial tudi osnovnim šolam na območju bivše ptujske občine. Seminar so vodili srednješolski učitelji praktičnega pouka Mar- jan Žargi, Darko Šeruga, Miran Meznarič in Franc Lozinšek, osnovnošolski učitelji pa so ob koncu povedali, da so bili s se- minarjem zadovoljni, ker je izpolnil njihova pričakovanja, in da želijo, da bi Šolski center or- ganiziral podobne seminarje tudi v bodoče. Ravnatelj Po- klicne in tehniške elektro šole Rajko Fajt je povedal, da bo šola v bodoče prilagodila vsebino seminarjev osnov- nošolskemu učnemu progra- mu. MZ DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ, Aškerčeva 9 • v sredo, 21. maja, ob 6. uri (odhod): enodnevni izlet Poso- telje, Dolenjska, Bela Krajina. # V petek, 23. maja, ob 15. uri: meddruštveno tekmovanje ribičev - ribnik v Rogoznici. • Vsak delavnik od 13. do 18. ure: Terme Ptuj, kopanje za člane DU Ptuj s 30 % popustom. 14 - PO NAŠIH KRAJIH 15. MAJ 1997 - tednik DORNAVA / PREBIVALCI SO SE NAVELIČALI ČAKANJA Potrebuieio voihviH^ c^fe, telefon denarja pa ni! Skoraj vse občine na območju bivše ptujske občine se srečujejo s podobnimi težavami na področju izboljšanja ko- munalne infrastrukture. Nekatere med njimi so vendarle imele še nekaj sreče ali so hitro reagirale in prišle do telefo- na, vodovoda in cest že v prešnji občinski ureditvi ali pa takoj v novi lokalni samoupravi, ko je v nekaterih resorjih še bilo nekaj sredstev. Tudi v občini Dornava je predvsem na področju bivše kra- jevne skupnosti Polenšak še 150 gospodinjstev brez pitne vode. Kot smo že pisali v Tedniku, mora v Strmcu pri Polenšaku ko- mtmalno podjetje vse leto s pitno vodo oskrbovati tamkajšnja go- spodinjstva. Toda stvari se vendarle premi- kajo na bolje in občina Dornava si je gradnjo vodovoda zastavila kot prioritetno nalogo. Poleg prispevka iz občinskega pro- računa, sredstev iz samoprispev- ka v višini 21 milijonov in pris- pevka za vodnino na tem po- dročju išče tudi nekatere dodatne vire. Vse vasi namreč spadajo med demografsko ogrožena po- dročja. Vendar tem prebivalcem ta oznaka pomeni ogroženost v polnem pomenu besede, saj mo- rajo še vedno velik del sredstev kljub izredno nizkemu socialne- mu statusu dajati sami. Tako so zdaj že podpisali pogodbe, po ka- terih morajo posamezniki samo za vodovod odšteti okrog dva tisoč mark. Primarne vode bodo začeli kmalu graditi, investicija znaša 43 milijonov tolarjev, izva- jalec del pa so Nizke gradnje iz Ptuja. Vendar so prebivalci teh vasi še vedno v negotovem položaju, saj bodo skupaj z občino morali priskrbeti še do- datnih nekaj milijonov, da bo v njihovih gospo^njstvih do- končno pritekla voda. Prav ti prebivalci pa imajo slabe ceste in si želijo , da bi kmalu do- bili asfalt, nimajo telefona in dru- gih dobrin. Podobnih dobrin si želijo tudi njihovi sosedje. Tako so se na občini odločili, da bodo letos po- sodobili lokalne ceste v Ilošaku pri Polenšaku ter v Preradu. Sku- paj z gradbenimi odbori so pri- pravili pogodbe, po katerih naj bi zraven občine delo sofinancirali tudi prebivalci. Izbrali so izvajal- ca, to naj bi bil Tampon iz Ptuja, vendar se isti gradbeni odbor, ki je sodeloval pri odpiranju pogodb za sprejemanju izvajalcev, na zadnjem sestanku ni povsem strinjal s tem izvajalcem. Seveda se najbolj zatiko okrog tega, kaj naj bi vsebovala pogodba z izva- jalcem. Tudi v dolgem in vročem pogovoru predstavnikov gradbe- nega odbora in občinskega vodst- va tega niso razčistili. Na koncu so nekateri člani gradbenega od- bora za modernizacijo ceste na Ilošaku celo predlagali, da ceste ne bi gradili. Seveda se ob tem pojavlja vprašanje, ali so prebivalci že tako nepotrpežljivi, da če se z iz- gradnjo ne bo začelo takoj, je bol- je, da se nikoli ne začne, ali pa je v ozadju še kaj tretjega. Dejstvo pa je, da je občinski proračtm omejen, in tudi če so potrebe še tako velike in nujne, ne dovolju- je, da bi s proračtmskimi sredstvi posodobili življenje občanov. M. Slodnjak TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki ponovno o raidnditvi v torek, 13. maja, so se svetniki občinskega sveta občine Destmik - Trnovska vas zbrali na 6. izredni seji s samo eno točko dnevnega reda: o razdružitvi sedanje občine. Po daljši razpravi so sprejeli predlog zahteve za razdružitev občine Destmik - Trnovska vas v tri nove: občino Destmik, občino Tmovska vas in občino Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Predlog je pripravila posebna komisija pri občinskem sve- tiL V razpravi je KS Tmovska vas še dopolnila zahtevo za razdružitev s podatki o finančnih poka- zateljih. Zahtevo bodo še v tem tednu posldi na ministrstvo za lokalno samoupravo, vanjo pa so za- pisali argumente za razdružitev in utemeljitve iz- polnjevanja pogojev za samostojne občine vseh treh krajevnih skupnosti. O sklepih pogajanj ljudske iniciative z županom občine Francem PukšiČem in o financiranju ure- ditve sedeža občine v Trnovski vasi pa bodo raz- pravljali na naslednji redni seji. Zmago Šalamun SLOVENSKA BISTRICA / PRVA OBLETNICA ZGODOVIN- SKEGA DRUŠTVA Iskati resniw o prete^ klasti in /o nzlašiti Zgodovinar ne sme ničesar zamolčati, pa če mu prija ali ne, rad pove prof. dr. Jože Koropec na številnih predavanjih, ka- mor ga vabijo bodisi krajani posameznih krajev, ki želijo ne- kaj več izvedeti o svoji preteklosti, bodisi zgodovinsko društvo v Slovenski Bistrici, ki je v teh dneh staro eno leto. Njihov moto je, da je naloga zgodovine iskati resnico o prete- klosti in jo predstaviti sedanjemu rodu. Zal pa se je marsikaj iz daljne pa tudi bližnje preteklosti izgubilo za vedno. Ob svoji ustanovitvi so pri Zgo- dovinskem dmštvu Slovenska Bi- strica uvrstili med prednostne naloge širjenje znanja o lokalni zgodovini. Kljub dvema zajetni- ma bistriškima zbornikoma, kjer je zapisano veliko podatkov iz zgodovine občine, pa je še vedno nekaj tem, ki jih je vredno razi- skati. Mnogo jih na novo odpira prav prof dr. Jože Koropec, ki neutrudno brska po starih arhi- vih, največ v Gradcu, kamor so ti kraji v času avstrijskega cesarstva upravno sodili. Tako je bilo eno takšnih predavanj zadnjo april- sko nedeljo na Prihovi, ki je zara- di pomanjkanja ustreznega pros- tora potekalo kar v župni cerkvi in ta je bila ob tej priložnosti pol- na. Veliko zanimivega so izvedeli krajani na tem predavanju, na koncu pa seveda bili nadvse rado- vedni in predavatelja spraševali tudi o zanimivostih manjših kra- jev, kjer bodisi živijo ali pa imajo tam svoje korenine. V zgodovinskem društvu pa pri- pravljajo tudi druge aktivnosti. Tako so v soboto, 10. maja, orga- nizirali ekskurzijo po nižinskem delu občine, kjer so spoznavali krajevno zgodovino in kultur- nozgodovinske spomenike. Eks- kiu-zijo je vodil Ferdo Šerbelj, kustos Narodne galerije v Ljubljani, sicer pa Bistričan. Udeleženci so obiskali Spodnjo Polskavo, Črešnjevec, Ptujsko Goro, grad Štatenberg, Makole ter samostanski kompleks Stude- nice. Za letošnjo poletje in jesen ima- jo pri Zgodovinskem društvu v načrtu še nekaj podobnih akcij. Na Ančnikovem gradišču, kjer že nekaj let potekajo arheološka iz- kopavanja, bo predavala arheolo- ginja Mira Strmčnik, ki vodi iz- kopavanja. V načrtu imajo še obisk Keblja, njegovih dveh gra- dov in temeljit zgodovinski pre- rez, za kar bodo ponovno zaprosi- li dr. Jožeta Koropca. Podobno predavanje načrtujejo za jesen na Crešnjevcu. V načrtu imajo še ne- kaj izletov: tako se bodo napotili na avstrijsko Koroško, v Prago in še kam. Medtem pa že pridno zbi- rajo gradivo za nov bistriški zbor- nik ter razne druge dokumente, ki bodo služili raziskovanju lo- kalne zgodovine. Vida Topolovec Eno izmed predavanj prof. dr. Jožeta Koropca, kijih organizira Zgodovinsko društvo Slovenska Bistrica. Posnetek je narejen ob predavanju v prihovski cerkvi. Foto: VT PTUJ / UREJANJE MESTNEGA VINOGRADA Tokrat opora za trse v ptujskem mestnem vino- gradu na grajskem hribu je bil 9. maj delovni dan. Po- tem ko so prejšnji petek pos- tavili lesene stebre, so že od jutranjih ur napenjali žico,. Na 120 nosilnih stebrov soje napeli okoli 5 tisoč metrov. Pri delu so se dijakom ptuj- ske kmetijske šole, ki sta jih vodila mentorica Ana Jaga- rinec in Andrej Rebemišek iz svetovalne službe Ob- dravskega zavoda za veteri- narstvo in živinorejo Ptuj, občasno pridružili svetnild mestnega sveta in predstav- niki mestne občine. Sicer pa je mestni vinograd po bese- dah Rebemiška v dobri kon- diciji, zasaditev je dobro uspela. 450 trsov renskega rizlinga naj bi prvi pridelek dalo prihodnje leto. Po oce- ni ga bo okoli 300 litrov. Prav tako uspešno potekajo pred- videna letošnja dela v mestnem vi- nogradu. Po opori bodo prišla na vrsto vrata, ki vodijo v vinograd, člani projektne skupine, ki je oskrbnik vinograda, pa si tudi želi- jo, da bi letos lu-edili še škarpo. Prihodnje leto pa bodo po vsej ver- jetnosti mestni vinograd razširili. Prostor namreč dopušča zasaditev okrog tisoč trsov. MG Dijaki 3. letnika ptujske kmetijske šole so v petek v mestnem vi- nogradu napenjali žico. Foto: Kosi omd so lisaK m pisan o tUmoHnOi Potem ko smo si lahko že pred leti v kinu ogledali risanko 101 dalmatinec, smo se pred tednom zabavali še v filmski izvedbi istoimenske zgodbe. V ptujskem Mestnem kinu je bil film na ogled 10 dni, v rednih predstavah si ga je ogledalo 800 gledal- cev, največ obiska pa je bilo na petih šolskih predstavah. Poučnega in hkrati zabavne^ filma so se zagotovo najbolj veseli- li otroci, ki so lahko nekaj dni pred ogledom risali in pisali o družini dalmatincev. Otroška prodajalna Pikapolonica je namreč s pomočjo otroške radijske oddaje Za male in velike otroke povabila k sodelo- vanju in ustvarjanju na temo film- ske zgodbe o dalmatincih vse šole na Ptujskem. Odziv je bil najboljši med ptujskimi osnovnošolci in na naslov Pikapolonice je prišel velik kup prekrasnih otroških izdelkov 17 osnovnošolskih oddelkov, zato je bila odločitev o najboljšem zelo težka. Skoraj polovica razredov iz različnih šol se je odpravila na og- led filma, dmgi pa so za ustvaii^- nost in izvimost prejeli praktične nagrade in povabilo na nova sode- lovanja ob novi priložnosti. Fotozapis: T. Mohorko Nagrajeni 2. a razred OŠ Olge Meglic z učiteljico Natalijo je izdelal verigo dalmatincev. VURBERK / PRED VSAKOLETNIM FESTIVALOM AvdUlja v Koreni s poletnim obdobjem, do njega pa ni več daleč, se v naši deželi začno najrazličnejše prireditve pod milim nebom in sedaj že tra- dicionalni festivali narodnoza- bavne glasbe. Teh k sreči ni veli- ko, a dovolj, da so postali po- memben vzgojni dejavnik pri razvoju te zvrsti glasbe in hkrati njen temeljit selektor. Prva taka večja prireditev, ki se leto za letom zvrsti v juniju, je Vurberški festival. In tako bo tu^ letos v soboto, 21. junija. Na raz- pis, ki ga je že v zgodnjih spomla- danskih mesecih objavil priredi- telj, Turistično društvo Vtu-berk v soorganizaciji z Radiem Maribor in Glasbeno agencijo Videoton, se je na tokramo prireditev priglasilo kar 28 ansamblov iz vseh koncev Slovenije. Pravijo, da doslej še ni- koli tohko! A vseh seveda ni mogoče sprejeti. Prednost so imeli tisti, ki so se doslej že potrdili ali na ptujskem festivalu, na prejšnjih vurberških ali v Števerjanu. Nekaj ansamblov pa so morali zavrniti že ob sami priglasitvi, ker niso iz- poljnjevali razpisnih pogojev. Za začetnike ali doslej festivalsko še neuveljavljene asnsamble pa so v petek, 9. maja, v dvorani v Koreni pripravili javno avdicijo. Pred po- sebno avdicijsko komisijo, sestavl- jali so jo Boris Rošker (Radio Ma- ribor), Jože Btirnik (harmonikar in skladatelj domačih viž). Tone Horvat (Glasbena šola Ptuj) in Ivo Ciani (^dio Ptuj), se je zvrstilo sedem ansamblov, ki so si s po dvema melodijama prizadevali kar najbolje predstaviti svoje izvajal- ske zmo^jivosti. Ob koncu si je komisija bila docela edina, da današnjim festivalskim kriterijem zadoščajo le šti^e kandidati, in si- cer: Vasovalci iz Semiča, Monika in Alenka s prijatelji iz Maribora, Show band Klobuk iz Maribora ter družinski Trio Pogladič (oče, sin in hčerka!) iz Vojnika. Njim pa se bodo na junijski prireditvi pri- dnižili še: ansambel Braneta Klavžarja iz Velenja, Brodniki iz Senovega, Cvet iz Radeč, Vigred iz Laškega, Zarja iz Tržiča, Rogla iz Slovenskih Konjic, Fraj kinc- lerji iz Maribora, Vesele Štajerke iz Oplomice, Štajerski baroni iz Starš, ansambel Dan in noč iz Ve- lenja in ansambel Tonija Sotoška iz Kršk^a. Skupaj torej pemajst imenimih narodnozabavnih an- samblov, samih frajtonerskih triev z večglasnim petjem (vtu-berški festiv^ goji prav to zvrst), ki bodo zagotovo tudi tokrat privabili na dvorišče tamkajšnje graščine množico navdušenih p)oslušalcev. /C KIDRIČEVO / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Man/Še karovske spretnetnbe Svemiki občine Kidričevo so na 8. izredni seji mintili torek, 6. maja, po krajši razpravi soglašali z ustanovitvijo nove lekamiške eno- te v občini Gorišnica, soglašali so tudi s prodajo nepremičnin v občinah Videm in Gorišnica, strinjali so se s spremembami od- loka o gospodarskih javnih službah ter s sprememi in dopol- nitvami odloka o dejavnosti in po- ljih za opravljanje gospodarskih javnih služb, pri čemer so sklenili, da bodo s podedelitvijo koncesije še počakali. Imenovali so 5-član- sko komisijo za proslave in prire- ditve ter 5-člansko komisijo za varstvo potrošnikov. Na predlog komisije za mandat- na vprašanj^ volitve in imenovan- ja so opravili zamenjavo predsed- nika in člana odbora za gospodar- sko infrastrukturo ter nadomestne volitve za člana krajevnega odbora Kidričevo. Ob koncu so sprejeli še pismo o nameri o sodelovanju pri prizadevanjih za ustanovitev gim- nazije v Slovenski Bistrici. -OM f ednik - 15. MAJ 1997 PO NAŠIH KRAJIH -15 ORMOŽ / NA OBISKU PRI POLICAJIH precfsfinrl/amo vod/e pollcl/sIrili okolišev pred časom je policija reorganizirala svoje delo. Koman- dir Pt>licijske postaje Ormož Darko Najvirt je dejal, da 0$no>na oblika delovanja policijske postaje temelji na pokrivanju prostora, ki je je razdeljen v štiri policijske okoliše. V vsakem okolišu deluje vocya okoliša: v Ormožu je to Mi^a Novak, pri Sv. Tomažu Ivan Šincek, v Ivanjkov- eih Danilo Voršič in v Središču ob Dravi Miran Čagran. * Gospod Najvirt, kakšno je delo vodij policijskih okolišev? - Njihovo delo je pretežno pre- ventivne narave in si je v vseh okoliših zelo podobno. Gre za manifestiranje policijskega dela navzven, za približevanje lju- dem na terenu, navezavo čim boljših stikov in sodelovanje. Želimo si pridobiti zaupanje ljudi, to pa je mogoče le s stro- kovnim in korektnim odnosom pri delu. Vodja okoliša naj ne bi opravljal represivnih in drugih nalog. Seveda lahko opravlja tudi vse druge nujne naloge na terenu, še posebej če je kdo ogrožen. Pomembno pa je tudi to, da se vodje okolišev ustalijo na svojem terenu in da ne bo tako hitrih kadrovskih spre- memb, kot je bil to običaj v pre- teklosti. * Imate več policijskih pi- sarn? - Predvidena je le policijska pisarna pri Sv. Tomažu, ki je največji izmed okolišev. Če bi krajevna skupnost izrazila po- trebo in bi bila pripravljena za- gotoviti ustrezne pogoje in pros- tore za delo, se lahko zelo hitro prilagodimo njihovim željam. Pred leti je bil oddelek pri Tomažu, Miklavžu in v Sre- dišču ob Dravi, pa tak način dela nekako ni zaživel. Območje policijske postaje Ormož je tako strnjeno in pri naši današnji opremljenosti ni posebne potre- be, da bi uradovali na več mes- tih. * Kakšna je specifika ormoškega terena? - Posebnost je državna meja, ki poteka na ormoškem, središkem in delu tomaževskega okoliša v dolžini 42 kilometrov. Na naši policijski postaji je zaposlenih 38 ljudi, ki pa delajo tudi na meddržavnem mejnem preho- du. Veliko naporov vlagamo v zagotavljanje varnosti državne meje in preprečevanje ilegalnih prestopov. Naša policijska pos- taja je ena redkih, ki je po delit- vi občin ostala v enakih mejah kot prej in se sklada z občinski- mi mejami. To naše delo precej olajša. Meje okolišev pa se ne skladajo z mejami krajevnih skupnosti. Nekdanji varnostni okoliši so zajemali območje ene krajevne skupnosti. * Na koga naj se torej obračajo občani s svojimi težavami? - S kakšnimi težavami, ki ne zahtevajo takojšnje operativne obdelave, torej za nasvet ali kakšen problem, ki jih moti že dalj časa, se lahko občani obračajo neposredno na vodje okolišev. Če pa je potrebno ukrepati takoj, potem pa naj ni- kar ne oklevajo, ampak za inter- vencijo pokličejo telefonsko šte- vilko 113. Oglasil se jim bo ko- munikacijsko-operativni center v Mariboru, ki razpolaga z vse- mi patruljami na našem območju, zato lahko pošlje na kraj intervencije tisto vozilo, ki je najbližje. * Se vam zdi, da so okoliši zaživeli, da ljudje poznajo vod- je svojih okolišev? - Naši kraji so takšni, da se ljudje med seboj poznajo. Toli- ko bolj poznajo tudi policiste, ki delujejo na njihovem območju. * Kakšna je prometna in dru- ga varnost na našem območju? Pri nas prevladujejo predvsem premoženjski delikti - vlomi, tatvine, guljufije. V pri- merjavi z lanskim letom smo za- beležili manjši porast kaznivih dejanj, visok pa je tudi procent raziskanih primerov. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo imeli tri primere mladoletniške kriminalitete, lani pa niti enega. Uspešni smo tudi pri zatiranju ilegalnega spravljanja ljudi čez mejo. Letos smo prestregli že štiri tovrstne kanale, zoper tri vodiče pa je bila podana ovadba. Na meji je bilo prijetih okrog 80 tujcev. Podatki o prometni var- nosti so podobni kot lani. Naj- pogostejši vzroki nesreč so hi- trost, nepravilna stran vožnje, prehitevanje, pogosto v kombi- naciji z alkoholom, ne gre pa spregledati varnostnega pasu. Pri naših akcijah dajejmo pou- darek predvsem kršitvam, ki so povezane z vzroki prometnih nesreč. Pred počitnicami pa bi radi pripravili še dan odprtih vrat policijske postaje, da bi se lahko čim večje število ljudi sez- nanilo z našim delom. vk Ivan Šincek, vodja policij- skega okoliša Sv. Tomaž Mitja Novak, vodja policij- skega okoliša Ormož Danilo Voršič, vodja policij- skega okoliša Ivanjkovci Miran Čagran, vodja policij- skega okoliša Središče ob Dravi KDO JE KRIV, DA SE NE GRADI TELO' VADNICA V IVANJKOVCIH v Tedniku 8. maja je župan občine Ormož na postavljeno vprašanje ^lede gradnje telovad- nice pri OS Ivanjkovci povedal tudi naslednje: "Sumil sem, da odločitev občinskega sveta ni zakonita, in moj sum je potrjen. Proračunska inšpekcija Mi- nistrstva za finance je že konec marca svetovala, da se razpis po- novi. Pred minulo sejo občin- skega sveta smo prejeli tudi izvleček zapisnika, ki je sicer nosil oznako strogo zaupno in je v njem ta ugotovitev ponovlje- na. S stanjem sem seznanil svet- nike in predsednika sveta, ven- dar ta ni želel uvrstiti ponovne- ga razpisa za oddajo del na dnevni red..." Za osvežitev spomina naj bral- ce spomnim, da je ormoški občinski svet izbral izvajalca za gradnjo telovadnice na 6. izred- ni seji že 28. avgusta 1996. Ko- misija za odpiranje ponudb, ki io je imenoval sam župan, je v ožji izbor občinskemu svetu predlagala tri podjetja, in sicer: Gradbeno podjetje Ptuj, PGP Ljutomer in Gradbenik Lenda- va. Na seji OS pa je bil podan še dodaten predlog, naj se v ožji iz- t>or uvrsti tudi domače podjetje Ecoenergetika. Večina svetni- kov (19) se je odločila prav za predlog, podan na sami seji, in 'zbrala Ecoenergetiko. Sam in še dva svetnika smo glasovali za Gradbeno podjetje Ptuj, trije svetniki pa so glaso- vali za PGP Ljutomer. Zaradi pritožbe Gradbenega podjetja Ptuj in PGP Ljutomer je občin- ski svet 2. oktobra 1996 obrav- naval zahtevo Ministrstva za fi- nance za ponovno proučitev I svoje odločitve. Ker je komisija, ki jo je imenoval, kot že rečeno, sam župan, ugotovila, da je pos- i topek v zvezi z izbiro izvajalca ' potekal v skladu z določili ! Odredbe o postopku za izvajan- I je javnega razpisa (UL RS, št. I 28/93 in 19/94), je OS svojo prvotno odločitev še enkrat j potrdil in ponovno sklenil, da gradnjo telovadnice v Ivanjkov- 1 cih opravi podjetje Ecoenergeti- j ka, ki je resda bilo med vsemi I ponudniki najdražje, res pa je I tudi, da je PGP Ljutomer zahte- 1 val za fiksno ceno 30 % avans, ki ga občina po zakonu ne more dati, ceni Gradbenega podjetja I Ptuj, ki pa je od vseh izstopala, pa OS zaradi slabih tovrstnih izkušenj, ko je bilo edino merilo izbora cena, ni verjel. Obraz- loženo odločitev je OS poslal Ministrstvu za finance, pre- pričan, da je s tem postopek gle- de pritožbe končan in da bo župan podpisal gradbeno po- godbo. Zupanov sum, da je bila odločitev nezakonita, pa je, kot sam pravi, sedaj potrjen v ne- kakšnem izvlečku zapisnika, ki je strogo zaupne narave in torej na razpolago samo njemu. Župana javno sprašujem, od kdaj so zapisniki inšpektorjev strogo zaupne narave. Sprašujem ga, ali niso člani OS funkcionarji in tako kot on upravičeni izvedeti vsebine zaupnih dokumentov. Župana tudi javno sprašujem, kako naj OS razveljavi svojo prvotno odločitev, če pa ne ve, kaj je bilo v postopku izbire narobe. Sprašujem ga, kako more na podlagi suma in tajnega doku- menta, ki ga javnost ne pozna, javno govoriti o nezakonitem delu OS. Tudi sam župana su- mim glede nekaterih njegovih odločitev, pa vendar ga ne mo- rem na podlagi nekakšnega taj- nega dokumenta, dostopnega samo meni, javno obsoditi. Takšen način dela je lasten diktaturam, ne pa parlamentar- nim demokracijam. Trditev župana, da nisem ho- tel ponovnega javnega razpisa uvrstiti na dnevni red seje OS, je čista laž in jo je kot takšno za- pisala tudi novinarka Tednika, čeprav pokriva delo OS in poz- na proceduro predlaganja dnev- nega reda. Dejstvo je, da je župan šele sedaj predlagal, da se razprava o ponovnem razpisu uvrsti na dnevni red in bo uvrščena na 27. sejo. Edina resnica, zakaj se ne gra- di ivanjkovska telovadnica, je v tem, da župan noče podpisati gradbene pogodbe z domačimi izvajalci, pač pa hoče verjetno zaradi lastnih interesov, da to delo opravijo podjetja iz drugih občin. Resnica je pa tudi, da ta- krat, ko smo izbirali izvajalca, tudi denarja ni bilo dovolj. Njegovo podtikanje lastnega neuspeha občinskemu svetu je čista manipulacija z javnostjo in še enkrat povem, debela laž. Si- cer pa saj župan Vili Trofenik najbrž pozna tisti slovenski rek, ki pravi: "Kdor laže, /.../ ta v pe- kel pade." Predsednik OS Ormož Alojz Sok PRAVNI NASVETI / PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Novi zakon o kmetijskih zemljišah 3. nadaljevanje 0 Kdaj se zaščitena kmetija sme deliti s pravnimi posli med živimi O zaščiteni kmetiji, njenih dedičih itd,, kar ureja zakon o dedovanju kmetijskih gospodar- stev (Ur. list RS, št. 70/95), se lahko bralci, ki jih to zanima, poučijo iz mojih člankov v Tedniku št. 32 - 35 iz 1. 1996 pod naslovom "Kmetijska zemljišča so pod posebnim družbenim varst- vom". Zaradi preprečitve delitve zaščitenih kmetij s pravnimi posli med živimi je v 18. čl. ZKZ določeno, da se zaščitena kmetija ne sme deliti, razen v naslednjih primerih: - če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije oziroma če se odtujijo zemljišča, ki se jih po prej citiranem zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme naklo- niti z oporoko, oziroma če postanejo lastnina Republike Slovenije oziroma občine; - če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, za- konca ali z njim izenačene osebe, potomca, po- svojenca ali njegovega potomca, tako da zaščite- na kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po zako- nu o dedovanju kmetijskih gospodarstev. # Odobritev pravnih poslov, ki se tičejo pri- dobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji Zadevne določbe sedanjega ZKZ se razlikujejo od določb bivšega ZKZ. Zato bo koristno z določbami o odobritvi zadevnih pravnih poslov, ki se dnevno sklepajo med številnim strankami, biti dobro seznanjen. Kdo odobrava omenjene pravne posle? Odgo- vor najdemo v 19, čl, ZKZ, ki določa, da je pri- dobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in s pravnimi posli za primer smrti na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji možna le z odobritvijo upravne enote, ki izda odločbo, s katero odobri pravni posel po predhodnem mnenju občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija. 0 Kdaj odobritev ni potrebna Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije: - v obliki kmetijsko prostorskoureditvenih operacij; - med zakoncema ali z njima izenačenima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem; - zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odst. 8. čl. ZKZ, o katerem sem že pisal; - če gre za promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v povezavi z zagovitvijo nadomestnih zemljišč skladno z zakonom zaradi gradnje in- frastrukturnih objektov in naprav. Tudi v naštetih primerih pa se je treba obrniti na upravno enoto, da ta v pisni obliki potrdi, da odobritev ni potrebna. % V katerih primerih se odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda ne izda oz. se zadevna vloga zavrne? To se stori v tehle v 3. odst. 19. čl. ZKZ nave- denih primerih: L če niso izpolnjeni pogoji iz 18. čl. ZKZ, ki sem ga obravnaval že zgoraj (gre za delitev zaščitene kmetije); 2. če promet ni potekal po postopku in na način, določen po ZKZ; 3. če ni upoštevan prednostni vrstni red kup- cev po 21. čl. ZKZ; o tem bom še pisal v nadi- jevanju tega članka; 4. če pridobitelj ni usposobljen za kmetijsko proizvodnjo ali je na drug način očitno, da pri- dobitelj ne bo obdeloval pridobljenih zemljišč v smislu 7. čl. ZKZ, o katerem sem že pisal; 5. Če se na zemljišču, ki je bilo urejeno s koma- sacijo, bistveno poslabša dosežena ugodna raz- delitev zemljišč; 6. če bi lahko prišlo do negospodarne razdelit- ve zemljiške posesti; 7. če prodajna cena zemljišča pomembno od- stopa od prodajne vrednosti primerjalnih zemljišč v okolišu. V tem primeru lahko uprav- na enota po uradni dolžnosti začne postopek za ugotovitev primerne cene zemljišča po drugem odstavku 24. čL ZKZ (o tem členu bora pisal v nadaljevanju tega članka); 8. če se pridobivajo kmetijska zemljišča, goz- dovi ali kmetija oziroma njen del in se s tem veča veieposest preko 200 ha primerljive kmetij- ske površine po zakonu o dedovanju kmetijske- ga gospodarstva, vendar ne več kot skupno 600 ha, razen če gre za pridobitev v lastnino Repu- blike Slovenije ali občine; 9. če ima nakup namen preprodaje; 10. če bi bili ogroženi obrambni interesi, kar ugotavlja ministrstvo za obrambo; 11. če bi kmetijska zemljišča pridobila fizična in pravna oseba, ki ga ne potrebuje za opravljan- je kmetijske dejavnosti; 12. če bi pravni posel očitno pripeljal do upo- rabe zemljišča, ki je v nasprotju z njegovo na- membnostjo. Pri čitanju zgoraj navedenega 3. odst. 19. čl., v katerem je zakonodajalec zapisal, da gre za pri- mere, ko se odobritev pravnega posla za pridobi- tev kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda ne izda, se pojavita vprašanji: zakaj zakonodajalec v primerih, navedenih zgoraj pod točkami 4, 5, 7, 12, uporablja besedo "zemljišče" namesto "kmetijsko zemljišče" in ali poleg primera pod točko 8 veljajo še kateri drugi primeri tudi za kmetijo in gozd? Opis nekaterih od zgoraj prikazanih primerov, npr. pod točkami 4, 5, 6, 11, 12, je po mojem mnenju precej splošen in prepušča uslužbencu upravne enote, ki bo konkretni primer reševal,da bo po lastni prosti presoji odločal oz. si pridobil dokaze za primere, kot npr. kdaj je očitno, da pridobitelj ne bo obdeloval pridoblje- nega kmetijskega zemljišča kot dober gospodar (glej točko 4), kdaj gre za bistveno poslabšanje dosežene ugodne razdelitve zemljišč (glej točko 5), kdaj bi lahko prišlo do negospodarne razde- litve zemljiške posesti (glej točko 6), kdaj se kmetijsko zemljišče ne potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti (glej točko 11), kdaj bi pravni posel očitno pripeljal do uporabe zemljišča, ki je v nasprotju z njegovo namemb- nostjo (glej točko 12). 16 - NASVETI 15. MAJ 1997 - tednik Ibfhmrski nmsveti Solmte Vse pogosteje zahajamo na naše vrtove, saj se na njih bohoti- jo različne solate, ki jih v tem času ne manjka. Solato že sto- letja pridelujejo po vsem svetu. Na naših trgih dobimo že kar precej običajnih in manj običajnih sort solate, še večja pa je izbira med semeni. Najbolj je razširjena glavnata so- lata. Pri njej ločimo dve vrsti: le- denko in maslenko. Ledenki pra- vimo tudi hrustljavka in so jo vzgojili v Kaliforniji in je pri nas vse bolj priljubljena. Njeni listi so zraščeni v čvrsto glavo in nimajo veliko okusa, so pa zelo krhki in zato, so zelo primerni za obložene kruhke ali za podlago mesnim so- latam, na primer perutninski ali ribji solati. Sredina ledenke je včasih tudi nekoliko grenka. Čvrsti listi spominjajo na skodeli- ce in prav zaradi tega jih pogosto uporabljamo kot podlago za druge jedi, saj vanje lahko nadevamo tudi omake - seveda v njih ponu- dimo hladne omake. Izraz maslenka pa uporabljamo za celo vrsto solat, ki imajo mehke, nežne liste in skoraj mas- len okus. Ta vrsta solate ima manjšo glavo, je nežnejša in ohlapnejša kakor ledenkina glava. Notranji del oziroma sredina mas- lenke je skoraj brez okusa, tipičen okus ji dajejo zunanji listi. Dobro se ujema z drugimi zelenimi sola- tami, ki imajo rahlo grenak okus. Na naših trgih vse pogosteje srečamo tudi rimsko solato. To je različica glavna te solate z lopatas- timi listi, ki so izrazito pokončni. Pravijo ji tudi vezanka ali kosov- ka, saj je njena prvotna domovina grški otok Kos. Okus rimske sola- te se izrazito dopolnjuje z blagim okusom sardel in parmezana. Iz skupine berivk pogosto seje- mo hrastovko, ki je dokaj nova vrsta solate, nima čvrste glave in raste v šopih, kar ima to prednost, da lahko vsakič, ko jo nabiramo, poberemo le toliko listov, kot jih potrebujemo, ne da bi poškodova- li rastlino. Listi rjavordečkastih sort poživijo mešane listnate sola- te. Za to vrsto solate je značilno tudi to, da je veliko primernejša za kuhanje, kot že prej omenjene so- late. Solato najpogosteje ponudimo zraven mesnih jedi s prilogo ali prikuho, če pa jo pripravimo ne- koliko izdatnejše, je lahko samos- tojna jed. Če jo ponudimo ob glavni jedi, jo začinimo z osnovnimi začimba- mi. To so: voda, olje, kis in sol. Če te sestavine med sabo pomešamo, dobimo osnovni solatni preliv. Sol in kis vplivata na okus solate, olje pa prispeva k temu, da se osnovne solatne sestavine primejo na solatni list. Če ste uporabili pri osnovnem solatnem prelivu nekaj kapljic bučnega olja, to prav tako vpliva na okus. Belo in bučno olje pa lahko zamenjate tudi z oliv- nim, ki prav tako doda solati svojstven okus. Osnovni solatni preliv lahko obogatimo še s se- sekljanim česnom ali sesekljano čebulo; čebulo dodajamo bolj plo- dovkam, kot so paradižnik in pa- prika. Solato lahko ponudimo tudi z omako vinegrette. To pripravimo tako, da osnovnemu solatnemu prelivu dodamo naribano trdo ku- hano jajce, fmo sesekljano čebulo in česen ter petršilj in drobnjak. Vse pogosteje zelene solate pri- pravljamo s kislo smetano. To pri- pravimo tako, da smetano nekoli- ko razrečimo s kisom in vodo, začinimo s soljo in poprom, preli- jemo čez solato, narahlo pre- mešamo in takoj ponudimo. Za pripravljanje zelenih solat se uveljavlja vedno več novih recep- tov. Na primer ameriška šefova solata se pripravi z gnjatjo, pu- ran jim mesom in sirom. Vse sesta- vine narežemo na zelo tanke tra- kove in jih pomešamo med zeleno solato. Del dodatkov lahko potre- semo po vrhu kot okras ter preli- jemo z enim izmed solatnih preli- vov. Nekoliko trše solate prelijemo tudi s toplimi prelivi, na primer prepraženo slanino, zaseko s kislo smetano in podobno. Po sveži so- lati lahko potresemo tudi pre- pražena gosja ali piščančja jetra. Na solate lahko naribamo vse vrste pikantnih in manj pikant- nih sirov. Obogatimo jo lahko tudi s kuhanim in na tanke rezan- ce narezanim telečjim priželjcem. Če pa ji dodamo orehe in prelije- mo z malinovim kisom, pa dobi- mo že pravo posebnost. Se veliko bolj vsestransko upo- rabne solate so plodovke. O teh pa boste slišali, ko bodo krasile naše vrtove. Če torej vaši najmlajši in tudi nekoliko večji solate ne obožujejo preveč, jo poskusite pripraviti ne- koliko dru- gace. ^^^ Nada Pignar, ^T^i učiteljica -kuharstva Krvodajalci 28. april: Zdenko Šilak, Jadranska 11. 29. april: Igor Pučko, Žerovinc112; Vtado Rožman, Markovci 9; Jožica Unuk, Kraigherjeva 18, Ruj; Robert Filipič, Sakušak 74; Zdravko Fijačko, Založje bb, Višnjica; Roman Re- sman, Kraigherjeva 3, Ruj; Irena Pauko, Rimska ploščad 21, Ruj; An- ton Peklar, Borovci 32/a; Zvonko Žibrat, Volkmerjeva 5, Ptuj; Miran Žgeč, Žamenci 4; Srečko Bezjak, Ločič 27;_ Anton Arnečič, Cirkulane 89; Ivan Stmci, Sedlašek 94; Anton Visinski, Brstje 34; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Lukvik Kuronja, Ul. 25. maja 4, Ruj; Anton Teskač, Zg. Gruškovje 45; Milica Bojič, Jadran- ska 15, Ruj; Marija Kokot, Hrasto- vec 24/a; Srečko Lah, UI.B.KrajglTer- ja 21, Kidričevo: Marija Zamuda, Gorišnica 155; Jože Rorjanič, Strelci 9; Ivan Markovič, Mlinska c. 11, Ruj; Franček Ljubeč, Zagojiči 27; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Janez Janžel, Zabovci 11; Franc Mihelač, Vokmerieva 5, Ruj; Peter Petek, Sta- rošince 5; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Janez Venta, Cvet- kovci 67; Robert Kotnik, Ješenca 52; Janez Marin, Podgorci 74; Vinko Gorjup, Dragonja vas 12; Andrej Haložan, Slovenja vas 9; Ivan Križanec, Gesta v Njiverce 9, Ki- dričevo: Samo Bukovec, Pivola 48; Milan Pihler, Podvinci 24; iztok FridI, Zg. Hajdina 97/a; Branko Matjašič, Stojnci 51; Roman Skuber, Lancova vas 95;_Vlado Pertiač, Mestni Vrti 7; Peter Znidarič, Oupleškt Vrti 16, Spodnji Ouplek; Danilo Borovčak, Mejna c. 30, Ptuj. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 120. NAD Nekateri vidiki spolnosti 4. NAD. - ZDRAVLJENJE SPOLNIH MOTENJ Zdravljenje impotence ali fri- gidnosti poteka s pomočjo psi- hoanalize le tam, kjer to olx)je povzročajo ali vzdržujejo globlji podzavestni konflikti. Tako zdravljenje traja predvidoma eno do dve leti, pri čemer se oz- dravi sedem bolnikov od dese- tih. Večinoma pa se impotenca zdravi s t.i. "vedenjsko terapijo". Njen cilj ni razkriti temeljne podzavestne vzroke, pač pa od- praviti sam simptom. Znane so razne tehnike ve- denjske terapije, večinoma pa je za terapijo impotence potrebno petnajst do trideset razgovorov oz, vaj, pri katerih sodeluje tudi partnerica. Uspeh zdravljenja je seveda odvisen od vrste impo- tence: pri erekcijski impotenci znaša uspeh zdravljenja okoli 80%, pri prezgodnjem izlivu 70% in pri podaljšanem izlivu 50%. Kot prognostično ugodni se štejejo naslednji dejavniki: - akutni in nenadni začetek spolne motnje - težave, ki so se začele šele pred kratkim - odnos do partnerja ni bistve- no moten - primerna želja za zdravljenje - pri bolniku in njegovem part- nerju ni opaziti znakov hujše osebnostne motenosti - partner je pripravljen brez pre^odkov sodelovati pri tera- pi)i Zdravljenje frigidnosti je ne- koliko bolj zapleteno. Večinoma je potrebno, da sodeluje tudi partner, saj je velikokrat vzrok v njem in ne v ženi (npr. prez- godnji izliv, slaba spolna tehni- ka ipd.). Tudi ni redko, da tera- pija načne najprej njiin splošni medsebojni odnos. Če pa se izkaže, da ima frigidnost globlje podzavestne vzroke, je potrebno zdravljenje s psihoanalitično te- rapijo, saj je vedenjska terapija za zdravljenje frigidnosti še pre- malo izdelana. Naslednjič bomo govorili o vplivu načrtovanja rojstev na duševno zdravje. DiiMna selev v stmišini thsevek Kmetijska svetovalna služba in strojni krožek Ormož ter podjetje Futura iz Ljutomera so pred kratkim pripravili de- monstracijo direktne setve koruze v strniščni dosevek brez predhodne obdelave set- vene površine. Prikaza se je udeležilo veliko število kme- tovalcev, ki jih je zanimala ta novost, v goste pa je prišel tudi mag. Marjan Dolenšek, tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije. Vsi tisti, ki so pri- kaz zamudili, pa bodo lahko vse leto spremljali in primer- jali rast koruze, ki je bila na nov način posejana na parce- li ob križišču cest Ormož - Cakovec - Ljutomer ob trans- formatorski razdelilni posta- ji- Mag. Dolenšek je povedal, da gre za poseben način setve koruze v rastlinske ostanke. Njiva je bila lansko leto po spravilu pšenice samo obdelana s prekopalnikom, ni pa bila preorana. Nato je bil po- sejan neprezimni strniščni krmni dosevek, ki ga je mraz uničil; na zemljišču, kjer je potekala demon- stracija, je bila to oljna redkev. Tla so bila pokrita čez vso zimo in zato ni bilo izpiranja dušika. Nato so z enkratnim prehodom setvene površine s traktorjem, ki je imel kombinacijo orodja za minimalno pripravo tal in sejalnice Buffalo, posejali koruzo. Tak način sejanja prihaja iz Amerike, kjer celo na daljše ob- dobje ne orjejo. Uveljavil se je za- radi velike erozije in s tem izgube zemlje, ki sta jo veter in vode odnašala z ogromnih njiv z mono- kulturami. Ameriške izkušnje se počasi prenašajo v Evropo, vendar iz drugih razlogov. V Evropi se je tak način setve priljubil predvsem zaradi zmanjšanja stroškov pride- lave in iz naravovarstvernih razlo- gov. Če je njiva vedno zelena, se preprečuje izpiranje dušika v pod- talnico, kar je posebej pomembno na vodo varstvenih območjih. vk Prijetno vreme je na demonstracijo setve pritegnilo veliko število kmetovalcev. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / * V VRTU # ^ V VRTU ^ # V VRTU ^ # V VRTU # ^ V VRTU # Majski vrt - ogledalo vrtnarja V domačem vrtu ni primernejšega letnega časa za njegovo ustvarjalno snovanje, kot je pomlad. Aprila in maja, ko vrt zasejemo in zasadimo, mu opredelimo namen, z začetnimi opravili pri njegovi negi pa mu že v začetka zagotovimo donosnost, predvsem pa njegov videz. Kasnitev ali za- nemarjenje opravil pri negi in obdelavi vrtnin v začetku vegetacije rastline zavre pri rasti in razvoju in se maščuje vso njihovo vegetacijsko dobo. v SADNEM VRTU so z dežjem po prvomajskih praznikih nastopile ugodne razmere za okužbe s škrlupom. Če nismo pred tem dovolj škropili s kontaktnimi fungicidi, služba za varstvo rastlin priporoča škropljenje s sistemičnimi pripravki, ki imajo poleg preventivnega tudi kurativni učinek. Škropimo lahko z enim izmed naslednjih priprav- kov: 0,013 % scor, 0,15 % topas, 0,25 % pollyram ali 0,03 % rubigan, katerim dodamo še pripravek proti plesni. Maline so v vrtu cenjena sadna vrsta, saj se kot poigrmovnica odlikujejo po svojem estetskem vi- dezu, izvrstnem okusu plodov in zdravilni vred- nosti listov. Kot poigrmovnico jo lahko oblikujemo in upo- rabimo za živo mejo, lepo jo je mogoče vzgajati ob žični opori kot varovalo pred vetrom ali kot ločitveno mejo med zelenjavnim in okrasnim vrtom. Plodovi so sladko-kiselkastega okusa s pre- cejšnjo vsebnostjo vitamina C, suhih in dišavnih snovi. So cenjena surovina za predelavo v soko- ve, džeme, marmelade in koncentrate. Malina ima pomembno mesto v domačem zdravilstvu, saj s svežimi ali posušenimi plodovi in v maju nabranimi listi pripravljamo okusne in zdrave čaje, s katerimi pomagamo zdraviti števil- ne notranje bolezni, prebavne motnje, prehlade, slabokrvnost in podobno. Maline uvrščamo med zgodnejše sadne vrste, njene plodove pri sortah z enkratno letno bratvijo obiramo že junija, sorte pa, ki rodijo letno dva- krat, pa drugič obiramo še septembra in do prvih mrazov. Malina je glede na rastne razmere sorazmerno zahtevna rastlina, saj uspeva le v dobro pognoje- ni in obdelani zemlji. Zemlja mora biti bogata s humusom, okoli grmičev pa vedno brez podrasti in plevela in obdelana. V prvi polovici maja mali- ne po zimski kopi drugič okopljemo in oplevemo ter odstranimo odvečne koreninske poganjke. Malina je velik porabnik dušika za rast, za tvorbo plodov pa porabi precej kalija, zato ob maj- niškem okopavanju nasad dognojimo z rudnin- skim gnojilom nitrofoskalom 15:15:15 po eno pest na tekoči meter vrste. Rast in razvoj maline je za razliko od drugih sadnih vrst v tem, da iz korenin poženejo spom- ladi zelnate rozge, ki do jeseni olesenijo in drugo leto rodijo, nakar se posušijo. Malinovih steblik ne prikrajšujemo, grmiče oblikujemo samo z redčenjem pregostih mladik, kar storimo sredi maja, ter izrezovanjem dvoletnih stebel, kar opra- vimo takoj po končanem obiranju junija ali pri dvakrat rodnih septembra po drugem obiranju. Stebla naj bodo pri grmasti vzgoji 10 do 15 cm vsaksebi, pri vzgoji z enojno žico pa pustinno vzdolž vrste po 8 do 10 stebel na vsak meter. Če bi pustili grme neoplete ali bi s tem opravilom ka- snili, številna stebla zakrnijo in ne dorastejo, za obnovo rastline pa postanejo nesposobna. V ZELENJEVNEM VRTU sprotno skrbimo, da se med zelnatimi okrasnimi cvetnicami in trajni- cami ne razrastejo pleveli. Kaleče plevele je lažje odstraniti kot pa že dorastle, ki so močno vkore- ninjeni. Pleveli okrasnim rastlinam povzroče naj- več škode v začetku vegetacije: gojene rastline zasenčujejo, odvzemajo iz tal rudninsko hrano in talno vlago. Zaradi zgoščenosti se na rastlinah zadržuje rosa, če pa med rastlinami ni zračnosti, se pogosteje pojavljajo rastlinske glivične bolez- ni. Plevele najuspešneje uničujemo ob pogost- nejši in plitvi obdelavi tal. S plitvo obdelavo tal pa poleg uničevanja plevela preprečujemo prena- glo izhlapevanje talne vlage, zaskorjenost tal in povečujemo zračnost tal. Okrasne grmovnice, ki so odcvetele, kot je na primer forsitia, španski bezeg in podobne, obrežemo, da vzpodbudimo rast mladik in cvetni nastavek za naslednje leto. Način in obseg rezi je odvisen od vrste, sorte. starosti in bujnosti okrasnih trajnic. Pri okrasnih rastlinah, ki smo jih hranili v prezi- movališču in smo jih prenesli na prosto, se prav v tem obdobju, ko se zanje pričenja osvežitev in začetek nove vegetacije, nanje naselijo pršice, ki se lahko tako razmnože, da rastlino povsem izčrpajo. Napad pršice opazimo, brž ko listi pos- tajajo bledikave barve, pod listi pa so nako- pičene kolonije tega škodljivca. Uničujemo jih z zeliščnimi zavrelkami ali kemičnimi pripravki. V ZELENJAVNEM VRTU pravkar posejanim ali posajenim vrtninam poskrbimo za stalno vlažnost tal. Padavine so v maju in juniju običajno neenakomerno razporejene, zato sušna obdobja nadomestimo z zalivanjem. Zalivanju vrtnin posvetimo potrebno pozor- nost, da z napačnim ravnanjem na mladih posev- kih ne bi naredili več škode kot pa koristi! - Zalivajmo zmeraj s postano vodo, ki ima to- ploto ozračja. Najprimernejša je za zalivanje za- jeta deževnica. - Ne škropiti po rastlinah s curkom iz vodovo- da, ker je voda pod tlakom, povrhu tega pa še hladna, šok za rastlino. - Zalivajmo raje poredkoma in tedaj obilnejše, tako da zemljo dobro napojimo, izogibamo pa se, da bi pri tem omočili rastlino. Dalj ko se rast- lina ne posuši, večja je možnost okužbe in razvo- ja rastlinskih bolezni. - Zalivajmo v jutranjih urah, ko so rastline ohla- jene. Miran Giušič, ing. agr. tednik - 15. MAJ 1997 OD TOD IN TAM - 25 ORMOŽ / AVANTURA NA VESLA 5 kunulem po Dravi ^a praznik dneva upora proti okupatorju sta se Franc Zlat- nik in Jani Munda iz Frankovcev odpravila na precej zahtevno pot. Z avtomobilom sta se odpeljala do Kamnice, tam pa sta sedla v odprt kanu in odveslala po Dravi vse do Ormoža. Ob reki ju je spremljal Srečko Rajh, ki jima je po- niagal z okrepčili in moralno podporo. Frankovčana že od malih nog živita z Dravo, zadnji dve leti pa sta precej preveslala z doma na- rejenim čolnom. Jani je pred leti tudi tekmoval v kajakaškem spustu in tako spoznal njunega današnjega sponzorja - Športni center Prodnik iz Savinjske do- line. Ta jima je za avanturo po Dravi priskrbel celotno opremo - od čolna do posebne obleke. Morda se vam zdi, da veslanje po Dravi pač ni tako zelo zahtevno. Ampak potem ste pozabili- na elektrarne in na vreme, ki je ves- lača spremljalo konec aprila. Temperatura zraka je znašala 5, temperatura vode pa 2 stopinji Celzija. Vseh osem ur, v katerih sta preveslala okrog 70 kilome- trov, pa ju je spremljal tudi nad- ležen dež. V zaprtem kanuju to ne bi bilo tako moteče, vendar sta se fanta odločila za odprt kanu prav zaradi pridiha avantu- re in vznemirjenja, da ju lahko zalije voda. Čoln sta morala tri- krat potegniti iz vode in ga nosi- ti ob reki, da sta se izognila je- zom. To je bil menda najtežji del popotovanja in je vzel največ časa. Slabo je bilo tudi to, da je bil nivo vode zelo nizek in je Drava tekla zelo počasi. Potem ko je bilo že vse za njima, je Jani povedal: "Z mostov so naju mi- moidoči gledali precej začudeno, sicer pa je bilo veslanje precej monotono. Pri številnih ovin- kih, ki jih napravi Drava, tudi nisva nikoli natančno vedela, kje sva." Od Gorišnice do Ormoža sta porabila še zadnje atome energije, saj sta bila popolnoma izmučena in dehidrirana. Na poti je vsak izgubil tudi okrog 3 kilograme telesne teže. To je bila njuna prva pot, goto- vo pa ne zadnja. Razmišljata že o naslednjem podvigu, najbrž se bosta podala na Muro. vk KIDRIČEVO / MEDOBČINSKO TEKMOVANJE Ka/ veš o prentefv Mestna občina Ptuj in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri MG Ptuj sta v so- delovanju z osnovno šolo Ki- dričevo organizirala in uspešno izvedla medobčinsko tekmo- vanje "Kaj veš o prometu". Nas- topilo je 53 tekmovalcev in tek- movalk iz 11 osnovnih in ene srednje šole (Ekonomske srednje šole Ptuj). Udeleženci tekmovanja so prikazali za- vidljivo stopnjo znanja, ki jim bo vsekakor prišla prav v vsak- danjem življenju. Tekmovanje je imelo tri sklo- pe: teoretični del, kjer so izpoln- jevali vprašalne testne pole za kolo z motorjem, praktičen pri- kaz vožnje po Kidričevem in spretnostno vožnjo na poligonu. Pri tej akciji so sodelovali tudi policisti in predstavniki nekate- rih avtošol. Na koncu tekmovan- ja so najboljši prejeli pokale in priznanja in bogate praktične nagnade, med katerimi so bila tudi tri kolesa. Rezultati - posamezno osnovne šole: 1. Kristjan Lorenčič, OS Grajena, 2. Marko Verdenik, OŠ Kidričevo, 2. Nejc Barovič, OŠ Cirkovce; ekipno: 1. OŠ Cirkov- ce, 2. OŠ Kidričevo, 3. OŠ Ljud- ski vrt; srednje šole: 1. Sašo To- polovec, 2. Mitja Petek, 3. Miha Grdiša. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET / 2. LIGA - VZHOD Orkan - Majolka 5:4 (1:3) Strelci: 0:1 Selak (6), 1:1 Škrinjar (7), 1:2 Ci- glar (23), 1:3 Mohorko (25), 2:3 Pečnik (37), 3:3 Zendzianovsky (39), 4:3 Svetelšek (43), 4:4 Ci- glar (49), 5:4 Zendzianovsky (51). MAJOLKA: Pire, Kokol, Fridauer, Ovčar, Ci- glar, Selak, Bračič, Mohorko, Kozel, Zemljak, Trafela. V 12. krogu so nogometaši Majolke nesrečno izgubili v Slovenskih Konjicah pri drugo- uvrščeni ekipi Orkana. Nekoliko so za to krivi sami, veliko pa tudi glavni sodnik Turk, ki je so- dil nerazumljivo slabo. MAU NOGOMET % Ekonomska šola v finalu Športni zavod in Ekonomska srednja šola iz Ptuja sta bila organizatorja polfinala državnega prvenstva v malem nogometu za srednješolce. V športni dvorani Center je nastopilo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi so zmaga- li učenci ŠC Slovenj Gradec, v drugi pa Ekono- moska srednja šola Ptuj, ki je premagala Srednjo gradbeno šolo iz Maribora s 3:2 in Srednjo stroj- no šolo iz Štor s 4:1. V srečanju za tretje mesto je SŠC Celje premagal srednjo gradbeno šolo iz Maribora z 2:1, v finalu pa so bili boljši Ptujčani, ki so kar z 10:0 ugnali ekipo iz Slovenj Gradca. Vrstni red: 1. ESŠ Ptuj, 2. ŠC Slovenj Gradec, 3, SS Celje, 4. Srednja gradbena šola Maribor. Za najboljšega igralca je bil proglašen Damir Bez- jak, najboljši strelec je bil Damjan Vogrinec - oba iz Ekonomske šole Ptuj, za najboljšega vratarja pa so proglasili Andreja Audo iz Srednje gradbe- ne Šole Maribor. Danilo fOa/nšefc Deief hi mednandnih furmrfev Pobudo za organizacijo mednarodnih šahovskih turnirjev na Ptuju je v drugi polovici osemdesetih let podala mlada generacija ptujskih šahistov. Tekmovalni uspehi in organi- zacijski dosežki ob praznovanju 50-letnice šaha na Ptuju, predvsem pa uspešno organizirano 35. šahovsko prvenstvo Slovenije za člane leta 1985 in 38. šahovsko prvenstvo Slo- venije za članice leta 1986 so bili zadosten razlog, da se je vodstvo Šahovskega društva MIP Ptuj odločilo, da priredi na Ptuju prvi turnir z mednarodno udeležbo in tako omo- goči mla^ generaciji, ki je vedno bolj dozorevala, da se preizkusi v mednarodni areni. Prvi mednarodni šahovski tur- nir na Ptuju je bil od 11. do 20. decembra 1987 v klubu mladih. Na njem je sodelovalo 30 po- vabljenih igralcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu. Med udeleženci turnirja sta bila velemojstra Dragoljub Janoševič in Dragutin Šahovič, mednarod- ni mojstri Ronny Gunawan iz Indonezije, Spiridon Ivanov iz Bulgarije, Štefan Witkowski iz Poljske ter Dragan Paunovič, Branko Filipovič in domačin E^anilo Polajžer, mojstri Fide Zoltan Sarosy iz Madžarske, Sta- nislav Kornasievvicz iz Polske, Štefan Wirius iz Avstrije, Georg Mohr, Miran Zupe, Darko Su- Pančič in domačin Ra4o Brglez. Od domačih igralcev so na tur- nirju nastopili še Janko Bohak, ^Ibin Žganec, Milan Šeruga, Tomaž Žmavc, Boris Žlender in Maks Feguš. Na turnirju je zmagal Marjan Crepan s 7,5 točke, kolikor je do- segel tudi drugouvrščeni Darko Supančič, ki je imel slabši rezul- tat po sistemu Buchholz, tretje in četrto mesto pa sta si delila Ronny Gunawan in Dragan Pau- novič s po 7 točkami. Na nas- lednja mesta so se uvrstili Bran- ko Filipovič, Danilo Polajžer, Georg Mohr in Štefan Witkow- ski s po 6,5 točkami, Dragutin Šahovič, Rumen Kirilov, Gaspar Mathe, Rado Brglez in Branislav Dena s po 6 točkami ter Dragol- jub Janoševič, Zoltan Sarosy, Miran Zupe, Stanislav Korna- sievvicz, Janko Bohak in Danilo Kajnih s 5,5 točkami. Turnir je sodil mednarodni šahovski sodnik Vojin Perovič iz Radovljice. Pozivni turnir po švicarskem sistemu je omogočil, da se je tek- movanja udeležilo sedem članov domačega šahovskega društva, pokazal pa je tudi nekatere sla- bosti in težave pri določanju pa- rov. Norme za višje mednarodne naslove so se zaradi tega zelo težko dosegale. Zaradi slabosti, ugotovljenih pri organizaciji prvega medna- rodnega šahovskega turnirja, se je vodstvo društva odločilo, da naslednji turnir priredi po krožnem sistemu. Drugi mednarodni šahovski turnir na Ptuju z imenom "Ku- rent 89" je bil od 11. do 22. aprila 1989 v današnji poročni dvorani v Mestni hiši. Na njem je sodelo- valo 12 igralcev iz štirih držav. Nastopili so velemojstri Anatoly Vaiser iz Sovjetske zveze, Dušan Rajkovič in Radoslav Simič ter mednarodni mojstri Zdenko Kožul, ki je le nekaj dni pred nastopom na Ptuju osvojil nas- lov prvaka Jugoslavije, Mihail Krasenkov iz Sovjetske zveze, Robert Zysk in Bernt Schneider iz Nemčije, Georg Danner iz Av- strije in domačin Danilo Po- lajžer, mojstra Fide Vojko Men- cinger in Rado Brglez ter moj- strski kandidat Marko Podvršnik. Turnir je bil visoke VIII. kategorije po klasifikaciji Fide s povprečnim ratingom 2427 ter je bilo na njem možno osvojiti najvišje mednarodne naslove. Na turnirju je zasluženo zma- gal Zdenko Kožul s 8,5 točkami pred predstavnikoma takratne Sovjetske zveze Mihailom Kra- senkovom in Anatolijem Vaiser- jem, ki sta dosegla po 8 točk, ter Radoslavom Simičem s 6 točkami. Ostali udeleženci tur- nirja so dosegli manj od polovice možnih točk in to Dušan Rajko- vič, Robert Zysk in Bernt Schneider po 5 točk ter Danilo Polajžer in Georg Danner po 4,5 točke. Za Marka Podvršnika in Vojka Mencingerja, ki sta dose- gla po 4 točke, ter za Rada Brgle- za, ki je dosegel 3,5 točke, je bil turnir nekoliko premočan, dose- gli pa so potrebne mednarodne izkušnje za nadaljnje napredo- vanje. Na turnirju sta mednarodna mojstra Zdenko Kožul in Mihail Krasenkov osvojila naslov šahovskega velemojstra. Med turnirjem je vsakodnevno izhajal turnirski bilten s partija- mi. Precej teh je objavljenih v različnih mednarodnih šahov- skih revijah. Predsednik organi- zacijskega odbora je bil Slavko Brglez. Turnir je ob korektnih igralcih brez problemov sodil mednarod- ni šahovski sodnik Janko Bohak. Nadaljevanje prihodnjič Prvi velemojstrski turnir. Foto: Kosi Zmagovalci prvega mednarodnega turnirja leta 1987. JUDO Piujiani navdušili v Ijublimi Minuli konec tedna je Ljubljana gostila domala vso sloven- sko konkurenco z gosti iz H^aške in Italije na tradicional- nem mednarodnem prvenstvu za pokal Zvonka Runka. Na dvodnevnem prvenstvu je v konkurenci dečkov in mladin- cev nastopilo več kot 200 tekmovalcev. Med dečki je nastopilo osem ptujskih judoistov, ki so znova iz- polnili vsa pričakovanja. Dani Rus (državni prvak) in Majcen Marjan (viceprvak Slovenije), mlada ptujska upa, sta številnim letošnjim medaljam in naslovom dodala še zlato s tega prvenstva. Znova se je potrdil tudi Marko Plajnšek, ki je v kat. do 42 kg v fi- nalni borbi premagal nasprotnika iz bistriškega Impola in prav tako osvojil prvo mesto. Ekipnemu uspehu pa so svoje točke s tretjim mestom dodali Aljaž Frajnkovič (do 55 kg), Aleš Krajnc (do 46 kg) in Primož Potočnik (do 60 kg). V boj za medaljo je posegel tudi Sašo Oblak, a je na koncu dosegel odlično peto mesto. Primož Krajnc je bil tokrat sedmi. Uspeh mlajših klubskih kolegov so z nedeljskim nastopom dopol- nili mladinci. Svojo kvaliteto je znova potrdil Marko Kramberger v absolutni kategoriji, saj je pome- tel z vso konkurenco in si z osvo- jenim prvim mestom priboril do- datne točke, ki ga vodijo v ekipo za letošnje evropsko prvenstvo. Kramberger je pred tedni osvojil tudi izjemno močan turnir v Vollksbrucku v Avstriji, kjer je nastopilo pol evropske konkuren- ce. Izjemni uspehi tega mladega ptujskega judoista v mednarodni areni napovedujejo, da njegov nastop na EP ne bi smel biti vprašljiv. Prvo mesto je v Ljublja- ni osvojil tudi državni prvak De- jan Vogrinec v kat. do 65 kg. V kat. do 65 kg je uspešno nastopil tudi Sebastjan Koletnik, ki je osvojil tretje mesto. Za las ob me- daljo pa je bil Tomaž Marholt v kat. do 71 kg, ki je znova prikazal nekaj odličnih borb. Rus Donald, šele kadet, pa je žal izgubil že v predtekmovanju. Mladi ptujski judoisti so tako iz- jemno uspešno končali bogato tekmovalno sezono. V prihodnjih tednih jih čakajo še izpiti za šol- ske pasove. Mladinsko in člansko ekipo pa čaka še nekaj pomembnih domačih in mednarodnih nasto- pov, mladince pa seveda številne priprave na bližajoče se mladin- sko evropsko prvenstvo. Simon Starček PTUJ / DP MLADIH RIBIČEV Namakali so tudi župani Ob ribniku Ribiške družine Ptuj v Rogoznici je minulo nedeljo, 11. maja, potekalo državno prvenstvo mladincev in pionirjev v lovu rib s plovcem. V konkurenci pionirjev je sodelovalo 27 tekmovalcev ozi- roma 9 ekip. Prvo mesto so si prilovili člani ekipe Trbovlja pred Mursko Soboto in Palomo, 4. mesto pa so dosegli ptujski pionirji. Zmagovalci sektorjev so Marko Muster iz Palome, Boštjan Polone iz Slovenske Bistrice in Ptujčan Miha Petek. V konkurenci mladincev pa je sodelovalo 36 tekmovalcev oziroma 13 ekip, najboljši pa so bili Ptujčani pred Mursko Soboto in Brežicami. Zmagovalci sektorjev so Ptujčan Tomaž Lovrenčič, Pesničan Janja Faj- diga in Murskosobočan Boštjan Ovsenjak. Dan pred tem, v soboto, 10. maja, pa je ob rogozniškem ribniku pote- kalo zanimivo in nevsakdanje prijateljsko srečanje občin Gorišnica in Dornava z ribiškim tekmovanjem. Zanimivo je, da je bil med Gorišničani najboljši ribič župan Slavko Visenjak, ki je ujel 1975 g rib, pred Jožetom Lovrenčičem in Alojzem Ličino. Med Dornavčani pa je največ rib ujel Srečko Arnuš pred Brankom Šenkišem in Jankom Zemljaričem. Tudi dornavski župan Anton Velikonja je bil dokaj uspešen, saj je ujel 675 g rib. •OM 26 - ŠPORT 15. MAJ 1997- tednik ORMOŽ / ČETRTE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE Pogumno so poskušali in Emt^ali v petek so v Ormožu potekale 4. igre specialne olimpiade za podravsko-pomursko regijo. Specialna olimpiada je poseben športno-socialno-kulturni program za osebe z motnjo v duševnem razvoju zmerne in težje stopnje. Namenjena je predvsem druženju in športu ter prijetni zabavi oseb, ki so za nekatere stvari v življenju morda prikrajšane. Kdor pa je videl zavzetost, vztrajnost in neskončno veselje ob prejetih medaljah, pa se je gotovo zamislil tudi nad tem, da nepri- zadeti ljudje, ki takšnih občutkov ne doživljajo pri skoraj nobenem uspehu v življenju več, gotovo veliko zamiijajo in so v življenju tudi za marsikaj prikrajšani. Organizator iger - Društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Ormož - se je izkazalo kot izjemno dober gostitelj in orga- nizator. Gostili so okrog 200 tek- movalcev in 50 spremljevalcev, ki so jim pripravili bogat in slo- vesen kulturni program. Najprej so zadonele fanfare in nastopile mažoretke pihalnega orkestra Ormož, slišali so pevski zbor Okarina pod vodstvom Klavdije Zorjan v spremljavi Metke Žižek, Vojko Havlas v spremljevi Srdana Milovanoviča, nastopila je plesna šola Pandora in skupi- na učencev osnovne šole Stanka Vraza. Gostje so se veselili tudi balona Prlekija in zmajev, ki so v sončnem dopoldnevu prileteli na prizorišče tekmovanj in prinesli zastavo specialne olimpiade. Ob koncu tekmovanj pa so v nebo vzleteli še številni golobi. Pokro- vitelj prireditve je bil ormoški župan Vili Trofenik, ki pa se za- radi zadržanosti prireditve ni udeležil. Pogrešali pa smo podžupana ali katerega predstav- nikov občine, ki bi gostom izra- zil dobrodošlico. Tako si je občinski urad privoščil eno večjih napak v protokolu, saj se niso pojavili na letos najnmožičnejši športni priredit- vi v občini. Generalna sponzorja prireditve sta bila Nova KBM in Sožitje - zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slvoenije. V spremenljivem vremenu z obilico vetra so tekmovalci nas- topili v atletiki - vožnji z invalid- skimi vozički na 25 metrov, teki na 50, 100, 200 in 400 metrov, metu žogice ter skoku v daljavo z mesta. V obeh ormoških telovad- nicah pa so se pomerili še v ele- mentih košarke in namiznem te- nisu. Za primerno organizacijo tekmovanja v toliko disciplinah so pomagali številni prostovoljci. Kljub temu da rezultati niso bili pomembni, je vendar vsak tek- movalec prejel medaljo. Od nje- govega prizadevanja in zmožnos- ti pa je bilo odvisno, kakšne bar- ve je bila. Mednarodno gibanje specialne olimpiade se je začelo na pobudo družine Kennedy leta 1963 z us- tanovitvijo prvega športnega ta- bora, že leta 1968 pa so bile prve športne igre. Doslej se je v giban- je vključilo prek 140 držav vsega sveta z več kot 25 milijoni nasto- pajočih, ki se organizirano in na različnih ravneh ukvarjajo s športom in rekreacijo. Slovenija se je gibanju priključila leta 1990, naši športniki pa so na po- letnih svetovnih igrah specialne olimpiade nastopili prvič julija 1991, le nekaj dni po končani vojni. Na 4. igrah specialne olimpiade v Ormožu je sodelovalo 11 zavo- dov in šol, med katerimi so poleg drugih z našega konca nastopili tekmovalci iz Dornave, osnovne šole dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja, iz Hrastovca - Trat in seveda domačini iz Ormoža. Prihodje leto bodo specialno olimpiado organizirali v Hrastovcu. vk V vožnji z vozičkom mu ni para. Ormožanke so bile na svoje dosežke zelo ponosne. Om^m^ v ilršavi V nedeljo je v športni dvorani v Ormožu potekalo finale državnega prvenstva za mlajše dečke (letnik 1985), v katerem so se pomerile štiri ekipe. Ormožani so že v prvi tel<^ prav nesrečno izgubili z ekipo Seširja iz Škofje Loke z rezulta- tom 11:12. Nato sta se pomerili še ekipi Inlesa iz Ribnice in Pi- vovarne Laško iz Celja, kjer se je Inles z rezultatom 13:10 uvr- stil v finale. Ormož je v tekmi za tretje mesto zaigral precej bolje in s šestimi zadetki razli- ke premagal Celjane. V final- nem srečanju pa je Inles prav tako visoko s sedmimi zadetki razlike premagal ekipo Seširja. Tekmovanje je odprl župan Vili Trofenik, ki je mladim roko- metašem na koncu tekmovanja tudi podelil pokale in medalje. Za ekipo Ormoža, ki jo vodi Sašo Prapotnik, so zaigrali: Cvetko, Mlinarič, Hebar, Lukaček, Rajh, Perger, Miličič, Vičar, Ž. Mlinarič, Bezjak, Krstič, R Mlinarič in Cvetko. David Rajh je bil po mnenju sod- nikov in delegatov najboljši igra- lec finalnega tekmovanja držav- nega prvenstva. vk Mladi ormoški rokometaši s trenerjem Sašom Prapotnlkom In vodjo moštva Silvom KIrIčem TURNIŠČE/4. TEKMA V PRESKAKOVANJU OVIR 86 jahačev iz Slovenije in Italije četrta konjeniška tekma v pre- skakovanju ovir v tumiškem par- ku, ki je bila 11. maja in jo je organiziral Konjeniški klub Ptuj - Turnišče, je v celoti uspela. Sode- lovalo je 86 jahačev iz cele Slove- nije in Italije, v lepem vremenu PA je privabila več kot 1500 ljubiteljev konjeniškega športa. S tekmo je bil izredno zadovoljen tudi delegat Konjeniške zveze Slvoenije, ki je pohvalil organizacijo in izvedbo tekme ter vzdušje na celi tekmi. Turniška tekma je bila po njegovi ocena ena najboljših letošnjih tekem v preskakovanju ovir. Tekmovali so v kategorijah AO, kjer je nastopilo 18 tekmoval- cev, v Al jih je bilo 44 in v A2 42. V kategoriji A2 je bil najboljši Aleš Pevec iz KK Velenje s konjem Felisom Senno, drugi Andrej Kučer na konju Okser Blateč iz KK Gotovlje, odlična tretja pa je bila Urška Berlič na Marcelu, članica KK Ptuj - Turnišče. David Koder- man je bil s konjem Eremusom/RIF DU MADON 69 zelo dober šesti, zadovoljivo pa se je v tej kategoriji odrezala tudi Irena Hrenko. Pre- hodni pokal Ptuja je osvojil Aleš Pevec iz KK Velenja, ki je bil tudi najboljši jahač turnirja. Najboljša jahalka domačega kluba KK Ptuj - Turnišče je bila Urška Berlič. Najmlajši jahač turnirja je bil Grega Slatinšek iz KK Piramida Maribor. V kategoriji Al so tekmovali trije ptujski jahači: Urška Berlič, Mitja Nahberger in Irena Hrenko. Naj- bolje se je odrezal Mitja Nahberger, ki je po času dosegel drugo mesto. MG KASASTVO / SPET NOVI REKORDI ^ln9nwnm m otw$mi KMIII fMpMMpi ZA LETOŠNJI SLOVENSKI KASAŠKI DERBI, KI BO 2. AVGUSTA NA LJUBLJANSKEM HIPODROMU STOŽICE, BODO PREDSTAVILI NOV MODEL KONJSKIH STAV O V SOBOTO EVROPSKO PRVENSTVO ZA VOZNIKE AMATERJE V AVSTRIJI, NA KATEREM BO ZASTOPAL SLOVENSKE BARVE MARKO SLAVIČ Peti letošnji tekmovalni dan v kasaštvu je minil v pričakovanju novih osebnih rekordov, a jih je bilo zaradi hladnejšega vremena in mehkejše tekmovalne steze nekoliko manj, kot smo jih vaje- ni na letošnjih prireditvah. Potrdila pa se je ocena, da bodo bili boj za prva mesta v glavnem ljutomerski in brdski kasači. Na ljubljanski prireditvi so po- lovico zmag odnesli Ljuto- merčani, ki so zmagali tudi v os- rednji dirki najboljših domačih in uvoženih konjev. S spretno vožnjo je zmagal Soulman Janka Makoterja in tokrat na vajetih umirjenega voznika Damijana Oražma. Dosegel je najboljši čas dneva 1:19,0. Na drugo mesto se je uvrstil Zukov Mojce Tušak iz Komende, na tretje pa Lenta Franca Lovrenčiča iz Maribora. Ta je v prvi dirki 3-letnih kasačev celo zmagal in zabeležil nov osebi rekord 1:22,7. S tem konjem naj bi Lovrenčič pri- hodnje leto sodeloval na sloven- skem kasaškem derbiju. Na letošnjem, ki bo v Ljubljani 2. avgusta, bo največji favorit Jason B na vajetih Lojzeta Gorjanca, ki je na zadnji preizkušnji popravil spodrsljaj iz Ljutomera, ko je za- galopiral. Tokrat je zanesljivo slavil. Poleg njega so zmagali še Frenka v drugi in Jovanka B v tretji dirki. Ta triletna kobila bo letos naskakovala naslov državne prvakinje triletnih kasačev in se spopadla z drugim brdskim kon- jev, lanskoletnim rekorderjem dveletnih kasačev, žrebcem Le- pim B Mirka Gregorca z Brda. V Ljubljani je bil drugi, saj je voz- nik nekoliko zamudil fmiš. Šesti tekmovalni dan v kasaštvu bo v nedeljo, 18. maja v zibelki dolenjskega kasaštva, Šentjerneju. Tam bo zlasti zani- miva dirka mednarodnega razre- da. V soboto pa bo v Avstriji tek- movanje za evropsko prvenstvo za voznike amaterie, na katerem bo naše barve branil najboljši voznik lanske sezone, Ljuto- merčan Marko Slavič ml. Besedilo in posnetek: M. Toš Anlhlla Jožeta Sagaja je spet dobro pripravljena PLANINSKI KOTIČEK Po haloški planinski poti Kdor hoče užiti Haloze, se mora povzpeti iz dolin po bregovih na vrhove, od koder oko zazna čudovito sliko slemen in hribov, ki potekajo v različnih smereh. Pogled od juga proti severu odkriva v glavnem vinograde, od severa proti jugu gozdove, od vzhoda proti zahodu in obratno se menjava pestra slika kmetijskih in gozdnih površin. Čeprav veljajo Haloze za odročne in manj razvite, ne manjka kulturno-umetniških spomenikov, posvetnih in cerkvenih. V letu 1983 je bila speljana, markirana in odprta HALOŠKA PLANINSKA POT. S to potjo želimo približati planincem, turistom in drugim ta planinski svet. Ko se boste odločili za Haloško planinsko pot, si vzemite čas in pojdite po njej s posluhom za krajino in ljudi. Pot je dobro označena z belo-rdečinU planinskimi markacijami in tablami. Hoje brez počitka je 22 ur in 20 minut. Na poti je 11 kontrolnih točk» razdeljena pa je v štiri etape. PD Ptuj organizira vsako zadnjo soboto v maju pohod po delu poti. V soboto, 31. maja, bo 6. POHOP PO HALOŠKI PLANINSKI POTI - od Cirkulan do Podlehnika. Odbor za Informiranje In propagando PD Ptuj 2. LIGA Rezultati 26. kroga: Dravograd - ! Zagorje, 1:1, SET Vevče - i Železničar 0:0, Rudar Trbovlje - i Goriške opekarne 0:0, ERA : Šmartno - Mavrica Črnuče 2:3, ; Triglav Naklo - Jadran Šepič 2:0, j BS Tehnik - Šentjur 4:0, Drava - j Piran 6:0; prosta Nafta. 1. DRAVA 25 157 3 47:17 52 i 2. SET VEVČE 26 146 5 37:20 481 3. DRAVOGRAD 25 146 5 37:20 48 4 NAFTA - 25 119 5 30:26 42 5. ŠENTJUR 25 116 8 33:31 39 j 6.TRB0VUE 26 108 8 31:27 381 7. ZAGORJE 25 8 107 35:30 34 8. ŽELEZNIČAR 26 9 7 1032:28 34 9. BS TEHNIK 25 9 4 1231:28 31 10.ERAŠMART. 25 9 4 1237:38 31 11.6. OPEKARNE 26 8 7 1126:29 31 12. TRIG. NAKLO 25 7 9 9 26:26 301 13. MAVRICA ČR. 25 7 5 1220:37 27} 14. JADR. ŠEPIG 25 7 4 1422:44 25 j 15. PIRAN 25 5 3 1715:58 18 Pari 27. kroga: Dravograd - SET Vevče, Zagorje - Drava, Piran - BS Tehnik, Šentjur - Triglav Naklo, Jadran Šepič - ERA Šmartno, Mavrica Črnuče - Nafta, Goriške opekarne - Železničar; prost Rudar Trbovlje. DRAVA - PIRAN 6:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Emeršič (3), 2:0 Vesenjak (16), 3:0 Emeršič (18), 4:0 Zec (35), 5:0 Volk (46), 6:0 Vesenjak (86). DRAVA: Sraga, Volk, Pučko, A. Vršič, Karanovič (Koren), T. Vršič, Bloudek (Fanedl), Zec, Emeršič, Vogrinec (Hotko), Vesenjak. Nogometaši ptujske Drave so po pričakovanju prišli do zmage proti zadnjeuvrščeni ekipi v drugi slovenski nogometni ligi. Za domače se je rezultatsko dobro pričelo že v tretji minuti, ko je ! Milan Emeršič mojstrsko preigral j obrambo gostov in neubranljivo j zadel mrežo gostov. Do 16. minute ! so se valili napadi domačih, v 16. in 18. minuti pa dva zadetka. Najprej je zadel Vesenjak, nato pa še Milan Emeršič. S tem pa dobre igre Drave še ni bilo konec, V 35. minuti je četrti zadetek za ptujske nogometaše dosegel Zec iz prostega strela z večje razdalje. Takoj na začetku drugega polčasa so domači nogometaši dosegli še peti zadetek. Boštjan Koren je lepo ; našel prostega Zorana Volka in j žoga je končala za hrbtom | gostujočega vratarja. Gostje so ! igrali po svojih zmožnostih. Edino priložnost so imeli v 83. minuti, ko je Bogdanovič zadel prečnik. To pa je bilo tudi vse, saj so se ie redko odločali za "izlete" na Dravino polovico igrišča. V 86. minuti je Robert Vesenjak iz sicer nenevarni akcije napada Drave še šestič zadel. Zraven doseženih šest zadetkov, so ptujski nogometaši imeli še veliko priložnosti. Gostje so lahko srečni, da so jo tako poceni odnesli. V naslednjem krogu Drava gostuje v Zagorju. Danilo Klainšek 3.LIGA- VZHOD Rezultati tekem 20. kroga: Dravinja - Turnišče 7:1, Črenšovci - Goričanka 4:1, Aluminij - Paloma 2:1, Pohorje - Unior 3:2, Kungota Broker - Kovinar 4:2, Bakovci - MM Brunšvik 4:0, Steklar-Odranci 0:1. 1.ALUMINJ 20 144 2 45:13 46 2. POHORJE 20 14 4 2 43:15 46 3. BAKOVCI 20 116 3 47:15 39 4. ČRENŠOVCI 20 13 0 7 35:21 39 5. PALOMA 20 9 3 8 26:24 30 6. KOVINAR 20 8 4 8 26:32 28 7. UNIOR 20 7 6 7 27:24 27 8. TURNIŠČE 20 6 7 7 26:36 25 a nPAViMia pn R 4 in:vi-4n 99 10. ODRANCI 20 6 2 1227:34 2o 11.GORICANKA 20 4 7 9 22:28 19 12. K. BROKER 20 4 6 1020:40 18 13.MIV1BRUNŠ. 20 4 4 1223:50 16 14. STEKLAR 20 4 3 1320:45 1$ Razpored za v soboto, 17. maja; Dravinja - Goričanka, Turnišče - Paloma, Črenšovci - Unior, Aluminij - Kovinar, Pohorje - MM Brunšvik, Kungota Broker - Odranci, Bakovci - Steklar. 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 20. kroga: Dornava - Boč 4:1, Stojnci . Bistrica 7:0, Središče - Gerečja vas 3:0, Pragersko - Gorišnica 2:1, Hajdina - Skorba 1:0, Videm - Slovenja vas 3:2. 1. DORNAVA 20 132 5 49:23 41 2. HAJDINA 20 124 4 35:10 40 3. VIDEM 20 11 2 7 44:27 35 4. GEREČJA VAS 20 104 6 36:28 34 5. STOJNCI 20 103 7 31:39 33 6. SREDIŠČE 20 102 8 37:31 32 7. BOČ 20 9 4 7 29:25 31 8. SLOVENJA VAS 20 9 3 8 40:30 30 9. PRAGERSKO-1 20 7 1 1225:36 21 10. SKORBA 20 5 3 1227:48 18 11. GORIŠNICA-1 20 5 2 1326:44 16 12. BISTRICA 20 3 2 1517:55 11 Razpored za v nedeljo, 18. maja: Skorba - Pragersko, Videm - Dornava, Slov.vas - Hajdina, Gorišnica - Središče, Gerečja vas - Stojnci, Bistrica - Boč. 2. um MNZ PTUJ Rezultati tekem 18. kroga: Pago Leskov. - Ormož 2:2, Podvinci - Mladinec 2:3, Polskava - Tržeč 1:0, Apače - Bukovci 4:4, Grajena - Rogozn. Elteh 0:2, prekinjeno, Hajdoše - Markovci 2:4. 1. ROGOZN ELTEH 18 13 3 2 50:14 42 2. ORMOŽ 18 132 3 61:25 41 3. PAGO LESKO. 18 8 6 4 39:33 30 4. APAČE 18 9 3 6 35:33 30 5. MARKOVCI 18 9 2 7 38:30 29 6. GRAJENA 18 8 2 8 32:35 26 7. MLADINEC 18 6 6 6 30:30 24 8. TRŽEČ 18 7 2 9 36:26 23 9. PODVINCI 18 6 5 7 26:32 23 10. BUKOVO! 18 4 5 9 36:56 17 11. POLSKAVA 18 2 4 1217:50 10 12. HAJDOŠE 18 2 2 1419:55 8 Razpored za v soboto, 17. maja: Rogoznica Elteh - Apače; v nedeljo, 18. maja: Hajdoše - Pago Leskovec, Tržeč - Podvinci, Mladinec - Ormož, Markovci - Grajena, Bukovci - Polskava. 2. SLOVENSKA MUDiNSKA LiGA- VZHOD Rezultati tekem 17. kroga: Beltinci - Dravinja 15:0, Pragersko - Steklar 3:1, Krško - ERA Šmartno 1:1, Beltrans - Nafta 0:1, Starše - Aluminij 2:3, Slov. Gradec - Kovinar Štore 1:2. Razpored za v sredo, 14. maja: Kovinar Štore - Aluminij; v soboto, 17. maja: Dravinja - Slov. Gradec, Aluminij - Beltrans, Kovinar Štore - Starše, Nafta - Krško, ERA Šmartno - Pragersko, Steklar - Beltinci. MUUMNSKA LIGA MNZ PTUJ - VZHOD 16. krog: Gorišnica - Videm 2:1, Dornava - Skorba 18:1, Ormož - Bukovci 0:2, Središče - Rog. Elteh 6:1. Razpored za v soboto, 17. maja: Rog. Elteh - Ormož, Bukovci - Dornava, Skorba - Gorišnica, Videm - Stojnci. MUDiNSKA LIGA MNZ PTUJ - ZAHOD 12. krog: Bistrica - Slov. vas 3:2, Ger. vas - Šentjur 1:6, Boč - Hajdina 3:1, Unior - Polskava 14:1. Razpored za v soboto, 17. maja: Šentjur - Slov. vas, Unior - Bistrica, Polskava - Boč, Hajdina - Ger. vas. Branko Lešnik tednik - 15. MAJ 1997 POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT - 27 Športne novice 01 ETIKA O Maja j^agala v Gradcu jVUada ptujska atletinja Maja Žižek je prejšnji teden nastopila jia mednarodnem mitingu v Gradcu ter z rezultatom 10 mi- nut, dve sekundi in 11 stotink sekunde zmagala v teku na tri tisoč metrov. Lk. KOLESARSTVO O Krevs zmagal v Italiji Konec tedna so lenarški kole- sarji sodelovali na dirki mlajših mladincev v Furlaniji (Italija) in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Med 105 sodelujočimi kolesarji iz 27 slovemkih in italijanskih klubov je bil varovanec trenerja Andreja Petroviča Boštjan Krevs prvi, in tudi drugi so do- kazali, da so med najboljšimi v Sloveniji. Dirka je bila izbirna za olimpiado mladih, ki bo julija na Portugalskem. KOLESARSTVO O Dirka na Bledu Mladi kolesarji iz kolesarskega kluba Perutnina Pmj so se ude- ležili krožne dirke okoli Blejske- ga jezera. Pri mlajših mladincih je Gregor (jazvoda zasedel deve- to mesto, pri starejših mladincih pa Rado Rogina tretje mesto. Danilo Klajnšek LOVSKO STRELSIVO O Benedičani prvaki LGB l^nart Na strelišču lovske družine Dobrava pri Sveti Trojici v Slo- venskih goricah se je v soboto končalo letošnje bazensko tek- movanje v streljanju na glinaste golobe in na tarčo srnjak. Sode- lovale so vse lovske družine iz le- narškega lovskogojitvenega ba- zena, organizatorka tekmovanja pa je bila domača lovsl^ družina. Ekipni zmagovalec je postala Lovska družina Bene- dikt, ki je zbrala 4%,6 točke, pred domačini iz Dobrave s 475,6 in ekipo Svete Ane s 443,6. Četrti so bili lovci iz Voličine, peti od Svetega Jurija, zadnji pa Lenarčani, W so zbrali 401 točko. Med posamezniki je letos slavil Silvo Slaček od Svete Ane pred Milanom Baumanom od Svetega Jurija in Brankom Lončaričem iz Benedikta, četni je bil Marjan Perko, prav tako iz Benedikta, peti pa domačin Ivo Klobučar iz Dobrave. m STRELSTVO Izbirna tekma mladincev v Kamniku v Kamniku organizirajo izbirno tekmo najboljših mladincev in mladink v streljanju Z malokalibrskim orožjem. Tekma bo izbirna za turnir v Plznu. Iz SD Ptuj imajo pravico nastopa Sašo Porok, Pavel Fabrici in Alenka Peteršič. SD PTUJ IN PTUJ PETUA NA TEKMI V MARIBORU SD Policist Maribor organizira veliko odprto tekmovanje v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra na mestnem strelišču Melje. Prijavo za tekmovanje je oddalo več kot petde- set strelskih družin. Ptujski strelci so favoriti za ekipno zmago. Za SD Ptuj nastopajo Izidor Pulko, Milan Stražišar in Slavko Ivanovič, za SD Ptuj Petlja pa Andrej Pulko, Ivan Rojs in Sta- nislav Gole. SI USPEH NA DRUGEM ODPRTEM TEKMOVANJU v soboto je bilo v Ljubljani II. odprto kontrolno tekmovanje z malokalibrskim oroqem. Zaradi pomanjkanja denarja se tak- mov§nja niso udeležili najboljši s I. kotrolne^ tekmovanja Ja- nez Stuhec ter člani Izidor Pulko in Srečko Seruga, najteljša mladinka Alenka Peteršič pa zaradi izpita v šoli. Mladinci Sašo Porok in Pavel Fabrici so se dobro odrezali. Sašo je nastreljal 4% krogov in bil drugi, Pavel pa četrti. Strel- jali so z malokalibrsko pištolo proste izbire. Član Milan Stražišar je bil v disciplini športna malokalibrska pištola z izrednimi 544 krogi četrti. TENIŠKE NOVICE # Galun v Zagrebu med 8 najboljših Rok Galun se je na mednarodnem turnirju do 14 let, imenovanem Gri- lov memorial, uvrstil med 64 nastopajočimi v četrfmale. Po treh zmagah ga je v četrfmalu premagal reprezentant Hrvaške Gubic s 6/3 6/3. # Gobec in Gojčičeva v četrfinalu črto Gobec in Alenka Gojčič sta se na odprtem prvenstvu Slovenije za mladince-ke do 18 let, ki je bilo na igriščih TK Ptuj, uvrstila med 8 naj- boljših. Gobec je v četrfinalu izgubil od Horvata. Na turnirju je zmagal Jurman (Protenex), ki je v finalu premagal Jesenka (Triglav). Gojčičeva pa je izgubila s Sevškovo (Branik), ki je v tem tednu postala državna prvakinja do 18 let. Zanimivo je to, da je Alenka prvi niz zmaga- la s 6/0, nato pa ostala dva seta izgubila in s tem dokazala predvsem sama sebi, da lahko enakopravno igra tudi z najboljšimi. # Spomladanski turnir TK Ptuj Pri članicah je Barbara Rabuza brez Težav ugnala Majdo Rola s 6/4,6/1. Pri članih je zmagal Srečko Glodež proti Marjanu Ratajcu, ki je v 3. sem predal srečanje zaradi preutrujenosti. Pri mladincih pa je Rok Galun pre- magal Matjaža Plajnška z 9/2. Opozorimo naj vse rekreativne igralce tenisa, da bo na igriščih TK Ptuj med 22. in 24. majem potekal močan mrnir za moške in ženske dvojice. Vse informacije po telefonu 782-220. Zo-Kf 28 - ZA RAZVEDRILO 15. MAJ 1997 - tednik fpDNlK -15. MAJ 1997 ZA KRATEK CAS - 29 Ali sanjate kdaj, da bi postali pevci, pevke, kitaristi, bobnarji, klaviaturisti...? Če sanjate, se spomnite starega pregovora, ki pravi, da vaja dela mojstra. Toraj vadita in glasbene sanje se vam bodo morda uresničile. PAUL McCARTNEV je gotovo veliko igral in pel, saj je bil v svoj- ih mladih letih član najpopular- nejše skupine vseh časov, The Be- atles. PAUL je na svoji solo poti posnel nekaj albumov, ki so nihali tako v kvaliteti kot v uspešnosti. Sedaj je pripravil novo skladbo YOUNG BOY ki te- melji predvsem na besedilu o fan- tu, ki išče ljubezen. Legendarni ameriški band CHI- CAGO je za mlade poslušalce na- redil obnovo svojih najpopular- nejših skladb na albumu The He- art of Chicago 1967 - 1997. Zbirko so stari mački dopolnili s prijetno "adult contemporary" popevko HERE IN MY HEART Ameriško skupino COUNTING CROWS je k uspehu popeljal igra- lec Richard Gere, saj so fantje po- sneli zanj naslovno pesem filma Mr. Jones. Skupina igra zelo pos- lušljiv ročk in tudi njihova nova energična ročk pesem DAY- LIGHT FADING se vzpenja proti vrhovom ročk lestvic v ZDA ter jo najdete na zgoščenki Recovering the Satelites. Nova ročk vokalistka MERE- DITH BROOKS bi rada postala še ena v nizu zelo uspešnih rockeric v 90., kot so Alanis Morissette, Me- lissa Etheridge, Jewel, Paula Gole, Sheryl Crow ... Dober vokal in brezkompromisni pristop h glasbi sta MEREDITH navrgla prvi hit z naslovom BITCH FAITH NO MORE so bili na višku svoje popularnosti s prired- bo skladbe Fm Easy. Nič več pa FAITH NO MORE ne igrajo rahlo poslušljivih balad, ampak so s skladbo ASHES TO ASHES zavili v glasbeno trdnejše in težje razumljive glasbene podloge! Nemčija je obljubljena dežela za pop skupine tipa N'SYNC, ki nav- dušujejo najstnice s komadoma I want you Back in Tearin' up my Heart. Novi poizkus osvajanja najstniškega občinstva pa N'- SYNC izvajajo s komadom HERE WE GO ki je glasbeno tipična kopija prvih dveh hitov! Nemški "natakar" SASH! se že ne- kaj let ukvarja z računalniško podprto plesno glasbo in pred časom mu je končno uspel velik met s komadom Encore Une Fois. SASH! nadaljuje s plesnimi pro- jekti in v novi komad ECUADOR je vnesel dve novosti, ki ju slišite v vokalu pevca Rodrigeza in melodičnosti komada. Ameriški soul pevec JOE je enkrat že zamajal ameriško lestvico Bill- board Hot 100 malih plošč s soul balado ALL the Things, ki sloni na erotičnem besedilu. JOE pa vztraja pri odlični soul glasbi v ba- ladi DON'T WANNA BE A PLAYER ki je kot za- nalašč za pozne nočne urice. TONY TONI TONE ali pa naše trije Toneti so letos že sloveli z RN'B komadom Let's get Dovvn. Trije Toneti so z zgoščenko House of Music predstavili drugo malo ploščo THINKING OF YOU ki je še ena klasična soul balada, dopolnjena z resničnim besedilom dveh zaljubljencev. Britanski ženski trio ETERNAL je v letu 1995 zapustila pevka Lo- uise, ki je zelo uspešna tudi kot solo izvajalka. ETERNAL so z al- buma Before the Rain snele fanta- sično RN'B skladbo I WANNA BE THE ONLY ONE Gre za vokalno feno- menalno odpeto skladbo, ki jo je dopolnil legendarni soul vokalist Be Be Winans, in skladbo z izred- no energično melodijo, ob kateri lahko takoj vstanete ter zaplešete! David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. c^Mladi dopisniki ŠTIRJE PRIJATELJI Nekoč so živeli trije prijatelji: Eloy, Benjamin, Bastjan, ki so hoteli imeti še enega prijatelja, zato so se podali v svet. Srečali so fanta, ki mu je bilo ime Lee. Pos- tali so prijatelji. Poznajo se že pet let. Živijo skupaj. Vsi znajo peti, zato so postali skupina C.I.T.A. So zelo popularni. Med sabo so si kot bratje. Občinstvo najbolj obožuje Leea. Niso iz is- tih držav, ne vem pa točno, iz ka- terih so. Zbirajo plišaste igrače, imajo jih na tisoče. Meni je sku- pina C.I.T.A. najbolj pri srcu. Lee je res najboljši. Najboljša skladba je Bring back the Love. Ni boljše skupine! Ajda Raca, 4. a, OS Kidričevo MOJI KOŠARKARJI Sem velik ljubitelj košarke. Rad gledam televizijo, kjer sem tudi zasledil reklamo za album košarkarjev. Kmalu se je bližal moj rojstni dan in zaželel sem si album košarka NBA '96-97. Moja želja se je uresničila, saj sem ga dobil od sestre. Odločil sem se, da bom začel kupovati paketke, v katerih je šest sličic. Album je razdeljen na štiri dele: Atlantsko ligo, Srednje-zahodno ligo, Centralno in Pacifiško ligo. Od 288 različnih sličic sem jih zbral veliko, toda še vedno ne Vseh. Nekaj sem jih zamenjal s prijatelji, druge pa kupil. Te sličice je zelo težko dobiti, saj jih ^^ prodajajo v vseh trgovinah, zelo drage, zato porabim zan- vso žepnino. Vendar še vedno vztrajam pri zbiranju in si želim, da bi bil al- kmalu poln. ^atej Cafuta, 5. o, Kidričevo POTOVANJE Nekoč so ljudje potovali peš. otem so izumili voz in kočijo. I ^sndanašnji se vozimo z avto-*' vlakom in avtobusom. ; si želim potovati v Ljubljano f v Litijo. Nekoč bodo izumili ! ki bo letel čez morje. Tudi i ga bom vozil. I Sitar, 2. r., ^SSela Jo SEM BILA 'DOJENČEK ^hodila sem se 8. junija 1988 ob . ^ri in 5 minut. Ob rojstvu sem '^^ala 3 kilograme in 35 deka- amov. Ati in mami sta me bila zelo vesela, pa tudi sestra Sanja, saj je dobila sestrico, ki si jo je želela. Nekaj dni pred mojim prvim rostnim dnevom sem sho- dila. Vsi v družini so bili zelo ve- seli. Otroška leta so zelo hitro minila. Naenkrat smo se znašli v šoli. Anja Muršec, OS Hajdina VSAKA DOMOVINA IMA SVOJE NEBO Svet je narejen tako, da vsaka domovina ima svoje nebo. Nebo nad nami kraljuje, nebo času kljubuje, z odtenki modrine nas razve- seljuje. V vsaki domovini so gozdovi, travniki, polja, mesta, mostovi nad njimi se boči modro nebo. Andrej Mlakar, 7. h, OŠ Kidričevo KAKO JE NASTALA MOJA PRVA PRAVLJICA Veliko pravljic smo že slišali, tudi prebrali smo jih veliko. Spoznali smo tudi pisatelje in njihova dela. Razstavili smo nji- hove knjige. Redno hodimo v knjižnico, zato že poznamo veli- ko knjig. Obiskali smo knjižnico v Ptuju in prisluhnili pravljični uri. V Celju smo si ogledali pravljici Trnuljčica in Čarobni napoj. Ugotovili smo, da v pravljicah nastopajo dobre in slabe osebe. Nekega dne smo se odločili, da bomo napisali pravljico. Za pomoč nam je učiteljica prebrala pravljico "Kje so pravljice doma". Za nekaj časa smo zati- snili oči in se naslonili na mizi- ce. Odpotovali smo v svet domišljije. V tišini smo se pre- dramili. Začeli smo pisati. Spremljala nas je glasba in nam pomagala ob nastanku zgodb. Napisala sem zgodbe^ dala sem ji naslov: Mala vila Čira Čara. Pravljico smo likovno opremili in zvezali v knjigo. Tako so nastale naše prve pravljične knjige. Predstavili smo se staršem in naš projekt imenovali Pomladni šopek pravljic. Lucija Ktišar, 2. r., OS Cirkovce STRAH JE ZNOTRAJ VOTEL, ZUNAJ GA PA NIČ NI Ko sem bil še majhen, seveda nisem hotel k zobozdravniku. Če pa sem že šel, sem vedno s strahom sedel na stol in komaj čakal, da zobozdravnik reče: "Lahko greš. Naslednji!" Ko smo v tretjem razredu mo- rali na pregled k zobozdravniku, sem si v čakalnici raje sam izpu- lil zob, saj sem se strašno bal zo- bozdravnikovih klešč. Vsakič, ko smo šli na pregled, sem upal, da mi ne bo vrtal po zobeh ali pulil. Še najbolj me je bilo strah, da mi bo dal injekcijo. Ko so zobje postali luknjasti, me je naročil, da bi mi jih popravil, vendar nisem hotel odpreti ust, saj sem se bal, da me bo bolelo. Enkrat me je še naročil, potem nič več. V sedmem razredu naj bi naš razred in sedmi a šli v Bohinj v šolo v naravi. Ati in mamica sta mi prepovedala, da ne bom smel iti zraven, če prej ne bom šel k zobozdravniku. Ker sem bil trmast, sta na koncu ati in ma- mica le popustila. Šel sem v Bo- hinj. Ko smo se čez pet dni vrnili domov, sem se odločil, da grem k zobozdravniku, da mi popravi zobe. V ordinaciji sem s strahom sedel na stol. Prestal sem najbolj grozne minute, zato me je po- novno naročil. Naslednjič je bil poseg še bolj boleč, zato mi je dal injekcijo in vse je bilo v redu. Zdaj imam popravljene vse zobe, zato nimam več opravka z zo- bozdravnikom. Uf, hvala bogu! Mitja Zupanič, 7. b, OS Gorišnica MOJA VAS v vasici prelepi sem se rodil, učil se hoditi, otroštvo užil! V bližini mi doma, reka šumi, ji pravimo Pesnica, to veste tudi vi. Vasica je majhna, a tu je moj dom, sem srečen. zamenjal ga z nikomer ne bom. Složno živimo vaščani vsi, zadovoljni, veseli smo v Ločiču mi. Siniša Čeh, 3.r., OŠ Tmovska vas JEM, DA BOM VELIKA Vsak dan, ko pridem domov, me čaka kosilo. Rada jem dobro hrano. Zelo rada jem, ribe, juhe, zelenjavo, sadje in mlečne izdel- ke, to so predvsem jogurti in pu- dingi. Kadar je za kosilo meso, je pri nas huda ura. Mama kriči name, ker mi vedno ostane na krožniku meso. Bolj vesela kot mama je moja muca Mika, ker dobi obilno kosilo, jaz pa sem za- dovoljena s prilogo. Zelo rada jem, in ko bom velika, bom tudi dobra kuharica, kakor je moja mama. Vanja Grah, 4. a, OŠPodlehnik "MOJ" KORI Kako griva v vetru plapolala je, kako dlaka svetila se je, ko brcnil si v boks in prestrašil me... Tega vedno spominjam se. Sedaj "odkasal" v Ljutomer si. Ko vidim te, nate spomnim se. Srce moje boleče je, saj pogrešam te. Bil si moj prijatelj... P.S. Posvečeno Koranu Keys- toneu Maja Toš, 5. c, OŠ Lenart DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP JE MOJA MALA DOMOVINA Od straže hrvaške gor sonce mi pride, v nagrad laške po poldne zaide; Z beneškiga morja jug čeb poti, od Štajerca borja per del me hladi. Valentin Vodnik: ZADOVOL- NI KRAJNC Iz ljudskega pripovedovanjua sem zvedel, kako je Bog razdelil zemljo. Poklical je voditelje raz- ličnih narodov in jim razdelil zemljo. Vsem je že porazdelil dele zemlje, nakar opazi Sloven- ca, kako ponižno čaka. Bog ga vpraša: "Zakaj pa si ti žalosten?" Slovenec odgovori, da so vsi do- bili del zemlje, sam njegov mali narod nič. "Na nikogar nisem pozabil, tudi na vas ne, za vas sem prihranil najlepši del svoje- ga vrta." Od tod, Slovenija, lepote tvoje! Sprašujem se, kje so vse te lepo- te, ali zares svojo domovino tako slabo poznam? Ko pa začnem razmišljati, kako majhna je Slo- venija in koliko zavednih ljudi čuva to bogastvo, še posebej da- nes, ko hočejo nekateri razpro- dati zemljo. Kaj vendar krasi Slovenijo? To so gozdovi, jezera, reke, polja, vinogradi, gore, doli- ne in morje ter ta pridni in de- lavni slovenski narod. Tudi sam sem že spoznal pre- cejšnji del naše domovine, kjer se počutim srečnega. Pred leti sem občudoval Triglav, Triglav- ska jezera, čudovite skale s sta- novalci (kozorogi, gamsi). Tudi morje, ki je za nas okno v svet, nas bogati in predstavlja naro- dom. Naša jezera, reke in potoki ter življenje v njih je utrip zdra- vih ljudi. Tudi naši gozdovi, ki pokrivajo večji del Slovenije, so narodno bogastvo in je njihova zdrava rast odvisna od nas vseh. Po zemljepisni legi lahko naš na- rod sam sebe preživlja. Lepo ob- delana polja, urejeni ter vzdrževani vinogradi in sadovn- jaki, črede na pašnikih, vse to je naša domovina. Kako majhna je naša domovina, v svetu pa vse večja, vedno bolj spoznavna je današnji dan (ko je stotisoče lju- di spremljalo tekevizijski prenos iz Planice) živi dokaz, kako veli- ko vrednost imata šport in kul- tura našega majhnega naroda. I Vse to je moja mala domovina, i Strinjam se s tem, kar je napisla naš največji pisatelj Ivan Can- kar: "Domovina, ti si kakor j zdravje!" Markus Polajžer. 8. h, \ OŠ Olge Meglič, Ptuj TO SEM JAZ I Sem Martina Rokavec. Priha- jam iz Biša. Stara sem 10 let in hodim v 4. razred. Imam rjave . oči in temne dolge lase. Rada poslušam zabavno glasbo. Sošol- cem in sošolkam rada poma- gam, če kaj ne vedo. Moja najljubša žival je rumeni mucek. Zelo rada hodim v naravo, še po- sebej z atijem in mamo, ko gre- mo v gore. Vedno sem dobre vol- je. Želim si, da bi bila srečna in zdrava vse življenje. Martina Rokavec 4. a, OŠ Tmovska vas HUMANITARNA AKCIJA Pri razredni uri nas je učitelji- ca seznanila z dopisom Društva za varstvo in proti mučenju živa- li. Zaposleni v tem zavetišču so nas prosili za zbiranje sredstev za živali. Takoj smo se odločili za akcijo, saj imamo živali zelo radi. Razdelili smo si zaselke v naši KS in se dogovorili, kako bo akcija potekala. Dobili smo pole, kamor smo pisali prispevke družin. Ljudje so nas povsod lepo spre- jeli. Bili smo veseli vsakega to- larja. Hoditi po vasi je bilo zelo zanimivo in to delo nam je bilo všeč. Zelo smo se trudili, da bi zbrali čimveč denarja. Ob delu nas je spremljalo veliko želja po- magati živalim, do katerih imajo mnogi tako slab odnos. Denar smo sproti oddali učiteljici in ta nas je obveščala o zbrani vsoti. Po enem tednu smo zadovoljni končali akcijo. Zbrali smo 25.000 tolarjev. Za oprqavljeno delo smo bili pohvaljeni. Zelo pa smo se razveselili prijetnega pi- sma delavcev zavetišča živsali v Mariboru, ki so se nam za denar prisrčno zahvalili, za nagrado pa poslali nalepke in knjigo ter nas povabili na obisk. Mateja Zmavc, Teja Belna, 3. a, OŠ CERKVENJAK ČUDEŽNI KAMEN Kamen čudežni je moč, skrita v kotičkih našega sveta. On stori, da raste trava, da ljudje se gibljemo, da živali skačejo, da Zemlja se vrti in potoček žubori On stori, da ptice letajo, da ribe v vodi plavajo, da veter piha in sonce sveti, da ptiček se zvali in dojenček se rodi. Ta kamen čudežni imeti si želim, da skrijem ga v dlani in čuvam ga do konca dni. Katja Šincek, 3. b, OŠ Velika Nedelja 30 - POSLOVNA SPOROČILA 15. MAJ 1997- tednik tednik - 15. MAJ 1997 OGLASI IN OBJAVE - 31 PTUJ / KONEC ZASTOJEV V PROMETU? Danes promet skozi novi podvoz? Današnji dan, 15. maj, je po pogodbi xadnji roic xa doicončanje del pri gradnji podvoza pod žeieznišico progo v Ptuju. Delavci Gradbenega podjetja Coopsette s podizvajaici so zaradi pos- pešenega doicončavanja gradbenih del zadnji teden delali od jut- ra do poznega mraka in včasih tudi ponoči. To je seveda povzročalo občasne zastoje v prometu, predvsem pa povečanje čakalnih dob oziroma prometno gnečo. Kot je povedal vodja projekta Anton Brodnjak iz družbe za vzdrževanje cest Slovenije, so v ponedeljek, 12. maja, v zadnjem delu ceste pod podvozom končno položili stabilizacijo oziroma as- faltno podlogo. Dan za tem, v to- rek, so položili še vrhnjo plast as- falta, zaradi prerazporejanja in urejanja vozišč pa so tega dne po- novno za ves promet zaprli Ormoško cesto. V tem času je promet potekal po dveh obvozih. Včeraj, v sredo, naj bi gradbinci uredili cestne oznake oziroma talno signalizacijo, tako da lahko danes, torej po predvi- denem in dogovorjenem roku, pričakujemo, da bo stekel pro- met skozi novi podvoz. Teden dni bodo imeli še časa za drobne fmalizacije, saj je teh- nični pregled celotnega objekta predviden prihodnji četrtek, 22. maja. Slovesno odprtje ptujskega podvoza pa so že napovedali za četrtek, 6. junija. Da bi bilo res tako! -OM Cesto pod ptujskim podvozom so asfaltirali v torek, 13. maja, v dopoldanskem času. Foto: M. Ozmec Ob ieMlefju ugodnejše Prometnovarnostna situacija na območju Uprave za notranje zadeve Maribor je v prvem četrtletju letošnjega leta bistveno ugodnejša kot v enakem obdobju lani, je na tiskovni konfe- renci v Mariboru v sredo, 7. maja, poudaril pomočnik načel- nika uprave Jure Ferme. Globalno so s svojim delom na UNZ zadovoljni. Poleg tega da je bilo letos za 4 odstotke manj prometnih nesreč, so ugodnejše tudi posledice: v 1.636 letošnjih prometnih nesrečah je umrlo 10 ljudi ali skoraj za polovico manj kot v enakem obdobju lani. Za dobrih 6 odstotkov je ugodnejše stanje na področju splošne kriminalitete, kjer so le- tos obravnavali 1.399 kaznivih dejanj. Za skoraj 3 odstotke več je kršitev na področju javnega reda in miru, posebej pa je razve- seljivo, da je za skoraj 19 odstot- kov manjše število kaznivih de- janj s področja gospodarske kri- minalitete. Kot je dejal načelnik urada kriminalistične službe Srečko Pušnik, letošnjih 1.466 kaznivih dejanj na področju kriminalitete pomeni v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšanje za 124 deliktov ali 7,8 odstotkov. Sicer pa skupno število deliktov na območju UNZ Maribor pred- stavlja blizu 18 odstotkov celot- ne kriminalitete, obravnavane v slovenskem prostoru. Upad kri- minalitete je najbolj občuten v kaznivih dejanjih zoper premo- ženje, ki sicer predstavljajo veči- nski, 74-odstotni delež. Kljub temu je bilo letos s kaznivimi de- janji storjenih za dobrih 50 odstotkov več škode kot v ena- kem obdobju lani. Uspešnost ra- ziskanja posameznih primerov ostaja na lanskem 61-odstotnem nivoju, zaradi suma storitve kaz- nivih dejanj pa so državnemu tožilstvu ovadili 1.131 osumljen- cev, kar je za skoraj 15 odstotkov manj kot lani. Stalna je tudi re- gionalna porazdelitev posamez- nih kaznivih dejanj, saj je bila 66-odstotna večina storjenih na območjih policijskih postaj Ma- ribora in Ptuja. Razveseljivo je, da je za dobrih 18 odstotkov upadlo tudi število kaznivih dejanj gospodarske kri- minalitete, saj so jih letos obravnavali 155, lani v istem času pa 191. Upad gre v pretežni meri na račun zmanjšanja poslovnih goljufij. V tem prime- ru gre tudi za izrazito povečanje aktivnosti policistov. Na področju splošne krimina- litete so v prvih treh mesecih letošnjega leta med 1.311 kazni- vimi dejanji z 82-odstotnim deležem prevladovali pre- moženjski delikti, krvni delikti pa predstavljajo 5,3-odstotni delež. Od skupnega števila osumljencev kaznivih dejanj so letos obravnavali tudi 130 (lani 197) mladoletnikov, kar predstavlja 11,5 odstotkov od skupnega števila osumljencev. Tudi načelnik inšpektorata policije Mirko Ploj je bil opti- mističen, čeprav so se kršitve javnega reda in miru v primerja- vi z enakim obdobjem lani povečale za 2,65 odstotka. Pose- bej je bil vesel, da se je med ljudmi že uveljavil projekt Poli- cija na lokalni ravni. Med 1.393 obravnavanimi kršitvami, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in pre- moženja, so letos z 999 primeri prevladovale kršitve zakona o prekrških, saj jih je bilo skoraj 72 odstotkov. Med njimi je bilo največ, kar 462 primerov, prepi- ranja in vpitja ter 386 primerov kršitve ropota in kričanja. Izredno pomembno je, da je bistveno ugodnejše tudi stanje na področju prometne varnosti. V prvem tromesečju se je v Slo- veniji pripetilo 8.027 prometnih nesreč, od tega na območju UNZ Maribor 1.636 ali za dobre 4 od- stotke manj kot lani v tem času. Manj je tudi nesreč s smrtnim izzidom, saj so jih letos obravna- vali 10 ali za dobrih 37 odstot- kov manj kot lani, v teh nesrečah pa je letos umrlo 10 ljudi, kar je skoraj polovico manj kot lani v tem času. V 83 odstotkih prime- rov so bili povzročitelji promet- nih nesreč vozniki osebnih avto- mobilov, sledijo vozniki to- vornjakov, avtobusov, traktorjev in vozniki koles z motorjem. Med vzroki prometnih nesreč je še vedno na prvem mestu neprilagojena hitrost vožnje, na drugem mestu so neprevidni premiki z vozilom, na tretjem pa neupoštevanje pravil o varnosti vožnje. Vožnja pod vplivom al- kohola je bila neposredni vzrok v 197 prometnih nesrečah. V prometnih nesrečah je bilo letos udeleženih tudi 60 otrok, starih do 14 let, od katerih je žal en ot- rok umrl, 19 pa je bilo huje poškodovanih. Zaradi različnih kršitev pa so policisti podali sodnikom za prekrške 6.075 ali 18 odstotkov več predlogov za kaznovanje. V prvem četrtletju letošnjega leta je na območju UNZ Maribor potovalo čez mejne prehode 7.993.049 potnikov, kar je za dobrih 10 odstotkov več kot lani. Načelnik operativno-komuni- kacijskega centra pri UNZ Mari- bor Ivo Usar je novinarjem po- jasnil, da so se občani v precejšnji meri že navadili na novo številko Centra za obveščanje 113, ter pri tem izpostavil pomembno vlogo sredstev javnega obveščanja. M. Ozmec PTUJ • V petek, 16. maja, bo ob 19.30 v refektoriju Monoritskega samostana Viktorinov večer z gostjo dp. Zdenko Zalokar, speci- alistko iogopedije, glasbeni prispevek pa bodo prispe- vali mladi glasbeniki družine Šenveter. VITOMARCI • KUD bo v soboto, 17. maja, ob 20. uri še zadnjič pred domačim občinstvom odigralo Partljičevo komedijo Šta- jerc v Ljubljani. ORMOŽ • V soboto ob 20. uri bo v Domu kulture sa- mostojni koncert dekliškega pevskega zbo- ra Okarina, ki ga vodi Klav- dija Zorjan. Predstavile se bodo s črnskimi duhovnimi pesmimi in koregografijo Antona Sevra. Nastop bodo ponovile v nedeljo v cerkvi na Humu. MARKOVCI • Moški pevski zbor Markovci pripravlja v nedeljo, 18. maja, ob 15. uri v OŠ Mar- kovci tradicionalni spomla- danski koncert. Gostje koncerta bodo pevci in pevke iz Apač pri Gornji Radgoni. CIRKOVCE • V nedeljo, 18. maja, bo praznovanje binkoštne nedelje s prika- zom etnoloških običajev in kulturnim programom. PTUJ • V galeriji Drava je odprta razstava slik aka- demske slikarke Mire Uršič - Šparovec iz Ljubljane. PTUJ • V Miheličevi galeriji je odprta razstava Riba fa- ronika Franceta Miheliča. PTUJ • V Blagovnici so na ogled slike članov likovne sekcije Društva upokojen- cev Ptuj. PTUJ • V prostorih knjižnice Ivana Potrča na Minoritskem trgu 1 so v ponedeljek odprli pri- ložnostno razstavo foto- grafij in pisnega gradiva o ptujskih mostovih, ki zaje- ma 120 različnih doku- mentov. Razstava bo na ogled do konca junija. KINO ORMOŽ • V nedeljo si lahko ob 18. uri ogledate film 101 dalmatinec. KINO PTUJ • Ta teden je ob 19. in 21. uri na sporedu Seme zla, v nedeljo ob 19. uri Seme zla, ob 21. uri pa Sijaj. Naslednji teden si bo mogoče ogledati ob 19. uri Seme zla, ob 21. uri pa Pri- kazen in senca. SOPOTNIKA TEŽJE RANJENA Po lokalni cesti skozi naselje Sed- lašek pri Polehniku je v torek, 6. maja, ob 19.30 vozil osebni avto 37-letni Franc R. iz Ptuja. Med vožnjo je zavil preveč levo na travnati rob vozišča, kjer je avto zdrknil po nasipu, začel se je prevračati in po 40 metrih obstal na levem boku. Med prevračanjem se je voznik lažej ranil, sopotnika, 46-let- na Marija P in 48-letni Ivan P., pa sta bila težje poškodovana. S TRAKTORJEM ZDRSNIL PO STRMINI v ponedeljek, 5. maja, nekaj pred 14.30 je po krajevni cesti skozi Bren- govo pri Cerkvenjaku vozil kmetijski traktor 77-letni Vincenc K. iz Lenarta. Zapeljal je preblizu levega roba ces- tišč, zato je traktor zdrsnil po strmini v sadovnjak, kjer se je zaril v zemljo in prevrnil. Voznik se je v nesreči huje ranil. DEČEK S KOLESOM PRED AVTO v sredo, 7. maja, nekaj pred 20. uro je po lokalni cesti skozi naselje Podgorci vozil osebni avto 64-ietni Franc Š. iz Maribora. Nenadoma je z zelenice na cesto zapeljal kolesar, 9- letni FB. iz Ormoža. Kljub zaviranju je avtomobilist trčil v kolesarja, ki je pa- del in se hudo ranil. Naj dodamo, da se je nesreča zgodila v nepregle- dnem ovinku pri hiši Podgorci 14. PODTAKNIL OGENJ IN SE OBESIL Na domačiji v Spodnjih Žerjavcih, občina Lenart, so v zadnjem času baje bila precejšnja nesoglasja. To je verjetno pripravilo 48-letnega Franca R., daje v torek, 6. maja, okoli 15. ure zanetil požar na domačem gospo- darskem poslopju. Preden so na kraj požara prihiteli gasilci, je gospodars- ko poslopje pogorelo, v njem pa precej krme in tudi nekaj živali, ogenj pa je uničil tudi kmetijske stroje in orodje. Ostalo so rešili gasilci, ki so ogenj lokalizirali in pogasili. Škodo so ocenili na okoli dva in pol milijona to- larjev. Nedaleč od poslopja so našli obešenega lastnika poslopja Franca R. OROŽJE NI ZA OTROŠKO IGRO v četrtek, 8. maja, proti večeru so se v garaži v Osluševcih, občina Ormož, igrali s pištolo 15-letni LZ. in dva mlajša sosesdova fanta. Otroci očitno niso vedeli, da je v pištoli še neboj, zato je med igro 7-letni deček pritisnil na petelina, počilo je in krogla je L.Z. zadela v levi spodnji del trebu- ha ter mu prebila medenično kost. Fanta so prepeljali v ptujsko bol- nišnico. Ker je bil ranjen s strelnim orožjem, so se kriminalisti in preisko- valna sodnica okrožnega sodišča na Ptuju še isti večer lotili preiskave in jo nadaljevali še v petek. Ugotovili so, daje 15-letni L.Z. pred dvema tedno- ma našel ob železniški progi Ormož- Ptuj zračno pištolo, ki je bila predela- na v malokalibrsko, in deset nabojev. Pištolo je odnesel domov in večino nabojev izstrelil. Raziskali so tudi, kako je med otroško igro prišlo do sprožitve strela. Mlajša dečka sta po tem, ko je počilo, zbežala, ranjeni L.Z. pa se je še preoblekel in prosil soseda, da ga odpelje v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da rana k sreči ni tako huda, da bi bil v smrtni nevar- nosti. Vsekakor pa se bo z zadevo ukvarjalo tudi državno tožilstvo in sodišče. NESREČA PRI DELU Delavci Elektra Maribor so v sredo, 7. maja, na območju Bratislavcev pri Polenšaku s pomočjo dvigala pulili dotrajane električne drogove. Okoli poldneva se je zaradi sunka vetra dvi- galo nekoliko obrnilo, tako da se je sprostila jeklena vrv in drog je padel na zemljo tik ob delavcu Alojzu O. iz Križevcev, ki je dobil pri tem rane na glavi in nogi. Z AVTOM V TOVORNJAK v četrtek, 8. maja, nekaj pred 6. uro je po lokalni cesti skozi Sele pri Zgornji Polskavi vozil osebni avto 42- letni Marjan M. iz Slovenske Bistrice. Med vožnjo je v desnem nep- reglednem ovinku trčil v tovornjak, ki ga je nasproti vozil 57-letni Franc V. iz Slovenske Bistrice. V trčenju se je voznik Marjan M. hudo ranil, njegova sopotnica Silva M. in voznik tovornja- ka pa sta bila lažje ranjena. MOTOR V STOJEČI AVTO V soboto, 10. maja, proti večeru se je po magistralni cesti od Gornje Radgone proti Lenartu peljel z motor- nim kolesom 23-letni Andrej Š. iz oko- lice Zagorja ob Savi. V Benediktu, občina Lenart, je dohitel osebni avto- mobil, ki ga je vozil 18-letni Miran R. iz Ihove. Zaradi zavijanja v levo je osebni avto ustavil, zato je tudi moto- rist začel zavirati, začelo ga je zanašati, padel je po cestišču in se hudo ranil. Motorno kolo pa je zdrsni- lo po cesti in trčilo v stoječi avto, od tam pa ga je odbilo še v drugi osebni avto. AVTOMOBILA ČELNO TRČILA Po regionalni cesti od Zgornjega RODILE SO - ČESTITAMO: Otilija Prejac, Polenci 13, Po- lenšak - Ines; Marija Prapotnik, Pušenci 16, Ormož - Janjo; ' Marižan Cafuta, Sp. Velovlek \ 48, Ptuj - Tristjana; Valerija ' Strelec, Radenski Vrh 6, Raden- ci - Moniko; Simona Varju-Ho- jnik, Kovačičeva 38, Koper - dečka; Irena Tement, Turniška ul. 32, Ptuj - Valentine; Milena Ules, Hajdoše 2/d, Hajdina - deklico; Branka Muhič, Zi- danškova 26, Ptuj - Majo; Ksenja Kosi, Pršetinci 18, Ormož - Jasmine; Jelka Ka- ranevič, Mlekarniška 14, Mari- bor - Matica; Martina Delenc, Župečja vas 56, Lovrenc - dekli- ce; Cecilija Munda, Drakevci i 73, Mala Nedelja - dečka; Kar- 1 men Emeršič, Kraigherjeva 26, j Ptuj - Jana; Albina Pelanec, Va- ] reja 25, Videm - Menike; Lidija j Štampar, Dolga lesa 2, Ormož - Luka; Nataša Kejc, Vičava 48, Ptuj - Manje; Ivanka Cafuta, ; Zidanškeva 14, Ptuj - Urške; " Jožica Muršek, Jurevci 5, Vi- dem - deklico; Brigita Krušič, Brezevci 16, Polenšak - deklico; Marija Brumec, Lovrenc 128/a, Lovrenc - Nine; Simona Krajnc, Lešje 10/b, Majšperk - Julijana. POROKE: Miran Markež in Milena Toplak, Kicar 117; Zlat- ko Podgoršek in Marija Jus, Žetale 96; Danile Tepeh, Ul. Franca Vauhnika 3, Miklavž na Dravskem polju, in Smiljana Sluga, Grajena 26/a; Srečko Kuri in Anica Hauzer, Novinci 1/b; Leon Hrevat in Sandra Or- nik. Slovenja vas 68/b; Janko Čuš, Špindlerjeva ul. 2, in Re- nata Junger, Sedlašek 7. UMRLI SO: Jožefa Babic, roj. Keček, Loperšice 18, * 1913, t 4. maja 1997; Terezija Koket, roj. Hrnčič, Gorenjski Vrh 25, ^ 1919, t 4. maja 1997; Ivan Kamer, Trgovišče 57, 1921, t 1. maja 1997; Bernarde Koren- jak, Ločič 11, 1933, t 3. maja 1997; Friderik Šprinzer, Vite- marci 14, * 1913, t 30. aprila 1997; Ivan Novak, Lešnica 49, 1920, t 6. maja 1997; Franc Zaje, Apače 13, 1908, t 30. aprila 1997; Franc Zelenko, Podvinci 22, * 1910, t 1. maja 1997; Elizabeta Žnidarič, Bra- tislave! 34, 1910, t 2. maja 1997; Marija Škvorc, Sodinci 1, ^ 1926, t 5. maja 2997; Jožef Sok, Dornava 107, 1930, t 30. aprila 1997; Marija Vindiš, roj. Kmetec, Dravinjski Vrh 51, ^ 1932, t 6. maja 1997; Antonija Tkalec, roj. Štamberger, Berce- tova ul. 21, Središče ob Dravi, 1914, t 6. maja 1997; Janez Papež, Delana 40, 1920, t 5. maja 1997; Danile Masten, Trubarjeva ul. 8, Ptuj, 1923, t 8. maja 1997; Marija Solatnik, roj. Brglez, Šikole 3l/a, ^1912, t 5. maja 1997; Julijana Rajh, roj. Tibaut, Hermanci 42, 1915, t 7. maja 1997. Leskovca proti Vidmu pri Ptuju je v soboto, 10. maja, okoli 12. ure vozil osebni avtomobil 34-letni Zoran K. iz Ptuja. Med vožnjo skozi naselje Vare- ja je v ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozil 37-letni Ignac V. iz Velike Varnice. V trčenju se je Ignac V. hudo ranil. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Iz še neugotovljenega vzroka je v petek, 9. maja, okoli 23. ure v Vintaro- vcih zagorelo gospodarsko poslopje, last Alojzije I. Poslopje, delno leseno, delno zidano, je zgorelo, z njim pa precej sena, kmečki voz, razno kme- tijsko orodje in tudi živina. Po oceni je škode za okoli 1,5 milijona tolarjev. MED PREČRPAVANJEM IHEKLO KURILNO OUE v sredo, 7. maja, dopoldne so ^ Poljčanah iz avtocisterne prečrpavali kurilno oglje v cisterno za centralno ogrevanje vrtca v Poljčanah. Pri tem je nekaj kurilnega olja iztekla v jašek nad cisterno, od tam pa je prodrlo ^ kurilnico, manjša količina pa je iztekla tudi v bližnji potok Brežnica Poljčanski gasilci so skupaj s P"' klicnimi gasilci iz Maribora še isti daf^ z ustreznimi lovilnimi sredstvi večin" v potok izteklega olja polovili, zato fi' bilo večjega onesnaževanja okolja- POLICISTI ZASEGLI NABOJE Na mejnem prehodu Središču Dravi so v soboto, 10. maja, okoli ure policisti našli in zaseg' hrvaškemu državljanu, 24-letnern^ Robertu B., 44 nabojev različnih K^j librov, ker jih ob vstopu v Slovenijo prijavil. Potem so ga napotili k sodn' ku za prekrške.