PRI
3554 AA
osrednja khjimica
p p A i 2 -6
66001 KOV-’V.-.K
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini postale l gruppo
Cena 500 lir
Lelo XXXVIII. ŠL 174 (11.302)
TRST, sreda, 18. avgusta 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* - 0vcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO POGOVORIH S SINDIKATI TER ZASEBNIMI IN JAVNIMI DELODAJALCI
Poverjeni predsednik vlade Spadolini je objavil svoj gospodarski program
V 10 točkah potrjuje usmeritve prejšnje vlade, obljublja preureditev količnikov IRPEF in uvedbo zapečatenih blagajn ter poudarja nujnost sporazuma o stroških za delovno silo
RIM — Poverjeni predsednik vlade Spadolini je sinoči poslal stran-sam prejšnje petstrankarskc koalicije in dai v javnost svoje predloge fdede gospodarske politike, ki jih je strnil, kot že tiste o preustrojn aržavnih družbeno - političnih ustanov, v 10 točkah. Že drugič se mu torej posrečilo, bržkone s skrajnim naprezanjem svojih strokovnih svetovalcev, prehiteti morebitno objavo podobnih dokumentov strank, * katerimi se pogaja za sestavo nove vlade, kar mu daje verjetno ■skakšno vsaj psihološko prednost. Spadolinijev dokument ne vsebuje fooene preokretne novosti, a predstavlja potrditev gospodarskih n-soteritev njegove prve vlade z le Jokaj dopolnitvami in boljšimi opremami posameznih ukrepov, ki so ■O že medmet ne vedno mirnih raz-Prav tudi v prejšnjem kabinetu.
* Prvem poglavju zato potrjuje snteritev finančnega zakona k za-, tyi inflacije na 16 odstotkov le-l#s’ 13 k letu in 10 za leto 1984,
Prihodnjo pomlad upravne volitve
RtM — Kljub temu, da ne o? Po vsej verjetnosti predčasnih političnih volitev, pa bomo morah že prihodnjo pomlad ponovno na volišča. Obnovah bodo namreč dva deželna, štiri Pokrajinske in 1.095 občinskih svetov. Vohlo bo približno 7 milijonov in pol upravičencev, kar predstavlja pomemben vo-ttmi test, saj bodo morah obnoviti pomembne krajevne u-Prave, in sicer deželni svet [urlanije - Julijske krajine in “Otine Aoste, pokrajinske upravi® v Gorici, Pavii, Ravenni in iterbu ter občinske uprave v jfavenni, Anconi. Sieni. Nova-Pavu, Bellunu in Pordenonu. V 372 občinah bodo vohli Po Proporcionalnem sistemu, v ostalih 716 pa po večinskem sistemu.
mur je treba prilagoditi davčno kp u n° Politiko ter državne izdatki * * * * V točki se Spadolini obve-cov nuino 'Veljaviti vsebino Fonni-skilf®a ^0ka o obdavčitvi petrolej-k,,j, ..družb, katerega zavrnitev po Pleni Prost'h ‘trelcev KD v parla-ostp r j® sPl'ožila vladno krizo. Za-utai'' naj di tudi boj proti davčnim pa :nain (z uvedbo zapečatenih bla-n0’' v trgovskih obratih) in posto ritv3 r>ovišali tarife za javne sto-Nov6' dn povsem pokrijejo izdatke.
^mda naj bi tudi nujno preure Ifjppkoličnike davka na dohodke da se odpravijo posledice
.ncije («davčni grabežs>).
da
lreba z zmanjšanjem državnih
. tr®tji točki dokument zatrjuje.
kredit°V *a8°toviti več sredstev za r- r2tlranie gospodarstva, z racio-
'm'o bančnega sis ema pa manj
ši razpon med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, kar naj bi denar pocenilo. V naslednjem poglavju (investicije in zaposlitev) Spadolini obljublja nov sklad 6.500 milijard za leto 1983, ki naj bi ga uporabili predvsem za vehke infrastrukture in za podpore izvozu. Peto poglavje poudarja nujnost novega zakona za preporod Juga, šesto pa bistveno viogo kmetijstva, kateremu je treba zagotoviti načrtovane posege in javne naložbe v finančnem zakonu za prihodnje leto.
Posebno pozornost namenja dokument v sedmi točki vprašanju delovnih pogodb in stroškov za delovno silo, ki po Spadolinijevem mnenju pogojujejo uspeh vsake gospodarske politike. Zato naj bi vlada storila vse, kar je v njeni pristojno sti, da bi se čimprej začela »sočasna* pogajanja o tem (vključno z draginjsko doklado) med sindikati in delodajalci, «pa čeprav ob ločenih mizah*. kar naj bi pripeljalo do »umnih in premišljenih rešitev*, ki naj bi spoštovale splošne smotre gospodarske ozdravitve. K zbližan.ju med že dolgo sprtimi stranmi naj bi pripomogla vlada tudi s tem. da bi z reformo davčnih kohčnikov čimprej odpravila veliko klestenje po dejanskih dohodkih delovnih ljudi, ki ga povzroča inflacija.
Osmo poglavje se zavzema za reformo sistema nameščanja v službe in za preustroj dopolnilne blagajne (oziroma prikrite brezposelnosti) ter pravil o mobilnosti delovne sile. Posebno nujno je poseči na Jugu, kjer naj bi tudi pre izkusili prvo »agencijo za delo*. V* deveti točki se Spadolini obvezuje čimprej odobriti okvirni zakon o pogodbenih pogajanjih v državnih službah in nujno zaključiti tekoča pogajanja o novih pogodbah. Poviški pa ne smejo presegati meja, ki jih je vlada postavila za zajezitev inflacije. Dokument se zaključuje z zadnjim poglavjem, ki obvezuje morebitno novo vlado, da preveri finančno kritje vseh zakonskih ukrepov, ki so še pred parlamentom, in opravi ustrezno klestenje stroškov.
Pred objavo gospodarskega do kumenta se je Spadolini ves dan pogovarjal z »družbenimi zastop-stvi*. najprej s sindikati, nato s predstavniki Confindustrie in z voditelji velikih državnih podjetij. Posveti so bili bolj splošnega značaja
lVianilaidr za sestavo vlade v razgovoru s predsednikom Confindustrie Merlonijem	(Telefoto AP)
HflBIB JE IZRAELU POSREDOVAL KONČNI ODGOVOR LIBANONA IN PIO
Umik Palestincev iz zahodnega Bejruta pogojujejo te še nekatere podrobnosti
Sporni sta le še vprašanji ujetnikov in sirskih enot - Nevarnost izraelskega spopada s Sirijo
BEJRUT — Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Philip Ha-bib je izraelski vladi sinoči orisal končni odgovor Libanona in PLO glede najnovejših jeruzalemskih predlogov. Dobro obveščeni viri trdijo, da je že prišlo do sporazuma v zvezi s skoraj vsemi podrobnostmi o mirnem umiku Palestincev iz zahodnega Bejruta, čeprav ostajajo odprta še nekatera vprašanja, ki utegnejo o-grožati dokončni dogovor.
Izrael na primer še naprej vztraja, da mora PLO osvoboditi ujetega pilota in izročiti posmrtne ostanke devetih izraelskih vojakov. Palestinska organizacija, ki je o tem vprašanju pripravljena se pogajati samo s predstavniki Rdečega križa, pa sedaj zahteva, naj Izrael v zameno za pilota osvobodi določeno število ujetih palestinskih borcev.
Drugo pomembno vprašanje je položaj sirskih enot, ki se nahajajo v zahodnem Bejrutu in pripadnikov palestinske osvobodilne armije, ki so njim podrejeni. Sirija baje še naprej ne pristaja, da bi te enote vključili v načrt o evakuaciji. Izrael je preko Habiba sporočil Siriji, da smejo njeni vojaki zapustiti libanonsko prestolnico z vsem svoj’’m težkim orožjem in oditi v dolino Beka, a v
PSI SPET POUDARJA POTREBO PO INSTITUCIONALNIH REFORMAH
Vodstvo socialistične stranke odobrava Spadolinijev poskus
Nova vlada ne sme biti zgolj taktični popravek prejšnje izkušnje - Podpora Spadoliniju tudi s sestanka PSI-PRI
RIM — Giovanni Spadolini, ki mu je predsednik republike Pertini poveril nalogo, da skuša sestaviti novo vlado, bo najbrž rešil še ta teden nekatera vprašanja, ki so povezana z gospodarsko - družbenem programom nove vlade. Ni izključeno, da bo Spadolini sklical v prvih dneh prihodnjega tedna, potem ko bo umaknil pridržek, s katerim je sprejel nalogo, da sestavi vlado, sfjtanek s predstavniki petih strank vladne večine, da bi proučili ne samo tisti del programa, ki zadeva inštitucije in gospodarstvo, temveč tudi probleme, ki so porezani s strukturo nove vlade.
Vodstvo socialistične stranke, ki se je sestalo včeraj zjutraj in od katerega je bila v mnogočem odtisna usoda nove vlade je končno dalo Spadoliniju «ze!eno luč* za pogajanja, da bi prišli čimprej, na podlagi jasnih dogovorov ter točno določene parlamentarne večine, do rešitve krize in do sestave koalicijske vlade. Tajnik PSI Bettino Cra\i je izrazil prepričanje, da je bila kriza, ki je nastala na pobntlo socialistov, koristna, ker so se politične s>!e obvezale, da bodo izvedle institucionalno reformo, tako da bo ta problem sedaj na dnevnem redu parlamentarne večine, potem ko je bil
Ltn	,,
kaln ' 'H '""eni med poverjenim predsednikom vlade Giovannijem Spadolinijem in voditelji enotne sinili-e *veze CGIL - CISL - UIL	(Telefoto AP)
l ■ tl im lic t BI ■ t CIIMltVBVil IIIBStBBBf I	tvlll|§llll lll(ll ■ I (ll mniBBCVt n Bil Vi	VI	t ■> ttfflf ( vt ib || m lil f Vf l( HCIBt til RCt tlllflll ■(■	nVRVI V! ISVHIf ■ |(IB IBIVBCUkRUt! ■ ttt lltM! I	tl til tf (VBRBISf I ■ IB( Ml IBVI0
mnoga leta zanemarjen, ali pa so celo zanikali njegov obstoj.
V	svojem uvodnem poročilu se Craxi ni ukvarjal z vprašanjem rokov, v katerih bi prišlo do rešitve vladne k ize. Podčrtal je vsekakor, da je izdelava programa spreminje-
valnih pobud na področju inštitucij tesno povezana s preverjanjem programa finančne obnove. To je potrebno, da bi popravili tislo, kar so prostostrelci v pa lamentu. skupaj z opozicijsko fronto, zapravili na področju gospodarske in družbene politike. Treba bo tudi poglobiti o snovne smernice italijanske zunanje politike.
Gre skratka, kot sta povedala ministra Lagorio in Formica. za razpravo o nekaterih vprašanjih, na primer gospodarskih, ki so bila zadnje dni nekoliko v ozadju, treba je namreč izdelati program, ki naj bi, vsaj v teoriji, veljal do konca se danje zakonodajne dobe. Claudio Si-gnorile je v svojem posegu trdil, da je treba dati socialistični delegaciji mandat, da se s Spadolini jem pogaja za sestavo nove vlade, da pa mu mora istočasno zabičati, da ne gre le za taktični popraven dosedanjega izkustva, temveč za popolnoma novo vlado, ki mora trajati do konca zakonodajne dobe na podlagi programa, ki naj sproži re formo inštitucij in premostitev gospodarske krize.
V	svolem posegu ie Bettino Cra xi bil dokaj polemičen s komuni stično partijo in dejal, da ie sedanja kriza dokazala, da je politika demokratične alternative obsojena na polom. Craxi je zanikal, da bi socialistična stranka naredila korak nazaj. V odnosu do česa. je vprašal. Socialistični tajnik je predvsem večkrat podčrtal, da je vprašanje institucionalnih reform, ki je bilo do sedaj prisotno le v specializiranem časopisju trenutno tudi na pogaial-ni mizi parlamentarne večine. Kar
zadeva parlamentarno formulo pa socialistična stranka ne bo pogoje vala svoje podpore s trdnostjo večine v parlamentu, kolikor z neodložljivo potrebo, da vlada lahko ra: čuna na vnaprej določeno večinp.
Popoldne sta se sestali delegaciji socialistične stranke in republikam cev. da bi proučili politični položaj in možnosti za sodelovanje v morebitni novi Spadoiinijevi vladi. V komunikeju, ki so ga objavili ob koncu pogovorov, je poudarjeno, da obe stranki pozitivno oceniujeta trenutni dialog med demokratičnimi političnimi silami ter s tem v zvezi menita, da obstajajo dobre možno sti za poverjenega predsednika Spadolini !a. Socialisti in republikanci menijo, da je zelo pomembno dejstvo. da le v ospredju pogajanj za sestavo vladnega programa vpraša nje institucionalnih reform in boljšega delovanja državnih inštitucij, vprašanje, na katero so socialisti že dalj čaca priklicali pozornost drugih političnih sil.
Damasku so ta poziv povsem prezrli, da obstaja vprašanje pravza prav odprto.
Kljub temu pa vse kaže, da je sporazum vendarle na vidiku. Paleslin ci so tudi uradno potrdili, da zapuščajo Bejrut. Opazovalci pričakujejo, da se bo umik začel že v soboto ali nedeljo, seveda, če ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov.
V Izraelu pričakujejo umik Palestincev z mešanimi občutki. Premier Begin je zavrnil možnost, da zamenja svojega obrambnega ministra Šarona, za katerega je opozicija zahtevala odstop. To potrjuje, da so brutalni napadi na Bejrut pravzaprav sad skupne Beginove in Šaro-nove taktike in da sploh ni govora o tem, da bi bila državnika sprta. Kaže celo. da nameravajo izraelsko vojaško poveljstvo in najbolj skrajni krogi povzdigniti Šarona na raven «velikega vojskovodje*, kot so to svojčas naredili za Moša Dajana.
Med prebivalci pa se najnovejši razvoj dogodkov sprejema z neprikritim olajšanjem in brez zmagovalskega navdušenja. Neka študentska verska organizacija je sporočila, da ! so njeni člani, ki so kot rezervisti sodelovali v vojni, utrpeli težke izgube. Sedaj, ko kaže, da so se spo-nadi za osvojitev Bejruta končali, v Izraelu že naštevajo žrtve in se soočajo s posledicami, ki jih je povzročila vojna.
Šaron in Begin sta večkrat poudarila, da je končni cilj operacije «mir v Galileji* popoln izgon vseh borcev PLO in Sircev iz Libanona. Samo v Tripoliju, na severu države, pa se še nahaja deset tisoč palestinskih borcev, prav toliko pa jih je najbrž tudi v dolini Beka, kjer je še 40 tisoč sirskih vojakov. Izraelski radio je sinoči potrdil vest. da brael in Sirija kopičila nove čete v Libanonu. Povsem uptavičeno se torej postavlja, vprašanje, ati utegne po bejrutski vojni za Palestince, sedaj priti do sirsko - izraelskega spopada za Libanon.
Poslanica Arafata predsedstvu SFRJ
BEOGRAD — Predsednik palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je predsedstvu SFRJ poslal poslanico v zvezi z na 'novejšim razvojem dogodkov v Bejrutu, ki vsebuje stališča PLO o tej situaciji. V poslanici izraža tudi najtoplejšo zahvalo za politično, moralno in materialno pomoč, ki jo jugoslovanski narodi in vodstvo že
od vsega začetka nudijo palestinskemu narodu in palestinski osvobodilni organizaciji v boju proti izraelski agresiji ter za uresničenje legitimnih pravic palestinskega naroda. (dd)
V Kabulu napad na sovjetsko veleposlaništvo?
ISLAMABAD — Iz nekega zahodnega, diplomatskega vira v Pakistanu se je izvedelo, da so menda afganski uporniki napadli sovjetsko veleposlaništvo v Kabulu. Spopad pred veleposlaništvom, ki so ga varovali afganistanski vojaki, je trajal celo uro. Dva vojaka sta bila baje ranjena, dva pa zajeta.
Po sporočilih upornikov pa naj bi prišlo v začetku tega meseca v vladni palači v Kabulu do obračunavanja med pristaši dveh struj vladajoče stranke («Parcham» in
«Khaik»). šest voditeljev, med katerimi tudi ministri, naj bi izgubili življenje.
Iračani ogrožajo petrolejski terminal
MANAMA — Iraška vojna letala so predvčerajšnjim preletela pomorske poti, po katerih plujejo tankerji v smeri otoka Kharg, ki j* najvažnejši petrolejski iranski terminal v Perzijskem zalivu. Po izjavi iraškega vojaškega glasnica letala niso bombardirala noberr sovražnikovega cilja. Polet je pi .-stavljai samo opozorilo tankerjem, ker namerava Irak blokirati sovražnikov petrolejski terminal.
Boji na iraško - iranski fronti so se v zadnjih dneh nadaljevali posebno na severnem in južnem odseku. Posebno živalmi so bili topniški dvoboji. Iraško letalstvo je napadlo iranske položaje pri Abadanu in Koramšaru.
Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Habib nadaljuje svoje pogovore v Bejrutu in Tel Avivu	(Telefoto AP)
			
STOPNJEVANJE NEVARNOSTI UVEUAVUANJA VOJSKE NA ČRNI CELINI
Upor sejšelske vojske
Uporniki pa izražajo vso lojalnost predsedniku Albertu Reneju
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — V Victorii. glavnem mestu otoške republike Sejšelov v zahodnem delu Indijskega oceana, je včeraj dopoldne izbruhnil upor dela vojske, ki jc zavzela radijsko postajo in sedež sejšelske tiskovne agencije, zaprla mednarodno letališče in vpeljala policijsko uro za prihodnjih 24 ur. Uporniki terjajo odstop določenih vojaških poveljnikov in ministrov, ne pa tudi, vsaj sodeč po njihovih prvih izjavah, predsednika Alberta Reneja, ki je sicer na obisku na sosednjem o-točju.
Prestolnica Victoria na največ-
j^TASTROFALNE POSLEDICE FALKLANDSKEGA PORAZA
Stavke v Argentini
^r9©ntinski škofje pozivajo k spravi
bo	AIRES - Kol je Pilo pričakovati, se je Argentina znašla
betu	v°j"' 110 Falklandskem otočju v hudi gospodarsko - druž-
fašta ,1Z1; ^Racija je bila že pred vojno izredno visoka, sedaj pa na-^'klikar °V't0' Najnižje plače dosegajo komaj okoli 60.000 lir mesečno. Gaj Uj (najmočnejši so še vedno peronistični) zahtevajo poviške, ki Ubl^ii. znašali najmanj okoli 40.000 lir mesečno, da bi se vsaj nekoliko dl°gov neznosen položaj delavskih množic. Vlada je pripravila vrsto pre-žahtevj. • 1 niso zadovoljili ne delavcev ne delodajalcev. Sindikati z<HnirJ° ,nei!dne poviške s 1. avgustom, delodajalci pa bi radi, da bi _ na 1. september.
da v,''''strn za delo se je posrečilo preprečiti stavko železničarjev, to Argei),.'aJ opolnoči se je začela stavka javnih prevozov. Dve tretjini botl0 D!IJcev ne hosta mogli prispeti na svoja delovna mesta. Sledile elekti-,em s® druge stavke na tem področju in nazadnje še delavcev v gospodarstvu.
letitin	Okolje so v tem dramatičnem trenutku naslovili na ar-
HJ^ntu-od poslanico z naslovom »Pot k spravi*. V dokumentu zah-deiavl. da se proces demokratizacije ne prekine in da vsa politična
■javnost
a°s» 'm pos,HI1c prozorna (vprašanja političnih zapornikov, «despare-nd ). Na vsak način Cerkev ostaja na liniji nadrazredne politike.
OB OBLETNICI SPORAZUMA MED VLADO IN SOLIDARNOSTJO
Poljska pričakuje nove manifestacije
VARŠAVA — Na Poljskem je včerajšnji dan potekal mirno, a v znamenju rastoče napetosti zaradi priprav na manifestacije ob drugi obletnici sporazuma med sindikatom Solidarnost in poljsko vlado, ki bo konec meseca. Manifestacije zadnjih dni so sindikatu dokazale, da ni v delavstvu zamrla želja po samoodločanju kljub policijski represiji in grožnjam vojaškega režima. Režimsko časopisje se na vse pretege trudi, da bi manifestacija prikazala kot poskus »peščice protisocialističnih avanturistov*, da bi vnesli razdor v «zdravo poljsko družbo*. Ta poskus pa se jim je kot kaže ponesrečil, saj se primeri pasivnega protesta stopnjujejo.
Na varšavskem Trgu zmage so po ponedeljkovem grobem posegu varnostnih sil včeraj rasli križi iz cvetja kot gobe po dežju. Cvetje
in križi tudi na vseh spomenikih in obeležjih, ki spominjajo na de lavske boje. Po zidovih poljskih mest so se ponovno pojavili razglasi prepovedane Solidarnosti. Za sedaj ni še jasno, kaj se bo zgodilo 31. avgusta, ko bodo Poljaki praznovali obletnico sporazuma med vlado in Solidarnostjo. Sindikat noče razkriti svojih načrtov, s tem pa še stopnjuje napetost v režimskih vrstah.
Prvi sekretar CK PZDP se ni s Krima vrnil praznili rok. Brežnjev je podprl njegov vojaški režim, obljubil mu je tudi gospodarsko pomoč, ki pa bo le mašilo za poljsko gospodarstvo. Vzhodna Evropa. predvsem pa SZ je plačala že precejšnji finančni davek zaradi poljske krize, kljub temu da se tudi sama ubada s precejšnjimi gospodarskimi težavami. Kljub voj-
nemu stanju in vojaškemu režimu pa so bili dosedanji poljski rezultati skrajno borni tako na družbenem kot na gospodarskem področju.
KAMPALA — Po pisanju lista «Dayli Munno* so pri Kampali u-porniki, ki se borijo proti predsedniku Miltonu Oboteju ubili dva severnokorejska častnika (polkovnika in kapetana), ki sta pripadala skupini 20 vojaških inštruktorjev pri ugandski vojski. Častnika sta padla v zasedo upornikov kakih 30 kilometrov od Kampale.
RIM — Italijanska plačilna bilanca je zabeležila julija 305 milijard aktive, kljub temu pa izkazuje obračun prvih sedmih mesecev letos primanjkljaj 1.859 milijard lir (v istem času lani je znašal le 600 milijard).
jem otoku Mahe ju, v kateri živi tretjina od 65.000 prebivalcev Sejšelov. je popolnoma prazna, trgovine so zaprte, po ulicah so po-
avljene cestne zapore in videti je patruljirati vojaška vozila. Sem in tja ie bilo dopoldne slišati občasno streljanje in bojda tudi eksplozije. V času upora na otočju ni bilo tujih ladij, medtem ko so se otoški patruljni čolni vsidrali na odprtem morju. Mednarodno letališče pri Victorii, kjer so se 25. novembra lani izkrcali beli plačanci pod vodstvom »norega Mike ja*, da bi izvedli udar, je zaprto za ves promet in polet indijskega potniškega letala iz Zimbabveja prek Sejšelov do Bombaja so odpovedali.
Upor je zajel del otoških oboroženih sil, ki štejejo kakih 1.100 vojakov in 3.000 pripadnikov ljudske milice, pomaga pa jih uriti večje število Tanzanijcev, ki baje niso vpleteni. Uporniki so najprej zavzeli radijsko postajo, podobno kot pred dvema tednoma v sosednji Keniji uporni letalci, nato pa pretrgali mednarodne telefonske in teleks zveze. Zahtevali so odstop določenih vojaških poveljnikov in članov vlade, s katerimi niso zadovoljni, vendar pa so hkrati izrazili vso lojalnost predsedniku Reneju. ki je na obisku na koralnem otočju Amirantes, 400 kilometrov jugozahodno od Maheja.
Sejšelsko republiko sestavlja 90 granitnih in koralnih otokov s skupno površino 444 kvadratnih kilometrov, v zahodnem delu Indijskega oceana, tisoč milj od kenijske Mombaze in dva tisoč od Bombaja, blizu strateških morskih poti z Bližnjega vzhoda prek Rta Dobre-nade na Zahod. Na otoku je kakih 120 američanov, ki upravljajo satelitsko postajo, za katero letno plačujejo 2,5 milijona dolarjev.
Sedanji upor nezadovoljne vojske
na Sejšelih razkriva vso krhkost varnostnih razmer na izpostavljenem, pa strateško pomembnem o-točjU v prostranstvih oceana, zaradi česar je predsednik Rene že sklenil vojaški sporazum z Indijo in vzpostavil tesno sodelovanje na obrambnem področju s Tanzanijo in Madagaskarjem. Toda ti ukrepi so bili predvsem v zvezi z o-brambo pred zunanjim napadom, medtem ko očitno niso mogli pre-
Sejšelski predsednik Albert Rene
prečiti sedanjat - izbruha nezadovoljstva znotraj same vojske, s čimer je nedvomno resno omajana avtoriteta predsednika Reneja. Glede na to, da sedanji upor vojske na Sejšelih v. mnogočem spominja na izjalovljeni udar kenijskih zračnih sil pred dvema teanotna, pa likrati tudi opozarja na nevarnost uveljavljanja vojske v življenju afriških držav.
TIT DOBERŠEK
Kitajsko-Ameriški sporazum o Taivanu
IVASHINGTON, PEKING - V ZDA in v LR Kitajski so istočasno objavili besedilo sporazuma, ki predvideva zmanjšanje dobav ameriškega orožja Taivanu, ob kitajski obvezi, da ne bo s silo priključila taivanskega ozemlja. Sporazum kljub skrajno kompromisni vsebini predstavlja prvi resnejši poskus Reaganove administracije, da izboljša odnose s Pekingom, ki so se v zadnjem obdobju precej ohladili zaradi ameriških dobav orožja nacionalistični Kitajski.
V Taipeiju so po sporazumu zagnali vik in krik, češ, da je Amerika izdala Taivan kitajskim komunistom. Vlada nacionalistične Kitajske zatrjuje, da so pekinška zagotovila, da ne bo uporabil sile za priključitev Taivana LR Kitajski le pesek v oči. Za Taipei sporazum sploh ne obstaja, washingtonska vlada pa mora dosledno spoštovati vse dosedanje sporazume s Taivanom.
Novi ameriško - kitajski sporazum je obsodila tudi Sovjetska zveza kot nesprejemljiv kompromis,
Povsem razumljivo pozitivno ocenjujejo sporazum tako v Washing-tonu kot v Pekingu. Za predsednika Reagana bo sporazum pozitivno vplival na izboljšavo ameriško - kitajskih odnosov, ki so «življenjske» važnosti za ZDA. Reagan je tudi dodal, da to še ne pomeni konec ameriška pomoči Taivanu, ki se bo nadaljevala, dokler ne bo po mirni poti rešeno taivansko vprašanje.
Za Peking pa je sedanji sporazum začetek postopnega reševanja miro-U"hnp priključitve Taivana LR Kitajski.
LOS ANGELES — Svetovalec za državno varnost predsednika Reagana VViUiam Clark je v govoru pred bivšimi bojevniki ponovno branil predsednikov embargo glede dobav za izgradnjo sibirskega plinovoda. Po Clarkovem mnenju bi krediti in razne olajšave SZ samo povečali nujnost večjih naložb ZDA v svrho oboroževanja, ker bi se sovjetsko oboroževanje še okrepilo. Govornik pa v svojem govoru ni omenil stališča EGS do plinovoda.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO KRATKOTRAJNEM POLETNEM PREDAHU
DELAVCI SE VRAČAJO V TOVARNE NA DAN PA SILIJO STARE SKRBI
Jeseni dopolnilna blagajna v Italsidru? * Še vedno nerešeno vprašanje novega obrata v zameno za miljsko ladjedelnico CA A • Calza Bloch dokončno odpisana?
Veliki šmaren je mimo in življenje v mestu se vrača v stare kolesnice ter zadobiva tradicionalni ritem. V teh dneh se tudi delavstvo vrača v tovarne — vsaj tisto, ki ne «užiya olajšav* dopolnilne blagajne — s tem pa po kratkem poletnem premoru ponovno stopajo v ospredje stare skrbi glede nadaljnje usode tukajšnjega gospodarstva.
Včeraj so ponovno stopili k strojem delavci Tovarne velikih motorjev pri Bol juncu; za nekatere izmed njih pa se «počitnice» nujno nadaljujejo v senci dopolnilne blagajne, vendar kaže, da bo konca septembra vsa.l trenutno popustila, ker je tovarna po nekaterih vesteh v zadnjem času prejela nekaj novih naročil, tako da bo jeseni v njej redno zaposlenih vseh 2800 delavcev. Včeraj so se po treh tednih počitka vrnili na delo tudi delavci tovarne VM (550 enot), predvčerajšnjim pa uradniki tržaškega ravnateljstva Italcantieri (850 ljudi) — istočasno z delavci tržaške ladjedelnice. Delavstvo Tržaškega arzenala — Sv. Marka (1250 ljudi) bo zopet stopilo na delovna mesta prihodnji teden, 650 delavcev štivan-ske papirnice pa to soboto. V Italsidru ni kolektivnih počitnic, ker se proizvodni proces ne more prekiniti, pa tudi v nekaterih drugih tovarnah, tako na primer v obratu Telettra, opravljajo delavci poletne počitnice v izmenah, tako da se proizvodnja, pa čeprav v nekoliko skrčenem obsegu, nadaljuje brez zastojev tudi v poletnem času. Isto velja za delo v pristanišču.
S povratkom delavcev v tovarne pa se znova stopnjuje zaskrbljenost glede bodočega razvoja gospodarskega trenda pri nas. Delavci Ital-sidra so tako prav te dni zvedeli neprijetno novico, da bo obrat zaradi najnovejših »direktiv* Evropske gospodarske skupnosti glede o-mejevanja proizvodnje j "k la v Evropi, najbrž primoran zmanjšati proizvodnjo, kar pomeni vpis določenega števila delovnih moči v dopolnilno blagajno. Nejasna je bodočnost tudi za delavce bivšega obrata »Cantieri Alto Adriatico* v Miljah. Gre kakor znano za 270 - 280 ljudi (toda obrat je v svojih »najboljših letih* zagotavljal delo nad 700 delavcem), ki posečajo v teh mesecih razne prekvalifikacijske tečaje v okviru ustanove ANCIFAP, da bi se usposobili za nova delovna mesta. Okrog 50 ljudi, zaposlenih v bivši ladjedelnici, je pred časom prevzel Tržaški arzenal 1- Sv. Marko, preostale pa naj bi poleg arzenala prevzela še obrata GMT in VM. To vprašanje pa je še vedno odprto in bo treba počakati do marca prihodnjega leta, ko se bodo zaključili zadnji prekvalifikacijski tečaji, da bo ta boleča zadeva tako ali drugače dokončno rešena. Od-
prto ostaja tudi vprašanje odpravnin za vse delavce bivše ladjedelnice, kajti vsi dosedanji poskusi, da bi na dražbah razprodali stroje in opremo miljskega obrata in z izkupičkom ustvarili sklad za odpravnine, so se izjalovili, še najbolj na široko pa ostaja odprto vprašanje nove proizvodne enote, ki naj bi nastala v Miljah v nekakšno zameno za bivšo ladjedelnico. Po mnenju organizacij bi bilo najbolje, ko bi na površini bivše »CAA* postavili tovarno za proizvodnjo polizdelkov po naročilu večjih obratov, kakršni so arzenal, VN, GMT in podobni.
Najbolj zaskrbljujoč pa je v tem trenutku položaj okrog 300 delavk tovarne «Calza Bloch*, ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni in za katere obstaja resna nevarnost, da ostanejo v doglednem času kratko-malo na cesti. Lastniki tovarne so namreč razprodali stroje in tehnično opremo in to pomeni, da tudi ugodnosti dopolnilne blagajne ne bodo podaljšane, kajti dopolnilna blagajna velja kakor znano le za
obrate, ki imajo še kolikor toliko perspektivno bodočnost. V zadnjem času se je govorilo, da bo obrat prevzela družba ININCO, toda njeni predstavniki so ponudbo umaknili, ko je deželna uprava dala razumeti, da ne more zatrdno obljubiti zahtevane finančne pomoči. Tudi »Calza Bloch* bo po vsem tem najbrž v kratkem zginila s tržaškega ekonomskega pozorišča.
Če so to partikularistične skrbi delavcev posameznih ogroženih o-bratov, pa težijo vse tržaško delavstvo, brez izjeme številni drugi problemi širšega značaja, kakršni so problemi, povezani z obnovo zapadlih delovnih pogodb, dalje problemi zastojev, ki jih tudi v gospodarskih dejavnostih povzroča vladna in deželna kriza, nebrzdano naraščanje draginje, pesimistične napovedi obsežnih novih podražitev v jeseni, in še bi lahko naštevali. Veliki šmaren je torej mimo, z njim pa žal tudi kratkotrajna brezskrbnost, ki jo je morda prinesel tukajšnjemu delavstvu in vsemu prebivalstvu.
V PRIČAKOVANJU
OHLADITVE
Ali je velike suše konec? Včeraj je ves dan kazalo, da se bo zdaj zdaj ulilo, nekaj kapljic je res zapadlo že zjutraj, pozno zvečer pa je v mestu začelo pršiti, ponekod na Krasu pa so zabeležili prave plohe, ali vsaj »plohice*... Nekateri pravijo tudi, da pomeni prvi avgustovski dež začetek konca poletja. Naj bo kakorkoli, vsi pričakujejo osvežitev, kot radovedneži na gornji sliki, ki skušajo iz barometra na Korzu ugotoviti, ali bo njihovi želji kmalu zadoščeno.
UiliiiimiiimiimiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiititniiiiiiiiiiiiHMiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiliffiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ POGOVORA S PREDSEDNIKOM KV SREČKOM COLJO
S prispevkom R6S ojačili Kraški vodovod ki je v letošnji suši deloval brezhibno
Brez prispevka 145 milijonov lir, s katerimi so opravili ojačevalna dela, bi KV grozila huda kriza - Težave z oskrbo z vodo v dolinski občini ■ Suša v sežanski občini
Uprava občine Dolina se je včeraj obrnila na prebivalstvo s prošnjo, da bi omejilo uporabo vode: omejilo naj bi jo predvsem s tem, da bi ne zalivalo vrtov in pralo avtomobilov. Obenem je dolinska občinska uprava sporočila, da zaradi suše bo dobava vode za Mačkolje, Prebeneg in Križpot prekinjena vsak dan od 15. do 19. ure, dokler se sedanji položaj ne bo izboljšal.
Izboljša pa ga le dež, ki ga pa noče biti od nikoder; včeraj dopoldne se je sicer nad Trstom in njegovo pokrajino po daljšem času pooblačilo, toda dežja, ki je pone kod padal le nekaj minut, je bilo res premalo, da bi omilil dolgotrajno sušo, ki ponekod povzroča težave pri oskrbi z vodo, povsod pa pesti polja, vinograde, vrtove in travnike, ki so posušeni; s tem narašča tudi nevarnost požarov, ki jih v zadnjem obdobju ni malo.
Kljub takemu susnemu vremenu pa je oskrba z vodo na Krasu res zadovoljiva. Daleč so že časi. kot
...»mimunimi...................................umi..........
V TRILETJU 1982-1984 PO ZAKONU ŠT. 44
Devet milijard iz deželne blagajne za naložbe v luki
na pr. v letih '64 in '65, ko so morali prevažati vodo v Gabrovec kar s kamioni. Zaslugo, da se taka situacija ne ponavlja, nosi Kraški vodovo, ki oskrbuje kraške vasi od Cola, Velikega Repna, Zagraja, Repniča, preko Zgonika, Devinšči-ne. Božjega polja, Gabrovca, Kolu-drovice, Saleža. Trnovce, Baite, Samatorce, Praprota. Šempolaja, Prečnika in do Nabrežine, Cero-velj, Vižovelj, Medje vasi, Ribiške ga naselja, Sesljana pri morju. De vina ter Štivana. Vodovod oskrbuje vsega skupaj okrog sedem, osem tisoč prebivalcev iz repentabrske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine, njegova letna zmogljivost pa dosega 1.200.000 kubičnih metrov vode.
Da pa je Kraški vodovod v res zadovoliivi meri lahko izpolnjeval in še izpolnjuje svojo nalogo, gre v prvi vrsti zasluga — nam je včeraj v krajšem razgovoru povedal njegov predsednik Srečko Colja — Kraški gorski skupnosti. Lansko le to ,ie namreč KGS da'a na ra »po lago en del svojih finančnih sred štev za potenciranje vodovoda. Nakazala je 145 milijonov lir, brez katerih — in to ie predsednik Col'a še posebej podčrtal — bi se vodo vod znašel v hudi krizi, saj bi ne bilo mogoče uresničiti vseh tistih del. ki so bila potrebna
V 10 letih prejme pristaniška ustanova za modernizacijo in vzdrževanje naprav 30 milijard lir
Vodstvo pristaniške ustanove (EA i pomola VI (potrebnih je 3,8 milijar-PT) lahko prične takoj uresničevati de lir); razširitev tovornih hal št.
triletni naložbeni načrt 1982-1984, ki predvideva med drugim okrepitev parka za dviganje in siceršnje ma nipuliranje tovorov, razširitev skla diščnih in operativnih ploščadi in obnovo zastarelih elektromehanskih naprav. V ta namen bo EAPT porabila 9 milijard lir iz deželne bla gaine. in to v smislu deželnega za kona 44. ki nakazuje investicijam v naši luki skupno 30 milijard lir v 10 letih.
Zakon je deželni svet odobril z veliko večino glasov, v Uradnem vestniku dežele F-JK je bil priobčen 28. junija, a že 13. julija je deželni odbor odobril omenjeni triletni načrt pristaniške ustanove. Celoviti zakonodajni iter je bil torej, kot je razvidno, nenavadno nagel, pri pomniti pa seveda velja, da deželna finančna sredstva ne nadomestuje jo tistih iz državne blagajne, ki so namenjena upravljanju luke kot ta ke, ampak jih le dopolnjujejo.
Kot rečeno, pojde deželni prispevek za naložbe, toda ta pojem je bil raztegnjen, tako da pridejo v poštev tudi nujna vzdrževalna dela tako na že obstoječih nepremičnih in premičnih luških napravah kot na tistih, ki jih bo pristaniška uprava še nabavila ali zgradila.
Triletni investicijski načrt 1982 -1984 zajema naslednje: nakup 7 kopnih žerjavov od 8 do 16 ton nosilnosti za delo na severni ploščadi
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih oe bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane ur nik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00)
Prosimo za razumevanje.
49 in 50 v novem pristanišču za kakih 6.500 kvadratnih metrov pokritega prostora in namestitev v eni od teh dveh hal sodobne klimatizacij-ske mreže za potrebe uskladiščenega južnega sadja - agrumov (naložba bo znašala 1,6 milijarde lir); izredno vzdrževanje mehanskih naprav in opreme, kakor so žerjavi, razne druge premične in nepremične dvigalne naprave, traktorji in sorodna vozila, da se povečata storilnost in varnost med delom (1 milijarda lir); zamenjava električnih kablov za pogon žerjavov na severni ploščadi pomola V (200 milijonov lir); nakup novih paletnih in drugačnih sred štev za manipuliranje blaga (500 milijonov lir); posodobljenje elektromehanskih naprav na južni plošča di pomola V in namestitev novih e lektrocentral (700 milijonov lir) in slednjič še izgradnja kanalizacije povsod tam v luki, kjer je nujna, in ureditev streh starim skladiščem (800 milijonov lir).
Septembra prireditev drst, mesto kave»
Na tržaškem velesejmu se že pripravljajo na prireditev z naslovom »Trst, mesto kave*, ki bo na sporedu v času od 16. do 18. septembra. Razstavo kave in strojev za pražarne bodo uredili v Palači narodov, to je v istem paviljonu, kjer so uredili tudi novi kongresni center. V okviru prireditve bodo letos tudi mednarodna posvetovanja o trgovini s kavo, ki so se po navadi odvijala v okviru mednarodnega vzorčnega sejma v začetku poletja.
Stalni stalež za šolske sluge
Šolski sluge, ki so bili poverjeni za šolski leti 80/81 in 81/82, lahko dobijo stalen stalež. Kandidati morajo oddati prošnje do 20. avgusta. Za prošn!e in druge informacije naj se obrnejo na ravnateljstva.
S to vsoto so Dile ojačene cevi iz Praprota v Trnovco, kjer je bi) rezervoar krepko razširjen (od -i na 12 ur); odpravljene so bile na pake, ki so otežkočale dobavo vode v zgornjem predelu Zgonika, isto časno pa so bili podobni problemi rešeni tudi v Gabrovcu, Medji va si in na Colu. kjer so cevi vodovoda podaljšali do nove zadružne mlekarne. Opravljena so bila torej dela, brez katerih bi večji del Kra sa lahko krepko občutil posledice dolgotrajne suše: lahko je torej tr diti, da se .je lanskoletno nakazilo Kraške gorske skupnosti Kraškemu vodovodu d^bro obrestovalo za velik del kraškega prebivalstva.
Sicer pa se mora vodovod — kot pravi njegov predsednik Colja — ubadati s številnimi problemi, med katerimi je predvsem cena vode: za prvih šestdeset kubičnih metrov vode je treba plačati po 240 lir na kubik, kar ni malo predvsem za kmete, ki jo v takem sušnem obdobju uporabljajo v velikih količinah: v primerjavi s ceno. ki jo je za kubik vode treba plačati v miljski občini (okrog 700 lir) pa .je cena, po kateri vodo oddaja Kraški vodovod, izredno nizka.
Dokler pa se na pokrajino ne bo zlil obilen dež, bodo ti problemi še
zanimivo pogledati statistike, ki kažejo, kako sta vlažnemu juniju (130 milimetrov dežja v primerjavi s poprečjem 96 milimetrov) sledila suhi julij (samo 22, milimetrov dežja v primerjavi s poprečjem 77 milimetrov) in prva polovica avgusta skoraj brez dežja (le 5 milimetrov v primerjavi s 70 milimetri mesečnega popreč-a). Zadn;e obilnejše pa davine smo zabeležili okrog 20. junija, medtem ko niso nevihte z obilno močo. ki so v zadnjih dneh bile nad Furlanijo, dosegle Trst in njegove pokrajine.
Kot poroča ljubljansko «Delo» v včerajšnji številki, se sušno obdobje. podobno tistemu izpred treh let, na Krasu nadaljuje. Vodni viri, iz katerih polnijo cevi kraškega vodovoda, počasi usihajo. Posebni štab izvršnega sveta sežanske občine, zadolžen za reševanje problemov pri vodni oskrbi, še vedno vsak dan zaseda in ukrepa, kolikor pač mo re, saj bi bila edina rešitev za se danjo krizo obilna moča.
ZANIMIVA ŠTUDIJA 0 PSIHOLOŠKIH IN SOCIOLOŠKIH ASPEKTIH ASIMILACIJE
KAKO DELUJEJO ASIMILACIJSKI MEHANIZMI
Psiholog Danilo Sedmak in sociolog Emidij Susič sta za Slovenski raziskovalni inštitut izvedla raziskavo o vzrokih asimilacije med Slovenci v Italiji
Pri Založništvu tržaškega tiska bo v kratkem izšla študija o »psiholoških in socioloških aspektih asimilacije*, ki sta jo za Slovenski raziskovalni inštitut SLORI pripravila psiholog Danilo Sedmak in sociolog E-midij Susič. Bolj kot na poskus kvantifikacije pojava sta raziskovalca v svojem delu skušala predvsem odkriti in ugotoviti, kako delujejo asimilacijski mehanizmi in kje so sploh vzroki asimilacije. Glede na važnost, ki jo ta problematika ima za našo narodnostno skupnost, smo prosili raziskovalca za razgovor o njuni študiji in o ugotovitvah, do katerih sta prišla. Začeli smo kar z vprašanjem, zakaj sta se odločila za poglobitev te problematike in kateri so bili njuni metodološki prijemi.
SEDMAK: Oba sva manjšinca in sva hotela dati svoj skromen prispevek manjšini vsak iz svoje stroke. Delo sva imela v načrtu že dalj časa, priložnost za uresničitev projekta pa se je nama ponudila z u-stanovitvijo SLORI. Raziskovalno delo je zahtevalo precej časa, ker i-mava oba se vrsto službenih obveznosti, poleg tega pa je z metodološkega vidika precej originalno. Lahko bi ga opredelili kot neke vrste terensko delo. pri katerem sva bila oba obenem subjekt in objekt raziskave, kot je bila subjekt in objekt naša skupnost.
Poglejte, v naši skupnosti se vsi precej poznamo, poznamo tudi veliko takih, ki v določenem trenutku zapustijo manjšino in se vključijo v večinski narod. Vemo, da so bili njihovi starši Slovenci, da oni sami še govorijo slovensko, njihovi otroci pa poznajo le italijanščino. Kaj se je zgodilo z njimi? To vprašanje sva skušala poglobiti na osnovi pogovorov s temi ljudmi.
PD: Kako sta zbrala vzorec intervjuvancev?
SUSIC: No, to je bil majhen vzorec, vendar, če lahko še nekaj dodam v odgovor na prejšnje vprašanje, bi pripomnil, da je kvantitativna študija v današnjem položaju skoraj nemogoča, zlasti še s sredstvi, s katerimi razpolagamo . . .
SEDMAK: ... pa naju tudi ni ta ko zanimala.
SUSIČ: Seveda, ni naju tako zanimala, pa tudi zelo težko bi bilo. Zato sva se odločila za majhen vzorec, ki sva ga sestavila s pomočjo prijateljev. Oni so nam sugerirali i-mene teh ljudi, ki so v asimilacijskem postopku in ki sva jih midva označila kot vmesne člene v prehodu od povsem slovenske do povsem italijanske družine. Seveda sva pa pazila, da je bila paleta intervju-vanih dokaj široka tako glede na poklic, spol, starost, kot tudi na teritorialno pripadnost. Vzorec seveda ni reprezentativen, vendar pa so v njem zastopniki raznih kategorij.
PD: V svojem delu sta vidva ugotovila vrsto dejavnikov, ki vplivajo na to. da se človek asimilira, oziroma mu pomagajo pri ohranjeva-
nju njegove narodnostne identitete. Kateri so najbolj bistveni dejavniki?
SUSIČ: Če naj povem na kratko, bi rekel, da sva proces asimilacije uokvirila v socializacijski proces, v proces prenašanja kulture in vrednot nekega naroda. Kateri so ti dejavniki? Midva sva obravnavala šolo, družino, sredstva množičnega obveščanja, prosti čas, delovno mesto in, v tem okviru, tudi odnos človeka do zemlje. Seveda vseh teh dejavnikov nisva obravnavala v celoti, vsakega kot globalno strukturo, pač pa sva pri vsakem analizirala specifične plati, ki so važne za asimilacijski proces.
SEDMAK: Če lahko nekaj dodam, bi rad povedal še to: teh dejavnikov, o katerih govori Emidij, nisva obravnavala slučajno ali po neki svoji izbiri. Vanje sva dobesedno trčila med raziskovalnim delom. Ko sva govorila s temi ljudmi, sva skušala ugotoviti, kako je potekalo njihovo življenje. Kakšna je bila njihova družina, je hodila ali ne v cerkev, so jim doma pripovedovali pravljice, in če so jim. katere pravljice .. . Skratka skušala spremljati človeka v vseh fazah njegovega razvoja. In tako sva opazila, da so
se rodili v slovenski družini, da so obiskovali slovensko šolo, da so zahajali v slovenska športna, kulturna, politična ali cerkvena društva itd. V določenem ‘renutku pa je vse to začelo počasi odpadati: odpadi1 so slovenski prijatelji, slovenska društva, slovenski časopisi in revije. Kot je to izginjalo iz njegovega življenja, tako se je intervjuvani vse bolj vključeval v italijansko družbo
PD: Zmanjkali so mu torej oporniki, ki so mu prej pomagali pri o-hranjevanju narodnostne identitete.
SEDMAK: In zato sva bila prisiljena, da vlogo teh dejavnikov poglobiva. Kaj v teh faktorjih ne gre? Zakaj takemu človeku ne ustrezajo? Zakaj je šel iskat drugačne opornike drugam? Ko sva začela, sploh nisva dobro vedela, kam bova prišla. Na prej omenjene dejavnike sva naletela skoraj s presenečenjem.
PD: Morda bi v poglabljanju vloge omenjenih dejavnikov začeli kar s šolo?
SEDMAK: Predolgo bi bilo tukaj povzemati vse ugotovitve glede šole. Opozoril bi rad le na en aspekt, ki sva ga odkrila z analizo učbenikov osnovne šole. Ugotovila sva, da imamo v naših učbenikih veliko manj
UllllllllimilllllllllllllMUlllllllllMIIItMIIIIIIIIIMIIIMliHUtllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMIlimillllllllll
V Lipici bodo počastili Černigojevih 84 let
Malo je ljudi, ki znajo živeti tako, da jih čas ne postara. Tak je Avgust Černigoj, ki ta mesec praznuje svoi 84. rojstni dan. A kljub visoki starosti, se bomo v Lipici srečali s takšnim, kot smo ga bili vedno navajeni: dobre volje, polnim idej in volje do dela. vedno priprav■
tudi mnoge primorske cerkve. Kdor se zanima za nieaovo umetnost ve. da mu že nekaj let zapovrstjo pri reja Kosovelova knjižnica počastit-vene razstave za nieoov rojstni dan. na katerih so prikazana vedno najnovejša umetnikova dela.
Letos na je slikar že od soomla
Ijenim za zanimiv pogovor, a ne! di gost hotela Maestoso v Lipici.
zmanjka mu tudi šaljivih besed, ki jih zna izreči v posebnem tonu, zna čilnem samo zanj. v katerih ie ved no skrita prijetna ali neprijetna res niča. Tako naprimer. ko je bila pred dnevi otvoritev njegove razstave v Ljubljani in so mnogi mladi umetniki želeli aovoriti z njim. ie nekomu, ki ga ie vprašal, kaj meni o sodobni umetnosti, odgovoril: <Malce preveč se hecate.t Ali v Lipici hoče dati kompliment dami. ki ima lepe noae. va ji reče: »Oprostite. imate raztrgane nooavice.s Dama se prestrašeno pogleda, ker pozabi da niti ne nosi nogavic. Ta kih šal bi lahko naštevali še in še. Pa pustimo to umetnikovo značilnost ob stran.
Za nas je Černigoj- pomemben predvsem kot velik umetnik in oče slovenskih slikarjev, ki živijo v na šem najbližjem zamejstvu: od Alojza Spacala, do Edvarda Zajca in Marjana Kravosa ter Franka Vekje-ta. Černigojev umetniški opus ie izredno booat in širok, sai se ie loteval vseh tehnik in poslikal k
HlllllllllllllflllllllllMIItlllllllllllMIIIIIIIIIIlllllIffnillllllllllflllllIMnHMIIIIIIIItIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllflllllllllllllllltlllllllllllllllllllllltllllllllltllllllMIS
NA PODLAGI ZAKONA 0 URE1ITVI STALEZA
Tudi profesorji s tujo diplomo bodo lahko opravili habilitacijski izpit
Do 15. septembra morajo vložiti prošnjo, da jim bo ministrstvo priznalo tujo diplomo kot enakovredno italijanski
Zakon 270, ki ureja stalež profesorjev. vnaša med drugim novost, ki se tiče tistih profesorjev, ki so diplomirali v tujini. Za slovenske šole je to dokaj zanimiva pobuda, saj bodo lahko profesorji, ki so študirali v Jugoslaviji in seveda ne samo tam, uredili svoj stalež. Na šole je prišla tudi okrožnica, ki pravi, naj profesorji vložijo prošnje zato, da bi njihove, tuje, diplome priznali za enakovredne italijanskim in s tem se bodo lahko omenjeni profesorji prijavili na habilitacijski izpit.
Da bi problem točneje uokvirili, smo se obrnili na namestnika šolskega skrbnika prof. Luigija De Roso, ki nam je povedal naslednje:
Člen 70 zakona o urejanju staleža profesorjev (sprejet je bil maja letos) predvideva, da lahko ministrstvo določi za enakovredne diplome, ki so jih profesorji dosegli v tujini. Po tej »odobritvi* se lahko posamez
vedno aktualni; s tem v zvezi je ni kandidati vpišejo na habili'acij-
ske izpite in po teh dosežejo stalni stalež. Vse to se seveda dogaja v okviru že omenjenega zakona 270. Tržaško šolsko skrbništvo je v tem smislu poslalo na šole okrožnico, ki bo seveda najbolj zanimala prav slovenske šole.
Okrožnica pravi, da morajo profesorji, ki so diplomirali na tujem, na primer v Jugoslaviji, oddati do 15. septembra prošnjo na ravnateljstvo. Prošnja, ki se nanaša na priznanje enakovrednosti diplom, mora biti na kolkovanem papirju in opremljena s tujo diplomo; prosilec mora dodati tudi potrdilo o opravljenih izpitih in druga študijska potrdila, ki pridejo v poštev. Vsa dokumentacija mora biti prevedena v italijanščino, prevod pa morajo opraviti uradni prevajalci ali pa mora biti potrjen na konzulatu.
Ravnatelji posameznih šol morajo sestaviti medtem seznam profesorjev, ki so zainteresirani za to, da
•iiiiiiiiiiiiiiiiiMntuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiinMiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiintnaiiiiiMiiiimitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
MALA ČRNA KRONIKA
Požar pri Brlščkih
Na gmajni pri Briščkih je včeraj popoldne izbruhnil požar, ki je uničil grmičevje in tudi nekaj dreves. Gorelo je približno dve uri, ogenj so pogasili tržaški in openski gasilci, ki so dospeli na kraj z dvema cisternama. Vzroke požara še raziskujejo ker ni izključeno, da je treba ognjene zublje pripisati malomarnosti kakega izletnika.
Mlada Tržačana ranjena na avtocesti pri Benetkah
Dva mlada Tržačana sta bila v ponedeljek popoldne na avtocesti Milan - Mestre žrtvi prometne ne sreče, ki na srečo ni imela hujših posledic. 24-letni prodajalec Astrid Alfeo (Ul. S Lorenzo in Selva) in 21 letna prodajalka Daniela Var-glien (Ul. Pola 20) sta se peljala v avtu renault 5 proti Benetkam,
ko je zaradi okvare na kolesu vozilo zavozilo s cestišča in silovito trčilo v obcestni drog. Zaradi u-darcev v glavo so oba sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške bolnice, Alfeo bo ozdravel v tednu dni, Varglienova pa se bo morala zdraviti približno 15 dni.
Poseg gasilcev preprečil eksplozijo plina
Takojšen poseg tržaških gasilcev je včeraj zjutraj preprečil tragedijo v stanovanju 93-letne Antonije Sancin na Kolonkovcu (Ul. Negri 11). Priletno žensko so namreč našli na tleh nezavestno, stanovanje pa je bilo že skoraj popolnoma nasičeno s plinom, ki je uhajal iz kuhinjske cevi. Na srečo ni prišlo do eksplozije, Sancinovo pa so zaradi znakov zadušitve sprejeli v glavno bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Študent z motorjem trčil v avtomobil
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli 17-letnega študenta Paola Cog-gia Bastianija iz Ul. Bonomea 241. Mladenič se je z motorjem peljal po Ul. Udine proti središču mesta, ko je na križišču z Ul. Anastasio trčil v avto fiat ritmo, ki ga je upravljal 24-letni Gabriele Michelin iz Trenta. Coggia Bastiani je v nesreči utrpel pretres možganov.
Tržaški gasilci so imeli včeraj res polne roke dela. V zgodnjih
popoldanskih urah so morali med drugim poseči v bližini železarne Italsider pri Skednju, kjer je v neki zapuščeni baraki izbruhnil silovit požar. Na srečo so požar kmalu pogasili in tako preprečili, da bi plameni povzročili večjo gmotno škodo.
bi njihove diplome postale enakovredne. Ravnateljstva morajo prošnje in seznam oddati na šolsko skrbništvo. Enakovrednost diplom lahko seveda ugotovi in prizna le ministrstvo. Profesorji, ki jim bo diploma priznana kot enakovredna, se bodo lahko udeležili habilitacijskega izpita, ki ga predvideva zakon.
Prof. De Rosa nam je povedal, da se bodo lahko udeležili habilitacijskega izpita tudi tisti profesorji, ki niso končali univerze. Pogoj je, da so poučevali vsaj 12 let in da so učili tudi v šolskem letu 1980/81. Drugače ni nujno, da so učili vsa leta zaporedno, morajo pa imeti 180 učnih dni letno.
Če nekoliko povzamemo, lahko zapišemo, da bo na primer profesor slavistike, in seveda ne samo slavistike, ki je diplomiral v Jugoslaviji, uredil svoj stalež s tem, da mu ministrstvo prizna za enakovredno diplomo in da potem opravi habilitacijski izpit. Jasno je, da bo ministrstvo določilo, katere diplome naj prizna. Ne gre torej za uradno priznanje naslova, ampak za možnost, da preidejo nekateri profesorji, ki so bili do sedaj na »prepihu*, v stalni stalež. Vse pa se dogaja v sklopu zakona o ureditvi staležev, kar pomeni, da odlok ne bo veljal za zmeraj; uradno priznanje diplom ostaja odprto, čeprav se določen led prebija. O posebni konvenciji, ki so jo prav o priznanju diplom podpisale evropske države, smo na primer že pisali.
Letos manj lesa čez tržaško luko
V prvi polovici letošnjega leta je promet z lesom v tržaškem pristanišču dosegel le 39.980 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lani 101.464 ton. Zanimivo je pri tem, da se je dovoz lesa iz čezmorja zmanjšal s 95.329 na 32.217 ton, medtem ko se je nasprotno odvoz raznega lesa iz Srednje Evrope v čezmorske dežele povečal z lanskih 6.135 na 7.763 ton.
kjer se dobro nočuti in Lipica mu je dala ustvarjalni navdih za vse, kar bomo na razstavi videli. (Seveda je premalo prostora, da bi lahko vse razstavili).
Na predvečer umetnikovega rojstnega dne, 23. avgusta 1982, pa bodo tudi n Kosovelovi knjižnici otvo-rili razstavo Černigojevih lino rezov.
V Lipici bo o Černigojevi umetnosti govoril dr. Peter Krečič, naj boljši poznavalec Černigojeve umetnosti. Kulturni program pa bo pripravil Anton Petje.
Kulturni program
na Starem trgu
Sinoči se je na P jazza Vecchia v Trstu začel tritedenski kulturni program, ki nosi naslov «Tržaško poletje z umetnostjo, glasbo, prozo im poezijo». Program, ki se bo zaključil sredi septembra, je organizirala znana tržaška središčna galerija «11 Tribbio» ob sodelovanju turistične ustanove za gostinstvo in turizem tržaške občinske uprave in drugih ustanov. Prvi večer programa je obsegal dve prireditvi. V stari cerkvi na Starem trgu je kvartet pihal «Gruppo 1* izvajal Haydnove, Rossinijeve in Ibertove skladbe, v galeriji «11 Tribbio» pa so odprli razstavo grafike tržaške umetnice Leonor Fini, ki se občasno vrača, vsaj s svojo umetnostjo iz Pariza, kjer že toliko let živi. Do 9. septembra bo v galeriji na ogled poldrugi ducat barvnih grafičnih listov najrazličnejše vsebine, seveda je največ potretov in ženskih podob nasploh, kar je pri Finijevi pravzaprav običaj. Razstava bo prav gotovo pritegnila pozornost tržaškega občinstva, kot je to bilo vedno doslej.
Gino Brumieri drevi na Gradu sv. Justa
Drevi bo na Gradu sv. Justa na stopil znani italijanski igralec in komik Gino Bramieri. ki se bo tr žaškemu občinstvu predstavil s showom «Che serata ragazzilt («Fantje, kakšen večerit) Program predvideva najprej plese, petie, razne igre in podobno. Ob zvokih glasbe si bomo lahko ogledali tudi modno revijo.
Osrednja atrakcija večera bo seveda sam Gino Bramieri.
Predstava se bo pričela ob 21.15. v primeru slabeaa vremena tv bo v gledališču Rossetti. Listke v pred
slovenske simbolike, slovensldh narodnih znakov kakor italijanskih. Oko je izreden, morda najbolj zahteven čut. Zato mislim, da bi n*0, rali dati veliko pozornosti na to suh" boliko, če hočemo podpreti človeka, mladega in še zlasti otroka, v njegovi narodni zavesti. Poglejte, ta #• gotovitve sva potem preverjala * majhno anketo v tretjem razredu neke srednje šole. Prosila sva dijake, naj nama narišejo italijansko, avstrijsko in slovensko ali jugoslovansko zastavo. Vsi so poznali italijansko. nekateri so poznali avstrijsko, veliko pa jih ni poznalo ne slovenske ne jugoslovanske. To je zelo žalostno.	M,
PD: Kaj pa vloga družine? ,.
SUSIČ: Družina ima seveda tu® velik pomen kot prvi socializacij?® dejavnik v življenju človeka. Pri ravnavanju družine sva posvetil? precej pozornosti mešanim zakonom-ker naj bi v teoriji mešan zakon prenašal dve kulturi. Kaj pa se dogaja pri nas? Ne v vseh, dejansko pa v večini primerov, mešan zak°D postopno drsi proti italijanski družini, v dominantno skupnost. S tem seveda nisva hotela in nočeva P0" stavljati mešanega zakona na za-
tožno klop. Dejstvo pa je, da v današnji situaciji, ko je ena skupn°s
J____-•___l__________r.__•_____i____: .rarini
dominantna, mešani zakoni večinoma peljejo v asimilacijo. Kakšni s® lahko izhodi? Eden od teh je. P* najinem mnenju, razširjena kultur* dvojezičnosti, večja toleranca ob tj stočasnem zmanjšanju neravnovesja med skupnostima. Brez tega ne grm PD: Preidimo k sredstvom množičnega obveščanja...	J-/
SUSIČ: To je v današnji druz» zelo važen dejavnik in bo v prib0?' nje še bolj važen pri prenašanji* vrednot, kulture, simbolov itd- "*j to, če naj strnem v eno samo mis® najino analizo, bi lahko rekel, da J* zelo važno, da ima manjšina kar največ medijev. Kolikor more, pa . se poslužuje tudi medijev matice' Pri nas so občila iz matične dom°j vine zelo malo razširjena, izjemi st* mogoče le radio in televizija.
PD: Zanimivo bi bilo poglobiti d°j javnike, ki sta jih obravnavala vseh aspektih, vendar prostor na«* tega ne dopušča. Zato bi vama Pre? lagal, da bi na kratko prikazala s vlogo delovnega mesta in zemlje-SEDMAK: Kar zadeva zemljo
poudaril, da smo danes priča v®. kemu procesu urbanizacije. Zernl^
razlaščajo za ceste, za tovarne, -
očesi.
naftovode... To so moderni pro
proti katerim ne moremo veliko, ?v
gre pač naprej. Ko se pa roi z°P®£ stavljamc razlastitvam, nas obtožuj jejo, da smo..proti napredku. JjJ res. Midva sva skušala s svoje? vidika dokazati, da zlorabljajo P* role kot so urbanizacija, moderni2? cija itd., nam v škodo. Tudi drugJ* v državi pride do razlastitev, ve dar v teh primerih je oblast ve darle bolj na strani kmeta. Pri pa je oblast del dominantne sboP”? sti, naš kmet je torej dvakrat P00 vržen pritiskom. In še nekaj h “ dal: marsikdo nas prikazuje kot n sprotnike večinskemu narodu, ker upiramo razlastitvam. To so sterea tipi, ki jih je treba odpraviti.
PD: Seveda je težko potegom take študije in iz tako zahtevne P blematike jasne zaključke. Prosi"?, bi vaju, da vsekakor skušata P0**?, niti črto in strnjeno podati s™ vtise.	h|
SUSIČ: Če lahko odgovorim j?z'l(V rekel, da bi lahko zaključek bil ® deč: kot narodnostna skupnost mo ” omenjenih socializacijskih javnikih močne opornike. Naša cializacija mora iti prek teh oP? nikov in to prek takih, ki imajo * venski predznak Čeprav se lahko Ff služujemo tudi italijanskih dej?'' kov, morajo biti vselej prisotn' di tisti s slovenskim predzna*PS V vseh intervjujih smo opažih.
vseii intervjuji« smu uFa^ saj*
— slovenski oporniki počasi poPuS ^ li. zato se moramo zelo trudit1-
slovenske opornike ohranimo >n čvrstimo.	.
Razgovor zapij?, VOJMIR TAVČA*
Drevi zaključek «Glasbenih zatonov>

prodaji dobimo v aaenciii UT AT nnleriii Prott.i.
Pismo uredništvu
Drevi se bodo v Devinu r ^n$\ čili glasbeni večeri «Tramonli P1 calit, ki se vršijo v lepem J10 y(. nem okviru devinskeaa vortiča- ^ čere ie priredila Tržaška t«r,st i in letoviščarska ustanova.	jp
Na zadnjem večeru bosta fjL^ | pila Fabrizio Vatta in Antonio ^ | teduro. ki bosta igralo skladbe .. bussuia, Bacha, Diabelliia in ‘ -«» ninija. Koncert se bo pričel ob
Nevarno križišče pri Ključu V prejšnjih dneh sem brala v krajevnem časopisju, kako se prometni varnostni organi pripravljajo, da bi v čim večji meri zagotovili varnost na cestah. To so vsekakor- hvalevredne pobude, vendar menim, da včasih tudi takšni ukrepi ne zaležejo veliko, če ne odpravimo dejanske nevarnosti, ki jo predstavljajo nekateri cestni odseki in križišča. V mislih imam trenutno križišče pri Ključu, na ce-
sti, ki pelje iz mesta proti Bazovici. Prejšnji teden
so samo na tem križišču zabeležili kar štiri prometne nesreče v enem samem dnevu. Na srečo ni bilo usodnih posledic, vendar ostaja dejstvo, da omenjeno križišče zapira nevaren ovinek, medtem ko gresta stranski cesti v reber in sta ravno tako dokaj zaprti in nepregledni. Morda bi zato kazalo križišče nekoliko razširiti ali pa urediti na kakšen drug način. Upam, da ne bomo o njem spet govorili šele tedaj, ko bomo priča smrtnim nesrečam.
Majda P.
ZA SEČNJO V JUGOSLAVIJ*
Važno obvestilo dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolas ^ ke, ki nameravajo sekati rirya a, jugoslovanskem področju, naj P t« vočasno predložijo prošnje. v ^ namen naj se javijo v P1 jj/j, Kmečke zveze — Ul. Cicerone pritličje med uradnimi uranu jg, 8. do 14., ob četrtkih od 8. “P njj in od 15. do 18. ure. S seboj ^ prinesejo dvolastniško knjižic? ^ številke parcel. Poleg osebnih/, datkov je namreč treba naVP® prošnjo številke parcele, na K tfr nameravajo sekati, katastrsko ^
no, pod katero parcela spada ^
površino parcele in količino -jV. Prošnje bomo sprejemali do 2° gusta 1982.
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATICO
Prireditve za veliki šmaren
ijj!* fet,	t

:
L
V. okviru riauura 82» so v nedeljo popoldne na Opčinah nastopile tudi najmlajše folkloristke domačega , Pfosvetnega društva, ki so s svojim prisrčnim in sproščenim nastonom navdušile številno občinstvo
F'**'*	------~ ‘......
Nedeljo se je v Prečniku zaključil 6. partizanski praznik, ki ga je priredil krajevni pripravljalni od-2a postavitev spomenika padlim v NOB. Na prazniku je v nedeljo popoldne nastopila nabrežinska godba na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej (na sliki)
MiiiiiiiiinintmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiimoooKiinntnttiiniriiiitfliioKjntlinbiiiiimniiiiiintiiiiiimiiotniiliiUHUOooooioiliMiMiiiiilil
iraj- danes
SREDA, 18. avgusta 80*,^	. HELENA
j()r»e Vz^e ob 6.08 in zatone ob „77 Dolžina dneva 14.01 — Lu-»~'de ob 4.52 in zatone ob 20.09. »otrl, ČETRTEK, 20. avgusta LJUDEVIT
Vjw
f« 2r o včeraj: najvišja temperatu-18.	. stopinje, najnižja 23,4, ob
IPlOuri 26,2 stopinje, zračni tlak *®verr?u pada* veter 5 km na uro p°®bl * vlaga 70-odstotna, nebo t***no. morje skoraj mirno, "fatura morja 25,4 stopinje.
Rojstva in smrti
S0 SE: David Fontanot-
*an(b'o Stef°’ .Andrea ^dam0, Aleš
SO: 88-letna Maria Zor-Irinj d- Afzon, 81-letni Vittorio Co-letni , 'ftni Emilio Černač, 84-letnn ~'udmilla Reiter vd. Toši, 94-Vf« 7Uigia Pouchie, 91-letna Olga VLk gda' 74-letni Giovanni Smoco-501etn' Tullio Goina, 61-letni Bre!,Pp? Colombi, 81 letni Augusto b ‘5-letna Josipina Cerkvenik 34.l'. v°tpi- 75-letni Romani Pecile. tc>vj6na Verica Grijak por. Galija-
Kino
Ariston 21.15 «1997: Fuga da New York». K. Russel, D. Pleasance.
Eden 18.00 «Dalla Cina con furo-re».
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.30 «Codice d’onore». Gerard Depardieu, Catherine De-neuve, Yves Montand.
Fenice 17.00 «Peccati a Venezia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 »Mezzogiorno e mezzo di fuoco*.
Eilodrammatico 15.00—22.00 «Giochi erotici delle sexi femm». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Rollerbalb.
Cristallo 17 30 »Agente 007: dalla Russia con amore-. S. Connery.
Moderno 16.00 «Moby Dick*. Grego-ry Pečk.
Capitol Zaprto.
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Porno squillo schoop*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «Chi vive in quella časa?* Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Dnevna služba lekarn
Trn n (od 8-3# <ln 20.30)
Mir 8 0sPedale 8, Ul. dellTstria 35. 19, prarsRi drevored 117, Ul. Combi
da 13.00'ln od 16.00 do 20.30) 80 Piave 2 in Borzni trg 12.
n°Cna SLUŽBA lekarn
La,,„ (od 20.30 dalje)
Pro^go žp'ave 2, Borzni trg 12,
a.. LEKARNE V OKOLICI *el ,«L,ec tet 228 124. Bazovica 165 ■ Dp^bie: tel 211001, . tfl 225 141; Božje polje tel- 225 596; Nabrežina: tel *• Sesljan: tel 209 197: Žavlje:
&STVENA DEŽURNA SLUŽBA tel. 7i,a. stožba ud 21. do 8. ure tl. Ur: , < predpraznična od 14. do Ur* , |: in praznična od 8 do 20 ' tal 68 441
t!$pevki
6lbau , obletnici smrti drage mame ti sesn.te Verša in 12. obletnici smr-*e ju o JI Anice Verša por. Bogateč bije 1 n fw?in3a Danica Regent in da-H . v 'o 'ir za Kulturni dom Pro-
NamKontovel-
cvetja na grob Alojza Dr»a *>qn darujejo družine štrajn (Do-«8 Sir°b Bertok in Pečar 75.000 lir N»niPn*°st dru?-ina Opčine, te p;n s™ cvetja na grob naše dra-Vrozrta Cerkvenik - Vouk darujeta S in Ito 10.000 lir za Dija-
Razstave
V	galeriji TK Ul. sv Frančiška 20 razstavlja kipar Janez Lenassi.
V	prostorih TKB Ul. Filzi 10 razstavlja svoja novejša dela slikar Tomo Vran.
f Čestitke
Mama VIDA LEGIŠA praznnje danes svoj 60. rojstni dan. Vso srečo in veliko zdravja ji želijo svojci.
V Križu danes slavi svoj 50. rojstni dan TOJČE GUŠTIN. Ob lepem jubileju mu iskreno čestitajo Viktorija, Nini, Javo in Darina.
"»o	>10 iii.uuu ur
Oje akf.t,7° in 10.000 lir za , Nam'v.'Jtnv 0F iz T,-Sta-
«?n'jeL,1 4^veti8 na 8rob Pine
Alma Reshitz in N
združe-
ni 7.5(1,, 'ir za Dijaško matico i^atneo. za pD Barkovlje.
n j cvetia na grob Josipa * l02i ar|i.ie Angel Veljak (Dom-* 10-°°0 za KD Prešeren.
mm
BANCA DI C8EDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRET - ULICA r. FILZI IO -'S? Gl-ARE
18. 8. 1982
Ameriški dolar	1.308.—
Kanadski dolar	1.090.—
Švicarski frank	648.—
Danska krona	157.—
Norveška krona	204.—
Švedska krona	2?2.—
Holandski florint	502-—
Francoski frank	19®*“
Belgijski frank	24,50
Funt šterling	2.370.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	556,—
Avstrijski šiling	79.—
Portugalski escudo	15,50
Pezeta	12.—<
Jen	5.—
Avstralski dolar	1.300.—
Drahma	18.—
Debeli dinar	22,50
Srednji dinar	22,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
IZGUBIL se je v petek zvečer, o-krog 20. ure, nemški ovčar star dve leti. Ima ovratnico, ime mu je Blitz. Telefonirati na št. 231875.
PRODAM knjige za prvi razred trgovske šole. Telefonirati na št. 212554 po 16. uri.
PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 226577.
UPOKOJENKA, vdova, Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ali v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Upokojenka*.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino.
FC PRIMORJE zaposli hišnika na športnem igrišču na Proseku. Telefon 040/225945.
SPECIALIZIRANA delavka išče zaposlitev kot prodajalka v trgovini z oblačili. Telefon 040/228813 od 16. do 18. ure.
V NEDELJO, 8. avgusta, je bila v Bazovici izgubljena zlata zapestnica. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Telefon 040/226386.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino.
KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784.
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14 ure na št. 040/774581
PRODAM knjige za prvi razred poklicnega zavoda - oddelek za kemike. Telefonirati v dopoldanskih urah ali od 19- do 20. ure na št. 040/226264.
IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchj 6. nod šifro »Novi urad*.
VELIKA izbira novega in rabljene-nega pohištva - raznovrstni pred meti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher. Ul. Istria 27 — Trst. telefon 750113.
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A. Soroce
DOXA
TRST
Ulico S Spirldione 12 Tel 60-252
ŠE VEDNO ZAPRTA CESTA POBEBPOB-SELCE
Prej ni bilo denarja, zdaj pa so menda krivi dopusti
Prometnico so zaprli 29. junija letos zaradi nevarnega skalnatega roba - Nevama točka leži na področju občine Ronke - 25. avgusta bodo o zadevi govorili v občinskem svetu
Med našimi vinogradniki
Skoraj bosta mimo dva meseca, odkar je v veljavi zapora pokrajinske ceste med Doberdobom in Selcami. Cesto so namreč iz varnostnih razlogov zaprli 29. junija letos. Od takrat pa je bilo s strani pokrajinske uprave, ki je pristojna v tej zadevi, storjenega bore malo, razen ugotovitve, da razpoložljivih denarnih sredstev ni in da bi zato na tak ali drugačen načrt morala poseči deželna uprava. «Nevami» skalnati rob, ki je ogrožal promet že nekaj desetletij, še stoji na svojem mestu in menda čaka, da se bo našlo tisti milijonček ali dva, ali nekaj milijonov, za njegovo odstranitev, kar bi tudi pomenilo ponovno odprtje ceste. Formalno odprtje, kajti mnogi Doberdobci pa tudi prebivalci drugih krajev se seveda kljub zapori in na lastno odgovornost, vsak dan vozijo, tako kakor prej, na Laško. Obvoz preko Jamelj in Sabličev je predlog, pa tudi nevarnosti ne gre podcenjevati.
Ob tem velja zabeležiti, da je občinska uprava v Doberdobu že takoj po zaprtju ceste storila vse potrebne korake za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, vendar se je očitno, zataknilo na drugem mestu. Medtem je tudi nad 300 doberdobskih občanov podpisalo peticijo, s katero prosijo občinsko upravo za nujno posredovanje, da se cesta proti Laškemu čimprej odpre. Kakor smo že zapisali, je občinska uprava že sprejela potrebne ukrepe, o vprašanju pa bodo obširno razpravljali tudi na seji občinskega sveta, ki je napovedana za 25. avgust. Ob tem velja opozoriti tudi na objektivne težave s katerimi se mora, pri reševanju tega vprašanja, soočati administracija. Nevami skalnati rob leži namreč izven teritorija občine Doberdob,
na področju sosednje občine Ronke, ki je dosedanje reševanje tega vprašanja spremljala precej pasivno, kar je v dobršni meri tudi razumljivo. Zapora ceste je prizadela prebivalstvo te občine le v manjši meri.
Upati je, da se bodo pristojne pokrajinske in deželne službe zganile že v kratkem (zdaj ko je že skoraj mimo počitniško obdobje) in poskrbele za odstranitev nevarnosti in ponovno odprtje važne prometnice. Uspešnost poslovsrnja javnih ustanov, še posebej javnih uprav se kaže predvsem skozi reševanje majhnih, takoimenovanih vsakodnevnih zadev, med katere prav gotovo sodi tudi zagotovitev varnosti na cesti med Doberdobom in Selcami.
Septembra mednarodni netekmovalni pohod
V drugi polovici septembra bo v organizaciji skupine «Marciatori Go-rizia* 6. mednarodni netekmovalni pohod, ki je v dosedanjih izdajah vedno zabeležil velik odziv in je jmed najpomembnejšimi v naših krajih.
Tudi tokrat, manifestacija bo na vrsti v nedeljo, 19. septembra, bosta speljani dve progi: daljša, ki bo merila 26 km, ter krajša, ki bo merila 10 km. Pohoda, na katerega pričakujejo udeležbo tudi iz Slovenije in Koroške, se lahko udeležijo posamezniki ali skupine (najmanj 15 oseb). Vsem bodo ob koncu pohoda izročili spominsko kolajno.
Za vse ostale informacije ter za vpis so na razpolago na sedežu GMG, Drevored 20. septembra 3, tel. 33-558.
SINDIKALNA KRONIKA
Skupščina v Italcantieri Delna obnovitev proizvodnje v Podgori
Obdobje kolektivnih dopustov se izteka. V nekaterih industrijskih podjetjih so že obnovili proizvodnjo, drugod bodo stroje spet pognali prihodnji ponedeljek, v nekaterih podjetjih pa bodo kolektivni dopust podaljšali, zaradi takih ali drugačnih razlogov, tja do konca meseca. Tako recimo v sovodenj-ski tovarni Manifattura Goriziana. Proizvodnjo so že obnovili v trži-ški ladjedelnici, kjer je bila včeraj tudi skupščina delavcev, ki so v dopolnilni blagajni in katerih število je že skoraj doseglo eno četrtino vseh zaposlenih. Na sindikalnem zborovanju so tokrat obravnavali dvoje vprašanj, ki sta tesno povezani z nadaljnjo usodo obrata v Tržiču, kjer je zaposlenih trenutno okrog 3400 delavcev: govor je bil o izvajanju vladnih ukrepov v korist ladjedelništva ter o načrtovanju, v tej za italijansko gospodarstvu tako pomembni dejavnosti ter o organizaciji proizvodnje v posameznih obratih, zlasti kar zadeva oddajanje del v zakup.
Težko razumljivo je dejstvo, ugotavljajo sindikati, da se vodstvo Italcantieri poslužuje drugih podjetij za izvajanje del, pri gradnji ladij, ki bi jih lahko opravljali u-službenci. Istočasno pa je četrtina delavcev v dopolnilni blagajni.
Poleg neugodnih vesti s sindikalnega področja, velja kajpak zabeležiti tudi drugačno novico. Nanaša se na podgorsko tekstilno tovarno, kjer bodo v kratkem povsem obnovili proizvodnjo v enem od oddelkov. To sicer še ne predstavlja rešitev dolgotrajne krize, kajti gre za povsem ločeno zadevo, izven dosedanjih prizadevanj. V podjetju so v zadnjih mesecih zbrali precej novih naročil za posebno vrsto industrijskega tekstila, zaradi česar so se odločili za obnovitev proizvodnje v obratu, kjer to blago proizvajajo. Pogovori za globalno rešitev dolgotrajne krize v tovarni pa se bodo nadaljevali v prvi polovici septembra.
V naši nedeljski številki smo objavili daljši članek o Marčelu in Marinu Humarju iz Števerjana, ki sta na letošnjem ljubljanskem vinskem sejmu dobila veliko zlato kolajno za črno vino cabemet. Zara-
Tiskarski škrat, če ga smemo tako imenovati, se je včeraj vmešal v našo slikovno kroniko in pod sliko Nika Bense je prišla čisto druga didaskalija. Niko Bensa je mlad vinogradnik z Oslavja in z bratom Jordijem ter sestro Sonjo so se odločili, da odprejo osmico kar sredi
di pomanjkanja prostora nismo mogli v nedeljo objaviti njune slike z mladim naslednikom. Fotografirali smo ju na dvorišču pred hišo na Valerišču pred velikim lesenim sodom.
Gorice. To imata že nekaj časa v prostorih nekdanje gostilne v Ulici Corsica ter tam točijo žejnim Go-ričanon pristno belo in črno briško vino. Ob vsaki uri, tako dopoldne. še več pa popoldne in zvečer. je tam polno žejnih Goričanov. Osmica bo odprta ves avgust.

........................................Ml.,!,,...............................................................................m......................................................
EKOLOŠKA ŠKODA JE OGROMNA
Komaj včeraj dokoačuo pogasili ogeaj med borovci aa Tržiskom
V ponedeljek so se i zublji - Težave pri
Zdi se, da je ogenj, ki je čez sjijci šmaren opustošil gričevnata obočja tržiškega Krasa, končno po-ašen. Uporabljamo verjetnostno o-liko, ker se zdi, da so si v prej-ijih dneh večkrat sledile naspro ijoče si vesti in se je več kot en-rat zgodilo, da so gasilci in gozd-e straže sporočili, da je ogenj po-ašen, pa so se plameni čez nekaj r ponovno razvneli in zopet ustva-ili preplah.
Tako se je pripetilo v nedeljo zve er, podobno pa je bilo tudi v po-edeljek. Zdelo se je namreč, da o v ponedeljek dopoldne po več-ratnem posegu letala Hercules C-30 iz Pize končno zaustavili ognje-
0	fronto. Letalo je kljub težavam aradi številnih vodov visoke na-etosti večkrat preletelo prizadeto odročje in spustilo nad plamene dečkasto tekočino, ki je posebno činkovita pri gašenju gozdnih po-arov. Tako .je kazalo, da je bil oko-
1	poldne požar dokončno pogašen o pa je le delno res, kajti prepredi so le nadaljnje širjenje ognja. :eprav je bil ogenj navidezno po-ašen. je pod pepelom še tlel in iroti večeru so se spet pokazali tuji en meter visoki zublji. Gašenje e je tako nadaljevalo do včeraj-njih jutranjih ur.
izpod pepela večkrat zopet prikazali ognjeni gašenju in dvomi glede vzrokov požara
- »»pr* •'it ?:- • s-)■-*•>>.	i a. . o jii» J
štovoljci ponekod nemočno gledali,
nrraMi it nrirnim-
«Položaj je sedaj popolnoma pod nadzorstvom*, so nam včeraj povedali odgovbrni pri gozdnem Inšpektoratu. »Na kraju požara je še nekaj naših mož ter gasilcev, ki so pripravljeni, da takoj pogasijo morebitna nova žarišča, do katerih prihaja zaradi podtalnega širjenja ognja.*
Včeraj so tudi pričeli s podrobnejšim ocenjevanjem škode in ugotavljanjem vzroka požara. Na površini 150 hektarjev, ki jo je zajel ogenj, so bili popolnoma uničeni vsi novi nasadi borovcev. Nekoliko bolje so kljubovala ognju starejša drevesa, čeprav je tudi v tem primeru škoda ogromna: ogenj je namreč popolnoma uničil približno 40 odstotkov odraslih, več kot 30 let starih borovcev, vse ostale pa je precej poškodoval. Glede vzrokov požara, je zaenkrat mogoče govoriti samo v domnevah. Požar je z vso silo izbruhnil v soboto zvečer, vendar so v nekaterih žariščih opazili ogenj že v prvih popoldanskih urah. Čeprav so tržiški gasilci takoj posegli, verjetno od vsega začetka niso primerno ocenili razsežnosti požara. Precej je bilo težav pri gašenju zaradi omejenih sredstev in pomanjkanja vode, zaradi česar so gasilci in pro-
kako se je širil ogenj, v pričakovanju cisterne ž"V6ao.....	'	***
Razsežnosti požara primeren je bil le odločilni poseg specializiranega letala, medtem ko so se tradi cionalnejše oblike posega, tudi za radi izredno naglega širjenja ognja, ki je dobesedno požiral suho travo in grmičevje pod drevesi, slabše obnesle.
Poleg polemik v zvezi z gašenjem pa ostaja na po) izrečeni sum, da je morda kdo namerno zanetil ogenj. Strokovnjaki pravijo namreč, da je govor o samovnetju v naših krajih pravi absurd in da ima vsak požar zunanje vzroke. Težko verjetno pa je tudi, da bi en sam cigaretni ogorek povzročil^ tako razdejanje v tako kratkem času. Dvomi bodo verjetno ostali tudi ko se z očrnelih pobočij ne bo več dvigal dim, ki se je še včeraj vil s pogorelih borovcev.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. septembra, delovno akcijo pri koči pri Krnskih jezerih. Pojasnila in prijave pri predsedniku društva.
Ekipa RAI-TV snemala oddajo v Števerjanu
Televizijska ekipa, ki te dni snema v naši deželi oddajo za serijo «Sereno - variabile*. je obiskala tudi Goriška Brda. Med zanimivejše kraje, ki jih bodo predstavili italijanski televizijski publiki so uvrstili tudi Števerjan in seveda sliko vito vinsko cesto. Oddajo vodita znana napovedovalca Maria Gio-vanna Elmi in Osvaldo Bevilacqua. V Števerjanu so posneli vinograde in vabljivo briško okolico,* ustavili pa so se tudi v Formentinijevem gradcu, kjer so posneli nekaj notranjih 'prizorov. Oddaja bo na sporedu na drugi mreži RAI v torek, 24. t.m., ob 22.15.
v Doberdobu
OB KONCU MESECA
Prireditve ob občinskem prazniku
V Doberdobu bo ob koncu meseca vrsta prireditev ob občinskem prazniku. Na sporedu bodo 27., 28. in 29. avgusta. V načrtu imajo gostovanje folklorne skupine Sava iz Kranja, glasbene skupine iz Salva doria ter tudi nekaj športnih prireditev. Med drugim bodo izročili namenu obnovljeno, oziroma razširjeno nogometno igrišče.
Razstave
Goriški slikar R. Moren bo razstavljal v galeriji Kocian v Grade-žu, Drevored Italia. Razstavo bodo odprli danes ob 20. uri. Moreu, slikar, ki je doma v Ronkah, ima za seboj 71 osebnih slikarskih razstav in 7 skupinskih.
Tečaj za poučevanje slušno prizadetih
Ministrstvo za šolstvo je v teh dneh izdalo dovoljenje ravnateljstvu pokrajinskega zavoda za gluhoneme, da organizira nov dveletni tečaj za specializacijo v poučevanju slušno in besedno prizadetim. Tak tečaj so že priredili na pobudo pokrajinske uprave v Gorici. Gre za edino tovrstno pobudo v deželi, ki pripravlja specializirano osebje, za katero je veliko povpraševanje predvsem s strani občin in didaktičnih ravnateljstev. b	.....
Tečaj traja dve leti, prisotnost na lekcijah je obvezna. Tako v prvem kot v drugem letniku bo pouk razdeljen v informativno - teoretski del, kateremu bo posvečenih 300 ur pouka in praktični del z izkušnjami dela s prizadetimi, ki mu bodo namenili 350 ur. Podrobnejše informacije in pojasnila so na razpolago na sedežu zavoda za gluhoneme v Ul. Brass, tel. (0481) 33580 ali 84292.
Občinska podjetja bodo na podlagi izrecnega pooblastila, ki so ga prejela od občine, uradno povrnila občinsko pristojbino za kanalizacijo in čiščenje odplak tistim občanom, ki svojih stanovanjskih poslopij nimajo priključenih na mestno kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi ministrske okrožnice od avgusta lani je občinski svet sklenil, da se v takšnih primerih pristojbina za kanalizacijo povrne. Ministrska okrožnica velja za leto 1982 in zajema tudi tiste kmete, ki so priključeni na kanalizacijo. Za vsa pojasnila je na voljo občinski tehnični urad.
................................mm*...............................................................niii.im.il....
SKRB OBČINI ZA MCSTNO SNAGO
ZASKRBLJENOST VINOGRADNIKOV ZARADI DOLGOTRAJNE SUŠE
V nižinskem svetu je grozdje drobno, jagode pa so se ponekod že pričele sušiti ■ Zaenkrat ni večjih težav v preskrbi s pitno vodo
»Svet Rok napolni potok*, pravi star pregovor, ki se je ohranil tudi še v nekaterih krajih na Goriškem. Izgleda pa, da je stara pratika tokrat zatajila, kajti 16. avgust, ko godujejo Roki, je že mimo, izdatnejših padavin pa ni bilo. Upati je, da jih bomo dočakali vsaj v prihodnjih dneh, čeprav z zamudo, kajti suša se že krepko pozna, zlasti na nižinskem prodnatem svetu. Pridelek zgodnjih sort koruze bo precej nižji od običajnega, pozne sorte pa, v kolikor v kratkem ne bo dežja, sploh ne bodo obrodile. Pomanjkanje vlage v zemlji je v zadnjih dneh opaziti tudi v vinogradih, zlasti v nižinskih predelih, kjer so se ponekod že pričele sušiti grozdne jagode. Grozdje je že v obdobju zorenja, ko potrebuje precej moče in sonca. Žal je dovolj (in preveč) letos le sonca. Zato bo najbr„ letošnja trgatev, po dosedanjih napovedih, neobičajno zgodnja.
Kljub dolgotrajnemu sušnemu obdobju, pa letos na območju Goriške ni hujših težav glede oskrbe z vodo. Vsaj zaenkrat, pravijo na u-pravi konzorcija Cafo v Gradišču in pri občinskem podjetju v Gorici. Zaradi suše se je višina podtalnice nekoliko znižala, vendar ne toliko, da bi bili v skrbeh zaradi zagotavljanja zadostnih količin vode. V vodnjakih od koder črpajo vodo za omrežje Ceifo se je gladina podtal-
nice znižala za okrog 80 centimetrov, za okrog pol metra pa je nižji vodostaj (v primerjavi z istim obdobjem lani) v vodnjakih od koder črpajo vodo za goriško o mrežje.
Težav ne bi smelo biti niti v slučaju, da se bo sušno obdobje nadaljevalo. Sicer pa je poraba vode prav v tednu pred velikim šmarnom v Gorici upadla za okrog deset odstotkov. Po vsej verjetnosti je to na račun dopustniškega obdobja in odsotnosti večjega števila občanov. Kako bo v prihodnjih tednih? Najbrž je vprašanje odveč, kajti dež mora priti, po stari pratiki, ali po televizijski vremenski napovedi.
Sicer pa kaže, da se je sv. Rok prav v zadnjem trenutku premislil. Pozno sinoči je, morda iz bojazni, da bi prišel ob dobro ime, poslal osvežujočo plohico. Je sicer dobrodošla, vendar pa očitno preskromna, da bi namočila razsušeno zemljo.
Prepoved hoje po poljskih poteh
Goriško županstvo obvešča vse občane, da je prepovedano hoditi po poljskih poteh. Namen te odredbe je zavarovati pridelek Kogar bodo poljski stražniki zalotili, bo plačal globo.
Zasoljene globe tistim ki bodo mazali mesto
Ni mogoče vsega pričakovati samo od občine - Potrebna je tudi samodisciplina
Goriška občina nam je poslala v objavo svoja razmišljanja o mestni snagi. Hotela je ta razmišljanja objaviti prav v avgustovskih dneh. ko je mesto izpraznjeno in je še bolj kot druge mesece v letu mogoče spoznati, kako zanemarjena postaja Gorica. Občani protestirajo zaradi takšnega stanja in se ne sprašujejo, če je krivda zanj bolj na strani občine, ki razpolaga s preskromnimi sredstvi za to storitev, ali pa na strani občanov.
«Šop trave na pločniku pred lastno hišo je lažje odstraniti z malo dobre volje kot pa pisati pismo uredništvu,* piše v občinskem obvestilu v katerem se pisec ne ustavlja le pri šopu trave, ampak nadaljuje z navajanjem drugih oblik nečistoče, kot je odmetavanje raznoraznih posod, ki smo jih odrabili, izpraznjevanje avtomobilskih pepelnikov ali puščanje ob cesti vsega tistega, kar je odveč v hiši. Zaradi tega so odpadki po cestnih jarkih, škarpah in ob rečnih nabrežjih. Znano je, da je mesto bolj čisto, če občani uporabljajo koše za smeti. Njihove vloge ne more nadomestiti noben pometač. To pomeni, da je čistoča stvar omike. To omiko pa je potrebno izkazati tudi s spoštovanjem cvetja v gredicah, po katerih ni mogoče stopati, ali se po njih celo voziti z motocikli, V zadnjih letih se je ta omika zelo zamajala, in kar je še
slabše, da mladih ne vzgajajo v ljubezni do cvetja in da so številni mladinci prepričani, da njihova svoboda nima meja in da lahko odvržejo na cesto in na javni prostor vse, kar jim je odveč. To pa že meji na barbarstvo, ugotavlja pisec.
Med drugim omenja napore občine, da bi izboljšala mestno snago, vendar dodaja, da brez sodelovanja občanov ne bo šlo. Sodelovanje pa pomeni tudi strogost do tistega, ki ne spoštuje pravil omike. Občina je že večkrat javno pozvala neomikano manjšino, naj se vede drugače, vendar brez vidnih uspehov. Zato se bo morala posluževati pregona. Ni mogoče s pismi uredništvu zahtevati ob občine, da izvrši nekaj, kar je izven njene moči. Že sama skrb za ogromne površine nasadov stane skupnost ogromno denarja. Dodatni veliki stroški pa nastajajo, če mora občina popravljati, kar je bilo poškodovanega zarpdi neodgovornosti in pomanjkanja (mike. Zato naj občani sodelujejo pri izvajanju skrbi za lepši mestni videz.
»Gorica je od nekdaj polna zelenja. Ali je sedaj pozabila na svojo omiko, ali pa je postala Gorica umazana samo zaradi neomikane manjšine, ki jo je potrebno prevzgojiti, ali pa, če bo potrebno, tudi kaznovati?* sklepa svoja razmišljanja avtor članka, ki nam ga je v objavo poslala občinska uprava.
Gorica
CORSO 18.06—22.00 «11 turno*. V. Gassman, L. Antonelli in P. Vil-laggio. Barvni film.
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30—22 00 »La piazza del sesso caldo*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Asso*. A. Celentano.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Tre tigri contro tre tigri*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Fantom svobode*. Španski film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Dan kobre*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Čudežni mojster kung fua*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84 879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolb, Ul. 1, maja 94, tel. 73-328.
IJM
Namesto cvetja na grob sestre Ane Pelicon daruje Nela Cijan 30 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah in nečakinja Sonja Cijan por. Vanin 30.000 lir v isft namen.
POGREB DANES:
~Ob 8. uri Maria Del Neri iz bolnišnice San Giusto v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče; ob 9. uri novorojenček Alessandro Su-sic iz splošne bolnišnice v Trst; ob 9.15 Alberto Chizzo iz bivše psihiatrične bolnišnice v Videm; ob 9.30 Margherita Comis iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno pokopališče.
TV IA 40 LETNICO OSVOBODITVE
! OB SMRTI PROF. DR. MARJE BORŠNIKOVE
NOB na Slovenskem Vse svoje življenje v 15 nadaljevanjih posvetila slavistiki
('ogled na dolino glinščice
(Foto M. Magajna;
■ RTV Ljubljana si je naložila nadvse pomembno nalogo, da bo za 40-letnico osvoboditve, ki jo bomo praznovali leta 1985. posnela slovensko dokumentarno serijo, ki ima začasno delovni naslov NOB NA SLOVENSKEM.
Narodnoosvobodilna vojna in ljudska revolucija na Slovenskem je za slovenski nared v vsej njegovi zgodovini nedvomno eno najpomembnejših obdobij. To ni bilo le obdobje izrednega poguma, trpljenja, žrtev in samopremagova-nja, ampak hkrati tudi genialnosti in iznajdljivosti na številnih področjih, tako v boju z mnogo močnejšim sovražnikom kot pri organiziranju naše ljudske oblasti.
Doslej NOB v Sloveniji na TV in filmu še ni bila sistematično in vsestransko obdelana. Zato bo pomenila uresničitev načrtovanega projekta neprecenljivo vrednost tudi za bodoče rodove.
Načrtovana TV nadaljevanka bo zajemala obdobje od leta 1937 do osvoboditve. Serija dokumentarnih filmov bo celovit prikaz vojne in ljudske revolucije na slovenskih tleh. Skušali bodo ustvariti kar najboljše dokumentarno delo. V ta namen bodo uporabili filme, fotogarafije, pisane doku-
mente, muzealije, slike in podobno.
V nadaljevanki bodo nastopili pričevalci, ki bodo pripovedovali spomine v avtentičnem okolju kraja dogajanja.
NOB NA SLOVENSKEM bo imela po načrtu 15 epizod, ki bodo razporejene kronološko - tematsko s posebnim poudarkom na problemskih značilnostih našega veličastnega boja.
Pri izdelavi sinopsisov, scenarijev in snemalnih knjig bodo sodelovali, kot že pri jugoslovanski TV seriji Ustvarjanje Titove Jugoslavije, slovenski zgodovinarji, znanstveniki in strokovni sodelavci muzejev, arhiva Slovenije, svetovalci strokovnih institucij in vidni družbenopolitični delavci.
Pri izdelavi dokumentarne nadaljevanke bo potrebna vsestranska pomoč in sprotna verifikacija družbenega organa — sosveta, ki ga je že imenovala skupščina RTV Ljubljana konec aprila 1982, potrdilo pa predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. Predsednik sosveta je narodni heroj Janko Rudolf, ki je že nadvse zavzeto in tvorno sodeloval pri nastajanju serije jugoslovanske TV Ustvarjanje Titove Jugoslavije.	J. O.
• llllllllllllllllllllll|||||||||UIIII||||||||(||M||||||||«ni|ni|lll||||l|ll||||||ll||||H|imi„|,l,l,,|||||||f||,||||||||||||||||t||u|M||(|||||t||||||||u|||,|n|||||||||||f|||||||||||||1M|||||||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|M|a
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV V ČASU UVELJAVLJANJA FAŠIZMA
JOŽE PAHOR KOT VODITEU IN ORGANIZATOR NAPREDNEGA UČITELJSTVA V NAŠIH KRAJIH
Izšel je iz delavske družine v Sežani - Leta 1923 so ga fašistične oblasti odpustile iz službe Ze kot študent na učiteljišču se je začel seznanjati z naprednimi idejami
Šolala se je doma in v Pragi • Težave z zaposlitvijo ■ Doktorirala iz Aškerca ■ Več let je bila zadolžena za šolstvo • Njene študije in druga dela se kar vrstijo - Dolgoletno pedagoško delo
Ko so se Slovenci na Primorskem odločno upira'i porajajočemu se fašizmu, so v tistem času izstopale med njimi nekatere osebe, ki so bile v središču pomembnih dogajanj. Ena izmed teh je bil politični in kulturni delavec Jože Pahor. Učitelj Pahor se je izkazal kot neuklonljiv borec za pravice Slovencev in bil je eden glavnih voditeljev primorske učiteljske organizacije. Obenem je bil Pahor tudi plodovit književnik.
Jože Pahor se je rodil 20. februarja 1888 v Sežani kot sin dninarja in šolske znažilke. Po opravljeni ljudski šoli je obiskoval u-čiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1906. Nekaj let je poučeval v Orleku pri Sežani, nato pa v rodni vasi od leta 1909 vse do leta 1923, ko so ga fašistične oblasti odpustile iz učiteljske službe in aretirale. Ko so ga izpustili. se je preselil v Trst, kjer je postal tajnik »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Trstu*. Leta 1926 so fašistične oblasti Zvezo razpustile in pred nadaljnjim preganjanjem se je Pahor zatekel v Jugoslavijo, kjer je poučeval in se vključil v tamkajšnje učiteljske organizacije. Med zadnjo voino je bil nekaj mesecev v zapora, v letih 1945-47 pa je delal v Trstu pri PNOO. Bil je referent za slovenske šolske knjige, predsednik Slovenske prosvetne zveze in urednik več publikacij. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je umrl 1. septembra 1964.
Ze kot študent na učiteljišču se je Pahor začel seznanjati s političnimi problemi in začutil je potrebo po stalnem samoizobraževa-nju. Poglobil se je v študij socioloških ved ter kmalu postal pristaš socialističnega pogleda na svet. Prebiral je slovenski socia listični tisk (Zarja, Naši zapiski), dnevnik avstrijske socialistične de mokracije (Arbeiter Zeitung) ter sociološka dela.
Ko je maturiral, je delavstvo V Avstro-Ogrski doseglo splošno in enako volilno pravico. Ta zelo pomembna pridobitev je razgibala učiteljstvo, ki prej ni imelo volilne pravice, in porodila je socialistično gibanje med učitelji v Slovenskem primorju. Napredni u-čitelji so se zavedali, da morajo postati politično samostojni in da ne bodo več hlapčevali liberalni ali klerikalni stranki. Spoznali so, da si učiteljski stan pridobi boljši položaj le z bojem na strani
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK,
Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez mene, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO Al-fetta 2000 78. Alfetta 1800 77 76, Giulietta 1600 78, Giulietta 1800 82, Alfasud 1200 TI 75. Alfasud Sprint vcloce 1500 80, Alfasud 3 vrata 1300 82, Alfasud 1300 79, FIAT 131 Racing 200 81, 131 . Supermirafiori 1600 80, 131 Mi-rafiori 1300 76, Panda 45 81, 127 Šport 79, Ritmo 75 super 81, RENAULT 5 Alpine 81, 5 TS 78. INNOCENTI nova Mini 1000 81. MERCEDES Benz 2000 80 73, TRILMPH Spitfire 1500 77, Cou-pe 2000 77. FORD Fiesta 1110 S 81, CITROEN Mehari 82 GS club 78.
NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3 MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!
delavstva. Ta prepričanja sta med učiteljstvom širila predvsem Pahor in njegov rojak učitelj A-lojz Hreščak.
V Orleku je Pahor ustanovil prosvetno društvo, v Sežani podružnico Ljudskega odra. kmetijsko zadrugo in vodil je pevski zbor. Od vsega začetka pa je usmerjal svoje delovanje k organizaciji in socialistični vzgoji učiteljstva. Že leta 1910 je Pahor objavil v Tumovih Naših zapiskih članek »Sociologija vojaštva*. Socialist dr. Henrik Tuma je bil takrat najpomembnejši progresivni javni delavec v Slovenskem primorju. Z njim je bil Pahor v stalnem stiku in se je z njim večkrat posvetoval.
Zelo važen je sestanek naprednih učiteljev, ki ga je Tuma sklical v Trstu leta 1913 in katerega se je udeježil tudi Pahor. Govor je bil o problemih slovenskega u-čiteljstva in dane so bile naslednje smernice: učiteljstvo se mora seznaniti s socializmom, prebirati mora socialistično revijo »Naše zapiske* ter važna de a o sociologiji; nato pripravljeno mora širiti socialistično misel med ljudstvom. Ta sestanek pomeni začetek organiziranega sodelovanja primorskih učiteljev z JSDS (jugoslovansko socialno demokratsko stranko).
Jože Pahor se je takoj lotil dela. V reviji «Naši zapiski* je s Hreščakom utemeljil namene nove-
ga gibanja med učitelji. Alojz Hreščak se je prvi oglasil s člankom »Organizacij slovenskega u-čiteljstva*. V njem je ostro kritiziral takratno stanje učiteljske organizacije. Po Hreščakovem mnenju je vodstvo «Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih
društev* zaviral onapredek učiteljskega stanu in vcepljalo v u-čiteljstvo le pokorščino, strah in hinavščino do avtoritete. Hreščak je obsodil tako breznačelno politiko «Zavese* in pozval učiteljstvo k zavesti o njegovih družbenih nalogah.
V naslednji številki »Naših zapiskov* je Hreščakov poziv podprl Jože Pahor s člankom »Učitelj kot intelektualec in kulturni delavec*. Ta članek je važen, ker Pahor nakaže v njem nov.e smernice učiteljskega delovanja in o-stro .obsodi- takratno pohlevno, konservativno liberalno »Zavezo*. Učiteljstvo se mora zavedati, u-gotavlja Pahor, da ne sme več hlapčevati vaškim mogotcem, da mara podpreti in se približati delavstvu. Pahor poudarja, da je čas liberalizma mimo in da se javlja na obzorju socializem. Zato je potrebno, da se učitelj seznani s socialističnimi idejami in da jih širi; le tako bo postal učitelj samostojen, polnovreden mož v družbi. Uspehi skupnosti in boji v službi vseh, ki so politično izkoriščani in potrebni podpore in pomoči, bodo izboljšali tudi gmotni in moralni položaj učiteljstva.
MARIZA ŠKERK - KOSMINA
(Nadaljevanje sledi)
Prejšnji teden so časniki prinesli vest, da je na enem dalmatinskih otokov, kjer je letovala, končala svoje življenjsue ani prof. dr. Marja Boršnikova, izredno delavna in plodovita slavistična u-stvarjalka. Nenadni oahod prof. Boršnikove je pretresel slavistične kroge v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi po svetu, saj je bila kot znanstvenica znana v slavističnih krogih širšega sveta. Posebno pa je seveda n jena smrt prizadela tiste rodove slavistov, ki so pokojnico imeli v času svojega študija na ljubljanski slavistiki za profesorico ali pa prišli tako ali drugače z nio v delovni stik.
Maria Boršnikova se ie rodila v Borovnici 24. januar ja 1906. Po osnovni šoli. ki jo ie opravila v neprijaznih okoliščinah, je najprej študirala na liceju, od tod pa po lastni volji prešla m gimnazijo. Tak korak, še posebej v tistih letih, je bil 'ze sila nanavaden in za ženske kar nesprejemljiv. Tn je maturirala leta 1925. Potem je študirala slavistiko na ljubljanski univerzi, razen enega semestra, ki ga je preživela v Pragi, in diplomirala leta 1929. Kasneje ie vložila več prošeni za nadaljevanje študija in raziskovanja na slavističnem polju v Pragi, pa so ji prošnje drugo za drugo zavračali. Prve čase no diplomi je bila brezposelna, šele v šolskem letu 1930-31 so jo sprejeli najprej na ptujsko in kasneje na eno od ljubljanskih gimnazij, a že v letu 1932 so io kazensko premestili v Srbijo, kjer je v Leskovcu prebila leto dni in se šele leta 1933 vrnila v Slovenijo kier je tri leta učila najprej v Celju (do 1936), potem pa spet v Ljubljani. Leta 1938 je doktorirala iz Aškerca (napisala monografijo o Aškercu z nadvse pomembno bibliografijo njegovih del).
Volna jo je zatekla v Ljubham in takoj je bila na strani tistega dela Slovencev, ki so se uprli okupatorju. Pri niei so se shajali vodilni organizatorji NOB Leta 1942 so jo Italijani odpustili iz službe ir zaprli ter obsodili na dvanajst let težke ječe.
Po vojni je leta 1946 postala inšpektorica za srednje in visoke šole v Sloveniji, potem va strokovna inšpektorica pri ministrstvu za prosveto LRS. a že 1947 referentka za učbenike v oddelku za šolstvo.
Leta 1948 se je začela njena univerzitetna kariera, ko ie postala tega leta docentka :a novejško slovenslzo literarno zgodovino na ljubljanski unit'erzi. V kasnejših letih ie dosegla ostale stopnje a kozle niške kariere (od 1952 izredna' profesorica, od 1959 redna profesorica), ki io ie sama od sebe prekinila 1963, ko se ie na lastno željo upolcohla ter ves naslednji čas živela in izgorevala za svoio stroko — slovensko literarno zgodovino.
Naanenie do literarne zgodovine ie prinesla že iz gimnazije. Tu so h bili profesorji Ivan Gra-
fenauer, Ivan Lah in France Koblar. Kasneje je na univerzi našla dva, ki sta io pospremila v nove slavistične svetove: Ivana Prijatlja in Franceta Kidriča.
V nekem intervjum. ki aa je dala pred sedmimi leti. je navedla. da ie pravzaprav njen vstop v literaturo bil na polju — dramatike. Že kot štiriletna deklica je igrala vlogo škrata v Sneguljčici. Kasneje je še igrala, pa tudi sama začela ustvarjati dramska besedila. ki va niso bila povsem tnedolžnat in bi jo kmalu dole teta izključitev z liceja.
Med prvimi objavami Boršnikove sta Ernestina Jelovškova in Prešernova mati. ki ju je prinesel Ženski svet in študija o ».Slovenki*- v <?.Slovenskem jezikus-. Zatem se je posvetila študiju Her-der pri Slovencih ter študiji o Ivanu Cankarju. Da ti dve razpravi nista bili zaključeni, so bila Igriva njena premeščanja, posebno v provinco, kier zaradi poman jkanja virov znanstveno ni mogla delovati. Kljub, temu je v začetku tridesetih let objavila kar tri ve čje razprave: Pater Benvenut in Drešeren. Levstik in Prešernova hči. Vida Jerajeva. Zatem pa ji je vse sile jemal njen <Aškerc», s katerim, ie doktorirala (točen na slov disertacije se glasi: Razvoj in pomen Aškerčeve socialne mi selnosti in socialne pesmi (1938) m ki je kasneje, spremenjen in dopolnjen, zagledal luč sveta leto kasne jo (1939) pri Modri ptici (Aškerc, življenje in delo).
Odtlej njeno raziskovalno delo na slovenističnem področ ju ne po zna predaha. Takoj no vojni je za prvo potrebo priredila skop »Pregled slovenskega slovtstva*. pisan z drugačnih vidikov kakor vsi dotedanji (1948). čez tri leta ie izdala obsežno monografijo iz dobe slovenskega realizma «Fran Celestin* in sicer kot prvi zvezek Slavistične knjižnice. Naslednja leta so bila posvečena izdajanju Aškerčevega in Tavčarjevega Zbranega dela v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Medtem ko se ie Aškerc ustavil pri 2. knjigi, je Tavčar levo napredoval. Jr
V zvezi z niemm pedagoškim delom sta nastaala vsaj dva večja teksta ali projekta: tako Pogovori s pesnikom Gradnikom (najprej v reviji, potem še v knjigi. 1954). delo na organizaciji in pisanju «Prežihovega zbornika* (1957) in priprave za Bibliografijo Ljubljanskega zvona, va deloma študija o Stanku Majcnu v njegovem Izbranem delu.
Seveda se ie naivec gibala med literaturo naše Moderne ali njenih naibližiih sopotnikov, mimogrede pa so v njen edelokroa» prišli tudi raznovrstni predstavniki: tako ie lis--a o Janku Glazerju. Janku Fr miku. pospremila v svet zbirka Vide Taufar eve Svetli sadovi in še kaj. Ob aor-MAUIJAN BRECELJ
(Nadaljevanje na zadnji stranii
MESMOTERNE IM PRETIRANE OMEJITVE
Oblasti zavirajo jadranje na deskah
Jadranje na deski se je že nekaj let iz modne muhe spremenilo v pravi množični šport, ki iz leta v leto pridobiva nove privržence. Jadralna deska z živopisariimi jadri je postala nekakšen simbol poletja osemdesetih let vzdolž vseh obal Sredozemlja. Razmahu je botrovala dosegljiva cena, ki pa je še vedno pretirana glede na proizvodne stroške, in seveda enkratni užitek, ki ga ima tovrsno jadranje. Če k temu dodamo minimalno vzdrževanje, nam je popolnoma razumljivo, da je jadralna deska postala neke vrste proletarsko nadomestilo večjih jadrnic.
Z razmahom tega športa pa so nastale tudi težave »sožitja* med deskarji in kopalci. Odrgnine, kakšna bunka, a toliko slabe krvi povzroča »trčenje* desk s kopalci. Nič hujšega torej, a kaj, ko se vse končuje s prijavami pristaniškim poveljstvom ali varnostnim organom. Ob pomanjkanju ustrezne zakonodaje je vsako pristaniško poveljstvo po svoje reševalo to vprašanje sožitja. Večina je enostavno prepovedala jadranje v pasu 200 metrbv od obale, nekatera poveljstva so ta pas zožila, večini pa ni niti na um padlo, kako bodo jadralci premostili prepovedani pas. Naj si pomagajo kot vejo in morejo s plavanjem ali s tujo pomočjo. Id je marsikje ot>-vezna, saj so nekatera pristaniška poveljstva razširila pas celo na 500 metrov. Skoraj vse vihajo nosove, £e se jadralna deska pojavi
v pristanišču, nekatere so celo prepovedale plovbo, češ, da jadralne deske ovirajo normalni promet v pristaniščih. Prav tako je večina poveljstev dovolila plovbo le miljo od obale, kar je za začetnike tudi pametno, a prava ovira za izkušene jadralce. Poleg tega številne okrožnice zahtevajo rešilne jopiče, še dobro, da se niso spomnili na druge pritikline.
Seveda je vsakomur jasno, da naštevamo določila italijanskih pristaniških poveljstev, a tudi v tujini ni, nič boljše glede točnih določil, so pa oblasti zato bolj prožne. V celoti se strinjamo s prepovedjo jadranja med kopalci, a oblasti bi morale poskrbeti za označene koridore, kjer bi bilo kopanje prepovedano, da bi se lahko jadralci podali na morje. Prav tako se strinjamo z zahtevo po rešilnem jopiču, a samo če bi razširili dosedanji pas ene milje. Navsezadnje je jadralna deska nepotopljiva in kot taka najboljši rešilni jopič. Potopljeno jadro je izvrstno pla vajoče sidro, da nas lahko na odprto morje odnesejo le tokovi, a ne veter. Poveljstva tri morala prav tako določiti pasove za ja dralne deske v pristaniščih. Kot zadnje naj še omenimo prepoved jadranja za mlajše od 14 let, ki že povzroča precej slabe krvi. Mlajšim dovoljujejo jadranje le v sklopu jadralnih šol, ne pa v var stvu izkušenih jadralcev ali staršev.
NEKAJ NASVETOV, DA NE BO NELJUBIH PRESENEČENJ
Postanki v pristaniščih in zalivih
Po nakupu vrvi, verige in sidra si moramo priskrbeti še dva navadna in en vrtljivi skot>ec. Na sidro bomo pritrdili verigo s skobcem, drugi skobec bo ob koncu verige, kamor bomo pritrdili vrtljivega in nanj privezali vrv. Za večjo varnost ne bo odveč, da sidrno vrv spletemo ali s spojkami pritrdimo okoli obodca, saj bomo tako preprečili mehansko obrabo vrvi.
Vrtljiva spojka je skoraj obvezna, ko imamo 50 metrov vrvi, saj bi se nam brez nje vrv zapletala, da bi kaj kmalu imeli na krovu pravi gordijski vozel. Zapletovanje zvitih vrvi iz sintetičnih vlaken pa lahko odpravimo, če vrv kar na suhem predhodno obremenimo, a ne preveč, da je ne pokvarimo. Za kamnito dno in za z verigami in vrvmi prepletena pristanišča ne bo odveč, če imamo tudi pomožno sidrno vrv. ki je pripeta na spod ji
obroček sidra ali pa na zglob med obema krakoma za sidra vrste hali. S pomožno sidrno vrvjo bomo v vsakem primeru rešili sidro. ki se nam je zapletlo v vrvi in verige, ali pa se je zagozdilo med skale.
Po vsem tem še nekaj nasvetov pri sidranju. Z izjemo marin bomo le v redkih pristaniščih dobili boje ali plovce na mrtvem vezu za občasne goste, brez sidra ne boste torej varni niti v pristanišču. Seveda morate kar pozabiti na nordijski sistem vezanja z boki ob pomol, saj so pristanišča v poletnih mesecih prenatrpana, da vam ne preostaja drugega kot sredozemski sistem (premec proti pomolu, krma pa proti sredini pristanišča). V praksi boste sidro spustili na dno s krme v primerni razdalji od pomola, ki se mu boste počasi približali s premcem. Stari nasvet, da je treba pristati s krmo od-
svetujemo, saj v vzvratni plovbi slabo manevriramo, pri odhodu pa se že tako ali drugače povlečemo proti sredini pristanišča s sidrno vrvjo. Seveda ta nasvet ne velja za vse tiste jadrnice in gliserje, ki imajo v premcu zaprt prostor za sidrno verigo. Ti bodo morali pristati z vzvratno plovbo, kar pa je vse prej kot enostavno.
Potem ko smo pristali pri pomolu in privezali premec, moramo obvezno z nategovanjem vkopati sidro. Še lažje in boljše vkopljemo sidro, ko se približujemo pomolu, če med zaletom proti privezu nategujemo in spuščamo sidrno vrv.
Povsem drugačno je sidranje izven pristanišč. Za krajše postanke ne bomo imeli večjih skrbi, če je globina primerna. Ko pa hočemo prebiti noč v varnem zalivu, je vsaka neprevidnost lahko usodna. V primerni globini, navadno nekaj manj od 5 metrov, bomo s premca spustili sidro. Z vzvratno vožnjo bomo preverili, če sidro drži. Seveda bomo premec usmerili proti valovom in računali, da se lahko smer vetra spremeni, zato ne preblizu dru gim čolnom in obali. Kdor ima jadrnico s precejšnjim ugrezom, mora računati tudi na oseko. V vsakem primeru pa je še najboljše, če s potapljanjem preverite kako drži sidro in koliko vo de imate še pod gredljem. Kot zadnje boste ob mraku prižgali belo sidrno luč. Kdor se boji za svoje akumulatorje, naj si kar priskrbi petrolejko, da bo ponoči varen pred drugimi plovili.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
17.00	Popoldanski program
17.05	Tom Story
17.50	Un amore di contrabasso — TV film
18.40	in 19.40 Poletni program
19.45	Almanah
20.40	Kojak, TV film
Dve smrti hkrati:	dekle
umre, ker si je dalo preveliko dozo mamila, hkrati najdejo mrtvega ravnatelja neke zasebne TV. Je med dvema smrtima kaka zveza? Detektivko, ki so ji dali naslov «Umri, preden se zbudijo*, poverijo seveda slovitemu raziskovalcu ali bolje preiz-kovalcu Kojaku, ki takoj najde nekakšno zvezo med dvoj no smrtjo. Toda preizkava je zelo zapletena, saj bi sicer zadeve ne bil dobil v roke Kojak.
21.35	Prvovrstniki: Dean Martin Dean Martin je eden tistih, ki so si lahko privoščili mar sikaj. Uveljavljal se je na najrazličnejše načine:	kot
boksar, kot igralec v velikih igralnicah, kot pevec, postal je nato »drugi mojster* ob Jerryju Le\visu v lahkih odrskih sporedih. Nastopal je na televiziji, v najrazličnejših gledališčih, končno ga srečamo v filmu, kjer se naglo in visoko povzpne, nato pa se poslovi od komike in se opredeli za resnejše vloge, vendar ne opusti petja, tako da ga spet srečamo ob strani Sinatre.
22.25 športna sreda
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 -- Ob 13. un'
13.15	Konjiček kuharstvo
17.00	Popoldan
17.40	Program za mladino
Bia, la sfida della magia, risanke
Pika Noganička. TV film
18.30	DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50	šport in glasba
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	DNEVNIK 2 — Sestante
21.35	Politična tribuna
22.10	S polno paro — film z Elvisom Presleyem
Ob koncu Dnevnik 2, Zadnje vesti
Tretji kanat
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Pod senco Vesuva
19.50	Sto italijanskih mest
20.10	šolska vzgoja
20.40	«Gad*, film
Film je star točno deset let, saj je bil posnet leta 1972 in ,se,„je-o . .ujem razpisal ves svetovni tisk. Režiral ga je Henri Verneuil, ki ga je napravil po romanu PeiTa Nor-da. Film je zelo napet, obravnava skoraj izključno vohunske zadeve in v njem kar mrgoli vohunov, če k temu dodamo, da igrata v njem Yul Brinner in Henry Fonda, lahko rečemo, da se izplača film ogledati si.
22.43 DNEVNIK 3
23.10	Cugini di campagna. koncert
23.40	Nogomet: Catania - Juventus
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Poročila
19.05	Gusarji kapitana Gancha; otroška nad.
19.30	Obzornik
19.45	Glasbeni amaterji ... Sredi julija smo predvajau oddajo, v kateri je nastopi mešani zbor akademskega kulturnoumetniškega druida Branko Krsmanovič iz grada — srbski pevci so namreč kot gostje zaključi*1 letošnje tekmovanje pevsKi zborov Naša pesem v Man bora. V avgustu se bomo društvom Krsmanovič zope srečali, vendar bomo tokr videli predvsem delo f®**"? ne sekcije, ki se bo Pre° stavila z različnimi ju®05' vanskimi plesi. Vmes bon* slišali nekaj spominov, pr®? vsem veseiih. ki jih 000 ooudili nekdanji člani štva, med njimi Darinka * . tič - Marovič. sedanja din gentka Mešanega zbora, n® daj pa članica KUD B. k smanovič - in sicer ioW*' ne sekcije. Oddajo P°vezu{L Ljuba Stepanovič, prav ta bivši član društva, ure® je Radoslav Pavlovič, rež*5" Mirjana Samardič.
20.15	Risanka
20.20	Cik cak
20.24 TV in radio nocoj
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik	, .
21.00	Ziirich: Mednarodni atlets
miting	. •
Vsako poletje je v tem s carskem mestu atletski n? ti lg, na katerem se P01'oeI’Y odlični tekmovalci vseh lin. Vedno dosežejo }zfea rezultate — med njimi je ' liko svetovnih in evrops rekordov. Zato tudi letos iF čakujemo vrhunske rezulta • saj so organizatorji p®vaD vrsto odličnih atletov.
21.45	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v Odprti meji drugimi še naslednje vesti: ČEDAD - Poletna kolonija da brieza*	.. ..
REZIJA - Predstavitev knj>«e' Rezija in njeni prebivalci TRST - Aspekti- asimilacije dragi del razgovora s P®*1 gom Danilom Sedmakom >n ciologom Emidijem Susič*® problemu asimilacije P® . MILJE (TS) - Mednarodni šarkarski turnir
v s.
ilild).
18.00	Novice
18.05	Ta leta, ti dnevi
19.10	Zdravo. Otroci
19.30	Narodna glasba
20.00	RišafiKe
20.30	Sestri, film 22.25 Zeit in Bild (Čas
avstrijska TV
Zagreb
18.50	Videostrani
19.15	Padla z neba
19.45	Narodna glasba	. vj
21.00	Ziirich: Mednarodni atlet miting
22.45	Ženske z obale, film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri ...; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Prežihov Voranc: »Doberdob*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: baletna glasba; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Epigram - odraz časa in razmer; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: Slovenska skupnost: »Ideološki in politični temelji, na katerih deluje politična stranka Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini;
13.20	Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Slovenski umetniki na Montmartru; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Radijski, televizijski in
Vera Romagna; 16.25 Srečanj®-, našimi pevci; 17.32 Crash; Pismo iz . . .; 18.00 Giuseppe, >3» di; Trubadur; 18.30 Muratti ® sic; 19.10 Zbori v večeru.
RADIO 1 on0
7.00.	8.00. 10.00. 12.00, 13.00, Poročila; 6.00 - 8.40 Jutranja g® ba; 9.00 Radio anghe noi;
Milana: Glasbena hiša; 1L3» strična Betta; 12.03 Iz Mi*8” ! Takoj se vrnem; 13.15 Masaji
14.20	Via Asiago Tenda;
*• lo.vw
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
filmski programi; 8.30 Val 202;
14.00	Na valu Radia Koper; 14.15 Kinospored; 15.10 Glasbene želje poslušalcev; 15.30 Klasična kitara; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik:	17.15 Aktualna tema;
17.36	Glasbeni kiosk.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Dnevnik; 7.00 - 9.30 Glasbena matineja; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Festivalbar; 11.32
Glasbeni dokumentarec;
Glasba in poezija; 18.30 Gjo trot ter; 19.30 Radio 1 - jazz; Radio 1 - predstave; 21.25 ' dan ob 5. uri; 22.27 Audio®0*' 23.03 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 1^ 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 -Dnevnik; 8.45 Radio 2 - Pre°art vi; 9.00 Marlyn: življenjepis; Stara, nova Italija; 11.32 Neod* ti otok; 12.48 Kviz; 13.41 Sc««0 Track; 15.00 Controra; 16.32 spe in gospodje, veselo P°'eJZ 19.50 Splash; 21.00 Poltni veC®
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, ^ 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; Prometne informacije; 7.50	^
bro jutro, otroci; 8.25 Iz sporedov; 8.30 Z radiom na P%) 9.05 Počitniško popotovanje! v Počitniški pozdravi; 9.35 lzh° ; sredo; 10.05 Z glasbo v dober o 10.35 Turistični napotki z* .«Tno goste iz tujine; 11.05 Rezervtf za ...; 11.40 Lokalne radijske Jj. staje; 12.06 Ali poznate?; 1*-^ pesmijo po Jugoslaviji; 13-W .r
Iliri voKovni /vrtoctiH * 15.30 <u
Ve-
90 *
> ^
ljudske glasbene kulture; M-®- ^ našiti lrrajev; 14.20 Obvestila ^
liki zabavni orkestri; 13.30 ‘-vm, tijski nasveti; 13.40 Ob jj
nasin irrajev; is.zu uove*«—. zabavna glasba; 14.30 Pripor®0^
vam .
tavljamo; 16.25 Naši posl
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 256,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW — Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKVV — Nanos	101.0 MHz
Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z ljubeznijo in simpatijo; 15.39 Radio rock; 16.00 Na prostem: 16.15 La
stitajo in pozdravljajo; 15.55 • . nute za EP; 16.00 Dogodki i° ^ mevi: 16.30 Obvestil- in žaba' glasba: 16.50 Radio danes, jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 St^j ob 18.00; 19.00 Zborovske Pavla šivica; 19.15 Naš gost; Srečanje glasloenih akademij LF Ijana 82; 20.25 Obvestila in za®8 na glasba; 20.35 Lahko noč. ®, ci; 20.45 Minute z ansam»‘^ Henčka Burkata: 21.00 Kot* . za besedo - Ženska; 21.25 Brah°L Kvintet v H-molu; 22.05 Verdu lomki iz opere «Aida»; 23.1® .a formativna oddaja: 23.25 Iz sporedov; 23.30 Revija s'®v®l?Srj-pevcev zabavne glasbe; 00.6® . rični utrinki: 00.10 Jazz pred V nočjo.	.
PRIMORSKI dnevnik
košarka
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI
18. avgusta 1980
Jugoslovani zopet uspešni
Zanesljivo so premagali reprezentanco Urugvaja - Incident med tekmo ue Vilfan kriv ali ne?) - Avdija (24) in Ruiz (34) najboljša strelca
JU<ii?^LAVIJA ~ URUGVAJ	101:77 (54:34)
tlžir , OSLAVUA: A. Petrovič 4 (0:2), Kieanovič 16, Radovič 6 (2:2),
Radovi -Ik«v 4 (2:2)’ Avdi*a 24 (4;6). Vilfan 4 (2:3), Knego 10,
URiTva,2’ ?' Petrovič 15 <1:3>- Dalipagič 12 (2:2), Delibašič 2.
34	i Larrosa 8 (0:2), Pierri 8 (0:1) Nunez 5 (3:4), Ruiz
Viola V4 ’ Pemado 5 (1:3), Paganini 9 (7:8), Jauri 2, Haller 4 (2:3),
SODNIKA: Ramos (Brazilija) in Coruch (Avstralija).
S0f|-SE;TS.^ SSSfc SS«
aK- A. Petrovič (22), Pierri (27).
SUCARAMANGA — Naša igra Ha Ti* SSR 3e toliko vplivala tudi Brett U?vaJce' da so bolj ali manj tem .sen’ začeli spopad, v kate-k j111,80 Hiti v sanjah mogli upa-tovnf ™Ko pokažejo kaj več. Sve stav! pi?akl 50 se tudi v mladi se-
* S ^|ravali z njimi in jim ušli
lah?’ed vseh Urugvajcev je bil loT® se najbolj zadovoljen Ruiz, li n? 5a. na8* holj a** manj pušča-
naihlr^1' Dosegel ie 34 točk- bil
iovn j strelec tekme, kar je go-tarimrf' , nie8ovih najlepših dni v Bilo v ^Se. drug0 Pa ho hitro uto-
vsem naključje je, da tudi Granger nosi številko 10 kot Vilfan. Le-ta razlika je, da je imel pri sodnikih več sreče.
ŽERAVICA: «Vse je šlo natanč no po načrtu. Mladi so morali zagotoviti dober rezultat, da bi lahko potem stari normalno igrali in ne imeli problemov s pretepi. Vedeli smo, da bodo Urugvajci skušali provocirati in igrati ostro, ker
jim drugega ne ostane. Vilfan je dobil najtežjo nalogo od vseh. Namerno sem mu jo zastavil, kajti on je moral prevzeti vodstvo naše igre in hkrati skrbeti za najnevarnejšega Urugvajca. Rekel je, da se ne bo pustil provocirati in da se bo zadržal. Res se je zadrževal, toda na koncu vseeno povzročil incident. Čeprav trdi, da nasprotnika ni u-daril, mislim, da ga je malce vendarle. Tudi vnaprej mu bom zastavljal najtežje naloge, toda Pero se mora zavedati, da mora ob vsej eksplozivnosti imeti tudi zavore.* AVDIJA: «čeprav sem debitiral na svetovnem prvenstvu prav na tej tekmi, nisem imel nikakršne treme. Takoj sem videl, da mi igra Urugvajcev ustreza in res sem se razigral. Vesel sem, da sem izpol nil vsa pričakovanja trenerja
Stane Trbovc
ATLETIKA
Deželno tekmovanje v hoji
V nedeljo je bil v Bazovici v okviru športnega praznika Zarje zanimiv balinarski turnir, katerega so se
udeležile ekipe s tostran in z onstran meje
Zmaga adrievca Ruzziera
V ponedeljek zvečer se je pri tržaški športni palači odvijalo, v okviru praznovanj ob 70-letnici Pon-ziane, deželno tekmovanje v hoji, katerega je organiziral tržaški klub S. Giacomo. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo okoli 25 tekmovalcev iz raznih krajev naše dežele, je bilo speljano po mestnih ulicah s startom in ciljem pred športno palačo in je merilo skupno nekaj več kot 4 km.
Slovenske barve je tokrat branil le adrievec Fabio Ruzzier, ki ,ie dosegel doslej svoj največji uspeh v tej disciplini. Kljub temu, da je imel nasproti vse najboljše deželne specialiste v tej panogi, je v članski kategoriji premočno zrna gal in tako dokazal, da je trenut no v res odlični formi, saj je na izredno naporni progi dosegel čas 18'30", kar je na tej razdalji njegov najboljši čas. Izredno naporni treningi, katerim se je posvetil zad nje tedne kot priprava na državne prvenstvo v hoji na 50 km, ki bc 10. oktobra blizu Piše (na teden
prehodi okoli 80 km), so že obrodili prve sadove. Svojo dobro formo bo sedaj poskušal potrditi spet prihodnjo sredo, 25. t.m., na stadionu v Miljah, kjer bo na razdalji 10 km skušal izboljšati društveni rekord tudi na stezi. REZULTATI HOJE 4.000 m
1.	Fabio Ruzzier (Adria) 18’30"
2.	Mauro Kras (S. Giacomo) 19'05”
3.	Adriano Milloch (Marath.) 19’53"
KOLESARSTVO
Saronni zaostaja
STUTTGART — Giuseppe Saronni je včeraj nepričakovano izgubil mesto prvega na lestvici krožne dirke po Zahodni Nemčiji. Včeraj je namreč zmagal Belgijec Ronny Van Holen, ki je prispel na cilj z dobrim naskokom in tudi o-svojil prvo mesto na skupni lestvici. Zanimivo, da je svojo pozicijo obdržal samo zahodni Nemec Thaler, ki je sedaj drugi v skupni razvrstitvi.
,v Pozabo.
.fan- Radovič, Avdija, B. Pe-|>p. c ,in Knego ter pozneje še A. Um °VlC 80 tuth atraktivno polnili |j0 gajski koš. Razlika je bila ta-bi	normalno visoka, če ne
),: . sl° v 24 minuti do incidenta, m.J*, seveda tudi dvorano še bolj T1!1 Proti «plavim». nekajkrat so Urugvajci na vse in lna ..Poskušali zadržati Vilfana leni n’0, k* je dosegal koš za ko-jn. ' tlba pa sta tudi v obrambi UriJ3 zel° zavzeto. Vilfana ie eden i h	igralcev spet zadržal
v L, . ko je ta hotel za Ruizom jill*Vl kot in mu preprečiti met na kloli	je prebiti urugvajski
v ,. 2 ostrim zamahom obeh rok, W , ®m trenutku pa je Ruiz od tem ‘ m hi ga nekdo zadel s ki-
Težko Je reči, ali ga je Vil
bilo flosygel v tisti gneči. Tega ni Drek-rn°<r videti, toda zamah med to “‘'atijem ie bil očiten. Bilo je boi • Pru.gvajski klopi, ki je to ta »stJo^koristila in napravila pravi
lz jugoslovanskega tabora
druge strani takoj pritekli in (Vu™ avstralskemu sodniku lwiCPu. °n*tali, da ne zna brzdati svajcev. Sodniki so proti «pla-le-ti na ,sPl°h smešni. Takrat, ko SD vodijo za 20 točk ali več, *Dmt ^n’j° merila, da ne bi na-razov * doživljali prehudih po
tjja?imivo pa je, da je prišlo škofi to? enakega izgreda tudi v dru-Nst’ • lupine C. Najboljši ka l*Bstir * !gralec Granger je udaril ®*U io n'ka 'n eden izmed sodnikov Tod 1)0158231 P°t v slačilnico, bed 9 prial° jo do pregovarjanja

KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR V MILJAH
*°dniki
vsemi udeleženci izgreda in
*".......
a sta nazadnje popustila. Po-
DEŽ PONAGAJAL PRIREDITELJEM
Zaradi vremenskih neprilik se je turnir odvijal v tržaški športni palači - Zmaga Carrere nad Monacom - Današnja finala v športni palači
Carrera — Monaco 86:69 (32:37)
CARRERA: Gracis 6 (2:2), Ce-ron, Palumbo 2, Lambert 23 (1:3), Seebold, Silvestrin 12, Jackson 22 (2:4), Grattoni 21 (3:4), Valenti-nuzzi, Gorghetto.
MONACO: Laurel 22 (6:11), Aus-sut, Barabino, Zuttion 11 (3:5), Tu-pet, Baucher 8, Brosterhouse 6, Allen 18 (0:3), Hrhrfin 4 (2:2), Bergaber
SODNIKA: Gorlato (Videm) in Mogorovich (Trst)
ON: Carrera 16, Monaco 15 PON: Nihče GLEDALCEV: 2.500
Požrtvovalni organizatorji mednarodnega košarkarskega turnirja za 5. trofejo »Riviera* v Miljah, sinoči zares niso imeli sreče. Deset minut pred začetkom prve tekme, se je namreč v Miljah vlila taka ploha, da srečanja sploh niso začeli. Dva tisoč navijačev, igralci in organizatorji'so "še tako morali pre-siliti v športno palačo v' Trst, kjer so turnir začeli skorai ob 21.30. to je z uro in pol zamude.
V kratkem pogovoru v Miljah nam .je jugoslovanski strokovnjak Aca Nikolič dokaj »črno* opisal svoje moštvo: «Slabi smo, verjetno najslabši v ligi. Treba bo mnogo dela.* In to je bilo jasno že po uvod-
""•llt||||||l„|||„tlllnlll|lllu„„n|U|„|ftt|l||u||t|||
t Kolumbija ’82 • Kolumbija ’82
ii
£££?:■:... k
A skupina (Bogota)
. Vi,	1- kolo
H,;, *ltaJska	96:73	(47:44)
,a' Panama	88:85	(47:40)
- p	2- kolo
'Nila anama	1®0:T9	(46:45)
" ’ Kitajska	108:78	(64:29)
<,1
Lestvica Španija 4;
Panama in
Prihodnje kolo
17. 8.: Kitajska - Panama; ZDA -Španija
B SKUPINA (Medellin)
1.	kolo
SZ - Sionokošč. obala 129:80 (75:39) Avstralija - Brazilija 75:73 (30:28; 67:67)
2.	kolo
SZ - Avstralija	108:69 (53:30)
Brazilija - Sionokošč. obala 102:79 (60:31)
Lestvica
SZ 4; Brazilija in Avstralija 2; Slonokoščena obala 0.
Prihodnje kolo
17. 8.: Avstralija - Sionokošč. obala; SZ - Brazilija
C SKUPINA (Bucaramanga)
1.	kolo
Jugoslavija - ČSSR	101:80	(46:40)
Kanada - Urugvaj	89:78	(49:40)
2.	kolo
Jugoslavija - Urugvaj	101:77	(54:34)
Kanada - ČSSR	104:99	(46:52)
Lestvica
Jugoslavija in Kanada 4; Urugvaj in ČSSR 0.
Prihodnje kolo
17. 8.: Jugoslavija - Kanada; ČSSR - Urugvaj
nih potezah sinočnje prve tekme Beneško moštvo sicer uvršča več visokih košarkarjev, je pa zelo pomanjkljivo v «vezni liniji*. Ekipa Monaca je namreč kaj kmalu vzela pobudo v svoje roke, prevzela vodstvo in ga obdržala do konca polčasa. Seveda je vse tržaško občinstvo navijalo za moštvo iz Monaca, v katerem igra tudi Rich Lau rel, ki je bil vrsto let eden glavnit junakov uspehov tržaškega prvoligaša.
Kazalo je, da bodo Laure! in to variši ugnali Nikoličeve varovance, ki so se v prvem delu dokaj slabo odrezali. V nadaljevanju pa so Francozi povsem popustili, kar so seveda izkoristili Benečani, s hitrimi protinapadi «ujeli» in prehiteli nasprotnika ter zanesljivo zmagali. Boljša v vrstah beneškega moštva sta bila Grattoni, odličen v protinapadih in Američan Jackson, v moštvu Monaca pa je bil najboljši Laurel, dobro pa se je pod košema odrezal tudi Allen.
Po tekmi je organizator sporočil, da bosta drevišnji finalni srečanji (ob 20. uri za 3.. in ob 21.30 za 1. mesto! ob vsakem vremenu v tržaški športni palači.
Bic — Olimpija 94:92 (46:50)
Tud! Jadran na turnirju
v Sežani
V okviru občinskega praznika bo v petek, 27., in v soboto, 27. avgusta, v Sežani zanimiv košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile naslednje ekipe:	Tima Maribor,
Novi Zagreb, Kraški zidar Sežana in Jadran Trst.
Tima, Novi Zagreb in Kraški zidar nastopajo v drugi jugoslovanski ligi, tako da bo za jadra-novce igranje na tej prireditvi v okviru priprav za nastop v prvenstvu C-l lige še kako koristno.
Naj omenimo še, da bo v petek, 20. avgusta, v športni dvorani v Sežani zanimiva prijateljska tekma med jugoslovanskim prvoligašem Kvarnerom in Monacom, v katerem igra tudi Rick Laurel, ki je vrsto let uspešno nastopal za tržaškega prvoligaša.
Srp*arre se bo prijelo ob 20 uri
ROKOBORBA
Trstena osvojil bron
EDMONTON — Jugoslovan ša-ban Trstena je osvojil t.trnasto kolajno na svetovnem prvenstvu v rokoborbi prostega sloga. V kategoriji do 48 kg je Trstena v boju za kolajne tuširal Iranca Mazmavara. Do tega sijajnega uspeha se je jugoslovanski rokoborec dokopal po zmagah nad favoriziranimi tekmo-
valci, čeprav mu ni nihče pisoval velikih možnosti.
KOLESARSTVO
Danes «azzurri» na cesti
LARCIANO — Italijanski kolesarski reprezentanti bodo danes pomerili svoje moči v Larcianu. Dirka bo kot nalašč za utrjevanje forme posameznikov. Manjkal bo samo Saronni, ki ta čas tekmuje na krožni dirki po Zahodni Nemčiji.
Nov svetovni rekord
MONTREAL — Kanadčanka Syl-via Burka je včeraj na dirkališču v Montrealu postavila nov svetovni rekord na kilometer z mesta. Prejšnja rekorderka je bila Italijanka Galbiatijeva.
Medconski turnir
TOLUCA — V petem kolu medeon-skega turnirja je vodilni Seirawan izgubil z Angležem Nunnom in prepustil vodstvo Adorjanu, ki je premagal Koutlyja. Hulak je osvojil pol točke z Rubinettijem, medtem ko igra Spasski zelo slabo in ni med prvimi na lestvici. Sploh imajo sovjetski šahisti na tem prvenstvu slabe dneve.
NOGOMET
Giordano podpisal in lahko igra
Na področju pogodb posameznih nogometašev se stvari počasi razrešujejo. Včeraj je namreč podpisal enoletno pogodbo za Lazio Bruno Giordano, za katerega se je v prejšnjih dneh menilo, da zahteva kar 350 milijonov (1 milijarda bruto zaslužka). Kaže, da je Giordano podpisal za precej manj, vendar se je rimsko društvo obvezalo, da bo skrbelo za to, da bi čim več zaslužil s propagando različnih predmetov.
Pri Juventusu pa je še vse po starem. Včeraj je podpisal branilec Osti, tako da bo lahko nastopil drevi v Catanii, medtem ko so Tardel-li, Gentile in Rossi trdno odločeni, da ne popustijo. Tudi vodstvo Ju-ventusa noče popustiti in zato bi se dalo slutiti, da bo šla zadeva precej na dolgo. Glede visokih angažmajev italijanskih nogometašev pa je predsednik Avellina Sibilia komentiral, da bi bilo treba izdelati enoten pravilnik za izplačilo le-teh. Sicer pa se «naši igralci ne smejo pritoževati nad visokimi premijami tujcev, kajti tujci stanejo trikrat mani kot en poprečni domači nogometaš*.
Albertosi hoče Igrati
LUCCA — Tudi 43-letni vratar En-rico Albertosi bi rad spet igral. Pravi, da ;e še vedno dobro natre-niran in v formi kot v najboljših letih. Ponuja se vsem, ki bi se radi okoristili z njegovimi obrambami in pričakuje ponudbe...
NAŠE ENAJSTERICE NA PRIPRAVAH ZA NASTOP V AMATERSKIH LIGAH
Novi trener kriške Vesne Vidonis zadovoljen s prvini delom priprav
Trener Vesne Vidonis
Za večino naših nogometnih ekip so se končale počitnice.
Prejšnji teden so se kot prvi zbrali nogometaši~kriške Vesne, ki bo tudi letos nastopala v prvi a-materski kategoriji. Pred treningom smo vprašali novega trenerja Vidonisa za mnenje o začetnem delu priprav.

V OKVIRU ITALIJANSKEGA POKALA
DREVI TRIESTINA SAMPDORIA
Tekma se bo začela ob 21. uri - Nastopili bodo tudi Mancini, Brady in Francis
Po pripravljalnem obdobju, ko so posamezne nogometne enajsterice samo uigravale svoje vrste, se bo danes pričela uradna nogometna sezona v Italiji. Na sporedu je namreč italijanski pokal, pri katerem sodelujejo tudi nekatere enajsterice C-l lige. Prav zaradi tega bo tekmovanje še bolj zanimivo, kajti občinstvo bo imelo priložnost gledati renomirana moštva in nove nakupe.
Drevi ob 21. uri bo tudi v Trstu prav zanimiva tekma. V goste k Triestini prihaja Sampdoria, ki je letos v prestopnem roku izzvala val občudovanja. Pri Sampdorii nastopajo nekateri najbolj zanimivi italijanski nogometaši (Mancini in Paolo Conti), poleg tega pa še Brady in eden najboljših evropskih napadalcev Francis. Zaradi tega ni čudno, da vlada za drevišnjo tekmo veliko zanimanje. Triestina se bo sku-
šala močnemu nasprotniku čim dlje zoperstavljati, tržaški navijači pa tudi nestrpno pričakujejo nastop novih nakupov, ki bi morali okrepiti vrste Triestine in zagotoviti tržaškemu tretjeligašu prestop v višjo ligo.
Ob tem gre seveda opozoriti še na več zanimivih tekem. Med temi bo brez dvoma zanimiv nastop Udi-neseja v Foggii in pa Juventusa v Catanii, kjer so zabeležili rekorden inkaso. Nogometna kritika bo z zanimanjem sledila tudi nastopom Torina, Interja, Rome. Napolija in o-stalih, kajti že te tekme bodo pokazale, kam lahko posamezna moštva merijo.
DANAŠNJI SPORED Prva skupina: Monza - Beneven-to; Reggiana - Cagliari.
Druga skupina: Brescia - Varese: Pistoiese - Ascoli; Triestina - Sampdoria.
Tretja skupina: Atalanta - Avelli-no; Lazio - Perugia; Salernitana -Napoli.
četrta skupina: Bologna - Campo-basso; Cavese - Piša; Nocerina -Fiorentina.
Peta skupina: Lecce - Verona; Mo-dena - Como; Spal - Roma.
šesta skupina: Catania - Juventus; Genoa - Padova; Pescara - Milan.
Sedma skupina: Arezzo - Catanza-ro; Cremonese - Paganese; Sambe-nedettese - Cesena.
Osma skupina: Foggia - Udinese; L. Vicenza - Bari; Rimini - Inter.
»S potekom priprav sem precej zadovoljen. Začetka smo vadili predvsem kondicijo, sedaj pa bomo precej pospešili ritem priprav, saj so že pred nami prve tekme. V soboto in nedeljo se bomo udeležili turnirja v Turjaku, nato turnirja, ki ga prireja Kras, istočasno pa bomo odigrali tekme dežel nega pokala.*
*Možnosti vaše ekipe?*
»Ogrodje ekipe je ostalo nespremenjeno, saj bomo imeli enega samega novega igralca, in sicer Fla-via Iermana, ki je v prejšnjem prvenstvu nastopal pri Sovrani. Vsekakor pa bi se morali letos poslu-žiti tistih igralcev, ki so lansko leto nastopali bolj malo zaradi ra-znovrtsnih poškodb. V mislih imam predvsem Acquavito in Starca, o katerih sem prepričan, da bodo letos dali svoj doprinos. Poleg tega upam. da mi bo letos uspelo vključiti v moštvo tudi nekaj res perspektivnih mladih igralcev. Vsekakor pa je naš letošnji cilj čim bolj "miren” obstanek v prvi kategoriji. Naša naloga ne bo gotovo
Bacchln pri Catanzaru
CATANZARO — Roberto Bac-chin, ki je v lanskem prvenstvu igral 25 tekem za Udinese in dosegel dva gola, bo v prihodnjem prvenstvu branil barve Catanzara.
ŠD VESNA 1982/83
VRATARJA
Tullio Bubnich (1959), Giuseppe Somma (1963).
BRANILCI
Franco Acquavita (1951), Giulia-no Basiaco (1961), Livio Peressutti (1951), Edy Priba* (1965), Walter Purič (1961), Renato Schettlni (1960), Aldo Somma (1961).
VEZNI IGRALCI
Fabio Candotti (1963), Flavio Ier-man (1957), Walter Pipan (1960), Paolo Sodomaco (1957), Fabio Zuc-ca (1952).
NAPADALCI
Gianfranco Bruno (1963), Andrej Kostnapfel (1964), Fabio Košuta (1963), Bruno Starc (1949).
PRIHODI: Flavio Ierman (1957 -Sovrana) — branilec.
ODHODI: Marco Cicchese (1960 -Olimpia) — napadalec; Maurizio Cusatelli (1962 - Olimpia) — vezni igralec.
zelo lahka, saj se bomo morali spoprijeti z zelo ostro konkurenco.* Poleg članske ekipe bo Vesna letos nastopala samo v prvenstvu najmlajših, saj so se morali iz objektivnih razlogov odpovedati sodelovanju v prvenstvu cunder 20».
Psiholog za Corlntias
SAO PAULO — Brazilski prvoligaš Corintias, v katerega vrstah nastopa tudi kapetan brazilske reprezentance Socrates, je najel psihologa, ki se bo ukvarjal z nogometaši. Pri vodstvu moštva so namreč mnenja, da so brazilski
nogometaši precej rahlih živcev in prav to je vzrok neuspeha no svetovnem prvenstvu v Španiji.
Trofeja Avstrijcem
CELOVEC — Novi avstrijski prvoligaš, celovška Austria, je zmagala v prvem tekmovanju za pokal «Alpe - Adria* in osvojila pokal koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja. V zadnji tekmi so Ce-lovčani s 3:1 (1:1) premagali Ein-tracht iz Braunschweiga. Olimpija je zbrala prav toliko točk kot Austria, vendar ima za en gol slabšo razliko v golih in je tako osvojila drugo mesto.
Piechniczek odstopil
VARŠAVA — Selektor poljske nogometne reprezentance Piechniczek je odstopil. Zamenjal ga bo 47-letni Zientara. H je bil doslej koordinator v poljski zvezi. Poljski radio ni objavil podrobnosti o odstopu dosedanjega selektorja. Piechniczek pa je bil v zadnjem času na udaru kritike tiska in nekaterih reprezeptan-tov, češ da ni ustvaril optimalnih razmer v reprezentanci.
ATLETIKA
Carl km drevi v Zurichu
ZORICH - Na žiiriškem *Welt-klasse* bo drevi tradicionalni a-tletski miting, ki vsako leto postreže z vrhunskimi rezultati. Prva zvezda drevišnje manifestacije bo brez dvoma Američan Carl Lewis, ki bo tekmoval v skoku v daljino. Lewis je že lani na tem mitingu dosegel znamko 8,52 m, to pa bi rad še izboljšal. Zaradi tega so organizatorji dvignili ob zaletišču skoka v daljino posebno obrambno «steno» iz plexiglassa, da bi lahko Lewis tekmoval v optimalnih pogojih.
Na sporedu bo 19 preizkušenj, 41 v moški in 5 v ženski konkurenci. Med drugimi bodo tekmovali tudi Juantorena (800 m), Cam in Scott (1.500 m), Ashfordejeva (100 m), Kratochvilova (400 m), itd.
Tudi Pisarenko na SP
LJUBLJANA — Do slavnostnega začetka 36. svetovnega in 41. evropskega prvenstva v dviganju uteži v tivolski dvorani je še mesec dni. Doslej se je na prvenstvo prijavilo že 31 držav s 382 udeleženci, v vseh ekipah pa so zastopani najboljši dvigalci. V 25-članski reprezentanci Sovjetske zveze je na primer kar šest svetovnih prvakov. Med njimi je tudi absolutni svetovni rekorder, 123 kg težki Anatolij Pisarenko, ki je na olimpiadi dvignil 457,5 kg.
^atek pregled ^azgodovine Saškega krasa
STANKO FLEGO
m
Dlepj °kolici Repna poznamo še manjše gradišče na Kro-Q'rhu	412 m), ki stoji približno 200 m zahodno
vkl6n a- To gradišče, katerega nasip je danes še dobro ni bilo še arheološko raziskano.
^ hic)110^0 P°membnejše in eno izmed najbolj zanimivih Peh{a,^°^nih gradišč tržaškega Krasa je gradišče na Re-^ier s°ru (kota 418 m). Gradišče se razprostira od vrha, ^viga srednjeveški tabor s cerkvico, po celotnem ^Otjj Pobočju te vzpetine. Obdano je z zapletenim siste-’%a°bzidii in Kaže, da so ga večkrat povečali z dozidavo *0rhišt obzidi> v različnih časovnih dobah. Tržaško nad-
krw U	Qnnmoni6lzn \ra reftrn io no lom nrro rli i ro 71.

z» spomeniško varstvo je na tem gradišču razi-v letih 1959/1962 ter v letih 1964, 1970 in 1975. 81toVanOStankov mogočnega obzidja, ki so jih odkrili z razi-'I?1 Sedanlih nasipov, so prišli na dan, prvič na *80dOv ^rasu' ostanki tlaka in temeljev nekdanjih pra-fcg 'nsKih hiš.
St \našl poti proti vzhodu se bomo spet pomaknili ha°ri * in sicer na vrh Grite nad Barkovljami. Tu sta laH gr dveh bližnjih vzpetinah (kota 334 in 368 m) naha-Ki so ju obzidja obdajala le z notranje strani, 01 Ko v smeri proti morju ni bilo potrebno graditi
obrambnih zidov, saj tam planota strmo pada proti morski obali. Pogozdovanje, vojaški objekti, razgledišče in končno ogromno Marijino svetišče, vsi ti nasilni človeški posegi so popolnoma uničili ta dva prastara objekta, tako da dandanes le težko opazimo kak manjši ostanek zidovja teh prazgodovinskih naselij. Omenimo še, da je Marchesetti našel ti gradišči še izvrstno ohranjeni in je izkopal v njihovi notranjosti veliko arheoloških ostalin, med katerimi je prednjačilo večje število popolnoma ohranjenih glinastih posod. Ob teh raziskavah je v gornjem gradišču odkril tudi skeletni grob z bronastim prstanom, katerega časovna opredelitev ostaja problematična. Verjetno pa ne pripada obdobju gradišč.
Tudi na Globojnarju nad Sv. Ivanom je obstajalo gradišče, ki je bilo za časa Marchesettija še precej dobro ohranjeno. Dandanes pa na žalost na tem hribu ne bomo opazili nobenega sledu o tem objektu.
Približno 1 km severo-vzhodno od Jezera na vzpetini (kota 477 m), imenovani Mala Gročanica, je tudi stalo gradišče, ki pa je bilo že na začetku tega stoletja, ko ga je namreč Marchesetti lokaliziral, popolnoma uničeno. Ta zgodovinar je na vzpetini, ki je bila že takrat močno po-gozdovana, opazil le redke ostanke nasipov nekdanjega gradišča. Prav na vrhu tega hriba je še opazil ostanke kasnejših (srednjeveških?) zgradb, medtem ko so se na zemeljski površini nahajali številni ostanki nedavne, morda srednjeveške keramike. Prva in tudi druga svetovna vojna sta la žalost tudi na tem vrhu pustili svoje sledove. Številni jarki, ki so jih izkopali prav na vrhu hriba, so namreč popolnoma zbrisali prastare sledove poselitve tega prostora. Dandanes namreč ne bomo na vrhu te vzpetine opazili ničesar, kar bi nam dalo misliti na človeško poselitev.
zadnji dve prazgodovinski naselbini, ki spadata v skupino kraških gradišč, sta Sv. Mihel nad Boljuncem in pa Mali Kras v dolini Glinščice.
Prva je na samotni vzpetini (kota 233 m) severno od Boljunca. Na vrhu tega hriba so še skromni ostanki kapelice, posvečene svetniku, po katerem je ta vzpetina dobila ime. Tudi na tem mestu so različni človeški posegi (pogozdovanje, vojaški jarki) močno spremenili prvotni videz gradišča.
Druga naselbina je stala na Malem Krasu (kota 456 m) in je bila po površini najobšimejše gradišče tržaškega Krasa. Danes se notranji vrh tega gradišča dviga na jugoslovanski strani državne meje. Tudi to gradišče je zelo slabo ohranjeno.
Sedaj pa si bomo ogledali manjšo skupino gradišč, ki so na lapornatih vzpetinah v bližini mesta. Eno izmed teh gradišč, in sicer Grad na Kontovelu, smo že opisali, ko je bil govor o kraških gradiščih.
Drugo prazgodovinsko naselje na naši poti proti vzhodu bomo srečali na Hribu nad Frlugi oz. nad Konkonelom (kota 408 m). Že za časa Marchesettija so bili sledovi te naselbine, ki je na vrhu vzpetine nad že omenjenim zaselkom, komaj vidni. Dandanes je nemogoče opaziti, da je na tem mestu nekoč stalo gradišče. Sledeče prazgodovinsko naselje je bilo na Hribu nad Vrdelo (kota 213 m), oziroma nad tržaško univerzo. To gradišče spada v skupino prazgodovinskih naselbin, ki so jih v šestdesetih letih odkrili arheologi amaterji, člani kluba «Alpina delle Giu-lie*. Odkritelji niso na tej vzpetini opazili tipičnega nasipa, ki je značilen za obrambni sistem na gradiščih. Manjši poskusni izkop, ki so ga izvršili na vrhu tega hriba, je dal precejšnje število črepinj prazgodovinske lončenine.
Najpomembnejše gradišče v tej skupini in morda najvažnejše izmed vseh gradišč tržaškega teritorija pa je Šanca ali Gradišče (kota 284 m) nad Ricmanji ali nad Ka-tinaro, oz. nad Ključem. Nahaja se namreč na izredno važni strateški točki ob stičišču rocolske in lonjerske doline, nad ricmanjskim Bregom, pod katerim se razprostira Žaveljska ravnina. Ob križišču torej važnih prometnih poti. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je bilo to gradišče poseljeno nepretrgoma od končne bronaste dobe pa do rimske dobe, to se pravi kar 1.000 let!
Fragment lepo okrašene glinaste posode, ki so jo našli na Gradišča nad Katinaro (končna bronasta doba; obdobje kulture žarnih grobišč; 11.—9. stoletje pred n.š.)
»
Uredništvo, upravo, oglasni oddelok
TRST Ul. Montecchl 6, PR 559 Tol. (040) 79 49 72 (4 linijo) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8000 Ur — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietjo mesečno 120,00. letno 1200.00.
Postni lekoči rocun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	18. avgusta 1982
2o SFRJ	Txc račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Uubiiai"
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vis 43 (timi
32.400 lir. Finančni 1 100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Juijl8** krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi. iz vseh drua' v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
m tiska I
.	Član italijansk*
IZTT	zveze časopisnih
1 Trat	založnikov FIEG
PRED ODPOROM PROTI UVEDBI NOVIH DAVKOV
PRIPADNIKI ITALIJANSKEGA KONTINGENTA SO PRISPELI V LECCE

'i s



REAGAN POZVAL PO TV VOLIVCE NAJ PRITISKAJO NA KONGRES ZDA
Največje nasprotovanje iz vrst parlamentarcev njegove republikanske stranke, ki inu očitajo protislovnost
Mrzlične priprave za odhod v bejrutski pekel
AVASHINGTON - šele dobro le , to je minilo od zanesenega teleta-! zijskega apela šefa Bele hiše ame j riškim volivcem, naj s pritiskom j javnega mnenja prepričajo nena | konjpne parlamentarce, da odobri- j jo zakon o davčni razbremenitvi za 1 skupnih 335 milijard dolarjev v troh letih, ko je bil prisiljen včeraj nasloviti, spet po televiziji, drug poziv narodu, ki gre ravno v naspro no smer. Zanimivo pa je, da se je moral Ronald Reagan potegovati za glasove demokratske \ opozicije, sedaj se pa v ameriškem | kongresu upirajo n egovemu načrtuj o privijanju davčnega vijaka za! skoraj 11,0 milijard dolarjev v prihodnjem triletju predvsem pripadniki njegove reoublikanske stranke.
Večina republikanskih parlamentarcev namreč očita ameriškemu predsedniku, da se je izneveril o-b'jubam iz svojega volilnega programa, ki ga je leta 1930 pripeljal v Belo hišo. Tedaj je zatrjeval, da i je mogoče opomoči gospodarstvu ZUA le z odpravo nadzorstva in posegov države nad svobodno ' ini ciativo. Zato je tudi osnoval ‘vso svojo gospodarsko politiko na davčni razbremenitvi, največji v zgodovini ZDA, ki naj bi spodbudila akumulacijo in naložbe, in na močnem klestenju državnih izdatkov v škodo revnejših slojev. Sedaj pa naenkrat preobrat, ki ga je moral včeraj Reagan v precejšnji zadre i gi opravičiti prek televizijskih ekranov.
Predsednik ZDA je sicer hitel zagotavljati, da ne gre za preobrat njegove gospodarske politike, ampak da hoče zgolj izboljšati il-činkovitost in pravičnost obstoječe ga davčnega sistema. Glede obtož be o protislovnosti novega zakona z njegovimi lanskimi obljubami je pa le priznal, da je moral izpiti grenki kelih in pristati na kompromis, češ da je povečanje drževnih dohodkov temeljni pogoj za ozdravitev državnega proračuna, za znižanje bančnih obresti, za sprožitev novih naložb in za povečanje zaposlitve, Z izpiljeno tehniko bivšega (sicer zelo povprečnega) filmskega
mo pristali ali bomo nasedli na sipinah egoizma. sektaštva in trme?»
Njegov zakonski predlog, za katerega je zahteval podporo javnega mnenja, uvaja 10-odstotni davčni odtegljaj na dohodke iz dividend na delnice in iz obresti na bančne vloge, predvideva podvojitev davščin na cigarete in potrojitev dajatev za telefon, večje davke na letalske vozovnice in zmanjšanje davčnih odbitkov za zdravstvene stroške. Poleg tega pa uvaja strožje nadzorstvo nad davčnimi utaja mi (celo pri napitninah v restav racijah); predvsem pa preklicuje (za približno 51 milijard dolarjev) razne davčne ugodnosti, ki jih je Reaganova uprava priznala komaj lani podjetjem in korporacijam. Zato ni čudno, če pričakuje največji odpor ravno iz vrst desnega krila republikanske stranke.
UJ
igra,ea je Ronald Reagan iz Ovalne dvorane Bele hiše postavil Američanom malone dramatično alternativo: «Bližamo se varnemu pristanu ozdravitve gospodarstva: bo-
NA POSEBNEM ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE O PALESTINI
Članice OZN obsojajo izraelsko agresivnost in podpirajo pravice palestinskega naroda
Predstavnik PLO Kadiimi je obtožil ZDA, da dajejo potuho izraelski vladi
Na civilnem ictaiišcu v Brindisi ju so včeraj pristala vojaška portna letala hcrcules C-130 s pripadniki italijanskega kontingenta ® rovnih sil za Libanon. Po izkrcanju so se mladi bersaljerji okrepčali malico, nato pa so jih s tovornjaki odpeljali v neko vojašnico v LecceJ •
V Brindisiju pa so medtem na ladje «Grado», «Caorle» in speranza* natovorili še zadnjo opremo in vsa vozila, ki bodo služila prevoz in oskrbovanje enot. Vojaki bodo oboroženi izključno z *a7Tm »rožiem in sicer s puškami FAL, brzostrelkami MG in pištolami.
NE\V VORK — Vse od ustano vitve izraelske države številne a greši je, katerim je svet priča, še posebej pa zadnja dva meseca naj večje izraelske brutalnosti in na silja v Libanonu, dokazujejo, da Izrael želi predvsem likvidirati ves palestinski narod in fizično iztrebiti njegovo vodilno organizacijo PLO. Osnovni namen te pošastne zamisli je težnja, da se potrdi aneksija zasedene zahodne obale in območja Gaze.
To je med drugim izjavil visoki
politični funkcionar PLO Faruk Ka dumi. ki je bil prvi govornik na po-sebnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov o Palestini. Prvemu dnevi zasedanja je prisostvoval sam generalni sekretar OZN De Cuellar. odprl pa ga je predsednik generalne skupščine Is mat Kitani.
Predstavnik PLO se je še posebej zahvalil gibanju neuvrščenih
nopravno predstavnico palestinskega naroda.
Poleg ostrih in argumentiranin kritik ne samo na račun brezpri mernih vojnih zločinov Izraelcev ampak tudi zaradi odkritega na sprotovanja izraelske vlade vsem resolucijam OZN, je Kadumi poudaril, da brez neomejene podpore ZDA, Izrael prav gotovo ne bi tako brutalno in izzivalno ravnal s
fciučuiiu ncuvrsueimt i — , .	,	,	.
držav ki so bile pobudnice tega prebivalstvom okupiranih ozemelj.
/asprimia n Palestini in so Združenimi narodi m vso svetovno
SSMSttk *. HŽSM »Sfi U*
ni.škos vlogo ZDA za reševanje^ bliž njevzhodnega konflikta, pri čemer je predvsem postavil vprašanje, kako lahko neka država prevzame nalogo, da reši konflikt med dve,-mi sprtimi stranmi, ko javno in odkrito priznava obstoj le ene stra | ni. druge pa sploh ne priznava.
S tem v zvezi je Kadumi opozoril na zadnjo izjavo izraelskega obrambnega ministra Šarona, da je z invazijo Libanona «Izrael naredi! veliko uslugo ZDA*, ker je okrepil njen strateški položaj na tem koncu sveta.
Kadumi je ob koncu izrazil upa nje, da bo zasedanje OZN pripomoglo k umiku izraelske vojske iz Libanona. V nasprotnem primeru pa je predlagal, naj bi proti Izraelu sprejeli vrsto ustreznih sankcij.
Za Kadumijem se je zvrstila še vrsta drugih govornikov. Dosedanji potek razprave je postavil v ospredje vsesplošno ogorčenje zaradi izraelske agresivnosti in pa tudi pripravljenost, da se podpre pravice palestinskega naroda. Še posebej oster je bil poseg egiptov skega veleposlanika Mousse, ki je poudaril, da «je zaradi strateških manevrov velesil prišlo na Bližnjem Vzhodu do nove nevarne konfrontacije*, pri čemer se «trguje z usodo Palestincev*. Moussa ni
štedil niti z obsodbo sopodpisnika campdavidskih sporazumov, ki ga je obtožil ^brutalnega ubijanja več tisoč civilistov, predvsem žensk ,in otrok*.
Eksplozija plinske jeklenke v Španiji
LUANCO (Španija) — Eksplozija plinske jeklenke je v španskem kraju Luanco popolnoma uničila trinadstropno poslopje, pri čemer je bilo šest oseb ubitih in osem ranjenih. Pripadniki reševalnih skupin sicer trdijo, da je pod ruševinami še nekaj oseb. Kaže, da je bila jeklenka, ki je eksplodirala, pokvarjena.
aiiiiiimumiutmiiiimmiimiiiimiimiHimiiitiiumn.inu...........................................................................
V TREH RAZLIČNIH VASEH BENEŠKE SLOVENIJE
Študijski center Nediža organizira tudi letos letovanje «Mlada brieza»
Po prvih desetih dneh se bodo otroci preselili na Debeli rtič
ČEDAD — Študijski center Nediža iz Špetra Slovenov organizira v teh dneh že deveto kulturno in rekreacijsko letovanje «Mlada brie-za*. Tudi letos bo približno sto o-trok letovalo v treh »domovih* Beneške Slovenije, in sicer: v osnovni šob v Gornjem Tarbilju, v špetr-skem občinskem internatu in v o-snovni šoli v Hlodcjah (Grmek). O-troci bodo porazdeljeni po treh centrih glede na starost, v Tarbilju najstarejši, v Špetru mlajši in v Hlodcjah najmlajši.
Vzgojitelji in animatorji, ki bodo skrbeh za otroke, so že sestavih obširen program dejavnosti. Poleg že tradicionalne glasbene vzgoje, zborovskega petja, učenja slovenščine in telesne vzgoje, bodo letovanje popestrili z najrazličnejšimi prostimi dejavnostmi od raziskav in iger ter tekem do likovne vzgoje in priprave Skupnega praznika treh «do-
Predstavnik PLO Kadumi (levo) je na zasedanju generalne skupščine OZN o Palestini imel ognjevit govor proti Izraelu in ZDA	(Telefoto AP)
..................................................................................m.....................umi...
SPREMEMBE TARIF NA AVTOCESTAH
Dražje za motorna kolesa nespremenjeno za avte
Znižanje za avtobuse in delno za tovornjake
RIM - Vožnja z motornim kole som po avtocestah bo dražja. Od predvčerajšnjega dne so namreč stopile v veljavo nove tarife, ki predvidevajo zvišanje za eno liro za vsak kilometer, zakon št. 531 o velikem cestnem omrežju, objavljen v uradnem listu, predvideva dodatek 1 Ure na cestnini za motorna kolesa, avtomobile, avtobuse iti tovornjake do 25 stotov, oziroma do 2 osi; 3 lire pa za tovornjake čez 25 st. oziroma z več kot 3 osmi. Zvišanje za eno liro je bilo predvideno že v prejšnjem zakonu (ki ga je novi ukinil) za avtomobile in vsa druga omenjena vozila, ne pa za motorna kolesa. Povišek treh Ur je veljal za avtobuse in tovornjake do 25 stotov. Zdaj se bo zgodilo, da se v primeru avtomobilov tarife ne bodo spremenile, pri motornih kolesih se bodo povečale, znižale pa se bodo za 2 liri za avtobuse (ter tovornjake do 25 st.). V teku dveh tednov so se tarife kar dvakrat spremenile: od 1. avgusta so sa
namreč zvišale za 2,61 odst. zaradi sprememb pri dajatvah IVA, ki jih je določil ministrski svet konec julija.
Višji dohodki od teh tarifnih spre memb se bodo stekali na poseben brezobresten tekoči račun, ki bo služil za rebalanco gospodarskih ne ravnovesij avtocestnih ustanov, a pozneje v osrednji garancijski sklad za avtoceste in mestne železnice za izplačilo raznih obrokov posojil in obveznic, ki so jih izdale družin-zakupnice avtocest na podlagi zako na št. 544/81. Tarifni poviški bodo na vsak način ostali v veljavi do sprejetja zakona o preureditvi av (»cestnega sektorja. Gre za zelo pri eakovan zakon na katerega se večkrat sklicuje zakon 531/82 (ta je na mreč praktično le ukrep, ki deblo kiia velika cestna dela. ki so bila ustavljena 1. 1975 zaradi prve petrolejske krize), katerega naloga bo reorganizacija iz gospodarskega, družbenega in davčnega stališča celotnega področja.
Irski pravobranilec odstopil
LONDON — Predsedstvo irske vlade je takoj sprejelo odstop državnega pravobranilca Patricka Con-nollyja, v čigar stanovanju je policija pred dnevi izsledila človeka, za katerega sumijo, da je zakrivil dva umora. ConnoIIy je dejal, da sploh ni vedel, da policija išče njegovega prijatelja Malcolma Mac
Arthurja in da ga zato ni prijavil. Odsiopil pa je, ker se zaveda, da je vsa zadeva povzročila vladi dokajšnje težave. Državno pravobranilstvo je najvišja sodna funkcija v Irski. Posnetek kaže Coniiollyja, ko se je s svojim mercedesom odpravil k piedsed-niku vlade in mu sporočil, da odstopa. (Telefoto AP)
mov» in skupnega izleta na Vičarje ter v Kanalsko dolino.
Po prvih desetih dneh bodo otroci na Debelem rtiču gostje Rdečega križa Slovenije. Na morju ob istrski obali se bo načrtovana dejavnost nadaljevala, popestrilo pa jo bo kopanje, nove igre in seveda izleti v najznačilnejše istrske kraje in mesta.
Študijski center Nediža z «Mlado briezo* zgovorno dokazuje, kako je mogoče otrokom poleg prijetnega le tovanja nuditi tudi kulturne in jezikovne vrednote.
Občina zahteva povračilo za stroške pri vzdrževanju turistične ceste za Stolbico
ČEDAD — Turistično cesto od Ro bovega mostu do Stolbice (Rezije) bi moral vzdrževati konzorcij za turistične ceste, a v zadnjih treh letih ni na tem petkilometrskem odseku porabil niti novčiča. Vse stroške za pluženje, posipanje in sprotno popravljanje si je prevzela občina, ki sedaj zahteva, da ji konzorcij vrne porabljeni denar (približno 5 milijonov br) in da se za vso zadevo zavzame tudi pokrajinska uprava.
ČEDAD — Številni uporabniki iz vasi Lombaj in Topolovo v občini Grmak se pritožujejo zaradi prenizke napetosti električnega omrežja. V urah, ko je poraba največja, je toka premalo celo za navadne gospodinjske stroje.
Občinski svet iz Grmaka je zalo pozval državno ustanovo za električno energijo ENEL, naj čimprej u krepa in odpravi sedanje pomanjkljivosti. Zahtevo je župan poslal v vednost oblastem s pripombo, da ne sme napraviti enakega konca kot oodobne zahteve v prejšnjih letih.
Čezoceanki čakata na boljše čase
PORTOROŽ — V Portoroški zaliv sta pred dvema tednoma pripluli čezoceanki 26-letna Borovnica in 24 letna sestrska ladja Branik, dve najstarejši ladji portoroške Splošne plovbe in se zasidrali pred Droginimi skladišči soli, nedaleč od ho-
telskega naselja Bernardin. Na Splošni plovbi so povedali, da ob recesiji, ki vlada v svetovnem pomorskem prevozništvu, tako stare lad je nimajo več kaj delati. Ker bi se pri Splošni plovbi radi izognili še večji izgubi, so ladji »parkirali* v Portoroškem zalivu, kjer jim ni treba plačati visokih luških pristojbin. Z ladij so odnesli ves preosta li živež in ga pretovorili v skladišča, izključili so ves pogon, posadko prerazporedili in na obeh ladjah pustili le čuvaje.
Čezoceanki sedaj čakata boljših časov. Malo je verjetnosti, da bi še kaj zapluli pod zastavo Splošne plovbe. Slovenski ladjar .je namreč za letos načrtoval prodajo obeh ladij. Zdajšnje razmere v svetovnem prevozništvu pa so take. da bi za obe dobili le 550 tisoč dolarjev, kar se delavcem Splošne plovbe zdi občutno premalo. Približno toliko
V koprsko luko prispela kava
KOPER — Prejšnjo soboto je bilo v koprski luki izkrcano z ladje »Kastav* 895.279 kilogra mov kave za jugoslovansko tržišče. Kavo, ki je prišla iz Bra zilije, so uvozili: Poljoesport iz Sarajeva 78.650 kilogramov, Jugoexport iz Beograda 536.393 kilogramov, Emona Ljubljana 70.543 kilogramov in Slovenija-sadje Ljubljana 209.693 kilogramov. Kava je vskladiščena v skladiščih koprske luke in čaka na odpremo. Upajmo, da bo ta količina na nek način »ublažila* pomanjkanje kave na jugoslovanskem tržišču, (zv)
(vendar v dinarjih) bi zanje dobili, če bi ju prodali za staro železo, kar je ob nizkih cenah starega železa tudi premalo. Zato so pri Splošni plovbi sklenili, da bodo z odločitvijo o dokončni usodi Branika in Borovnice raje še nekaj časa po-
rta U olj
BORIS ŠULIGOJ
SALERNO — Na terasi poslopja,
v katerem se nahajata kvestura in prefektura, je eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil dokajšnjo materialno škodo. Za sedaj se še ne ve, komu gre pripisati odgovornost za atentat.
Vse svoje življenje
(Nadaljevanje s 4.
njem citiranju njenega deleža izdajanju Zbranih del Aškerca Tavčarja seveda ne smemo P°~ biti. da stoji podobno «‘2b1" t delo» Zofke Kvedrove (skat Eleonoro Kernčevo) skoraj ‘'"L na začetku njene UterarnožO vinske kariere, in prav talca » pesniškega dela Vide ^eraJ medtem ko ie v zadnjih le^„0 pravliala 2. del svoje mon*7r“^| o Ivanu Tavčarju, katere je izšel pred devetimi leti- n .
ni raztreseni literarnozaodovt<	■
prispevki pa so zbrani v "n-«študije in fragmenti* (196*1-Kaj potem še reči o vsem ^
nem drugem organizacijskemt
lu? Kot referentka za ncur” je mnogo storila za sistem**1^ izdajanje im tem področju Vilna berila). Sodelovala ]e v (j. dalccijskem projektu Klasja hodnilcu današnjega Kondori^^ la dvakratna predsednica S ^ stičnega društva, nien častni c predavala m slavističnih ^or,wri-sih in zborovaniih. bila inenkitica in spodbuievalka rodomori ■ dih slovenskih literarnih z0°?gMt mrjev, in končno, postala na članica Slovenske a^a.j, & znanosti in umetnosti (SAZU)-sluina profesorica Univerze<	■
varda Kardelja ter prejela K
čevo nagrado.
Je to velikansko delo,
ki
N*
ieU
kakršna ie bila pokojna
jasno črta lik zagnanega de^jgo-
rica Boršnikova. učiteljic*1 marsikateremu izmed vr',0 slavistov, ki se ie ob l*oncUfine življenjske poti zares 'lVa no spominjamo.
Vlada ZDA b« proda1* svoje nepremičnine
WASHINGTON - V z.&čet^J^. hodnjega leta bo ameriška * * * * v**jpič čela spet prodajati svoje nepjjo® nine. Vlada razpolaga s 370 ^ ^t-hektarov zemljišča, ker je “|e,< IP vsega ameriškega ozemlja, P® j0pij-ga je lastnica še 405 tisoč P®*, ki veljajo približno 52 ns|W. 2g t* larjev. Za sedaj bodo proda« ^ if kih 17 milijard dolarjev zem*J drugih nepremičnin.
pri-
A
Nesreča v kitajskem letalu boeinfS 747
HONGKONG - Med polet01^^ Singapurjem in Tajpehom je \eV‘ 747 kitajske letalske družbe na področje hudih zračnih d* Letalo se je močno streslo, p ^ je potnike vrglo v strop, Prl je priletno žensko zadela kap- (# katere je umrla. Ranjenih. J 20 oseb. Naj povemo, da Je prevažalo 365 oseb.